Leto V. V Celju, dne 13. oktobra 1910 Št. 41. :.*fc»1» vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V*s pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati »•« -.»slov: nHarodnl List" v Celju. — Reklamacije so «f^ioine proste. — Uredništvo: Poliillerieva cesta štev. 3. „Narodni List" staue za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Setrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Pristojbine za oglaso je plačevati po p»Sti na naslov: „Narodni List" r Celja. Zavijanje in sleparija ,Štajerca'. (Iz peresa slovenskega kmeta.) Dolga leta sem prebiral „Štajerca" in mu dolgo časa tudi verjel. Toda čimbolj sem začel premišljevati o njegovih »naukih«, tembolj se mi je jasnilo v glavi, kako zna ta list zavijati in pačiti resnico ter slepariti nevedno ljudstvo. 2e dolgo časa sem mislil na to mu v Vašem cenjenem listu, ki tako odločno zastopa narodne in kmečke koristi, enkrat pošteno v brk povedati svoje mnenje. Tako zopet v št. 39. zagotavlja stariše, kakšna sreča in korist je za bodočnost njihovih otrok le, če jih dajo v nemško šolo. A kako nesmiselno on to dokazuje! Pravi, da je 80 miljonov Nemcev. Ne pove pa, kako različno govorijo različna nemška plemena, tako da na primer Nemec iz severne Nemčije nemškega kmeta iz Štajerskega in Koroškega sploh ne razume. Ne pove, da nas je Slovanov veliko nad 100 miljonov. Pravi, da se samo z nemškim jezikom z lahkoto po celem svetu pride. Naj le to Linhart poskusi, bo hitro k pameti prišel. Ako bi samo nemški jezik po celem svetu zadostoval, zakaj pa se potem izdajajo za popotnike razne knjižice »Polyglott Kuntze«, ki se tiskajo v stoinstotisoč komadih in v katerih so zastopani vsi evropski jeziki in še jeziki trgovski svet. Zakaj neki to, če se z nemščino času iznašli »esperantski jezik«, ki je iz raznih romanskih jezikov tako enostavno sestavljen, da se ga lahko vsak nauči, in ima v prvi vrsti služiti za trgovski svet. Zkaj neki to, če se z nemščino povsod izhaja? Linhart dalje blodi, da je Slovencev le 1 in pol miljona, ki že itak natlačeno skupaj živijo. Sram ga naj bo, da ne gre med svoje 80 mliljo-nov broječe »bratce«, ampak si na slovenski zemlji išče ljubi kruhek, v zahvalo pa Slovence zasramuje, zaničuje in po njih pljuva. Ali bi bil Linhart danes urednik »Štajerca«, ako bi ne znal slovensko? (Vsaj toliko, kolikor res zna. Op. uredn.). Težko da bi imel službo in kruh, ker Nemci so si ga kupili za 8000 gl samo za to, da Slovence v slovensko pisanem časniku sramoti in blati, drugje pa bi mu gotovo poštene službe ne hoteli dati, ker imajo svojih ljudi zadosti. »Štajerc« izobraženim Slovencem vedno pod nos vtika, češ da so le s pomočjo nemškega jezika postali, kar so. n. pr. uradniki. To je na eni strani grda laž, ker bi nikdar ne postali uradniki na slo- venskih tleh, ako bi tudi slovenski ne znali, ker bi se ne mogli z ljudstvom sporazumeti, kar je gotovo glavna stvar. Iz tega sledi, da sta tudi pri nas za izobražene ljudi oba jezika enake veljave, in ne samo nemščina. Slovenščina pač prevladuje pri prebivalstvu, ki daje mestom živež in denar. Noben pošten rojeni Slovenec pa ne bo .svoje domovine pozabil in svojega naroda zasramoval, če zna tudi nemški. Breznačajnež pa je, kdor ostane na slovenski zemlji, se od našega jezika živi, na drugi strani ga pa smrtno sovraži in zasmehuje. ,Štajerc' dalje brbra, da se v industriji, trgovini, prometu samo v nemškem jeziku kaj doseže. Dobro; zakaj se pa potem v novejšem času Nemci povsod začenjajo slovenski učiti, da bi kaj profiti-rali, ker sicer z ljudstvom občevati ne morejo? Tako je! V mladosti slovenščini šole zapirajo, v starosti pa ji na široko vrata odpirajo. Hinavec še našteva nemške pesnike in pisatelje, med njimi slavnega Herderja. Zamolči pa lažnik, da je Herder narodom na srce polagal, naj svojo deco pustijo v materinem jeziku izobraževati in ne v tujem. Samoobsebi umevno je, da je velikanska krivica, če se slovenskemu otroku težava prvega pouka še z nemško šolo podvoji, to je, če se otroka, ki mora šele začeti razumevati predmet kot tak, sili razumevati ga v nerazumljivem mu jeziku, ki ga prej ni skoro nikdar ali pa malokedaj slišal. To je isto, kakor če bi se slovenski otrok začel osnovne pojme učiti v francoskem, laškem ali angleškem jeziku. Tak otrok se trpinči in njegov duh se pokvari in pohabi. Da pa slovenska šola nemškemu jeziku ni sovražna, je zadostno dokazano s tem, da se na vseh slovenskih šolah slovenščine toliko uči in nauči, kakor na vsaki nemški šoli. Cim več razredov ima narodna šola, tem več nemščine se poučuje, ponekod že od drugega, drugod od tretjega leta naprej in do konca. Celo v hribih, na enorazrednicah s poldnevnim poukom imajo po dve uri na teden nemščino, in v šestih ali sedmih letih znajo otroci nemško pisati in brati in za silo tudi govoriti. V več-razrednicah pa je tem več nemških ur in ponekod v zadnjih dveh letih že skoro samo nemški pouk. Tak otrok iz slovenske šole razume po končanih šolskih letih oba jezika, svojega slovenskega in tujega nemškega, dočim zna slovenski otrok, ki je hodil v nemško šolo, samo nemški jezik, pa še tisto govori in piše brez razuma, dočim se ga je prisililo materinščino pozabiti in jo zasramovati. Trditev pa, da se otrok na šulferajnski šoli tudi slovenski nauči, je lažniva, ker ima na teden le eno uro za slovensko branje in drugega nič. in še ta suha ura je odvisna od učiteljeve dobre volje, kateri sam jezika večkrat ne razume ali pa noče razumeti, ker ga seveda nihče k temu ne sili. Neki nepristranski, pravični šolski nadzornik je v veliki družbi dejal, da se le na višjerazrednih slovenskih šolah slovenski otroci nemški naučijo, ne pa na nemških šolah. Zato ni čuda, da nadarjeni in marljivi slovenski učenci včasi že iz 4. ali 5. ljudskošol-skega leta naravnost v latinsko solo prestopijo, kar bi jim iz nemške šole ne bilo mogoče. Razloček med nemško in šulferajnsko (nemško) šolo je torej ta: V slov. šoli se otroci poleg drugih potrebnih reči učijo tudi nemškega jezika na podlagi materinščine radi in lahko, v šulferajnski šoli pa se otroke sili slovenski, materni jezik sovražiti, pozabiti, zasmehovati, ter se jim v glavo vbija samo nemščina. Pregovor pa pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Tega pa Linhart v »Štajercu ne pusti veljati in svojim nevednim čitateljem v glavo vbija, da jih bo samo nemščina rešila. V svoji nevednosti Linhart blodi, da je nemščina že v vsakem kotu sveta razširjena. Zato vedno tudi navaja same nemške učenjake, (katerim sicer vsa čast!), učenjakov drugih narodov pa noče poznati in jih zvijačno zamol-čuje. Saj še Slovana Kopernika, ki je našel, da se zemlja suče okoli solnca in ne nasprotno, noče imenovati. Pač pa bo menda Linhart tudi sebe kmalu proglasil za nemškega veleučenjaka. Pa brez zamere! Kako se godi učiteljem pri 26. polku v Mariboru? Da izve javnost o šikanah, katerim so izpostavljeni učitelji pri vojakih, hočem navesti razmere osvetljujoči slučaj: % Dne 16. sept. t. I. je dobilo 9 učiteljev »Bereitschaft«. Službujoči poročnik Kordiš iz Travnika na Kranjskem — je dal popoldan večkrat sklicati »B.