Izhaja vsako sredi Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ,N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela straa din 2000—, pol strani din 1000 —» četrt strani din 500'—, '(« strani din 250—, «/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1"— M in nove froSorine Zadnje tedne našo javnost, zlasti vinogradnike, precej razburja novi banovinski trošarinski pravilnik. Jasno je, da se je glede na to pečala z njim tudi »Kmetska zbornica« kot stanovska zastopnica naše ga kmeta. Dne 25. januarja se je namreč vršila pod predsedstvom g. Steblovnika seja izvršilnega odbora KZ in ta je kot glavno točko dnevnega reda obširno obravnaval navedeni pravilnik. Razprava je ugotovila med drrgim tudi sledeče: Leta 1932 je izšel trošarinski zakon, ki je ukinil dotlej strogo kontrolo nad prometom z alkoholnimi pijačami. Posledice so se začele kmalu kazati. Zaradi bistveno omiljene kontrole se je začelo razvijati prikrito tihotapstvo z alkoholnimi pijačami in občinam so začeli ti viri polagoma usihati. Po novem pravilniku se bo zopet znatno dvignil donos trošarine pri občinah in pri banovini, plačali bodo pa ta donos predvsem tisti, ki so se mu doslej znali nezakonito izmuzniti. Občine hndo tako lahko znižale občinske doklade, oziroma spravile tež51 k položaj svojih financ v red in izvršile marsikatere potrebe, ki jih danes kratko in malo ne morejo. Izvršilni odbor KZ je po temeljiti in obširni razpravi ugotovil gornja dejstva, ki so v zvezi z novim pravilnikom. So pa posamezni člani opozorili na nekatere trdote in pomanjkljivosti besedila nove uredbe, zaradi česar je izvršilni odbor KZ sklenil ukreniti v zvezi z Vinarskim društvom vse potrebne korake, "i se te čimprej popravijo ter ima tudi zagotovilo, da se bo to i vršilo. Enako je zbornica od merodajnih strani obveščena, da namerava porabiti banovina tako dosežen višek dohodkov zopet izključno le v korist našega kmeč kega ljudstva, v prav znatni meri ravno vinogradnikov. Sedaj je za naše vinogradnike čas, ko lahko banovina dokaže, da zasleduje cilj pomoči in dviga našega vinogradništva in mu nakloni v novem proračunu znatnejše podpore za obnovo vinogradov, za nabavo galice, žvepla in drugih potrebščin. V Mariboru že obstoji poseben odbor s kmetom in vinogradnikom Jos. Špindler-jem od Sv. Ane v Slov. goricah na čelu, ki je temeljito proučil z Vinarskim društvom vse, kar je poslabšalo položaj vinogradnika z novim pravilnikom in kako bi se dala ta škoda popraviti z odstranitvijo trdot iz pravilnika. Odbor je prevzel tudi nalogo, da bo predložil banovini vse nujne potrebe štajerskih vinogradnikov in bo skušal nakloniti banovinske denarne vire omiljenju obupnega položaja, v katerem se nahaja štajersko vinogradništvo. Upamo, da bo zadeva rešena v splošno zadovoljstvo. Nedelishe senatorshe volitve V nedeljo 6. februarja so se vršile volitve za 23 izpraznjenih senatorskih mest. Od 416 slovenskih županov je volilo v Ljubljani 379. Volitev se ni udeležilo 37 županov. Volilnih upravičencev (županov, članov banovinskega sveta in poslancev) je bilo v Sloveniji 474. Volitev se je udeležilo 418 volilnih upravičencev, in sicer 379 županov, 30 banovinskih svetnikov (15 banovinskih svetnikov je hkrati županov in so imeli le po en glas) in 9 poslancev. Skupno ni glasovalo 56 volilnih upravičencev in med temi 19 poslancev. Po volitvah so častitali številni navzoči novoizvoljenemu senatorju g. dr. Francu Schaubachu iz Maribora. „Kmetshi lisi" in podpora Kmete jako zanima vprašanje, ali in koliko podpore je dobil »Kmetski list« od »Kmetijske družbe«. Čim prej »Kmetski Franciia zida cerfive Kakor je izjavil pariški pomožni škof Roger Beaussart na nekem zborovanju na Dunaju, je bilo zadnja leta v Franciji Zlom brezverske šole Mehiško državo še vedno onesrečuje framasonsko-komunistična vlada. Njeno delo je nesreča za mehiško ljudstvo v vseh področjih javnega življenja. Kakor v drugih področjih, je ta vlada dokazala svojo popolno nesposobnost osobito na polju ljudske izobrazbe in vzgoje. V preteklem mesecu je bilo v mestu Mehiki učiteljsko zborovanje, ki se ga je udeležilo 8000 učiteljev. Na zboru je moral prosvetni mini- list« to vprašanje pojasni v javnosti, tem boljše zanj in tudi za »Kmetijsko družbo«. zgrajenih 4000 cerkva, izmed njih 109 v pariški nadškofiji. Naši liberalci in socialisti zmajujejo ob tej vesti z glavami. ster priznati, da je v državnih šolah — zasebne verske šole so framasoni in komunisti vse zaprli — vpisanih komaj 48 odstotkov šoloobveznih otrok. Od teh obiskuje šolo samo 69 odstotkov in samo osem odstotkov jih dovrši šolo. Zlomu fra-masonsko-komunistične šole je najgloblji vzrok nezadovoljstvo staršev, kateri nočejo izročiti svojih otrok šolam, ki zastrupljajo mladino duševno in telesno. ieüordno itali ansfto letalo zgorelo Italijanski letalec Stopani je preletel v rekordnem času v družbi še dveh drugih letal dolgo pot iz Evrope v južnoameriško Brazilijo, o čemer je »Slov. gospodar« poročal. Dne 1. februarja je odletel iz brazilske prestolice Rio de Janeiro proti domovini. Srečno je dosegel na Svečnico Na-tal, odkoder je hotel preleteti Atlantski ocean in pristati v Dakaru v Afriki. 500 km južnovzhodno od otoka Fernando da No-ronha je moralo vodno letalo radi napake v enem od vijakov kreniti nazaj proti Na-talu. Ko se je priMižal hidroplan 200 km ameriški obali, se je vnel in se je moral začeti spuščati proti norski gladini. V letalu so bili razen Stopanija še pomožni pilot, dva mehanika in radio-telegrafist, ki je klical na pomoč brezžičnim potom. Na radioklice gorečega letala so hitela na po-maganje vodna letala in ladje. Rešili so Stopanija in ga prepeljali v Port Natal. Rešeni je iz Natala brzojavnim potom obvestil svoje starše v Italiji o svoji nesreči s prošnjo, naj molijo za njegove mrtve tovariše. Stopani se je rešil iz gorečega letala na ta način, da je skočil s padalom iz hidroplana in se '! i:ho časa zadržal na morski gladini, dokler ni prišla pomoč. Ogroženi rtisfti raziskovalci Večkrat smo že poročali o ruskem raziskovalcu Papaninu, ki se je podal z dvema tovarišema na raziskovanje vremenskih prilik ob severnem tečaju. Raziskovalci sc se utaborili na ledeni plošči, katera se je pomikala od 21. maja 1937 v smeri od severnega tečaja proti Grenlandiji. Zadnje dni jo jo zanesel morski tok na razdaljo 360 km proti norveškemu otoku Jangmajen. Proti koncu januarja je prestala trojica Rusov hude viharje, o katerih so sporočili sv^fu po radio, da so trajali z vso ¡.silovitostjo šest dni. Dne 1. fe- bruarja ¡ge je plošča vsled pritiska valov razklala v dv^ dela. Ekspedicija se je re šila srečno na večjo nloščo in otela nekaj življenjskih potrebščin ter kuriva. Papa-nin je sporočil v Rusij . ¿a so raziskovalci v najhujši stiski in je prosil za pnmoč. So vjeti so že odpremili reševalne ekspedicije. Ruski ladolomilci in letala so s polno paro na delu, da najdejo ledeno ploščo z raziskovalci, jih rešiio in iztrgajo morskim ' alovom večmesečne dragocene beležke o vetrovih, v-errenu, ledu ter morskih globinah v vodah krog severnega tečaja, Vdihe spremembe v Nemčiji Hitler prevzel poveljstvo vojske Kancler Hitler je iulal 5. februarja uredbo, po kateri je on vrhovni poveljnik celotne nemške vojne sile. Dosedanje nemško vojno ministrstvo bo od sedaj naprej kot vodstvo armade in vojaški štab podrejeno Hitlerju. Šef vrhovnega poveljstva vojske, general Viljem Keitel, je izenačen po činu z drugimi ministri. V zvezi z omenjeno spremembo je sprejel Hitler ostavki dosedanjega vojnega ministra maršala Blomberga in generalober-sta Fritscha. Generaloberst Goring je bil imenovan za generali .ldmaršala in ostane še dalje poveljnik letalstva. Pehotni general Brauchitsch je bil povišan v general-obersta in prevzame mesto generalobersta Fritscha vodstvo armade. Topniški general Reichenau je prestavljen iz Miinchena v Leipzig in bo poveljeval četrti armadi. Vzpostavitev tajnega sveta pri vodstvu zunanjih zadev Hitler je vzpostavil tajni svet, ki bo vodil nemško zuna ->'o politiko. Predsednik novega sveta je dosedanji zunanji minister Neurath, ki je na lastno prošnjo odstopil kot zunanji minister in bo pripadal še tudi naprej vladi v činu ministra. Člani tajnega sveta so: dosedanji nemški poslanik v Londonu Ribbentrop, ki je bil imenovan za zunanjega ministra, Goring, Hitlerjev namestnik, Hess, propagandni minister dr. Gobbels, generaloberst Brauchitsch, dr. Lammers, načelnik kan-celarske pisarne, admiral Raeder in general Keitel kot šef vrhovnega vodstva vojske. Štirinajst generalov upokojenih General Fritsch in šest generalov, ki so zahtevali pri Hitlerju odstop maršala Blomberga, in še drugih sedem najvišjih generalov je bilo upokojenih. V vsem je moralo v pokoj 14 najvišjih generalov, ki so pod stalnim nadzorstvom tajne policije. Odpoklicani zunanji zastopniki Istočasno z vlado so bile izvršene spremembe v nemškem zunanjem zastopstvu. Poslaniki von Papen (Dunaj), Hassel (Rim) in Dicksen (Tokio) so odpoklicani in so na razpoloženju. ★ Angleško in francosko časopisje proglaša omenjene spremembe kot zmago narod-nosocialistične stranke nad generaliteto. Nemški listi ugotavljajo, da si je z beleže-nimi ukrepi Hitler znatno utrdil vrhovno i vvif.vv., Iz raznih držav V NAŠI DRŽAVI Uradno poročilo o nedeljskih senatorskih volitvah V nedeljo 6. februarja so bile volitve novih senatorjev namesto onih, katerim so mandati potekli 3. januarja. Volitve so bile v vseh banovinah, razen v Zetski, kjer ni potekel mandat nobenemu senatorju. Po rezultatih volitev je dosegla JRZ absolutno zmago in dobila 17 mandatov od skupnega števila 23. V banovinah: mo-ravska, vardarska, drinska, dravska, vrba-Ska in na področju Beograda so bili izvoljeni vsi senatorji z liste JRZ, in sicer v (moravski 1, v vardarski 3, v drinski 2, v dravski 1, v vrbski 1 in v Beogradu 1. Opozicija ni imela svojih list v teh volilnih enotah, ker ni imela niti zadostnega števila podpisnikov za predložitev kandidatnih list. Največje zanimanje je vladalo za volitve v donavski, primorski in savski banovini, kjer so bile postavljene tudi opozicijske 1:.-te. V donavski banovini je JRZ dosegla absolutno zmago in dobila vse mandate. Lista združene opozicije, k. tere nosilec je bil g. Ilija Trifunovič-Birčanin, ni dosegla niti polovico količnika in je dobila vsega 80 glasov nasproti 821, kolikor jih je dobila JRZ, ter je tako doživela popoln neuspeh. V primorski banovini sta bili dve kandidatni listi- razdeljeni med JRZ in bivšo HCS. Dobljeno število glasov kaže nedvomno moč JRZ, ki je dobila dve petini vseh oddanih glasov. V savski banovini je bil uspeh JRZ prav tako zelo značilen. Od sedmih mandatov je JRZ dobila dva, od števila glasov je JRZ dobila skoro polovico glasov nasproti bivši HSS, odnosno eno tretjino vseh v tej banovini oddanih g1-sov. Po skupnih rezultatih je JRZ dobila 17 mandatov, bivša HSS šest, združena opozicija pa nič. * Narodna skupščina sklicana. Za 7. februar je bila sklicana seja skupščine. Izvolili so odbor za proučavanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gradnji in razširitvi zdravstvenih ustanov. Nato prideta na dnevni red dve mednarodni pogodbi in za tema bo začela razprava o državnem nroračunu. V DRUGIH DRŽAVAH Sklicanje nemškega državnega zbera. Nemški državni zbor je sklican k redni seji 20. februarja. Ob tej priliki bo poročal kancler Hitler o pomenu izvršenih sprememb v vladi ter armadi in bo podal važne izjave glede bodoče nemške zunanje politike. * Zaključitev stotega zasedanja sveta Zveze narodov. S 1. februarjem je bilo V Ženevi zaključeno stoto zasedanje sveta Zveze narodov. Jubilejno sejo je zaključila kompromisna resolucija o kitajsko-japon-skem sporu. Anglija, Francija, Rusija in Kitajska opozarjajo ves svet na resolucijo, ki jo je sprejela lani oktobra skupščina Zveze narodov. V tej resoluciji je obsojen napad Japoncev na Kitajsko. Imenovane države pozivajo vse članice Zveze narodov, naj omenjeno resolucijo resno proučijo in primerno upoštevajo. Končno so pristale Anglija, Francija in Rusija na podporo Kitajski, in sicer vsaka po svoji uvidevnosti in pozivajo vse članice Zveze narodov, da jih posnemajo v tem oziru. Revolucionarne zmede v Mehiki. V Mehiki doživljajo že zopet revolucijo, v kateri so se spustili nacionalisti v boj zoper marksistično ustavo in vlado. V^^ja revolucionarnega gibanja je bivši poljedelski minister Cedillo, kateri je zbral okrog sebe 100.000 mož. Tej nacionalistični armadi se pridružujejo bombažni delavci, ki so se morali zadnje mesece preživljati radi uoRlivUjkanja živeža od sladkorne rastline in raznih korenin. VfeAS, jC izbruhnila v pokrajini Nuevo Leon. Do pravih bitk je že prišlo med uporniško armado in redno vojsko v okolici mehikanskega obmejnega m;sta Matamoros, ki leži ob reki Rio Grande, 50 km daleč od izliva imenovane reke v Mehiški zaliv. Razpust egiptovskega parlamenta. Nova Mahmudova egiptovska vlada bi se bila morala predstaviti zbornici 2. februarja. Ob tej priliki je hotel prejšnji ministrski predsednik Nahas paša, ki razpolaga v parlamentu z večino, prečitati izjavo, v kateri obsoja sedanjo vlado in način njene vzpostavitve. Malo pred začetkom seje je bil objavljen ukaz o razpustu parlamenta. Nove volitve bodo v kratkem razpisane. Sedanji šef vlade Mahmud paša upa, da bo imel v novi zbornici večino. Novice iz špavishe drlavl!ansHe volne General Franco je imenoval vlado Dosedanji diktator nacionalne Španije general Franco je imenoval novo vlado, ki je zamenjala dosedanji državni odbor. Predsednik nacionalne vlade je seve general Franco. Nekateri ministri pa so že bih člani vlade pod diktaturo generala Primo de Rivere pred izbruhom državljanske vojne in še pod vlado odstavljenega kralja Alfonza XIII. Proboj rdeče fronte in bombardiranje Barcelone Z nenadnim sunkom so prebile nacionalistične čete rdečo fronto pri Granja de Torrehermoza v pokrajini Bajadoz na najbolj zapadnem odseku rdeče fronte, v širini 20 km in prodrle 5 km globoko. Rdeči so imeli znatne zgube, ker jih je napad popolnoma iznenadil. Nacionalisti so začeli koj izkoriščati prvi uspeh z utrditvijo zavzetih položajev in važnih gorskih postojank, ki jim bodo omogočile uspešno nadaljevanje ofenzive. Šest velikih nacionalnih bombnikov je spustilo nad rdečo Barcelono 40 težkih bomb, ki so povzročile strahovito razdejanje in so spremenjeni celi okraji v razvaline. Bombardiranje, ki je bilo eno najbolj strašnih v državljanski vojni, je trajalo pet minut, a je zahtevalo 280 smrtnih žrtev in 700 ranjenih. Zopet veliko razburjenje radi pojava neznane podmornice Angleže in Francoze je zelo razburil pojav neznane podmornice v španskih vodah. Ta neznanka je torpedirala in potopila južno od rta Tinoso angleški trgovski parnik »Endymion«, ki je bil natovorjen z ogljem in namenjen v Cartageno. Večino posadke je rešila neka druga ladja, med utopljenci pa je kapitan in Šved Larsson, ki je član komisije za nevmešavan-fe v španske zadeve. Angleške vojne ladje v Sredozemskem morju so se podale s polno paro na delo, da izsledijo in ugotovijo, kake narodnosti bi naj bila podmornica. Angleško in francosko časopisje dolži Italijo, da je ona dala generalu Francu dva svoja nova ter dva starejša rušilca in dve podmornici. Vse te italijanske pomorske enote plovejo pod špansko zastavo. Pariški listi opozarjajo tudi na to, da je proslavljal Mussolini ob 15 letnem jubileju fašistične milice njeno udeležbo v španski državljanski vojni in da dobavlja Italija nacionalistom najtežje bombe, s katerimi neusmiljeno bombardirajo iz letal vsa velika mesta, ki c v posesti rdečih. Na te izpade odgovarjajo Italijani z ob-dolžitvijo sovjetske Rusije, da uganja ona zločinstva v Sredozemskem morju, katera skuša zvaliti na Italijo iz ieze, ker ni mogla ustvariti v Ev: opi protifašistične fron- Japonsko-kifolsfta volna Kitajski četniki in razne teroristične organizacije Zelo trd oreh za doslej zmagovite Japonce so kitajski četniki, kateri neprestano napadajo posamezne japonske oddelke. Med Šangajem in Nankingom so se razbesnele strahovite borbe med Japonci in četniško nadlogo, ki napada vojaške zgradbe, naprave, ovira promet in izziva neprestane boje. Po od Japoncev zasedenih večjih mestih pa se je pojavilo vse polno kitajskih terorističnih organizacij, katere grozijo s smrtjo vsem, kateri bi hoteli sodelovati z Japonci. Teroristične organizacije posedajo svojo lastno tovarno za peklenske stroje. S sankcijami napram Japonski ne bo nič Na zadnjem zasedanju sveta Zveze narodov se je trudil zastopnik Kitajske Wellington Koo, da bi pridobil članice Zveze narodov za sankcije ali kazenske odredbe napram Japonski, ki je na najbolj nasilen način kršila nedotakljivost kitajskih mej in je napadla z oboroženo silo kitajsko ozemlje. Vsi zastopniki v odboru 20torice so se izrekli proti obveznim sankcijam, pač pa se bodo posamezne države najbrž pogovorile s kitajskimi zastopniki pri Zvezi narodov, v kakšni obliki in na kakšen, način bi naj pomagale Kitajski. Proglas od Japoncev vzpostavljene pekinške vlade Na severnem Kitajskem so Japonci razpustili vlado samostojne pokrajine Hopej 16 let papež. Katoliški svet je preteklo nedeljo proslavil 16 letnico izvolitve sedanjega papeža, ki je bil 6. februarja 1922 izvoljen za Kristusovega namestnika, dne 12. februarja pa slovesno venčan. Pij XI., 261. naslednik prvaka apostolov sv. Petra, je 31. maja lanskega leta dovršil 80. leto svojega življenja. Preteklo leto je bilo zanj težka preizkušnja, ker ga je napadla nevarna bolezen, ki mu je povzročala hude bolečine. Katoličani širom sveta so drhteli v strahu za njegovo življenje, z božjo pomočjo pa je premagal bolezen ter nadaljuje z obnovljeno energijo, neumorno te. Nadalje boli soviete počasni razpad Zveze narodov in dejstvo, da se jim ni posrečilo pridobiti Anglije in Amerike za napad na Japonce, katerih se sami nikakor ne upajo lotiti. Skrivnostni letali potopili angleško ladjo Po vesteh iz rdeče Barcelone in po trditvah tamošnjega rdečega vojnega ministrstva je bil potopljen od bomb iz zraka angleški parnik »Alcira«, ki je bil s premogom na poti v Barcelono. Čudno je to, da je bila ladja rdeče vlade takoj na mestu potopa in je rešila 25 mož posadke in opazovalnega častnika odbora za nevmešava-nje v španske zadeve. Potopljeni parnik je plul pod angleško trgovsko zastavo in pod zastavo odbora za nevmešavanje. Vodni letali, ki sta angleško ladjo bombardirali in potopili, nista imeli nobenih znakov, po katerih bi se dalo sklepati na njuno pripadnost. in so jo združili z vlado v Pekingu. Predsednik pekinške vlade je izdal proglas na narod, v katerem izjavlja, da se nova kitajska vlada v Pekingu za vselej loči od Čankajšekove vlade, ki jo ne samo odklanja kot vrhovno oblast na Kitajskem, marveč jo proglaša tudi za nezakonito. Maršal Čankajšek, tako pravi proglas, je potrošil ogromne vsote denarja za borbo proti Japoncem, za borbo, v kateri je do zdaj padlo en milijon nedolžnih kitajskih žrtev, a končni uspeh teh ogromnih žrtev je bil, da so Japonci ozemlje zavojevali, pri čemer je zaradi vojnih pohodov trpela kitajska zemlja. Nova kitajska vlada bo tesno sodelovala e Japonci, da vzpostavi red in mir na Daljnem vzhodu in da enkrat za vselej reši Kitajsko komunistične nevarnosti. % Ponesrečen prevratni poskus V Kantonu, ki je središče južne Kitajske, je ponesrečil prevrat, kateri bi naj bil predal za primer posrečenja to važno kitajsko obmorsko mesto Japoncem brez boja. Kitajska oblast je še pravočasno odkrila središče zarote, ki je bilo v mestni zastavljalnici. Aretiranih je 700 zarotnikov pod vodstvom bivšega kantonskega župana. Večino prijetih so postrelili. Državni prevrat bi se moral izvršiti ob času, ko so prodrle japonske bojne ladje pred kanton-sko pristanišče ter ga začele obstreljevati. Istočasno so bombardirala japonska letala Kanton. skrbnostjo in čudovito svežostjo duha svoje mnogovrstno delo. O njegovi ne-utrudljivi delavnosti, s katero vrši svojo službo kot vladar v kraljestvu duš, kot nezmotljivi glasnik Kristusove resnice, kot prvoboritelj večnih idej in branilec nrav-nih vrednot, spričuje vsemu svetu 30 okrožnic in večjih apostolskih listov, ki jih je izdal v teku svojega vladanja. Sveti oče se trudi na vso moč, da bi bili katoličani v vseh državah deležni tistih pravic, ki jim gredo, ter da bi se ohranil mir med raznimi državami in narodi. Kot eno svojih najvažnejših nalog smatra katoliško PRI KAŠLJU Odobr. Min. soc. pol. i nar. zdr. S. Br. 26853/31. X. 193? misijonstvo, kateremu posveča vso skrb in vse prizadevanje, vsled česar si je zaslužil časten naziv misijonski papež. Zelo mu je tudi pri srcu katoliški tisk, čigar prevladujočo važnost poudarja ob vsaki priliki in za čigar pospeševanje je pred dvema letoma dal prirediti v Vatikanu veličastno svetovno razstavo katoliškega tiska. Naj bi Bog sv. očeta, ki veliko moli, trpi in žrtvuje, šc dolgo ohranil svoji sveti Cerkvi! Izvoljenih 280 brezbožnikov. Zadnjo ad-ventno nedeljo so bile »volitve« v sovjetski Rusiji. Ako rabimo besedo volitve, si ne smemo pod to besedo predstavljati takšnega pojma, kakor ga druži s to besedo demokratični evropski zapad. Ruske volitve so bile komandirane, kakor sploh vse v Rusiji. Komandirani so bili vsi kandidati, drugega kot od oblastnikov predpisanega kandidata sploh noben ni smel voliti; kdor bi bil tako drzen, da bi kaj takega storil, bi tvegal ječo, če ne kaj hujšega. Komandirani so bili volilci, ki so morali priti in glasovati. Prave Stalinove volitve! Pričakovati je sicer bilo, da bo med uradnimi kandidati tudi nekaj izrazitih in bojevitih brezbožnikov. Vendar pa je dejansko število daleč prekosilo pričakovanje. Kakor je namreč ugotovil osrednji svet brezbožniške organizacije, je bilo v najvišji svet sovjetske unije »izvoljenih« 280 oseb, ki so organizirani člani brez-božniškega pokreta ter so se odlikovali v boju zoper vero in bogoslužje. To je bilo največje priporočilo za postavljanje njihovih kandidatur; saj drugih sposobnosti in zaslug ti ljudje nimajo, kot samo to, da znajo trobiti v brezbožniški rog. ★ Na 34. evharistieni svetovni kongres v Budimpešto. Za romarski izlet s posebnim brzovlakom, ki ga prireja »Putnik« Maribor od 25. do 30. maja 1938, je nujno potrebno, da zanimanci pošljejo svoje prijave čimprej. Za kongres vlada po vsem svetu veliko zanimanje ter je treba rezervirati stanovanja najkasneje do konca februarja. Iz vseh držav so prijavljeni posebni vlaki in iz prekomorskih držav