«. Pri nastopu (zdi se mi pri drugem) je vprašal vsakega posameznika, kaj da je, (dasi je to dobro vedel), in kje da je »Schulmeister«. (G. poročnik, LISTEK. 0 železnicah. Spisal železnični uradnik. (Dalje.) Drugi oddelek ima v oskrbi delavnice za izdelovanje in popravljanje strojev voz in reis; jamči za sposobnost vseh strojev in voz, ki so v rabi, ter vodi seznam vsega osobja, ki spada v njegovo področje. Z ozirom na krajevne potrebe ter ložjo opravo so temu oddelku podrejene takozvane kurilnice, ki so po večjih postajah preskrbljene z določenim številom strojev, strojevodij, kurjačev in drugih delavcev. Vrhovno vodstvo je tudi v tem oddelku izročeno inženirjem in sicer takim, ki so v strojni stroki veščaki. Seveda morajo tudi razni strojniki, strojevodje in kurjači biti popolnoma izučeni v svoji stroki. Sposobnost za svoj posel spričajo z izpiti, ki jih morajo prestati vsako leto vnovič. Dandanes se zahteva od strojevodje dosti. Izučen mora biti v kaki strojni tovarni, potem postane po presta-nem izpitu kurjač, strojevodja pa šele po letih, ako je že prej dovršil montiranje in prestal predpisani izpit za strojevodje. Montiranje imenujemo sestavljanje in razstavljanje strojev. Sleherni stroj je sestavljen iz manjših in najmanjših delov, pa se da tudi v te razstaviti. Svoj stroj mora strojevodja natančno poznati, ker bi si sicer pri nerednostih, ka- koršnim jc podvržen stroj, nc vedel pomagati. — Predno nastopi s strojem pot, odnosno prevzame vlak, prepričati se mora o kakovosti vseh delov stroja ter se preskrbeti z zadostno množino premoga in vode. Ob vožnji mu je neprestano paziti na ogenj, zadostno množino pare in vode, na brzino, na znamenja, ki mu jih dajejo čuvaji, poleg tega pa biti pozoren na progo pred seboj. To vse zahteva osobito ponoči pomnožene pozornosti. Ker je previdnosti in pazljivosti strojevodja izročeno mnogo dragocenega blaga in pri osobnih vlakih čestokrat življenje stotine ljudij, je umljivo, da so za takšen posel le trezni, mirni in odločni ljudje sposobni. Sicer je strojevodji v pomoč prideljen kurjač, čigar pozornost mora biti prav taka kakor strojevodje, vendar je poslednji za vse v prvi vrsti odgovoren. Na tretjem mestu imenujemo prometni oddelek, ki ima, ker je najbolj obsežen, več pododdelkov. Promet ali prometno službo imenujemo skupino vseh opravil, ki so potrebna, da se železnici izročeni ljudje, stvari ali živali prevozijo na določeni jim kraj hitro, varno in zanesljivo. K temu je potrebno nebroj ljudi, brzojava, telefona, raznovrstnih znamenj, ter primernih postajnih poslopij. Potreben je zavoljo obračunanja zaznam voz, ki prehajajo na tuje železnice, ali tujih voz, ki prehajajo na domačo železnico. Potrebni so predpisi glede sestave vlakov z ozirom na način in kakovost. Neizogibni so predpisi, ki določajo sprejemne pogoje za prevažanje blaga, živali in ljudi. Potrebno je vozne rede prilagoditi krajevnim potrebam in neobhodno potrebno je tudi nadzorstvo, da se vse tako vrši, kakor zahtevajo predpisi. V vodstvu tega oddelka so višji železniški uradniki. Podrejeno jim je pa vse osobje, ki pride pri prometni službi v poštev, torej uradniki, sprevodniki, skladiščni uslužbenci z letno plačo, dninarji itd. S podrobnostmi tega oddelka se bodemo pozneje bolj obširno bavili. Kakor smo že omenili, je vsaka železnica obvezana sestaviti tarif, to je vozne cene za vse, karkoli pride v poštev pri premikanju iz kraja v kraj potom železnice. Sestavljeni morajo torej biti ceniki (tarifi) za osobni, živinski in za transport vseh drugih stvari. To delo spada v področje trgo- vinskega ali kakor se tudi imenuje komercijelnega oddelka. Ker se vedno gradijo nove proge, napotu-jejo nove transportne zveze, je delo tega oddelka dokaj obširno. Eden pododdelek rešuje sporna vprašanja s strankami, ter v slučaju pravd nadome-stuje železniško upravo pred sodiščem. Za ložje umevanje navedem jeden slučaj iz delokroga tega pododdelka. Nekdo izroči železnici v transport zaboj blaga, toda blago v določenem kraju ne dospe pravočasno, ali pa sploh ne. Poravnava nastale škode spada v ta pododdelek. V vodstvu tega oddelka so pravniki. Vsakdo ve, da daje železnica mnogim ljudem delo in zaslužek, kakor tudi vsakdo ve, da je potrebno za vse, razven za pojasnila, železnici plačati. Iz tega se podajejo dohodki in izdatki, kar mora biti zabeleženo v za to namenjenih knjigah. To opravilo, imenovano knjigovodstvo, je pri železnicah tako obširno, da tvori zase posebno stroko, in spada v delokrog upravnega ali administrativnega oddelka. Dohodke in izdatke mora ta oddelek ne samo zabeleževati, ampak jih tudi v pravem pomenu besede nadzorovati. Razdeli se zavoljo tega na več pododdelkov, kojih glavna se imenujeta kontrola dohodkov in glavna blagajna. Vsi denarni viri železnice so pdrejeni neposredno temu oddelku. Sleherna postaja n. pr. napravi mesečni račun o dohodkih in izdatkih ali takorekoč obračuna z administrativnim oddelkom. Iz vseh vposlanih listin in denarnih gotovin in spozna nadzorstvo dohodkov, koliko je istinitih dohodkov, glavna blagajna pa ve, koliko je istinito denarja došlo. Nerednosti, če se tudi nanašajo na najmanjše zneske, se najdejo takoj, kakor tudi tisti, ki jih je zakrivil. Marsikdo bode ugibal, kako je to mogoče. Iz naslednjega se bodemo kmalu uverili, da je mogoče natančno nadzorovati vse panoge dohodkov. (Dalje sledi.) izraz »Schulmeister« Vam ne dela časti. Inteligenc» ga je že zdavnaj zavrgla med šaro. Rabijo ga le še sramotilci učiteljskega stanu). Med drugimi vpraša poročnik tudi tovariša V., kaj da je? Na odgovor: učitelj, napravi gospo-dine poročnik pest, jo privzdigne k ustom, napravi parkrati gesto kot bi hotel piti ter Čvekne za-smehljivo: »Ja. so sind Sie mir scheints Lehrer«. — Poročnik Kordiš: »Kje ste učitelj?« — Tov. V.: »V L. ob Savi«. — Visokorodni g. poročnik: »Ali veste, kam teče Slave (hitro popravi Sava?«) — »Ne«, mu odvrne tov. V. in prav je imel. Tako ves dogodljai. Oglejmo si ga natančneje ter se vprašajmo? 1. Kako si upa tak lajtnanček nazivati učitelje prezirljivo s »Schulmeistri?« 2. Kako pride učitelj do tega, da ga obdolži poročnik meni nič tebi nič indirektno pijančevanja? 3. Vpraša se, ali je poročnik kaka izpraševalna komisija za učiteljske preizkušnje? Kdor" je kedaj nosil vojaško suknjo, ve, da nastopijo pri »Bereitschaft« takozvani »Tagšarži« z »Inšpekcijoni« vred. Vsi ti so stali za nami ter bili priče, na kako nekvalifikovan način je poročnik Kordiš zasmehoval in blatii ne le navzoče učitelje, temveč ves učiteljski stan. stan, ki je tudi njega napravil poročnika. Pripomnim, da so poročniku K. učitelji-vojaki posebno prirastli k srcu. Šikaniral in ošteval jih je ob vsaki le mogoči priliki. Ali je morda baš on bil izbran nalašč za to? Od polkovnika Nottesa zahtevamo stroge preiskave. Imena učiteljev bo lahko našel v službeni knjigi. Ako ne bo pomagalo to, se bo zadeva obravnavala kje drugje. X. Iz političnega sVeta. Klerikalizem v boju za vlado na Štajerskem. Ljubljanski „Slovenec" je priobčil iz „peresa štaj. deželnih poslancev" (!) na uvodnem mestu zanimiv in osobito za tiste optimiste, ki še vedno verujejo, da se klerikalcem gre za narodne zahteve pri obstrukciji, zelo poučen članek. — Dr. Korošec prerokuje v njem že naprej, da se bodo pogajanja, ki se vrše sedaj v Gradcu za dela-zmožnost štaj. dež. zbora, razbila. Potem bo došlo do razpusta dež. zbora in novih volitev, katere bi utegnile postati ugodne za klerikalno večino v štaj. dež. zboru. Nemški klerikalci se namreč zanašajo, da bodo nemškim nacijonalcem odjedli še nekatere mandate in da se jim posreči s pomočjo vladnega pritiska poklerikaliti veleposestvo. Potem bi bilo seve nemškonacijonalue večine v štajerskem deželnem zboru konec — in slovensko-nemškemu klerikalizma bi cvetla pšenica. Ta članek je sicer samo še mnzika za bodočnost in sedaj samo še bolj strašilo za nemške nacijonalce; vendar pa kaže dovolj jasno, s kakimi cilji se bavijo naši narodni obstrukcijonisti v Gradcu. Državni zbor bo sklican krog 10. novembra. Kranjski deželni zbor je sprejel načrt za nov obč. volilni red v mestu Ljubljani in na deželi; načrt je seveda izdelan tako, da bodo klerikalci lahko v vseh kmečkih občinah še za precej časa ostali gospodarji, pa tudi v Ljubljani upajo priti počasi do večine. Slovenski naprednjaki v Ljubljani naj bi resno stali na straži. Goriški1 deželni zbor je bil takoj po prvi seji zaključen, ker so slovenski klerikalci v zvezi z laškimi liberalci brez vsakega vzroka razveljavili izvolitev naprednega slovenskega poslanca Gabršče-ka iz same strankarske strasti. Klerikalci se zdaj jezijo na vlado, ker jim vsaj na Goriškem še ne pusti tako gospodariti, kakor bi oni radi. Lumpje! i Punt na Portugalskem .Kralj odstavljen. Portugalska proglašena za ljudovlado ali republiko. — Kar je prejšnje čase včasi trajalo po več let — to se danes zgodi v par dneh. Dne 5. t. m. je izbruhnil punt (revolucija, vstaja) v tej državi, ki je sosedna Španski, in že drugi dan so bili vstaši zmagovalci, kralj je pobegnil, in Portugalska je bila proglašena za ljudovlado. Le par sto ljudi je bilo v boju ubitih. Stvar se je pripravljala že dolgo. Takozvani republikanci, ki so videli, da vladarska hiša Braganca ni ha dobro portugalski državi, so že leta in leta pripravljali ljudstvo na prevrat v deželi. Ljudstvo je bilo že do grla sito klerikalnega gospodstva, katero so pospeševali vlada in kralj. Tudi vojaštvo in mornarica, — vse je bilo nezadovoljno z razmerami, in ko je prejšnja vlada dala celo še umoriti enega izmed republikancev, je ogenj izbruhnil: iz vseh strani dežele so na gotovo znamenje udrli tisoči in tisoči v glavno mesto Lizbona, mornarica in vojaštvo je začelo obstreljevati kraljevo palačo — in v par urah so bili ustaši gospodarji na Portugalskem. Uredili so si svojo začasno vlado, proglasili dozdajno kraljevino Portugalsko za ljudovlado, obvestili o tem velevlasti. In takoj se je povrnil v deželo mir. Nova vlada je sklenila takoj odpraviti vse, kar je ljudstvu kvarno, v prvi vrsti veliko število samostanov. Proglasila je versko strpnost, enakopravnost vseh veroizpovedanj, svobodo vesti in vede itd. V svobodomiselnem duhu se bode vladala ta nova evropska ljudovlada. Dozdajnl kralj Manuel pa se bode podal na Angleško. < ^clcžK«. Kako živijo naši rojak! v tujini? Iz Chisholma Minn. v Sev. Ameriki nam piše naš naročnik, rudar A. K.: Tukaj v tem kraju nas živi precejšnje število Slovencev in Hrvatov. Zaposleni smo večinoma v 10-urnem rudniškem delu v železnih rudnikih. Delo je jako težko in mučno; kdor ni vajen težkega dela ,mu ne vetujem, da bi prišel sem dela iskat. Zaslužek ni slab; ker pa se je živež v zadnjih par letih podražil Za polovico, se ne more veliko prihraniti. Delavci živimo tu bolj kot sužni, nimamo nikake zabave, samo z delom in spanjem porabljamo dan in noč. Za čitanje je malo časa, kvečemu v nedeljo. Poleg Vašega »Nar. Lista« čitamo še »Glas Svobode«, »Proletarca« in »Glas Naroda«. Ti so vsi izvrstni napredni listi jako koristne vsebine. Citali smo v Vašem »Nar. L.«, da neki grešnik ni dobil pri spovedi odveze, ker čita »Nar. L.