veliko število posebnih parnikov. Vožnja iz Maribora do Budimpešte in nazaj stane le 190 din. Prospekti in informacije pri »Putniku«, vseh njegovih ekspoziturah in vseh župnih uradih lavantinske škofije, kjer se sprejemajo tudi prijave najkasneje do 28. februarja 1938. Izkoristite izredno ugodno priložnost za obisk enega najlepših velemest Evrope ob priliki največje manifestacije evharističnega svetovnega kongresa! Gospodarske stiske so se v kmečkem življenju vedno ponavljale. Med najobčut-nejše spada zadnja, ki se je začela leta 1929 ter trajala skoro do sedaj. Leta 1931 je ta kriza dobila nevarno spremljevalko — denarno krizo. Propadati so začele po raznih državah velike banke, majati so se začele valute. V septembru 1931 je padel angleški funt. Ljudi se je polotil strah, kaj bo z denarjem. Ta strah je dal v jeseni 1931 prvi povod za naval na denarne zavode. Druge države so napele vse svoje moči, da je kmalu zopet prišlo do rednega poslovanja bank in posojilnic. Takratni oblastniki v naši državi pa niso hoteli in tudi niso znali napraviti kaj učinkovitega. Nekaj stotin milijonov dinarjev bi takrat zadostovalo v to svrho. Leta 1932 se je začelo govoriti o brisanju kmečkih dolgov, s čimer so takratni živkovičevi poslanci igitirali tudi po Slovenskem. Prišle so uredbe o odlogu plačevanja kmečkih dolgov in o zaščiti denarnih zavodov, kar je povečalo nezaupanje do posojilnic, zlasti do kmečkih posojilnic. Čim dalje je to stanje trajalo, tem bolj se je hujšalo. Ko je meseca septembra 1936 izšla uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, so merodajni krogi dajali zagotovila, da bo rešeno tudi vprašanje likvidnosti denarnih zavodov. Čakati je bilo treba še eno leto, preden so bile premagane vse velike ovire, za kar gre posebna hvala našima slovenskima ministroma. Novice Nesreče Komaj so ju oteli skozi okno goreče hiše. Sredi noči je izbruhnil radi slabega dimnika ogenj v leseni hiši posestnice Lize Prus-nik v Libeličah pri Dravogradu, ko je bila lastnica pri svoicih v Celju, Doma sta bila v trdem spanju 84 letna služkinja Neža Predolnik in 63 letni hlapec Peter Ventu-rini. Oba starčka so rešili gasilci skozi okno goreče hiše. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje, ki je bilo polno slame in sena. Dva otroka smrtno ponesrečila. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah sta se podala zakonca Ivana in Konrad Vrbančič po opravkih krog hiše. Mali štedilnik, na katerem se je kuhalo kosilo, je bil zakurjen in v sobi pa sam 19 mesečni Vladko. Otrok se je približal štedilniku, oblekca se mu je vnela in ko se je oče čez kakih deset minut po odhodu vrnil, je bil sinček že ves v ognju in dimu ter je kmalu izdihnil v strašnih mukah. — V Ločici pri Polzeli je ntonil v strugi, ki je izpeljana iz Savinje, dveletni sinček posestnika Andreja Ser-donerja. Na kak način je zašel otrok v strugo, ki goni mline, žage in druge obrate, ni znano. Otrok se smrtno opekel. V Hrastovcu Ei Zavrču v Halozah leži že dalje časa bo-l mali posestnik Veselic. Zs. vzdrževa- Duhovne vaje za dekleta. V Domu duhovnih vaj pri sv. Jožefu v Celju se bodo vršile duhovne vaje za dekleta od 12. februarja od 18 do 16. februarja zjutraj in od 26. februarja od 18 do 2. marca zjutraj. Duhovne vaje bo vodil g. misijonar Janko Bele. Toplo priporočamo! Skrb za obnovitev zamrznjenih vlog pri kmečkih posojilnicah je prevzela Poštna hranilnica, ki je pristala, da da posojilo tem posojilnicam proti zastavi dobro-imet:'j. pri Privile '-anl agrarni banki in pioti zastavi 3% obveznic vsaki zadrugi do polovice zneska, ki "a zadruga more zastaviti. Tako pride v slovenske posojilnice nad £.o milijonov -jev. Ker b" to morda še ne zadostovalo, da se vzpostavi obtok denarja, je Poštna hranilnica pristala tudi na to, da dovoli še posebno posojilo dravski banovini v znesku 63 milijonov dinarjev. To posojilo je prejela Zadružna zveza v Ljubljani kot največja osrednja organizacija slovenskega zadružništva. Začela bo z delnim izplačevanjem vlog včlanjenih zadrug, ki bodo s temi in drugimi sredstvi lahko mnogo več izplačevale svojim vlagateljem kot prej. Zamrznjene vloge se bodo torej odtajale, obtok denarja bo kmalu obnovljen. Seveda je to treba izvesti postopno, da se ne do-gode razočaranja. Val nezaupanja, ki je trajal šest let, je treba zlomiti, da ne napravi nove škode kmetu in njegovim posojilnicam. Poleg obnove likvidnosti bo treba misliti tudi na obnovo posojilo-da-jalne naloge naših zadrug. Da se to more izvršiti, mora ves kmečki denar v kmečke zavode. Naj pride sedaj do resnične veljave beseda: Kmečki denar v kmečke posojilnice ! nje družine mora skrbeti žena z družino. Te dni je prišla v kuhinjo štiriletna Ve-seličeva hčerkica in je prevnila lonec vrele vode. Krop je polil zraven stoječo enoletno sestrico Tončko tako hudo, da je umrla v bolnišnici radi prehudih opeklin. Delavec ponesrečil. Na Leopolda Repa-tiča, 32 letnega delavca pri Sv. Lovrencu na Pohorju, so se podrli hlodi in so ga tako hudo poškodovali, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz šale smrtna nesreča. V Pernatovo krčmo v Zg. Bistrici sta prišla 65 letni posestnik Ferdinand Borko iz Zg. Bistrice in 29 letni tovarniški delavec Rihard Vodu-šek iz Kostanjevice. Oba sta ga že imela pod kapo in sta se začela metati. Borko je položil trikrat na hrbet 30 let mlajšega nasprotnika, četrtič pa je dobil Vodušek Borka podse. Prijel je starejšega možakarja za prsa ter pas, ga dvignil od tal in ga spustil, da je Borko udaril ob pod in obležal. Priskočili so drugi in dvignili Borka, ga posadili na stol in prislonili ob mizo. Pustili so ga kak: d-e uri mirno sedeti v nezavesti pri mizi, nato so ga pa prenesli v stanovanje njegovega sina Franca, kjer je izdihnil. Truplo je bilo sodno raztelešeno. Veter podrl skladišče za seno in kozolec. Silovit veter je podrl na Pragerskem skladišče za seno, ki je last opekarne Stein- klauber in znaša škoda 31.000 din. — Na Vrhlogi pri Slov. Bistrici je podrl vihar posestniku Juriju Mlakarju nov in 20.000 dinarjev vreden kozolec. Smrtna nesreča pri vožnji. 1. februarja je v Lepi njivi pri Mozirju smrtno ponesrečil pri vožnji drv posestnik Jože Urbane. Šel je v gozd po drva in nesreča je hotela, da se je voz prevrnil nanj in mu -— kakor domnevajo — zlomil tilnik. Našli so ga mrtvega. Na žagi hudo poškodovan. Na žagi na Polzeli je zagrabila cirkularka 23 letnega delavca Rudolfa Dobnik in mu prerezala levo ramo do kosti in razmesarila tilnik. Hudo poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico. Pet nesreč v enem tednu. Iz Dola pri Hrastniku poročajo: Pretekli teden se je v našem okraju zgodilo kar pet nesreč. V torek zvečer sta se vračala s sejma v Radečah mesarja Štravs Jožef iz Dola in Se-nica Karel,iz Hrastnika domov. Na križišču ceste Hrastnik—Dol se je nenadoma prevrnil voz radi tega, ker je konj za vozil preveč na mejo, v potok. Pri padcu je dobil ŠtraVs Jožef hujše poškodbe na glavi, Senica pa manjše na nogi. — V sredo dopoldne je pri sekanju drv v go^uu zlomilo nogo posestniku Zupan Francu iz Marne-ga. — Istega dne popoldne je na enak način zlomilo nogo in roko v rami posestni-kovemu sinu Jaki Maksu iz Turja. — Podobna nesreča se je zgodila v petek v Kupci vasi posestniku Golouh Antonu, ki je dobil poškodbe na glavi. — V četrtek je udaril konj mesarja Ribnikarja Franca iz Hrastnika v prsa tako močno, da je moral v bolnišnico. Trikrat pogorelec. Čušu Martinu v An-drancih pri Sv. Antonu v Slov. goricah je vpepelil ogenj pred kratkim nanovo sezidano gospodarsko poslopje. Vsi so prepričani, da gre za požig. Imenovani posestnik je v kratkem času trikrat pogorel. Novo gospodarsko poslopje pogorelo. V noči krog desetih je uničil ogenj v Mo-škajneih pod Ptujem novo in 30.000 din vredno gospodarsko poslopje posestniku Tomažu VaupotiČM. Gasilci so preprečili, "da ni zajel ogenj še hiše. Najprej podlegel kapi sin, nato mu je sledila v smrt še mati. V tovarni »šešir« v Škofji Loki je zadela kap delavca Janeza Lavrinca, ki je bil ko j mrtev. Lavrinca so prepeljali na njegov dom v Puštal, kjer je umirala njegova 82 letna mati Marija. Ko je ležal sin Janez na mrtvaškem odru, se mu je pridružila še mati. Če zaspi voznik na vozu. Karel Trebeč, posestnik iz Kamniške Poljane, se je vračal v noči s praznim vozom proti domu. Med vožnjo je zaspal vsled utrujenosti in konja sta zapeljala na železniški prelaz v Slapnici med postajama Jevnica in Laze na Kranjskem. V trenutku, ko je bil voz na tračnicah, je pripeljal tovorr: vlak, ki je zagrabil konja ter voz in je vlekel vse skupaj nekaj časa s seboj, nato pa odvrgel v jarek. En konj je obležal koj mrtev, drugi je dobil take poškodbe, da mu ni rešitve, voz je popolnoma razbit, po srečnem naključju pa je speči voznik Trebeč dobil pri padcu le manjše poškodbe. Voz sena se prevrnil na posestnikovega sina. V Podjelah pri Radovljici na Gorenjskem je peljal voz krme posestnikov sin Smukovec. Voz se je prevrnil na Smukov-ca, ki je bil s hudimi notranjimi poškodbami prepeljan v ljubljansko bolnišnico. KnreChe posojilnice pofivlfcitc Huda nesreča delavca. Turk Franc, delavec iz Kranjske vasi pri Gomilskem, je bil zaposlen pri napeljavi žic na daljnovodu Kranjskih deželnih elektrarn. Padla je nanj teža žic z izolatorjem vred in je dobil hude poškodbe na glavi in prsih. Hudo poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico. Pri padcu po stoonicah si zlomila nogo. Marija Pajnič iz Ravbarjeve ulice v Ljubljani je padla tako nesrečno po stopnicah, dr. si je zlomila Starejša ženska utonila. V Cerknici je utonila 60 letna Antonija Donat, vdova, katera je živela pri svojih sorodnik'h po moževi smrti in rada obiskovala bolnike ter jim stregla. Dobra ženska je zašla v temi v cerkniški potok nad Šerkovo žago in so jo našli drugo jutro utopljeno v komaj 40 cm globoki vodi. Požar povzročil 200.000 din škode. V nedeljo predpoldne je nenadoma izbruhnil v Soteski pri Bohinjski Beli na novi žagi šumske uprave, ki jo ima v najemu g. Tor-kar iz Lesc, požar. Goreti je pričelo v skladišču za žagovino. Zgorela je najbolj moderno urejena žaga v Sloveniji in znaša škoda 200.000 din. Ogenj je najbrž povzročila električna iskra, ki je vžgala žagovino. Razne novice Banski svet naše banovine je sklican za 14. februarja ob 10 dopoldne v Ljubljano. Predmet zasedanja je predvsem proračun za leto 1938/39. župnija Pišeče je razpisana do 12. marca. itazpis nagrade. Mariborsko mestno poglavarstvo razpisuje Slomšekovo nagrado za leto 1935 v znesku 5000 din. Namenjena je neobjavljenemu leposlovnemu delu, in sicer prvenstveno pripovednemu, ki naj upodablja dobo prevrata ali narodnih bojev na štajerskem ali Koroškem. Delo je treba predložiti do 30. septembra 1938 predsedniku mestne občine tako, da je pisatelj označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. Po možnosti naj se vloži delo na- pisano s strojem in v treh izvodih. Nagrajeno delo je pripravljena odkupiti in založiti Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da ga izda za 20 letnico našega osvobojenja. Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v ponedeljek 14. februarja in v ponedeljek 21. februarja, obakrat od 8 do 12 in od 14 do 18. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in se zanimanci lahko udeležijo enega ali drugega. Zadružni enodnevni tečaj v Ptuju. Okrajni kmetijski odbor v Ptuju priredi enodnevni zadružni tečaj v Ptuju v zgornji dvorani Narodnega doma v nedeljo 27. februarja. V ptujskem okraju je kmečko zadružništvo slabo razvito, da-siravno ga ta okraj še najbolj potrebuje. Zato je tečaj velikega pomena za kmeta. Vstop bo prost. Vabimo! Obrtniška razstava v Berlinu. Od 28. maja do 28. junija bo v Berlinu mednarodna obrtniška razstava, na katero so prireditelji povabili tudi obrtništvo Jugoslavije. Razstavljeni predmeti bodo razdeljeni v tri skupine: 1. Zgodovinsko-kul-turni predmeti (obrtniške diplome, dragoceni umetni izdelki, iznajdbe), 2. novodobni izdelki rokodelstva, 3. obrtniški tisk. Posebnost bodo tvorile delavnice, kjer bodo delali obrtniki posameznih držav karakteristična dela za dotično deželo. Vsi predmeti so bodo tudi prodajali. Stroške nosijo prireditelji, kateri tudi skrbijo za odpremo predmetov ter za prehrano in stanovanje obrtnikov, ki bodo delali po delavnicah. Slovensko obrtništvo opozarjamo, da se za prireditev zanima. Vse po -Mejše podatke dobe zanimanci pri zavodu za r ospeševanje obrti, Zbornica TOI v Ljubljani. DELOVANJE PODRUŽNICE ZAKš MARIBOR Ob priliki občnega zbora podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol Maribor dne 30. januarja je tajnik organizacije orisal delo društva v minulem letu. Ker je delo in zahteve organizacije jako zanimivo, ga objavljamo v izvlečku: Društvo je rešilo v minulem pošlo ;m letu 269 dopisov, priredilo dve veliki zborovanji ter imelo 12 rednih odborovih sej. Na zborovanjih je društvo aahtevalo: 1. Ahsolventom se naj prizna uradniški položaj. 2. Tri občinah se naj nastavijo absolventje kot kmetijski referenti. 3. Absolventi naj vodijo kmetijsko-nadaljevalne šole. 4. V kmetijski stroki naj se nastavijo namesto tujcev domači absolventi. 5. Absolventje naj dobe dva delegata v kmetijski zb' lici. Ob priliki občnega zbora so bili od strani članov organizacije stavljeni jako zanimivi predlogi, katere bomo še objavili. Obžalovanja vredni slučaji Zabodljaj v stegno. Pred neko gostilno v Studencih pri Mariboru na Aleksandrovi cesti je dobil od neznanca zabodljaj v stegno Alojz Kuljat, 28 letni kamnosek iz Zg. Radvanja. Zabodeni se je onesvestil na gostilniških stopnicah in ga je prepeljal reševalni oddelek v bolnišnico. Smrtna žrtev pretepa v pijanosti. V neki krčmi v Slivnici pri Mariboru je došlo med pijanimi fanti do prepira in pretepa. Navzoč je bil tudi 28 letni progovni delavec Jernej Dolenc. V splošnem dirindaju je zabodel eden od pretepačev Dolenca v ramo. Zabodenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, a mu niso mogli več pomagati. Podlegel obstrelu. Med plesno prireditvijo v Negovi je bil obstreljen od dninaria Rudolfa Kovačič 23 letni posestnikov sin T. ane Breznik. Obstreljenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi. Posrečene tatvine nesrečen konec. Dne 1. februarja zvečer je bilo ukradeno kolo pred ključavničarsko delavnico A. Jurja-ševiča v Središču. Kolo je bilo last Slavka Kerenčiča, ki je tatvino takoj opazil in prijavil orožnikom. Čez kaki dve uri je bil tat Vinko Žnidarič, brezposelni delavec iz sosedne vasi Trnovec v Savski banovini, že v rokah pravice. Pomočnik Jurjaševiča je slučajno naletel nanj na Preseki, spoznal vaienčevo kolo in sra hotel neznancu vzeti. Vnela se je huda borba, v kateri bi pomočnik podlegel, ako ne bi slučajno prišel neki mož na pomoč. Obema se je po- Občutljivost človeškega nosa Napačno je naziranje, da ima človek slab nos. Nekatere živali morejo sicer zavohati vonje, ki jih mi ne občutimo, toda kako občutljiv je navzlic vsemu naš vonj, nam pokažejo sledeče številke, ki navajajo v milijo-tinkah grama količine dišav, ki jih more naš nos še občutiti: jodo-form 1,027, moškat 0,5, oranžno in rožno olje 0.5, amonijak 0,003, olje poprove mete 0,005. Ker je jonon bistvena dišava vijolic, zadostuje torej en sam gram, da napravimo iz njega več tisoč litrov najfinejše vijolične dišave, žveplo v vodik začutimo, če ga je samo 10 milijotink grama pomešanega v litru zraka, merkaptana pa, ki ga kemiki označujejo Januš Goleč: Pomarojo^sa Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 5 C S Z bliskavico se je razneslo po Rošnji, da je spravil na dan šintarski obisk ravno ono, o čemur je že dolgo šušljalo ter govorilo vse po Dravskem polju, da si je opomogel kočar Gašper Potočnik s »fovš« denarjem. Soseska je uživala, ko je pasla oči na pogledu vklenjenih dveh Potočnikov, katera so odgnali orožniki v zapore mariborskega sodišča. Stari in mladi Potočnik sta bila v roki pravice bridko objokovana le od domačih, ki se niti prav zavedali niso, kaj sta zagrešila, da sta zaslužila verige in spremstvo nasajenih bajonetov. Usoda razkrinkanih Rošnjani niso imeli niti trohice pomilovanja z aretacijo Potočnikov. Moški in ženski spol jima je privoščil udarec usode, in sicer radi tega, ker sta ponarejala denar samo zase :n ni bil niti eden od sovaščanov deležen obogatenja na hitro roko. Vse se je hudovalo, zakaj sta skrivala denarni papir v skrinji, mesto da bi ga bila razdelila po vasi. Ako bi ne bila skoparila z desetaki in petdesetaki, bi ne bili odkrili žandarji ničesar in vsa vas bi že stala trdno na nogah. Skopuha sigurno enkrat doleti zaslužena kazen in tako je bilo s starim Gašperjem, ki je že ponosno preziral imovite posestnike. Prvotno so bili vsi prepričani, da je hodil delal denar k Potočnikovim na skrivaj v noči haloški slikar. Da bi se bil kateri kočarskih Potočnikov iz-brihtal v ponarejevalca, ni mogel verjeti nikdo! Orožniki so bili na Potočnikovim malodane dnevni obiskovalci. Bogznaj kolikokrat so pretaknili ono čumnato, iztiskali razna priznanja iz ostalih članov družine ter vpraševali staro in mlado po Rošnji in daleč na krog po Dravskem polju o Hvalecu ter starem in mladem Potočniku. Celo na hrvaško stran se je razpotegnila preiskava, a je ostala povsem brezuspešna. Od Hrvatov ni maral biti nikdo oškodovan od štajerskega ponarejenega denarja. Preiskava je bila primeroma kmalu zaključena. Šlo je le za tri obdolžence in krivce, ki niso tajili in povrh je še bil v rokah oblasti ves ponarejevalni materijah Porotna obravnava je bila razpisana v Celju. Maribor tedaj, še ni bil sedež sodnega okrožja. Ob- srečiio postopača obvladati; ker pa ni hotel iti v Središče, so ga morali slovesno na vozu pripeljati na orožniško postajo. štirje vlomi v eni noči. V noči na 4. februar so bile izvršene v Poljčanah kar 6 dri vlomilske tatvine. Vlomilci so se spravili nad poljčanslte gostilne in je bilo vdrto najprej v gostilniške prostore hotela Mahorič. Uzmovič je odnesel 280 din gotovine in za 200 din cigaret. Nato je obiskal hotel Bauman, kjer si je prilastil 250 din in za 200 din tobačnih izdelkov. Ne da bi ga kdo oviral, je vdrl vlomilec v krčmo Cvenk in v mesnico mesarja Šumerja. Cvenku je izmaknil 200 din, iz mesnice pa samo 5 kg mesa. Napaden pismonoša. Pismonoša pomožne pošte pri Sv. Gregorju na Kranjskem je nesel v nahrbtniku pošto iz Ortneka. Blizu vasi Hudi konec mu je iztrgal neznanec nahrbtnik, v katerem je bila poštna torba, in zginil v gozd. Orožniki iz Velikih Lašč in Sodražice so se podali na zasledovanje zločinca, a so našli samo razrezano poštno torbo v nekem jarku. Tolovaj je ukradel torbe denarne nakaznice in priporočena pisma, druge pošte pa se ni dotaknil. Izpred sodišča _ bruarja je obtoženi tajil krivdo, a je bil obsojen na 15 mesecev strogega zapora. Morilca obsodili na 18 let. Lani 14. novembra je prizadjal Franc Zalokar, 30 letni hlapec iz Košnice pri Prevorju, svoji gospodinji Vertovšekovi v Kozjem devet zabodljajev. Zabodena se je zgrudila nezavestna in izkrvavela. Hlapec je vzel dva bankovca po 500 din in pobegnil proti Le-sičnem. Prijela sta ga na pobegu Miha Jazbinšek in orožnik Ilija Trlin. Zalokar je celo Jazbinška oklal. Morilcu so prisodili v Celju 3. februarja 18 let ječe. Gospodar in hlapec obsojena radi uboja. Letos 2. januarja je prišel v krčmo posestnika Franca Kostajnšeka v Poasredi, ko je gospodar že ležal, Viljem Vrhovnik. Ko-stajnšekov hlapec Ivan Stiplovšek je postregel Vrhovniku z vinom in cigaretami. Hlapec je skočil v kuhinjo po vžigalice in ko se je vrnil, je opazil, da je gost na odhodu. Hitro je' zbudil gospodarja in mu je povedal, da so zginile z Vrhovnikom njegove hlače. Gospodar in hlapec sta jo ubrala za nepoštenim gostom, katerega sta dohitela pri Vukovem kozolcu. Odvzela sta mu ukradene hlače, v katerih je bilo baje 400 din in žepni nož. Nato sta Vrhovnika pretepala do nezavesti in sta ga zavlekla v listnjak Vukovega kozolca, kjer so ga našli ljudje drugo jutro vsega zmražene-ga in še vedno v globoki nezavesti. Pretepeni je drugi dan podlegel poškodbam. Gospodar in hlapec sta bila te dni obsojena v Celju vsak na dve leti ječe radi uboja. Slovenska Krallita Za uboj pet let težke ječe. Pred mariborskim kazenskim senatom se je zagovarjal 5. februarja 37 letni delavec Ferdinand Vetrih iz Brezna ob Dravi. Imenovani je ubil 19. novembra svojega svaka in posestnik Karla Rozmana iz Brezna. Oba sta se sprla. V prepiru je Vetrih udaril Rozmana z železnim drogom večkrat po glavi in ga ubil. Obtoženi je priznal dejanje in je bil obsojen na pet let težke ječe. Za požig 15 mesecev zapora. Franc Zore, 46 letni posestnik iz Selc, je prišel radi pijančevanja pod kuratelo. Upravo posesti jS prev?ela njegova žena. Zore je iz ma- davanjem: Naši izseljenci v preteklosti in v no-ščevanja 23. novembra zanetil Ogenj v go- : vem letu. Predavanja se je udeležilo precej član stva in je bilo res koristno In potrebno za vse Sobota. Naše Prosvetno društvo je začelo v novem letu s tako zvaniml »prosvetnimi urami« Vsak mesec bo imelo za vse članstvo in tudi za droge ljudi predavanja. Prva prosvetna ura se je vršila 23. januarja v prosvetni dvorani s pre- spodarskem poslopju, ki se je razširil tudi na hišo. Pri obravnavi v Mariboru 5. fe- dolžence so odgnali k porotnemu zasedanju v Celje, kamor so morale tudi številne priče. Vloga glavnega krivca v obtožnici je bila priso-jena Andreju Hvalecu iz Leskovca. Za njim je bil največ kriv stari Potočnik, ker mu je bil preizkušeni ponarejevalec dobro došel. Mladoletni Jože Potočnik je bil le zapeljanec in zelo nadarjeno orodje v rokah obeh glavnih obdolžencev. Po obtožnici se je ravnala ter glasila tudi obsodba. Hvaleč je bil obsojen na 15 let, Gašper Potočnik na sedem let in sin Jože radi mladoletnosti na pet let. Dva tabora Kakor hitro je bila razglašena obsodba in so odvedli pazniki obsojeno trojico, so že bile številne priče razdeljene na dva tabora. Eni so obsojenim še vedno privoščili kazen. Bili so odločnega mnenja, da je prav tako, ce je iztrebljeno iz sredine poštenih ljudi gnezdo ponarejevalskih sleparjev. Drugi so se pa začeli zavzemati za ponarejevalsko družbo, ki ni oškodovala niti enega kmečkega človeka in je po-mogla le sebi iz bajtarske revščine. Ako bi bil Potočnik enkrat obogatel, bi imeli tudi njegovi sova-ščani marsikaj od njegovega premoženja. Hvaleč je naše ljudi, ki se selijo poleti. Napiošflmo tem drugim potom vsa naša prosvetna društva, da prirejajo taka predavanja vsaj enkrat na mesec. Glede načina in sporeda se lahko obračajo po nasvet in pomoč na Prosvetno društvo v Soboti. Sobota. Tudi naša Krajina je opazovala zanimivi severni sij na večer 24. januarja. Po vsej Krajini so ljudje gledali ta redek nebesni pojav in v prvem hipu ugibali vse mogoče. Velika vojna se nam obeta, nebo se je odprlo, velike kazni napoveduje Beg itd. O tem so se menili ljudje ¿isto noč. Še komunisti so hoteli speljati ta naravni pojav v svojo agitacijo. Takole so sklepali: Rusija je poslala rdeče nebo, znamenje zmage komunizma v Evropi. Zadosti satansko in obenem naivno mišljenje ljudi, ki so izgubili vero in s tem smisel za vse čudovite pojave in ureditev stvarstva od Boga. Sedaj pa že vsi vemo, kaj je bilo: izreden nebesni pojav, severni sij, ki je segal od severa pa vse do nas. Sobota. V sredo, dne 3. februarja je bila na borzi dela seja Rafaelove družbe in v cerkvi sv. maša za izseljence v Franciji. Naš domačin g. Camplin Ivan odide 13. februarja pastirovat med naše izseljence v Francijo, tako se bo izpolnila želja naših sezoncev. Bog ga spremljaj! Rafaelovi družbi pa iskrena zahvala, posebno nje nemu predsedniku! Bakovci. Tukajšnji učitelj Horvat Janko vodi gospodarsko nadaljevalno šolo za našo ^as. Udeležuje se tega pouka nad 30 fantov in kmečkih mož. Prav vestno sledijo predavanjem in debati. Zelo potrebna je taka šola za naše ljudi in želimo, da bi se vsako leto vršila. Rakičan. Tu smo ustanovili Prosvetno društvo. Vpisalo se je nad 30 članov in članic. Društvu želimo veliko uspeha in procvita za naše ljudi v bližini Sobote. Občnega zbora se je udeležil iz Sobote predsednik soboškega društva. Sv. Sebeščan. V ponedeljek, dne 31. januarja okrog 12. ure je nastal ogenj pri Grajovih. Otroci so bili sami doma in so skoraj sigurno tudi ti povzročili to veliko nesrečo za enega izmed največjih revežev v župniji. V eni uri mu je bilo uničeno vse. Dobri ljudje so mu pomagali, da se bo te dni lahko vselil pod lastno streho. Pred tremi leti mu je zavarovalna doba potekla in je ni obnovil, ker ni mogel plačevati premije. — Ob tej priliki zopet obsojamo postopanje naše ob- vendar izdeloval tudi drugim siromakom denar, zakaj bi ga ne bil s časom Potočnik, saj je bil na glasu kot človek izredno dobrega srca, miren in vsakemu uslužen sosed. Povrh je treba pomisliti še to, da znajo delati denar samo na Dunaju. In to cesarsko ter dunajsko umetnost je zadel priprost ter nešolan kmet. Ali ne kaže to dejstvo na izredno nadarjenost in spretnost, pred katerima je treba dvigniti klobuk?! Čim bolj so rešetali poljanci razloge za in proti ponarejevalcem, tem bolj je kopnela krivda in sta se vzbujala navdušenje ter ponos, da so se dobili na Dravskem polju ljudje, kateri so bili za las kos cesarjevim izdelovalcem denarja. Komaj je minulo nekaj mesecev po obsodbi, je že prešel tabor ponarejevalskih nasprotnikov k onim, kateri so občudovali zaprto trojico, želeč ji od srca, da prestane kazen, se vrne med nje in bolj previdno nadaljuje, kar je že bila začela in v čemer se je izkazala. Za slučaj, da bi bili poljanci še enkrat pozvani za pričevanje v ponarejevalski obravnavi, bi skušal vsak oprati obtožence in ne nasprotno, kakor so to žalibog zagrešili nekateri iz gole zavisti. (Dalje sledi) za višek vsega smradu, štiri milijotinke grama. Trditev, da bi za nekatere dišave zadostovalo že nekoliko gramov, da bi jih čutili vsi ljudje na zemlji, ni torej nič pretirana. Salomonsko sodbo je izrekel predsednik nove romunske vlade Go-ga gl&de izhajanja judovskih listov, zaradi česar je pri njem posredovalo odposlanstvo judovske stranke. Goga je dejal, da listi lahko izhajajo, toda tiskani morajo biti v judovskem, t ;e rravi v hebrejskem jeziku, ne v romunščini, in pa pod pogojem, da se ne bodo mešali v romunske notranje zadeve. Kreppapir en gros za trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj. činske uprave, ki na večkratno prošnjo naših gasilcev ni dovolila, da bi se brizgalna spravila na breg blizu cerkve, kjer je več gasilcev, katerim bi bila brizgalna vedno pri roki. Zdaj se je zopet pokazalo, da bi Grajovi družini lahko rešili hišo, če ne bi bila brizgalna v dolini na samem in so jo gasilci težko spravili na breg, oziroma šele takrat, ko je bilo prepozno. Če bi bila brizgalna na bregu, bi bila hiša gotovo rešena. Tako postopanje ni človekoljubno in sploh krščansko ni. Naši katoliški gasilci nič ne vprašajo, kake vere je človek, pri katerem gori, ampak vsakemu enako pomagajo. Veselilo bi nas, če bi tudi luteranski fantje, oziroma možje pristopili h gasilski četi. Sv. Sebeščan. Neki gospodje začenjajo polemiko. Ljudstvo naj sodi, kateri ima več verske gorečnosti iq bolj nemirno kri. Versko je na vsak način bolj goreč tisti, katerega ljudje vidijo, tudi pri obhajilni mizi. Naša notica je imela uspeh. Če ni bilo res, kar smo napisali, pa dokažite. če stopiš mački na rep, zacvili. Vsi seveda niso prizadeti in neprizadeti se naj ne razburjajo. Kdo ima več masla na glavi, pa bi morda vedele povedati oblasti ali pa tudi naši ljudje. Amen. Sezonski delavci. Kaj vse čaka naše delavce v Nemčiji in Franciji, vidxite iz sledeče statistike: Od en tisoč naših delavcev jih v tujini umre dva, težko se jih ponesreči pet, duševno zboli (znori) pet, radi bolezni v bolnico odidejo trije od sto in od sto naših delavcev si nakoplje trajno bolezen okrog 25. Vse to vemo, pa ljudje •— tudi nepotrebni — vseeno silijo v svet. Naši palerje. Tudi na državno veleposestvo Belje bo šlo nad tisoč delavcev, ki jih vodi osem palerjev. Ti palerje bi morali biti naši najboljši ljudje. Kajti izkušnje učijo, da delavstvo živi tako, kakor jih vodijo palerje. Pri izbiri teh bi morali imeti Prekmurci več pravic. Na ministrstvu financ bo treba prositi, da se naj sprejema res same izvrstne palerje, versko in moralno neoporečne. Smo imeli, hvala Bogu, večino palerjev res vzornih, a o vseh tega ne moremo trditi. Slabi naj se izločijo, saj imamo dosti sposobnih poštenih ljudi. Naj se ne bi dajala ta čast in služba tudi takim, ki nikakor niso potreb ni tega zaslužka, ker imajo doma velika posestva, preveč dela in jela. — Prosimo Rafaelo vo Družbo, da naj ne pozabi tudi na duhovnika za Belje. Direkcijo bo treba prositi za brezplačno stanovanje in hrano vsaj za en mesec, da ne bi denarna plat preprečila pastoracije med temi najbolj potrebnimi. Obenem se naj prosi finančnega ministra, da dd nalog direkciji, da se bodo posvečevale nedelje in prazniki. Pogodbe so se v preteklem letu kršile. Pravijo namreč, da so zelo nujna dela morali opravljati tudi na praznike. Upravniki to točko izrabljajo. Delavci so morali n. pr. redčiti v nedeljo koruzo in drugo, kar vsak otrok ve, da ni tako strašno nujno delo. Fram. Januarja so umr'.»: Krištof Marija, delavka, stara 78 let, ki si je vse življenje s trdim delom služila vsakdanji kruh. Kmalu ji je sledila vdova Lah Antonija, stara 75 let, verna in skrbna mati devetim otrokom, in Cecilija Capi, vneta obiskovalka naše cerkve ki se je pa pred leti izselila na Sp. Polskavo in tam pri sorodnikih umrla. — Naj počivajo v miru! Središče ob Dravi. Umrla je v 80. letu starosti čatorič Doroteja, Marijina družbenica in članica III. reda. S svojim 33 letnim zvestim služ- bovanjem pri industrijalcu J. Zadravcu je dosegla med farani spoštovanje in ugled, kar je dokazoval lep pogreb. Naj počiva v miru! Studenice pri Poljčanah. Tu je umrl T a n c e r Pavel v 90. letu starosti, najstarejši faran. Bil je vrl katoliški mož. Naj počiva v miru ■— žalujočim naše sožalje! Sv. Jernej nad Ločami. V visoki častitljivi starosti je umrl dne 2. februarja tukaj izredni mož, najstarejši faran župnije Sv. Jernej nad Ločami, g. Simon Koropec iz odlične slovenske rodbine Koropcev. -— Zanimivo je, da je rajni Simon v svojem življenju dvakrat obhajal srebrno poroko. Bil je namreč dvakrat poročen in je živel s prvo ženo v srečnem zakonu 27 let, a z drugo 26 let. S prvo ženo je imel 15 otrok, in sicer tri fante in 12 deklet, od katerih živi še en fant in šest hčera. S prvo ženo je živel kot gostilničar in posestnik v Poljčanah, a z drugo je srečno gospodaril na Petelinjeku pri Sv. Jerneju. Iz drugega zakona ni bilo otrok. Pred desetimi tedni mu je umrla druga žena, a prva pred 30 leti. Stari Koropec je bil čvrsta slovenska korenina in je bil daleč naokoli visoko spoštovana osebnost. Pogreb je bil veličasten in se ga je udeležilo izredno mnogo občinstva od blizu in daleč. Mož, ki je naš list stalno čital in naročeval, naj počiva v miru! Spoštovani Koropčevi obitelji pa naše odkrito sožalje! Braslovče. V Rakovljah je dne 26. januarja po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Ana T u r n š e k , rojena Vodovnik. Rajna je bila res vzor prave krščanske matere in je lepo vzgojila vseh svojih devet otrok, med katerimi je nastarejši sin Jakob padel v svetovni vojni, drugih osem, med njimi šest hčera, pa so tudi vsi preskrbljeni. Sin Franc je organist in občinski delovodja v Stranjah pri Kamniku. Najmlajši sin Ivan si je izvolil najboljši del in je šel v tiho samostansko zatišje samostana čč. patrov cistercijanov v Gtični, kjer je sedaj kot brat Blaž. Predstojništvo samostana je poslalo mesto njega preč. g. p. Cirila Petelina, ki je vodil pogreb. Bog ji bodi plačnik za vsa njena do- bra dela! žalujočemu soprogu in otrokom pa na« še iskreno sožalje! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V Franciji jo 30. januarja nenadoma umrl rudar č e r n o š a Janez, star 50 let, doma iz Cerovca, p. d. Medved. Zapušča 40 letno vdovo in štiri nepreskrbljene otroke, šel je v tujino za kruhom pred osmimi leti. Ravnokar se je pripravljal na po-vratek v svojo domovino, ko ga je zajela nenadoma smrt. Njegovi domači so ga dan za dnem pričakovali, a namesto njega so prejeli presenetljivo novico. Naj počiva v miru in naj mu bo tuja zemlja lahka — njegovim domačim pa naša sožalje! Olimje pri Podčetrtku. Milo so zadoneli olim« ski zvonovi 23. januarja in naznanili tužno .vest, da je lepo previden s sv. zakramenti umrl posestnik Grobelšek Franc, bivši cerkveni ključar župne cerkve v Olimju, katerega je Bog rešil dolge in hude bolezni naduhe in ga poklical na večno plačilo v 79. letu življenja. Bil je glo-bokoveren krščanski mož in skrben gospodar. V njegovo hišo je zahajal »Slov. gospodar« mnogo let, katerega je vsikdar z veseljem prečital. žena, s katero je živel v lepi zastopnosti, mu je umrla pred štirimi leti. Dasi vdovec brez svojih ljudi, je bil lepo oskrbovan v bolezni. Imel je tudi lep pogreb, katerega je vodil g. župnik ob obilni udeležbi ljudi. Cerkveni moški pevski zbor mu je zapel na domu in ob grobu v slovo. — Naj počiva v miru! Buče. 31. januarja je umrl v starosti 72 let ugledni posestnik V a h Miha. Bil je dolgo let občinski odbornik, član načelstva posojilnice v Bučah od njene ustanovitve leta 1910. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil spoštovan. Naj počiva v miru! Blagi ženi in ostalim sorodnikom naše sožalje! Zdole. Umrla je Rozika Pleterski iz Ple-tan v starosti 26 let. Umorila jo je jetika. Ležala je samo 14 dni. Poslovilne besede ob grobu ji je izrekel domači g. župnik, cerkveni pevski zbor ji je pa pel žalostinke. Draga Rozika, počivaj v miru! PROSLAVA 16 LETNICE PAPEŽEVEGA KRONANJA V MARIBORU se bo vršila v nedeljo 13. februarja s sledečim sporedom: Ob 9.15 se zberejo zastopstva cerkvenih in katoliških organizacij z zastavami pred škofijskim domom. Ob 9.30 slovesen vhod prevzv. g. škofa v stolno in mestno župno cerkev v spremstvu duhovnikov in zastopstev. Slovesni cerkveni govor in pontifikalna sveta maša kot prošnja in zahvala za pontifikat papeža Pija XI. Po sv. maši zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. Po slovesnosti v cerkvi sledi ob 11.45 v veliki dvorani »Uniona« svečana matineja ali zunanja papeževa proslava s sporedom: pesem moškega zbora, govor g. dr. Josipa Leskovarja, deklama-cija, nato še ena pesem moškega zbora, zaključna beseda in papeška himna. Pričakovati je, da bo ob tej manifestaciji mariborsko prebivalstvo napolnilo dvorano. * Maribor. Ljudski oder v Mariboru pripravlja za v soboto 19. februarja zvečer in v nedeljo 20. februarja popoldne popolnoma novo ljudsko igro »Kruci«, ki jo je napisal prleški rojak g. Anton Brumen. Svojčas je v »Slov. gospodarju« izhajala Golečeva povest »Kruci«, po kateri je igra deloma posneta. Igra je polna duhovitih dramatikih zapletljajev, zato opozarjamo posebno okoličane, da si pismeno že v naprej rezervirajo in za-sigurajo vstopnice. Nastopi do 50 ljudi, in to kmetje, Kruci in cigani. Sv. Križ nad Mariborom. Kmečko bralno društvo uprizori v nedeljo, dne 13. februarja popoldne ob treh Finžgarjevo dramo iz kmečkega živ-Ijenja »Veriga«. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo 13. februarja bo po večernicah farni sestanek fantov in mož v samostanski šoli. Predavanje: Farna skupnost. Sv. Ana v Slov. goricah. Fantovski odsek priredi v nedeljo, dne 13. februarja tega leta v Katoliškem prosvetnem domu kmečko komedijo »Pogodba« v treh dejanjih. Pridite vsi v nedeljo v Društveni dom, da sklenemo pogodbo o kopanju zlatega zaklada tako, da se vrnemo srečni in bogati na svoje domove! Vabi odbor. Jarenina. Res, lepo je bilo pri nas v nedeljo. Proslavljali smo 40 letnico, kar je naš g. kanonik Jožef Čižek prišel k nam za župnika. Igrali smo veličastno božično Gregorinovo igra »Kralj z neba«. Po drugem dejanju so se vsi igralci, 40 po številu, zbrali na odru. Zastor se je dvignU in na veliko začudenje g. kanonika je začel govoriti domači g. kaplan, ki se je v imenu fara-nov zahvalil za vse dobrote, ki jih je njim ska-zal, ter izrazil željo, naj bi bilo g. kanoniku še v naprej tako prijetno v Jarenini, kakor mu je bilo 40 let, da bo enkrat mogel reči: Jarenina, dobra si mi bila in srečen sem bil v tebi! Po go- ■ * Kt 1 m H* ■MIK - - * Josip čižek, častni kanonik in dekan, je že 10 let župnik v Jarenini. voru g. kaplana je troje otrok deklamiralo in podalo g.' kanoniku šopke. G. kanonik se je zahvalil in rekel, da je res ginjen nad tako nenadno proslavo. Dvorana je bila nabito polna Ljudstvo je pozdravljalo g. kanonika, in močno vzklikanje je pokazalo, kakšno ljubezen uživa med župljani. Tudi iz Maribora so prišli prijatelji g. kanonika, med njimi msgr prof. Vreže in podžupan žebot. —• G. kanonik! Jarenina je z Vami in za Vami! Vodite nas še dolgo po poti krščanskega življenja! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naši sosedje Ne-govci so zadnjo nedeljo v januarju gostovali pri nas z znano šaloigro »Skapinove zvijače«. Benedičani pa nismo zaspani, zato jim vračamo obisk v nedeljo 13. februarja, samo da ne pridemo z godbo na pihala, ker je nimamo, ampak s priljubljeno igro »žrtev spovedne molčečnosti«, ki seže globoko v srce vsakomur, kdor jo vidi. Negova. Ali ste že videli pretresljivo igro »Žrtev spovedne molčečnosti«? Slišali ste o njej že prav gotovo! Naši sosedje Benedičani so to res lepo igro igrali doma že petkrat, tako zanima In privlačuje. V nedeljo 13. februarja pa pridejo Benedičani k nam in bodo po večernicah to v «rce segajočo igro uprizorili v graščinski dvorani. Sv. Urban pri Ptuju. Odkar smo otvorili farni dom, je pri nas zelo živahno društveno življenje. Na dan otvoritve Doma so igrali Finžgarjevo »Novo zapoved«, na novega leta dan »Dubravo« in dne 13. februarja po večernicah pa nam bodo fantje pokazali »Repošteva« za smeh in kratek čas. Velika Nedelja. Fantovski odsek iz Hajdine pri Ptuju je doma že dvakrat z velikim uspehom nastopil s petdejansko dramo, ki jo je napisal dr. A. Remec, in ki se ji pravi »Zakleti grad«. To veliko igro boste v nedeljo 13. februarja lahko gledali na grajskem odru pri Veliki Nedelji, in to proti običajni vstopnini. Pridite vsi! Začne se ob pol treh. Sv. Miklavž pri Ormožu. Bralno društvo vpri-zori na pustno nedeljo 27. februaria veseloigro »Dva para se ženita«. Prijatelji, pridite! Ljutomer. Dekleta, ljutomerske deKinije so pridno na delu. Na Svečnico popoldne so imele svoj ustanovni občni zbor, na katerem so ustanovile dekliško okrožje. Občnega zbora se je udeležilo šest dekliških krožkov. Dekleta, posnemajte! Novoizvoljenemu odboru obilo blagoslova pri delu! — Dramatski odsek Prosvetnega društva pripravlja lepo Vombergarjevo komedijo »Voda« za predpustni čas. Slov. Bistrica. Prosvetno društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 13. februarja ob pol 4. uri v Slomšekovem farnem domu veseloigro »Micka, premisli si«. Valter Funk, novi nemški gospodarski minister. Poljčane. Na Svečnico nas je prosvetno društvo veselo presenetilo z igro »Cvrček za pečjo*. Dasi je igra težka za naš oder, je vendar zadovoljila vse, pa naj bo v režiji ali v izvajanju igralcev. Sploh naše Prosvetno društvo zadnje čase preprostemu človeku vedno več nudi in vsled tega tudi pridobiva. Eden raste, dj 0i pada. Dopisi Št. Ilj v Slov. goricah. V nedeljo 13. februarja bo v dvorani Slovenskega doma občni zbor JRZ združen s političnim shodom. Govoril bo naš rojak g. Franjo žebot iz Maribora o zanimivih stvareh glede razvoja naše politike kakor tudi o novih uredbah o vinski trošarini. Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo 6. februarja se je pri nas vršilo prav lepo zborovanje JRZ. Obenem se je vršil tudi redni letni občni zbor krajevne organizacije. Zborovanje je vodil zaslužni in splošno priljublejni g. Frangež. Politično poročilo kakor tudi poročilo o gospodarskem položaju in o raznih dogodkih zadnjega časa izven naše domovine je podal v zelo poljudni obliki in jasni besedi predsednik okrajne organizacije, mariborski podžupan g. žebot. Zborovanje se je zaključilo z iskrenim pozdravom sedanji vladi, posebej g. dr. Korošcu. Iz dravske doline. Nedavno sem se vozil z železnico v Dravograd. V istem kupeju sta sedela tudi dva kmeta iz okolice Vuzenice. Razpletel se je med njima govor o slabih časih. Navajala sta Na Svečnico je poteklo 180 let, odkar se je rodil v Zgornji šiški pri Ljubljani Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Na sliki vidimo pesnika in njegovo rojstno hišo. razne vzroke. Eden je vztrajal pri trditvi, da se je narava zaklela zoper nas kmete. Drugi pa je imel več vere ter je zaupal v Boga, da se bo že spet obrnilo na bolje. Od gospodarskega sta kaj kmalu prešla na politično področje. Tam pa se je začelo ostrejše prerekanje. Eden od njiju se je izdal za tako zvanega svobodomisleca in na-prednjaka ter je hvalil svoje voditelje, ki so bili na vladi za časa diktature. Drugi pa ga opomni: »Zakaj pa si takrat toliko zabavljal čez krizo?« Naprednjak ni vedel odgovora. Ljudje bivše samostojne kmetijske in demokratske stranke ne najdejo tudi besedice priznanja, da so sedanje vsaj delno izboljšanje gospodarskega stanja povzročili pravi voditelji slovenskega naroda, ki so zdaj na vladi. Sv. Anton na Pohorju. Predpretekli teden smo imeli nenavadne vremenske spremembe: v začetku tedna prav spomladansko topel veter, proti koncu tedna pa neznanska burja, ki je ustvarjala iz snega prave oblake. Zato so ponekod veliki zameti, a drugod kaže zemlja golo lice, od-nosno rjava rebra. Od naše romarske cerkve je lep razgled. Zato ni čuda, da smo imeli v torek General Jordana, podpredsednik in zunanji minister nove Francove vlade v nacionalni Španiji. zvečer čuden prizor na severu, ko se nam je v začetku zdelo, da žari vse nebo na nemški strani v najrazličnejših barvah, ki jih povzroča kak silen požar. Te domneve pa nam je takoj razpršil znani agronom iz Gradca prof. H. Ho-werck, ki proučuje tukaj gospodarske razmere ter se mimogrede peča tudi z zvezdoslovjem. Mudeč se slučajno pri nas, je izjavil, da ta nenavadna svetloba ni nikak požar, marveč severni sij, ki je redek naraven pojav. In v resnici je bil prizor naravnost čaroben. Silni prameni rdeče luči so švigali po zvezdnatem nebu. Včasih je bil ves hrib Sv. Antona s cerkvijo vred kakor oblit od rdeče luči. — Dopisnik v »Slov. gospodarju« se ni držal pravila: »Ne hvali dneva pred večerom!« Ne le moški, marveč celo ženski brezposelni nas še vedno nadlegujejo ter izsiljujejo dinarje, ki so pri nas tako redki. Le kam je izginil denar? če kdo shranjuje kovance po 25 par, bo imel sicer nogavice kmalu težkopolne, toda o vrednosti takega skrivanja — ? Hm! — Mlajšemu rodu sploh ni mogoče dopovedati, kaj je »zlati denar« ali kaj so »zlatniki«. Morda pa je tudi tako boljše. Sv. Marjeta na Dravskem polju. 3. februarja je v krogu svoje družine obhajal 25 letnico poroke cerkveni ključar naše podružnice in posestnik Klasinc Ivan. Vrlemu našemu sodelavcu k lepemu jubileju častitamo ter mu želimo še prav mnogo srečnih, zdravih in veselih let med svojimi dragimi! Polenšak pri Ptuju. V dneh 28. in 29. januarja se je vršil pri nas dvodnevni strokovni kmetijski tečaj, ki ga je priredil okrajni kmetijski odbor. Predavala sta kmetijski in vinarski referent iz Ptuja. Omenjena sta nas • domače in prepričevalno vživljala v kmečke težnje in nas s spodbudnimi nauki vodila v lepše in umnejše gospodarstvo, katerega smo Polenšani zelo potrebni. Omeniti pa moramo, da udeležba ni bila taka, kot bi morala biti ob takih prilikah. Manjka nam še kmečke zavesti in naprednosti. Vsi pa, ki smo se tečaja udeležili, nam ni žal teh par uric, ki so nam potrebne, da bi se dvignili iz tega gospodarskega mrtvila. Zelo veliko praktičnih nasvetov nam je podal o travništvu, poljedelstvu, živinoreji in mlekarstvu kmetijski referent Su-stič s posebnim ozirom na prepotrebna gnojišča in gnojne jame, ki naj bodo temelj umnejšemu in boljšemu kmetovanju. Se več nasvetov o živino- in prašičereji, o boleznih in domačih receptih nam je v lahko umljivl in šaljivi besedi podal iz lastnik izkušenj g. banovinski svetnik Jan-žekovič, zlasti prvo pomoč pri nesreči živine in njenih povodih. Središče ob Dravi. Občni zbor Krajevne organizacije JRZ bo v nedeljo 13. februarja. Središč« ob Dravi. Selekcijsko društvo za pinc-gavsko govedo je imelo na Svečnico redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, članstvo pa je z začudenjem opazilo, da poslovne knjige niso bile zaključene po malomarnosti nekaterih odbornikov, ki niso smatrali za potrebno, da bi se občnega zbora udeležili. Imeli smo tudi predavanje o važnosti živinoreje in kmetijstva. Upamo, N~šo slovensko pravdo nazaj!