«. Dvema gospodoma ne more služiti, mu je bilo rečeno. Rad bi vprašal tistega župnika, kaj bo pa z nami ameriškimi Slovenci, ki imamo naročene kar po tri ali štiri napredne liste? Ali nas bode tudi satan cvrl na svojem ognju? Pa mi se tolažimo, da bo tudi pekel v kratkem na kant prišel, kajti kurjava je zmerom dražja, grešnikov pa zmerom več, tako da se gospodar pekla na vsak način mora spufati. Pozdravljam vse čitatelje »Nar. Lista« in želim obilo novih naročnikov. Pametna beseda Nemca. Kaj pa naši nemškutarji? V graški „Tagespost" z dne 30. sept. t. 1. je spisal dr. O. Seidl zanimiv članek, ki se peča z Nemci na južnem Ogrskem (v Bački, Slavoniji in Erdelju). Priznava popolni neuspeh „fi-asko" pruskega „hakatizma" na nemškem Poljskem ter toži, da se brezuspešno nbija poljskim otrokom sovražni nemški jezik med tem, ko rojeni Nemci v šoli zaostajajo. Iz pisma nekega pri Poljakih-de-lujočega prijatelja-učitelja navaja doslovno: „Es ist Unrecht und Unsinn deutsche und slavische Bauernkinder in ein und dasselbe Zimmer zu sperren (krivica in nesmisel je, nemške in slovenske kmečke otroke v eno šolsko sobo posajati!)." Kaj pravi na to naša, za vsenemštvo tako goreča vlada?! Pometajte pred lastnim pragom! »Slov. Gosp.« ni prav, da so izvoljeni v odbor Zadružne Zveze v Celju nekateri odvetniki in veleposestniki, ljudje, ki imajo potrebno znanje, denar in zaupanje za gospodarstvo s tako velikimi vsotami kakor se stekajo v celjski Zadružni Zveži. Klerikalci so pozabili, da je izvoljenih v mariborski kler. zadružno zvezo izmed 12 odbornikov — 7 kaplanov, ki imajo gotovo manj gospodarskega znanja kot gg. odborniki Z. Z. v Celju — in ki nimajo prav nič premoženja, da bi jamčili z njim za upravo kmečkega denarja v klerikalnih posojilnicah. Pri denarju se neha vse — tam je treba solidnosti, znanja in zaupanja. Vseh teh lastnosti pa ni pripisovati našim kaplanom, ki so pri konzumih zapravili miljone ljudskega denarja. Tako je, ljubi »SI. Gosp.«; če pa še klerikalcem ni dovolj, pa smo jim na razpolago. V povzdigo perotninarstva. Prvo štajersko društvo perotninarjev je sklenilo, da vsako leto po svojih močeh razdeli večje število častnih daril in nagrad med one perotninarje, ki se pokažejo z najlepšim napredkom. Ali se bo tudi na Sp. Štajerskem kaj poznalo? v Tinske cene v Slov. gor. Ker so peronos-pora, črn in druge bolezni uničile letos skoraj ves vinski pridelek v Slov. goricah, se že sedaj vnaprej obetajo za nova vina cene čez 50 v. po litru navzlic temu, da bo letošnji pridelek tudi slab po kakovosti. v Znižane vozne cene za delavce na drž. železnicah. Železniško ministerstvo je izdalo na-redbo, da se dovoli delavcem, ki iščejo službo ozir. delo in jim katera od' železnice pripoznana posredovalnica kako delo preskrbi, na državnih železnicah polovična voznina in sicer za daljave nad 50 km v III. razredu osebnih in mešanih vlakov. Kdor hoče biti te dobrote pri vožnji deležen, se mora izkazati z od takšne posredovalnice redno in pravilno izdanim izkazom o preskrbljenem delu. Iz-dajalnica voznih listkov mu nato izroči vozni listek za polovično ceno. 1200 miljonov iz Amerike. Ameriška izse-ljeniška komisija je sestavila statistiko o denarju, ki ga pošiljajo izseljenci vsako leto v staro domovino. Lansko leto so poslali izseljenci iz Amerike v Evropo nad 1200 miljonov kron. Največ denarja je bilo poslanega v Italijo, namreč 400 milj. V Avstro-Ogsko pošiljajo izseljenci 350 miljonov, 120 miljonov na Angleško in v skandinavske dežele, 70 milj. v Nemčijo, 25 milj. pa v balkanske države in na Grško. CcljsKi okraj. Politično društvo »Naprej« v Celju sklicuje za v soboto, 15. oktobra 1910 ob 8. uri zvečer v spodnje prostore »Narodnega doma« v Celju javni shod Slovencev. Dnevni red: Ljudsko štetje in štajerski Slovenci. Pričakovati je vsled velevažnosti predmeta obilne udeležbe. Gotovlje. Domačo veselico in vinsko trgatev priredijo gotoveljski fantje v nedeljo 16. t. m. ob 6. uri zvečer pri g. Ivan Kaču v Gotovljah. Svira domača godba. Vstopnina za osebo 30 vin. Čisti dobi- ček je za uboge šolske otroke. Zato je upati obilne udeležbe. Narodna čitalnica v Hrastniku ima svoj trlavni občni zbor v nedeljo, dne 16. okt. t. 1. ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Ciani in prijatelji tega, za hrastniško dolino prevažnega društva, se vabijo k udeležbi. Odbor. V Št. Pavlu pri Preboldu bo v nedeljo dne 16. oktobra t. 1. popoldne ob 4. uri v prostorih g. Fr. Vedenika velika gledališka predstava v prid revni šolski mladini in Ciril-Metodovi družbi. Igrale se bodo 3 igre: 1. Kaznovana radovednost (enodejan-ski igrokaz), 2. Pravdarja (enodejanski igrokaz), 3. Sirotek (dvodejanski igrokaz s petjem). Kdor je že zdaj zadnje trikrat obiskal predstave, ki jih je samostojni gledališki odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Pavlu svojim zvestim obiskovalcem nudil, bode gotovo zopet prišel te 3 lepe igre si ogledat in poslušat ter se zopet nedolžnega in poštenega veselja navžit. Za slučaj, da bi ne mogli vsi prišleci dovolj prostora dobiti, se bo predstava še drugi dan ali teden pozneje na splošno željo ponovila, da se vsem ustreže. Št. Jurij ob J. žel. Občinski zastop naše okoli-liške občine prosimo, naj se vendar enkrat spomni naših zanemarjenih občinskih cest, ki so v takem stanu, da skoraj ni več mogoče voziti po njih. — Ena izmed najslabših cest je ona, ki pelje proti Kranjčam v Resevno. Občinski jarek za to cesto je popolnoma zasipan. Voda mora zato po cesti teči, in jo je tako razorala, da je že za ljudi nevarnost, da si noge polomijo. Večkrat se je že zgodilo, da se je voz na tej cesti do osi pogreznil. Lahko si torej vsadko predstavlja mučenje ljudi in živali. G. župan Ratej, ali se vam nič ne smilimo mi vozniki in naša živina? Skusite torej, da se ta cesta kmalu popravi, sicer bomo začeli dvomiti, da so možje, ki so bili po zaslugi kaplana Žganka izvoljeni za občinske zastopnike, najbolj skrbni občinski gospodarji. — Resevnski furmani. Dramlje. Doslužil sem svojo triletno vojaško službo iti se vesel vrnil v rojstni kraj. Pri vojakih sem z veseljem čital »Narodni List«, posebno članke iz Dramelj. Večkrat sem zmajal z glavo, češ, župnika Ogrizeka pa mogoče le preveč krtačite. Sedaj pa, ko sem se sam prepričal, pa rečem, da še vse premalo. Tistikrat, ko nas je učil kleti v vseh jezikih, nisem vedel, ali sem v cerkvi, ali kje. V svojem življenju še nisem takih kletev slišal. Potem se je pa pritožil, ko ste Vi to pisali, češ da nas je le svaril. Jaz pa tako mislim: ako kdo take grde nesramne kletve našteva, je to za mladino pouk, ker si ta kaj slabega veliko prej zapomni, kot dobro. Njegova pridiga je pa vse kaj drugo nego razlaganje o sv. rečeh. Pravi nam novosti po svetu, potem nas pelje v duhu v hlev, našteva kravo, svinjo, telico, podučuje, koliko časa krava nosi, koliko zizekov ima itd. vodi nas potem po vseh evropskih državah; romati moramo črez morje v Ameriko in v druge kraje. H koncu pridejo časopisi na vrsto in slednjič Vi, gospod urednik; roti nas, da ne smemo z Vami držati. Kako pa govori o mrtvih, o katerih govori vsak, še tako neotesan človek spoštljivo? Poslušajmo: Slučaj je hotel, da je Sev-ski Boštjan umrl; tega si je baje že preje večkrat privoščil, v nedeljo sem pa slišal, da je rekel: Ležal je tam na trati, kakor kak pes. Tako govori na svetem kraju človek, ki je 16 let študiral. Povpraševal sem potem tukaj, kaj je storil Boštjan Ogri-zeku, da ga- še na onem svetu ne pusti pri miru. Zvedel sem, da je temu povod neka nedolžna pesmica, katero si jé baje enkrat ali parkrat zapel, namreč: »Sveta Marija Magdalena je šla v sveti raj, Ogrizek naj gre v svoj kraj, a cerkva pa naj ostane tako kakor je zdaj.