« Silen možakar se je prerinil naprej in zavihtel svojo sekiro. Od grajskih vrat so skočile iveri. Le enkrat je zamahnil, potem se je mrtev zgrudil. Svinčenka iz stražnikove muškete mu je prebila prsi. Množica je zatulila. Na njegovo mesto je planilo troje drugih in sekalo, sekr.lo ... (Dalje prihodnjič) Prenaglil se je 1. Skrivalnica Pes se je i/.trgal fantku It. rok. Kje je fantek i a c. dokler ji ni siric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionom! Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, Iti ga vsebuje Radion, prodirajo skozi ikanino in jo operejo tako, da postane Schichfov »Rad icn-be la«. Uporabite pri pri Sodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! P®^"® SO T POSESTVA: Prodam stanovanjsko hišo z velikim vrtom. Vu-ga, Sp. Dobrava, Tezno, Maribor. 227 Posestvo se odda v najem pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje župni urad Sv. Jernej, Loče pri Poljčanah. 222 RAZNO: Zopet tovarniški ostanki »Pri starinarju«, Koroška 6, Maribor: žamet, oksford, druk od 5 din, delen, cvirnceig, volna, rujavo platno, srajce, hlače, predpasniki, nogavice, močni moški čevlji od 92 din, otroške oblekce, zimske in letne. 226 nem referatu okrajnega glavarstva v sobi 42, H. nadstropje, najpozneje do 12. februarja. Društvene vesti Ptuj. Dramsko društvo ponovi v nedeljo, dne 13. februarja veseloigro ^čarovnica Kirke«, ki jo je napisal ptujski župan g. dr. A. Remec. Predstava bo v mestnem gledališču ob treh popoldne. Cene zelo nizke. Oplotnica. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo 13. februarja Klinarjevo narodno igro »Koso-man«. Vsi prijatelji katoliške prosvetne mladine in sosedna društva: Pridite! Naši rajni Luče. Robnikova družina v Lučah je v 14 dneh izgubila ljubega očeta in drago mater. 21. januarja je umrl oče Franc Robnik v 65. letu življenja in v 36. letu lepega krščanskega zakona, ki ga je bil Bog blagoslovil z 11 otroci, od katerih jih devet živi. Bil je vobče priljubljeni farni cerkveni ključar, nekaj časa lučki župan, mnoga leta občinski odbornik, vedno zaveden in odločen naš pristaš. V njegovo hišo so prihajali le krščanski listi. Modro, skrbno in dobro je vodil svojo lepo in veliko kmetijo v Robu. — Dne 4. februarja pa je umrla njegova blaga in krščanska žena Robnik Neža. — Rajnima blagima dušama želimo Tečni pokoj, žalujočim otrokom pa obilno božjo tolažbo in pomoč! Sv. Rupert nad Laškim. Dne 15. januarja je v Sv. Petru po kratki bolezni umrla P i r n a t Uršula, p. d. vrla Skominčeva mati v starosti 72 let. Mrtvaški sprehod z mnogoštevilnimi prijatelji in znanci je pokazal, da jo je vsak, ki jo je poznal, globoko spoštoval. Bila je prava krščanska mati in gospodinja, ki je zgledno sama živela, vzorno skrbel,', za svojo družino, živela v krščanskem miru z vsemi sosedi ves čas svojega življenja. Dobra mati, počivaj v miru do vstajenja! CIRILOV A KNJIGARNA V MARIBORU priporoča novosti: Rieger: Zeichen der Zeit, neue Sonntagspredigten, I. Teil: Von Advent bis Pfingsten, broš. 34 din. Muckermann: Von den sieben Sakramenten, Vez. 36 din. Mäder: Zurück zur Messe, broš. 30 din. Langer: Die Marienfeste auf der Kanzel, broš. 39 din. Etl: Vor den Schulneulingen. Ein Buch für katechetische Tätigkeit im ersten Schuljahr, Band I 60 din, Band II 50 din. Kranich: Magnifikat, Lobpreisungen Märiens in acht Predigten, broš. 20 din. Svoboda Robert: Gottes Wort im Heute, 63 Zeitpredigten, kart. 56 din. Kuckhoff: Christus und der Mann, Darstellung der Kirche in den katholischen Männern, vez. 36 din. Schulte: Vir Dei, Männerpredigten, broš. 20 din. Jäger: Leben mit Gott, Kurzgefasste Glaubenslehre für Fortbildungs- und Berufsschulen, broš. 8 din. Jäger: Leben aus Gott, Kurzgefasste Liturgie und Gnadenlehre für Fortbildungs- und Berufsschulen, broš. 8 din. Holzmeister: Kirche am Werk, Vorträge über Not und Leistung der Kirche in der gegenwärtigen Welt, broš. 56 din. mik OZNANILA SLUŽBE: Viničar s 4—5 delovnimi močmi, če mogoče lastna živina, in pa samostojna služkinja se takoj sprejmeta. Naslov v upravi. 221 16 letno dekle sprejme družina s tremi otroki za služkinjo. Zglasiti se je osebno od 12 do pol dveh v Mariboru, Magdalenska 59._220 Poštenega fanta, ki ima veselje do živine in zna molsti, sprejme takoj Albin Wesiak, Prager-sko. 223 Prodam hišo z enim ali več orali zemlje. Cena 25.000 din. Pogorevc Stanko, Leskovec 24, p. Slov. Bistrica. 177 Prodam lepo posestvo, 18 oralov, lepa skupna lega blizu trga Šmarje pri Jelšah. Naslov v občinskem uradu istotam. 224 Taif iz ciste svile po 20 din meter dobite pri Trpinu, Maribor, Vetriniska ulica 15, 219 Rcimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe V takih razmerah bi bil Habakuk gotovo na kriva pota zašel, ko bi ga o pravem času ne bila prijela trdna roka. Mož, ki se je za malega vajenca pobrigal, je bil kaplan Martin Domnik, vnet, prijazen duhovnik, ki je dekanu Ahaclju pomagal šent-petrske duše pasti. Habakuk je večkrat zašel h gospodu Martinu, da si je izposodil kako knjigo, ker je rad čital. Duhovnik je kmalu spoznal, da je mladenič izredno nadarjen in da ima tudi druge iepe lastnosti. Nekega dne je de.ial: »Habakuk, ti nisi za krojača; ti bi moral študirati.« »Študirati? Kaj? Kako?« je fant prestrašeno zaječi jal ; »za to sem prestar... Pa tudi pravega veselja nimam, da bi bil duhovnik.« »Saj te nihče ne sili, da bi moral postati duhovnik, jaz še najmanj. Toda učitelj bi mogel postati. Učiteljski stan je lep stan, kdor ga prav opravlja. Ti bi bil dober učitelj in talentov bi ti ne bilo treba zakopati. Premisli si, saj časa je dovolj in se nikamor ne mudi! Zdaj ostaneš še pri svojem krojaškem uku; tako znanje pride človeku vedno prav.« Habakuka je ta misel tako prijela, da se je ni mogel več iznebiti. Že čez nekaj dni je spet prišel h gospodu Martinu in mu dejal, da bi bolj ko karkoli drugega rad bil učitelj, ali da ne ve, kako bi zmogel velike stroške za^ študiran je. Svojih rednikov v Podkraju, ki sta mu storila že toliko dobrega, ne more prositi, da bi vzela toliko nase. Kaplan je malo pomislil, potem je rekel: »Tako veliki, kakor ti misliš, stroški ne bojo. Nekaj bom dal jaz, kaj malega bo dal Luka, potem pa imam še prijatelja v mestu; če ga poprosim, ti bo preskrbel stanovanje, da ne bo predrago. Sicer pa jaz nisem za to, da bi takoj šel študirat. Namesto da toliko čitaš, lahko tudi tu že začneš s pripravo za šole. Tako bova najbolje videla, ali ti gre.« Habakuk se je duhovniku zahvalil in ga lepo prosil, naj mu pomaga. Naslednje dni že je kaplan kupil potrebne učne knjige, potem pa ga je vsak teden poučeval nekaj ur po večerih. Kaj kmalu je spoznal, da je fant res nadarjen. Vmes je duhovnik poglobil tudi nauke, ki jih je bil Luka dal rejencu na pot življenja. Habakuk je bil kaplanu iz vsega srca hvaležen. Od dne do dne mu je bil bolj vdan in bi bil zanj storil, kar bi bil le mogel. O svojih pripravah ni črhnil nikomur ne besedice, niti Luku In Cenci ne. Mojster se je sicer čudil, kaj vedno h kaplanu leta in toliko pri knjigah tiči, ali nasprotoval mu ni. Kajti fant je bil priden pri delu in je rad ubogal, tudi igral je rad — to pa je bilo mojstru več ko dovolj. Tako je minulo poldrugo leto in tedaj je kaplan nekega dne dejal: »Habakuk, zdaj pa je čas, da se pripraviš. Avgusta pojdeš v mesto, tam te čaka skušnja. Če boš vse dobro opravil — in jaz bi rekel, da boš —, boš morda lahko kar kako leto preskočil.« Habakuk se je stresel od veselja in kar dočakati ni mogel tistega dne, ko bi bil moral na izpit. Ali tedaj se je nekaj zgodilo, kar je Habakuku račune prekrižalo. Konec julija se je začela svetovna vojska, čez noč je prišla mobilizacija in vsi vojaški obvezniki — to je bila tretjina moških — so morali k voja kom, med njimi tudi kaplan Martin Dornnik, ki je šel za vojnega kurata. Preden je šel, je dejal svojemu učencu: »Habakuk, zaenkrat ni nič. Dokler je vojska, ni misliti na mirno, smotrno študiranje. Saj tudi noben dan nisi varen, da te ne potrdijo in na vojsko ne pošljejo. Zaradi tega ti nič drugega ne ostane, kakor da lepo potrpiš in počakaš, da bo vojska minula. Dolgo, menim, ne bo.« Habakuk se je moral vdati, čeprav ga je hudo potrlo. Že tri mesece potem pa je moral na nabor. Ker pa je bil nekaj centimetrov premajhen, ga tokrat še niso pobrali. Česa bi se naj bil zdaj lotil? Jelinekova pomočnika sta tudi bila na vojski, pred kratkim so še mojstra poklicali in krojačnija je bila zaprta. Ko je Habakuk že jel preudarjati, kaj, ko bi se vendarle vrnil v Podkraj, čeprav ne rad, je iznenada dobil pri Št. Petru tako službo, ki mu je bila prav pogodu. Na vseh koncih in krajih je namreč manjkalo moških, ki bi bili za kaj. Tako se je zgodilo, da so postavili pridnega in spretnega Habakuka za pismo-nošo in občinskega tajnika. Pozneje so mu naložili še službo nočnega čuvaja, ki sla jo z nekim starcem izmenoma opravljala, zdaj ta do polnoči in oni po polnoči, drugič pa spet narobe. Stanoval je v občinski hiši in kot plačo za vse tri službe je dobil sedemdeset kron. To je bila za mladega moža, ki pod milim Bogom ni imel ničesar, prava sreča. Kajti prvič je imel zdaj tako službo, da mu k vojakom ni bilo treba; drugič si je lahko vsak mesec prihranil vsaj trideset krem, ki jih je hranil in zbiral, da bi mogel s čim študirati, ko pride čas za to; kajti študiranje mu je bilo še vedno pred očmi. Kar se mu je pred kratkim zdelo še neverjetno, to se mu je izpolnilo: po enem letu je imel že blizu štiri sto kron prihranjenih. Tedaj pa mu je ta prihranek nekaj nepričakovanega tako povečalo, da se je sprva ustrašil. Na podkrajsko občino je prišlo namreč osem sto kron, zraven pa pisanje, v katerem je stalo, naj da občina šest sto kron tistim družinam, ki so do njegovega šestega leta skrbele za Habakuka, ostalih dve sto kron pa naj dajo Habakuku. Na pismu in na nakaznici je bil pečat tržiške pošte, podpisana pa je bila neka Marija Visočnik. Čeprav so poizvedovali, kje in kdo je ta Marija Visočnik, tega niso mogli izvedeti. Bog ve kako se na podkrajski občini tudi niso trudili, da bi bili še kaj naprej poizvedovali, kajti tedaj med vojno so si dejali, da so druge reči bolj važne. Pri Št. Petru in v Podkraju pa so spletali različne govorice o najdencu Habakuku in o tem, čigav je. Habakuku pa je bilo vse to neprijetno, čeprav je bil denarja vesel. Ali na srečo je imel preveč dela in premalo časa, da bi bil kaj bolj razmišljal o vsem tem. IV. Čisto prav Habakuku ni bilo, da so ga pri naboru zaradi premajhne postave zavrgli. Da bi se malo potegnil, si je kupil visok lovski klobuk z zelenimi trakovi, kakor ga nosijo hribovski Štajerci in Korošci, nanj pa si je nataknil košat in dolg gamsov šop, da mU je štrlel visoko v zrak; s tem vred ga je bilo res za celega moža. Tudi brado si je pustil rasti in čez dobro leto mu je že zrastla; bila je svetlorjava in mu je segala skoraj do prs. Tudi okrepil se je in se je že kar ponašal s svojo močjo. Ali bolj ko je hotel biti možat, bolj je bil smešen in ljudje so se kaj radi posmihali čokatemu mladeniču s svetlorjavo brado in visokim klobukom. Habakuk pa tega ni opazil ali pa je bil tako zaverovan vase, da mu ni bilo mar. V prav kratkem času pa ga je spametovala nova poštarica Ljudmila Trebnik. Gospodična je o novem letu 1917. prevzela pošto, ker stari poštar vedno večjemu delu, ki ga je vojna namnožila, ni bil več kos. Čeprav še ni izpolnila štiri in dvajset let, je bila odločna in se je kaj kmalu privadila. (Dalje prihodnjič) Božična drevesca v Nemčiji Medtem ko so jaslice pri nas pravi znak božičnega praznovanja, je pa na Nemškem pod vplivom protestantizma za Božič posebno v či-slih božično drevesce, ki je navadno majhna smrečica. žal tudi pri nas smreka močno izpodriva domače jaslice, kar je znamenje, da gremo za tujimi vplivi. Na Nemškem potrebujejo vsako leto za božično drevesce 13 milijonov smrečic. Približno 80% teh drevesc pa ne posekajo v gozdih, marveč v nalašč za to napravljenih nasadih, kjer goje le božična drevesca. S temi nasadi se pa pečajo le mali kmetje, v glavnem v šlezvigu in Holsteinu. Drugih 20% smrečic pa posekajo v v . ¿jih gozdovih, vendar oblast dobro pazi, da se s sekanjem teh drevesc ne oškoduje nemško gozdno gospodarstvo. Oblast natančno pazi, kdo sme dobiti dovoljenje za prodajo teh drevesc, kakor tudi skrl i. da pride na berlinski trg dovolj cenenih drevesc za tamošnje revnejše prebivalstvo. »Svoboda« v Rusiji šest in pol milijona jetnikov, torej skoraj 4% ruskega prebivalstva, ječi po navedbah iz poučenega vira v sovjetskih delovnih taboriščih.' V vsakem teh taborišč je 2000 do 10.000 prisilnih delavcev, moških kakor žensk, političnih jetnikov kakor zločincev, in celo otrok, ki so jih pobrali z ulic. GPU pazi na .to, da ji ne uide nobena teh žrtev in da se vsaka udejstvuje v od-kazanem ji delu. To delo obsega železniške gradnje, regulacije rek, cestne in kanalske naprave v zanemarjenih in zapuščenih predelih Sovjetske unije. 