« Gospod urednik, kaj pa pravite Vi k temu? Vas pozdravlja — dosluženl vojak. Št. Vid-Grobelno. V nedeljo, dne 9. oktobra je bilo tukaj zborovanje zaspalega »Kat. bralnega društva«. 2e ves teden poprej se je bobnalo in vabilo ljudi. Ker se pa kaplan menda ne čuti toliko zmožnega, da bi zaspalo društvo zopet oživel, si je naročil govornika iz Maribora, kateri je tudi prišel. Ko so večernice minule, smo ga videli, kako ponosno je korakal urednik »Straže« po cesti proti županu, kjer so bili najeti prostori za zborovanje. Kdor ga je videl, bi si res lahko mislil, da je ves Št. Vid njegov. Mogoče je pa zato tako ponosno stopal, ker se je nadejal, da ga čaka bogve kaka množica ljudi; a veselje se mu je spremenilo v žalost, ko je zagledal samo par tercijalk, katere so ga zelo sramežljivo pogledovale. Kaplan ni vedel, kaj bi storil; ves zbegan je letal po cesti ter priganjal ljudi k županu. Pred šolo je stalo precejšno število brhkih deklic, katere so čakale na igro. Ko jih zagleda, leti naravnost k njim in jih prosi, naj grejo malo poslušat gospoda iz Maribora. Dekleta so se bala gospodeka in zato so ga tudi ubogala. Ko je bila sobica precej polna radovednih poslušalcev, — seveda samo ženskega spola — uvidi kaplan, da je mož dosti premalo. Hočeš nočeš moral je zopet na lov; ker pa na cesti ni bilo več ljudi, je šel naravnost v gostilno, kjer so se kratkočasili sami »ugledni« šentvidski klerikalci kakor n. pr.: Užirek, Ko-tušek iz Mlač, Cestjek iz Ključič in še več sličnih brihtnih glavic. Tudi ti so se morali posloviti od rujne kapljice ter korakati na povelje kaplana k zborovanju. Nazadnje je prišel še Lentek. Sramota za njega! On, kot najbolj zaveden šentvidski »kikec«, bi moral pač prvi biti na licu mesta. Ko je zagledal govornik »Lenteka«, je dobil pogum ter kmalu nato začel govoriti. Lepo ga je bilo gledati, s kakšno radostjo je gledal po dekletih, katere so kaj zaupljivo obračale oči proti njemu. Govoril je mnogo, a nič kaj novega. Pravil je n. pr., da se godi sedaj slabo kmetu in da mora priden in štedljiv biti, če hoče, da ne pride na boben. No to pa mi kmetje bolje znamo in tudi to je samoumevno, če hočemo kaj imeti, si moramo v potu svojega obraza zaslužiti in pri tem še pa zelo, zelo štediti. Kaj je še nadalje govoril, mi ni znano, ker sem šel rajši v šolo, kjer se je igrala narodna igra »Tihotapec«. Tukaj sem se imenitno zabaval, dočim sem se pri županu dolgočasil. Res, ne bil bi si mislil, da se znajo Šentvidčani tako postaviti. Večina so bili sami kmetski igralci in vsak se je vglobil v svojo ulogo. Seveda je treba mnogo truda, skrbi in sitnosti, prej ko se toliko doseže; zato pa vsa čast g. režiserju F. Pogačniku, ki se toliko trudi in prizadeva, da vsako leto priredi igro. Posameznih ulog ne bom hvalil, ker so se itak dobro rešile, toda to mi mora pač vsak priznati, da je France (g. učit. abit. Gobec) igral res imenitno. Koj sprva si je pridobil gledalce s svojim možatim nastopom. Višek je dosegel v zadnjem dejanju, ko je ves obupan prišel pod domačo streho prosit očeta odpuščanja. Tudi Rezika, Stibernik, Peč ter Tekmec so častno rešili svojo nalogo. Zato pa: le tako naprej! — Čeravno si je umislil kaplan menda nalašč za to nedeljo zborovanje, je vendar bil obisk igre povoljen. Bilo jih je mnogo iz Grobelnega, Šmarja, Ponikve, Celja, celo vrli Šentpeterčani so prišli, dočim smo Šentjurča-ne pogrešali. Izmed duhovnikov ni bil nihče drugi ko naš gospod župnik. So pač pokazali, kakšni prijatelji šole so in kako znajo ceniti svojega tovariša, kateri je »Tihotapca« dramatiziral. — Nekdo, ki rad tihotapi. Iz Ložnice pri Žalcu. »Podivjanost Ložničanov je nepopisna«. Tako kvasi mariborska Straža in je nakvasila že cel kup laži. Človek, ki bi ne poznal naše mladine in duševno propadlega lažnjivega dopisnika, bi si gotovo mislil: to je res divje ljudstvo. Toda počasi. Dne 25. m. m. je bila na Pernovem klerikalna komedija. Tega tejatra so se udeležile seveda tudi Marijine device iz Vrbja. V spremstvu Peskota in raznih čukov peljala se je ta pohlevna čreda skozi našo vas. Slučaj pa je nanesel, da so bili v domači gostilni tuji gostje in sicer iz blažene Jančičeve fare, in na te ljudi je naredila ta klerikalna promenada jako slab utis. Neki možakar je celo prorokoval gostom, kako krasen večer bo nocoj tej izvoljeni mladini skozi pol ure dolgi gozd. Bil je torej pravi špas, ki pa je bil nam domačinom docela neznan. In kaj je bilo ponoči? Bil je lep večer. Domači fantje so bili zbrani sredi vasi v naj-živahnejšem pogovoru, ravno ko se je vračala ta čreda z dušne paše domov. Nekateri so nas pozdravili mimogrede, a zopet drugi so šli tiho mimo nas. Zadnja in za nekoliko korakov osamljena sta bila seveda zaljubljeni parček P. in Jerica, ki pa, vtopljena v vroči ljubezni, nas niti opazila nista. In mi ložniški fantje smo se drznili med to procesijo stati sredi domače vasi. Menite li, da bo cela Lož-nica zapahnila duri, kakor nekdaj naši pradedje pred krvoločnimi Turki, ter strahom trepetala, ko pride skozi vas Peško? Ne, naša mladina s svojim dostojnim obnašanjem ni dala niti najmanjšega povoda vdariti z nožem — vsled česar pa je zavrela znanemu dopisniku kri in njegova neumna butica je začela fantazirati o revolverjih in klicati na pomoč orožništvo. — Naj se le potrudi c. kr. orožni-štvo do nas, izvedelo bode marsikaj, kar našim klerikalcem ne bo ljubo. Treba je torej prvo odvaliti bruna s praga lastne hiše, potem šele iskati prahu v tuji lastnini. Živeli bi lahko složno, a tega vam ni mar, kajti vaš program je le laž in obrekovanje. In dasi ste v tem pravi mojstri, vendar vam je delo brezuspešno. Vam je-li znana neka Aškerčeva pesem sledeče vsebine: Reče hrast, le hodi past, prase, se na mojo last, Le počenjaj, kar ti drago, svojo pusti tu nesnago. Moja ni trpela čast; ti si prase, jaz sem hrast . Ložniški fantje. v Po Hrastnika vozi slednji večer neki trboveljski avtomobilist menda samo za kratek čas Ker so ceste ozke z mnogimi ovinki, bi bilo pač na mestu, da se ta gonja prepove, kajti zvečer si že noben domačin ne upa z vozom na postajo, ker se konji plašijo. V četrtek večer je le malo manjkalo, da se ni prigodila nad šolo velika nesreča, ko so prileteli v ovinku na kup avtomobil ter dve kočiji. 81. orožništvo bi storilo domačinom veliko uslug, če doseže prepoved te vožnje vsaj ponoči. v Na Rtoznoji blizu Šmarja pri Jelšah je obolela posestniku Zidarju telica. Prava posebnost šmarskega okraja je, da ne glešta živinozdravnika, dasi je tako mesto od dež. odbora sistematizirano in je pogojev dovolj, da bi si živinozdravnik v kratkem napravil razvito prakso. Ko bi bil tak zdravnik v Šmarju, gotovo bi ga bil Zidar k svoji telici pozval. Tako jo je pustil brez strokovnjaške pomoči in v petek 30. kimovca jo je moral zaklati. Naprosil je kmeta Baštevca, po domače Drežmana, da mn jo je raztelesil. Ta je telično vranico, ker je bila nenavadno velika in sploh sumna, prerezal in kot nevporabno zavrgel. Vso drugo meso je mesoogled občine okolica Šmarje spoznal za vžitno in večje število ljudi je na to uživalo od tega mesa, nekaj ga je pa Zidar za-se nasolil, da ga vdimi; koža je bila pa odposlana v Gradec. — Baštevc ni nič tega mesa zavžil. Dan za tem čutil se je Bastevc obolelega. Napravljale so se mu na podlaktnici nekake gnojne otekline. Kljnbu naraščajočim bolečinam in pešajočim močem je trpel do srede. Ta popoldne pokliče šmarskega zdravnika. Ta takoj spozna, da je otrovan po vraničnem prisadu in da je že v takem stanju, da mu more mogoče le hitra operativna pomoč v kaki bolnišnici rešiti življenje. Nasvetuje mu, naj se takoj poda v celjsko ker najbližnjo bolnišnico. A še le drugo jutro odpravil se je tje in — bilo je prepozno. Zdravniki so tam spoznali, da je pri njem vsaka človeška pomoč nemogoča; vsa zdravniška veda in spretnost se je morala vdati svojemn mojstru in pomočniku — smrti. Svr.st si svojega položaja, si je želel Drežman edino še doma umreti. V petek je bil odslovljen iz bolnišnice in v soboto dopoldne je izdihnil tragične smrti, zapustivši vdovo s 7 otroci, star še ne 50 let. Mrtveca so morali koj prepeljati v mrtvašnico, da se prepreči razširjenje te nalezljivke na njegove domačince in druge. — Zidarju je dan prej ooginila krava na istih znakih kakor telica in sekcija je podala neovrgljivo: vraničen prisad. Koliko gorja, boli in škode bi bilo izostalo, da ima Šmarje svojega živinozdravnika. Zamislimo se pa tudi v bojazen vseh, ki so kaj teličjega mesa užili. Izostala bi bila tndi ta kozlarija — drugi izraz je bolj umesten —, da se pošlje bolnika s tako nevarno nalezljivko iz javnega špitala domov umret. Potemtakem se ne bo čuditi, če od tam tudi katerega na koleri obolelega domov odpravijo. To zadevo si naj zapomnijo naši dež. poslanci, kakor se tudi naj vsi činitelji zavzamejo, da dobi šmarski okraj svojega živinozdravnika. Ali ne bi šmarski okraj, zastop za prvi leti, dokler se praksa ne ugotovi, živinozdravniku priskočili s posebnim prispevkom k" plači, da se pridobi prošnjikov? To bi se stoterno povrnilo in je vsega premisleka vredno. Zg. Ponikva. (Smrtna kosa) je pokosila dne 5. tm. v nežni starosti ljubko Pavlico, hčerko narodne rodbine Vinko Vaševe (p. d. Kuder) po tridnevni hudi bolezni. Narodni rodbini izrekamo na težki izgubi predrage hčerke najiskrenejše sožalje. Poročil se je dne 3. t m. g. dr. Lampret, živinozdravnik v Braslovčah, z učiteljico gdč. Betko Meglič. ! V Grižah pri Žaleu so ustanovili klerikalci za konkurenco tamošnji že več let delujoči kmečki rajfajznovki — lastno posojilnico, ki je čisto nepotrebna politična ustanovitev. Dobrnske toplice je letos obiskalo poleti skupno 1006 gostov, od katerih je bilo 613 Štajercev. Ojstrico 2349 m visoko v Savinjskih Alpah je letos obiskalo približno 127 oseb. V slovensko spominsko knjigo se je vpisalo 106 oseb in sicer: 82 Slovencev, 9 Čehov, 14 Nemcev in 1 Lah. Ker se je v nemško spominsko knjigo vpisalo 35 Nemcev, je bilo 21 Nemcev več vpisanih, ki se radi nestrpnosti niso vpisali v slovensko knjigo. Čudno se nam zdi, da se je 9 Čehov in 16 Slovencev vpisalo v obe knjigi. Slike v Savinjskih Alpah je napravil nek fotograf v dnevih od 29. sept. do 3. okt. pri zelo lepem vremenu. Fotografiral je: Robanov Kot, Kocbekovo Kočo s kapelico, pogled na Korošico in Dedec, panoramo raz Ojstrice (6 pojemov), Frischaufov Dom in Okrešelj, slap pod Rinko, Logarsko Dolino na treh mestih, velikansko hišo nad Solčavo, Solčavo, Luče, Ljubno in Gornji grad ter Iglo. Ako bodo slike izvrstne, se porabijo v reklamne svrhe in razglednice. V Kocbekovi koči pod Ojstrico je bilo letos 150 oseb, od teh 112 Slovencev in 38 Nemcev. Drugače je bilo: 6 vodnikov, 5 nosačev, 50 nečlanov turističnih društev, 44 dijakov z legitimacijami, 32 članov SPD, 8 D. u. ÖAV, 2 ÖTK in 4 ÖAK. — Lani je bilo 114 obiskovalcev. V Frlsehaafovem Doma na Okrešlju je bilo 458 oseb, lani 452. Od teh je bilo: 289 Slovencev, 29 Čehov, 3 Hrvati in 137 Nemcev. Po društvih: 133 SPD, 29 D. u. ÖAV, 6 ÖTK, 1 ÖAK, 1HPD in 1 Alpenrose z Dunaja, 52 dijakov z legitimacijami in 235 nečlanov. Iz Nemčije so bili 3, iz Turčije 1, drugi vsi iz Avstrije. . Prireditve v Celju hi okolici. V soboto zvečer se je vršil pri Čečku v Gaberju zabavno-poučni večer, prirejen od »Slov. del. podp. društva«; predaval je g. dr. Anton Schwab o koleri. Predavanje je bilo jako zanimivo. Občinstva se je nabralo polni dve veliki sobi. Za zabavo so udarili društveni tam-buraši par glasbenih točk. — 9. t. m. popoldne je bila v Skalni kleti veselica celjskih CM podružnic kot zaključek kegljanja na dobitke. Obisk ni bil najboljši, vendar bo