200.000 delavcev se muči n. pr. samo z železniškimi gradnjami v vzhodni Sibiriji. Več sto tisoč ljudi dela v ledenem podnebju Murmanske obale, število smrtnih primerov med temi prisilnimi delavci zavoljo telesne izčrpanosti, slabe prehrane in neugodnega podnebja je seveda strahotno. MALA OZNANILA E Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din I.—. (Prcklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava osebej do velikosti 20 cm2 Din t.—, do velikosti 50 cm2 Jin 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ainpak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še^ Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—t sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Hlapca za vsa dela sprejme Fidelj, Sv. Jurij ob Pesnici. 139 Sprejmem poštenega in marljivega hlapca v službo. Janez Skrbinšek, gos., Hajdina 38, p. Ptuj. 196 Službo dobi pošteno dekle, zmožna kuhati, pri mali družini. Naslov v upravi. 204 Sprejmem vajenca. Pekarna Pučelik, Fram. 206 Sprejmem učenca, ki ima veselje do mizarske obrti. Hojs, Gornja Radgona. 207 Pekovskega vajenca sprejme pekarna Strouhal, Sv. Jurij ob Taboru. 202 Zanesljive hlapca h konjem sprejme s 15. februarjem Lojze Lorber, Sv. Peter pri Mariboru. 211 Družine za poljska dela (ofer), z najmanj štiri mi delovnimi močmi, brez malih otrok, se sprejmejo. Predstaviti Oskrbništvo Rogoza, Scherbaum, Hoče. 144 Sprejme se služkinja, do 40 let stara, ki ima veselje do dela v cerkvi in obenem dobra cerkvena pevka. Naslov v upravi. 218 Iščem pošteno,, nad 25 let staro dekle iz dobre hiše za natakarico. V poštev pridejo samo take, ki so tega dela že vajene. Pismene ponudbe na gostilno »Walland« v Slovenski Bistrici. 162 POSESTVA: v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspehi HERSAN CAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi in heme-roidih. OLAJŠAVA muke in bolečine pri revma-tizmu in boleznih v kosteh. UBLAŽUJE bolečine pri mesečnem perilu in menjavi let. Dobi se v vseh lekarnah! Reg. S. št. 19.830/930. Š5sčí? 'i ¡4w■ RAZNO: Dve deklici dam za svoji. Vervega, Maribor, Ko-šaki 43. 187 Kupim malo slamoreznico. Fontana, Rošpoh pri Mariboru. 209 Jelenova sadna drevesca so vzgojena v mrzlem podnebju. Naročite cenik! A. Jelen, št.Ilj pri Velenju. • _116 Šivilja z obrtjo želi lokal v boljšem kraju, kjer je potrebna šivilja, ali pri kakšni boljši družini, kjer bi se hčerka rada izučila šiviljstva. Tudi odstopim proti nagradi šiviljsko pravico. Predan, Marenberg.___199 Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trs-nega izbora nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinei pri Ptuju. Pišite po cenik! 179 Kmečki ljudje potrebujemo močno blago. Zato kupujemo v manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, ker je najcenejše. 203 Gostilna in posestvo se V najem, Poizve se: gostilna Muršec, Št. IIj, Slov. gorice. 200 Prodam manjše posestvo, lepa lega, vinograd, njive, sadonosnik, gozd, travnik. Poslopja v dobrem stanju. Franc Toplak, Čermlenšak 51, Sv. Rupert, p. Lenart, Slov. gorice. 201 Kupim takoj mlin z nekaj orali zemlje. Verlič Ludovik, Zg. žerjavci, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 192 Hiša naprodaj z dvema stanovanjema, velik vrt in vsi pripadajoči lokali. Vprašati vsak dan od 12 do 13. Pobrežje, Maribor, Slomškova ulica 22. 191 Proda se posestvo tik glavne ceste, šest oralov, v Koreni, Sv. Barbara, Slovenske gorice. Ornik Ferdinand. 195 Krasno posestvo v izmeri 36 oralov pod ugodnimi pogoji na prodaj. Anton in Marija Sever, Placar. Sv. Urban pri Ptuju. 190 žaga, polnojarmenik in dve krožni žagi, v najboljšem stanju, skupno naprodaj vsled opustitve obrata. Ogledati in prevzeti na licu mesta. Franc Majdič, Vir, Domžale. 164 ivuaui UiGO maclr.- 'i ... ai acii. ociia ■.va>v um. 177 Proda se lepo posestvo na sončni legi v Dravski dolini; lep zaraščen gozd; izvrstna prilika za živinorejo. Vprašati: Pinterič, Brezno. 186 Iščem pekarno v najem. Naslov v upravi. 198 Prodam posestvo z inventarjem. Meri 32 oralov: stavbene parcele, njive, travniki, sadonosnik. Leži tik glavne ceste v bližini elektrarne Fale. Naslov v upravi lista. 208 Proda se malo posestvo; meri dva in pol orala. Ivan Pivec, cerkovnik, Warda 9, Sv. Jurij v Slov. goricah. Cena nizka! 217 Prodam hišo, gospodarsko poslopje, vrt, tri orale njive. Prodam tudi samo hišo z vrtom. Rače št. 150 pri Mariboru._216 Posestvo naprodaj: rodovitno, z obilnim sadonos-nikom, sončna lega, poslopje in ostalo v dobrem stanju, živinoreja osem goved, blizu Rimskih toplic. Naslov v upravi._ 213 Prodam posestvo šestih oralov zaradi preselitve. Več se izve pri: Robar, Laporje. 212 Sadno drevje in vinsko trsje od najboljših sort sadnega in trsnega izbora nudi: Sadjarstvo bratov Dolmšek, nasadi: Selnica ob Dravi. Za- htevi-jt? ponudbe! ____159 Celoletni vremenski koledar za 3 ¿¡ji »aročite v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Preprodajaič popust! _ Sadna drevesa, pritlična, srednja in visokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica I. Gradišnik, šmarje-ta, pošta Celje. 1716 Preklic. Verona Krajnc v črmljenšaku se zahvaljujem Jakobu Kocbek in Mariji ter Mariji Novak, da so odstopili od morebitne tožbe zaradi neresničnega klevetanja. Zavrh dne 31. januarja 1938. (Jožef Krajnc.) 214 VSAKOVRSTNO ŽELEZNINO, vodne žage, vodovodne cevi vseh vrst, hidravlične ovne za napeljavo vodovodov na hribe, mreže za ograje, stavbeno okovje, vodne sesalke ali pumpe, škarje za trsje in vse drugo poljedelsko orodje dobite po najnižji ceni v staroznani trgovini Z železnino ALF. MEUZ, prej Kuhar, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve. 194 Zaročencu 20 Poročne vence, šopke v veliki izbiri dobite poceni kakor tudi posteljno perje od 8 din naprej pri »LUNA«, Maribor, samo na Glavnem trgu 24 Kmetovalci! Ugoden čas je za gnojenje, zato vam priporočam vsako množino in vrsto umetnih gnojil po najnižjih cenah. Nadalje vam nudim izvrstna poljska in vrtna semena, kakor tudi vse špecerijsko blago. S spoštovanjem! Jos. Ornig, Ptuj. 197 Zelo lepo sadno drevje z garancijo pri Sadjarstvu Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. Zahtevajte prospekt! 25 Kupujem hrastove doge. Sulcer, sodar, Maribor, Vojašniška 7. 188 Lepo garantirano sadno drevje. Zahtevajte seznam. Drevesnica šauperl, Sv. Barbara pri Mariboru. 112 Ogledalce s sliko g. ministra dr. Korošca za ceno 2 din dobite v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Prodam sadno drevje, cepljeno trsje, divjaki, korenjaki, večje množine, žiher Franjo, "Zamu-šani, p. Sv. Marjeta pri Moškajncih. Zahtevajte cenik! 193 Za predpust — vsakovrstni papir, konfeti, krog-ljice, šaljivo pošto itd. v Cirilovi v Mariboru in Ptuju._ Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1529 Slamoreznica, »Diabolo« posnemalnik, stenska ura, tekoča 12 dni, ventil za studenec in stoječe hrastje se poceni proda v Svetincih 22, Sv. Urban, Ptuj. _215 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro' železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15._1240 Naznanjam, da sem prevzel od g. Korošca Matije pri Sv. Lenartu v Slov. goricah mlin. Izdelujem olje s hidravlično prešo in tudi zamenjavam. Postrežba je solidna in hitra, stranke lahko počakajo na izdelavo. Se priporoča Petovar Albin. 205 210 Podaljšaj si Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni o-srečijot Kaj se pojavi izza vsake bolezni? Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih blžnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči. Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te lahko privedejo do dqbrega razpoloženja, ožive tvojo čut, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno! V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo, kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Po&tno nabiralno mesto: Ernest Pasternach, Berlin SO, Michaelklrcholatz 13, »t. 90. Aresen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket Serija »T« z vsebino 4 m Cisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosimo navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damskl kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, s>Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarm. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. 81 Gramofonske plošče po din 28.— pri K. Ackermann naslednik, Ptuj Zahtevajte brezplačni cenik! 92 ^lllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllM | NEVESTA - ŽENIN! | Največjo izbiro volnenega blaga in = moških gotovih oblek I š 125 črnih že od din 300-naprej Vam nudi edino = Manufakturna trgovina | | J.PREAC, MAKIBOR, GLAVNI TRG g liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin !! Brezplačen pouk v igranju 1 i MEIIVEL &HEROLD, Mariboršt.106 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valut« (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Kupuite pri naših inserentih! 1III!IIIIIIIIII!IIIII!I!I!IIII!IIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIII!III!IIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!H □nnnnnonnonnnnnnnnrnnnnnnnnn - loonnonoaanamDDnnDaooanaoonaa^oacioonoaDa Hranilnica Dravske banovine Flarihor Centrala: Maribor Podružnica: Celje □ □ nasproti pošte, prêt Južnošfa- g v lastni novi palaCi na oglu Gosposhe-Slovenske nlice. " ferška hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim B premožen jem in z vso svojo da včno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. § V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 jf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! J EK23 Denar naložite si e In najvarneje pri SpodnleStalershl ljudski posojilnici posposha mita 23 f Mariboru Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hraste!j v Mariboru