podružnica z gmotnim uspehom zadovoljna. Prvo kegljalsko darilo jet dobil g. dr. Šribar, drugo g. Priča. Zabava pri veselici je bila jako animirana, k čemur je mnogo pripomogel pevski odsek celjskega Sokola pod vodstvom g. Zago-rKnika. Nova slovenska posest v Celjn. Zavedni narodnjak g. A. Kuhar iz Gaberja je v soboto kupil hišo g. Mačka visàvis drž. gimnazije in slov. cerkve v Celju. Trbovlje. Veselica prost. gas. društva dne 2. t. m. se je obnesla nad vse pričakovanje dobro. Iz zadovoljnih obrazov občinstva se je brala radost. Pohvalo moramo izreči g. Grosarju kot glavnemu voditelju prireditve, dalje vsem članom društva, gorskemu županu, sodnikom in strogim redarjem, ki so svojo službo zvesto opravljali do ranega jutra. Najsrčnejša hvala vrlim damam, g. Žižek in Frankovič za njih trudapolno skrb in delo pri prodaji in drugih reči. Hvala gasilnim društvom Dol in Hrastnik ter dragim gostom iz Zagorja za njih udeležbo. Hvala slavnemu občinstvu iz Trbovlj in Vod, ki je pri tej prireditvi pokazalo, kako ceni društvo. Naj ostane vedno na njegovi strani! Vsem skupaj odkritosrčna hvala! Načelništvo prost. gas. društva. Pripomba. Onega boljšega gospoda, ki si je pri „Vinski trgatvi" privoščil neslano šalo z vencem, s katero je škodoval gasilnemu društvu za več kot 50 kron, si ohrani gasilno društvo v gotovem spominu. Nasilen agent. Iz Zidanega mosta poročajo, da je tam neki agent Drewenschek 4. t. m. se nenravno vsiljeval dvem dekletom, kateri je žel. delavec Laz-nik komaj ubranil pred nasilnežem. Drewienschek pa je nato začel Laznika pretepati in ga je lahko poškodoval. Na pomoč je prišel še žel. delavec Kali-šnik in oba sta komaj Drewenscheka izročila orožnikom. A tudi proti tem se je Drewenschek obnašal nasilno, tako da ga je moral orožnik suniti z bodalom. Tudi v zaporu se je obnašal nasilno. Prijeti slepar. Svinjski mešetar Andr. Turni-ški iz Hrvaškega, ki je že 27 let presedel po ječah, je prišel nedavno k posestniku Jož. Pungeršku v Voducah pri Slivnici in mu je pripovedoval, da zna delati denar. Pod to pretvezo mu je izvabil 215 K, češ da jih rabi za naročitev materijala za ponarejanje. Lahkoverni Pungeršek si je izposodil pri sosedu 215 kron. Peljala sta se v Celje, kjer je Turniški kupil navadno črnilo in barve. Ko sta prišla nazaj v Vodme, je Turniški djal barve v vodo, češ da se morajo raztopiti. Nato pa je izginil. Ko so ga v bližini šentjurskega kolodvora zasačili, se je imenoval Andrej Turnšek iz Slivnice. Izročili so ga okrožni sodniji. Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu deželnemu sodnemu svetniku Štefanu Kacijančiču v Celju povodom vpokojenja naslov dvornega svetnika. Iz Grobelnega. V torek, 11. okt. okolu osme ure zvečer je nenadoma izbruhnil ogenj in upe-pelil gospodarsko poslopje Čebelarjevo vulgo Cig-larjevo. Domači so ravnali na podu slamo; pri tem se je preobrnila navadna svetilka, vsled česar se je vnela slama. V par sekundah je bila vsa streha v ognju. Živino so še srečno rešili iz hleva. Pri tem se je posestnik nekoliko opekel. Ker so vsa poslopja s slamo krita, je bila cela vas v nevarnosti. Vse hvale vredno je domače prebivalstvo, ki je neumorno gasilo, tako da se ni vnela par metrov stran stoječa hiša. Čast bodi izrečena enemu železniškemu in poštnemu uradniku, ki sta neustrašeno in nentrudljivo delala, dasi je veliko močnejših delavskih močij držalo križem roke! Proti koncu požara ste prihiteli požarni brambi iz Št. Jurja in Šmarja. Povdarjamo, da je bila iz Št. Jurja „trška požarna bramba", ki je s tem dokazala, da še živi in deluje bližnjemu v pomoč, dasiravno jej nasprotniki že oznanjajo „Requiem". A kje je bila „okoliška požarna bramba"? Spi pač „spanje nepravičnega". Brtžifti okraj. v Brežice. Dovolite, g. urednik, da Vam napišem enkrat nekaj o naši krasno duhteči alici, ki spada bolj v kako gorsko vas, pa ne v mesto. Cesta zanemarjena, ob cesti jarek, poln blata in gnojnice. V ulici je par hlevov, iz katerih kar na ulico izlivajo gnojnico, da v potokih teče in razširja smrad. Prisežem, da dobimo tu najprej kolero, če pride k nam. Ni čuda, da baš v tej ulici ljudje vedno najbolj bolehajo. Kolikokrat smo se že pritožili; prišli so „gospodje" pogledat, malo poKimali z glavami, — in šli. O seveda, ob volitvah obljubljati je lahko. A obljubo izpolniti ? Pa seveda: v tej ulici so večinoma Slovenci, te pa itak lahko vse vrag vzame. Tndi en vodnjak v tej ulici je takšen, da je za ljudi vedno nevarnost, da bi se kateri proti svoji volji vode napil. Radovedni smo le, kdaj se bodo vsi ti nedostatki odpravili in se naša ulica napravila ,za modernega mesta vredno ulico. Mislimo, da ima tudi glavarstvo pri stvari nekaj govoriti. Ali ne? Če to ne bo pomagalo, bomo pač šli dalje. Nasilen hlapec. Posestnica Marija Bogovič v Obrežu pri Brežicah je odpustila 8. t. m. hlapca Jožefa Vodopivca zaradi ponočnega potepanja iz službe. Vodopivc je vsled tega grozil, da jo bo z revolverjem ustrelil in hišo zažgal. Hčer je tudi že z nožem napadel, a je ni mogel ujeti. Mati in hčer si poldrug dan niste upali nikamor iz hiše, dokler ni orožništvo nasilneža vtaknilo v luknjo. Globoko pri Brežicah. (Izginil je) neznano kara 20 letni epileptični Anton Cizel iz Piršenbrega občine Globoko. Kdor izve kakšen sled o njem, je prošen, naj to naznani županstvu občine Globoko pri Brežicah. v Dobova. Gospod Jelnikar torej ostane na svojem mestu. Dobival je vse polno odlokov in brzojavk, da je prestavljen, a ni se dal ugnati, kajti pravica je bila na njegovi strani. Da se je tako izteklo, se ima zahvaliti svojim odločnim zastopnikom. Tudi mi smo z zanimanjem spremljali vso stvar in nam je povolji, da se je tako izteklo. Čestitamo mn na njegovi odločnosti! v Dobova. Kolera straši. To čutimo tndi mi Dobovčani, kajti osobni vlaki zdrdrajo mimo nas, kot da vozijo živo kolero. Zelo čudna odredba je to. Zdravnik pregleduje osobne vlake še-le v Brežicah, dočim smo mi oškodovani na prometu in smo v večji nevarnosti, ker smo veduo v tesnem stiku ?s Hrvaško. Naši ljudje se lahko vozijo v Zagreb, a ne morejo ob povratku izstopiti v Do-bovi, zato pa raje izstopijo na Savskem Marofu in gredo lahko brez preiskave domov. Precej drugi dan pa so že vsi v Brežicah po raznih poslih. Kaj torej koristi preiskava v Brežicah ?! Pozivamo me-rodajne oblasti, naj posredujejo, da bo zdravnik preiskoval osobne vlake proti Zidanemmostu že v Dobovi, kjer je največ osebnega stika z Zagrebom in proti Ogrski!! Dobova. Čebelarska podružnica za okraj Brežice je imela svojo ustanovno skupščino pretečeno nedeljo, t. j. 9. tm. Posetil nas je g. nadučitelj Tomo Kurbus ter s svojim lepim predavanjem navdušil čebelarje za umetno čebelarenje. Shod se je vršil v gostilniških prostorih g. Cvetka, kateremu smo čebelarji za to uslugo hvaležni. Vsekakor pa je žalostno, da kdo, ki sicer ni čpbelar, skoro nalašč moti govornika s svojim glasnim govorjenjem. — Predavanju je vse sledilo s pozornostjo, seveda ni bilo mogoče vsega natančno pojasniti, ker ni bilo v to potrebnih čebelarskih sredstev. G. predavatelj pa nam je obljubil, da nas na spomlad obišče še enkrat in mu bo mogoče vse, kar je pripovedoval, tudi v resnici pokazati. Za trud, ki ga je imel g. predavatelj z nami se mn prav iskreno zahvaljujemo. Tačasni odbor obstoji iz sledečih čebelarjev: Fran Vadnal, Fr. Šavrič iz M. Obreža, Josip Ogorevc iz Sel, Iv. Zaje iz Vel. Obreža, Josip Držič iz Gabrja in J. Čančar iz Vel. Obreža. Vsi ti naj pridobivajo za podružnico zavedne čebelarje in skrbe, da bo ista tndi uspevala. Kozjanska kmet. podružnica priredi v nedeljo dne 16. oktobra t. 1. poučni zborovanji in sicer ob 8. uri zjutraj v šolskem poslopju v Podsredi, ob 3. uri popoldne pa v gostilni g. Praha v Imenem. Pri obeh zborovanjih bo predaval kmet. potovalni učitelj g. Fr. Goričan. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Št .Petra pod Sv. Gor. Da naša občina glede naprednosti ni najzadnja, je že večkrat pokazala. Pretirana strast klerikalcev je dobila svoje plačilo. Bivši župan Černelč, ki smo ga mi naprednjaki svoj čas kot naprednjaka za župana izvolili, nas je na svojo lastno škodo varal. Vzlic temu, da se je pri zadnji volitvi župana ponudil, da hoče brezplačno županovati, in so si klerikalci že mislili: saperment, to bo vleklo, se mu vendar ni posrečilo. .Pri tej priliki si je dovolil mož tudi izjavo, češ da je županske posle od prejšnjega župana umrlega g. Ferdo Kuneja v največjem neredu sprejel. To je pač grda laž, ker on ni županstva sprejel od g. Kuneja, nego od Joža Jazl^jpa. Sedaj je pa torej oddal županske posle klerikalcu Drofeniku. Nam je vseeno. Le to mu povemo: predno bo naš in po naši želji in volji izvoljeni župan g. Ivan Hu-dina prevzel vodstvo županskih poslov, bomo mi in on tirjali natančnejši račun. Ptujski okraj. v T Središču preiskujejo zaradi kolere zdravniki vse potnike, ki prihajajo z vlaki iz Oger-skega. To službo opravljata gg. dr. Kristan iz Ormoža in dr. Špešič iz Središča. Iz Žetal. Tukaj je 11. t. m. umrla na porodu 21-letna Pepica Purg iz Dobrine in sicer do krivdi duhovščine brez zadnjih tolažil sv. vere. Župnik je pač že star in se mu ne ljubi, kaplan pa itak skoro nič ni tu, ampak vedno lazi okoli Korošca v Mari- boru, ker kujeta za 16. t. m. neko veliko komedijo pri nas. Imeti bi morali 2 kaplana, ker fara obsega čez 3000 duš. pa imamo samo enega, in še ta je le za politiko. Zato se pa pri nas večkrat zgodi, da kdo brez sv. zakramentov umerje. Kaplan odide v pondeljek in pride v petek ali soboto domu. Ko je prišel očim gori imenovanega dekleta v pondeljek 10. t. m. v farovž, župnik ni hotel na spoved; v torek 11. t. m. ob 11. uri dop. je očim zopet prišel; župnik se odreže: ,Moram prej jesti !' Ko je ob enih zazvonilo na spoved, pa je bilo že prepozno, ker je revica že izdihnila dušo. »Vera peša«, tožijo duhovniki. A kdo je kriv? Mar ne sami, če tako postopajo? Ljudstvo je razburjeno vsled takega zanemarjanja dolžnosti. Kaj neki poreče višja cerkvena oblast? Iz Žetal. Zadnjo nedeljo smo imeli občni zboi posojilnice. V načelstvo in nadzorstvo so voljeni dozdajni možje. Posojilnica, ustanovljena pred tremi leti, deluje vrlo in ima velik promet. Načelnik je zopet g. Maks Berlisg, njegov namestnik Matevž Hohnec, udje načelstva Simon Potočnik, Anton Peklič, Jožef Lah, namestnik Kari Blazine. Predsednik nadzorstva je g. Jožef Kodrič, njegov namestnik Franc Štajneker, udje pa Simon Prevol-šek, Franc Potočnik, Jož. Kitak, Andrej Mikolič in Janez Vogrinec. Upamo, da bo novi odbor zopet složno deloval za blagor 5 občin obsegajoče župnije. V posojilnico nobene politike, ampak le ljudski blagor! Cesar je potrdil izvolitev g. dr. A. Žižka, prakt. zdravnika v Ormožu za načelnika in gosp. Ivana Kočevarja, bivšega dež. posi, in veleposestnika v Središču za podnačelnika ormoškega okr. zastopa. Zaročil se je v Rogatcu sodnik Franc Tiller z gdč. Liziko Berlisgovo. V Šikolah na Pragerskem je bil izvoljen za župana g. Fr. Kušar. Ptujski okrajni zastop in obstrukcija. Ptujski okrajni zastop je sklenil različne represalije, da se nekako za Nemce maščuje zaradi obštrukcije v štajerskem deželnem zboru. Okrajni zastop ptujski je imel namreč 4. t. m. sejo, v kateri se je sklenilo med drugim sledeče: Ožbaldu Trenturu iz Lešja se odreče podpora za razširjenje in spopolnjenje čebelnjaka. Ustavijo se okrajni doneski za regulacijo Pesnice v znesku 6000 kron. Ne podele se učiteljskim kandidatom štipendije. Ne preložita se cesti v Hla-ponjcih in na Ptujski gori. Prikrajšajo se zaslužki okrajnim cestarjem in babicam (!). Nemci pravijo, da so te represalije sklenili zaradi tega, ker ima ptujski okrajni zastop vsled odpada vseh deželnih subvencij kakih 30 tisoč kron škode. Zanimivo je, da v tej seji ni predsedoval Ornig temveč odvetnik Fichtenau. Sedaj je treba počakati, kakšen odziv bode prišel iz okraja. V Cirkovcih na Dr. p. je bil četrtič izvoljen za župana posestnik in gostilničar Anton Goljat. Sv. Barbara v Halozah. Kako lepo znajo v zadnji štev. »Slov. Gospodarja« ti izobraženi klerikalci našega g. Ogorelca, vodja pletarske šole obrekovati; ne poznajo besed sv. evangelija, ki pravi: »Izderi prej bruno iz svojega očesa, potem še le idi po pezdir svojega brata!« Seveda črez pletarsko šolo, oziroma učence tega zavoda znajo tudi izvrstno zabavljati, kako baje strastno čitamo liberalne časopise. Rad bi samo vedel, zavoljo česa nas tako izzivajo? Ali nismo prosti? Marne smemo čitati, kar sami hočemo? Mi smo mladi in mladi ljudje morajo biti napredni, še enkrat rečem napredni, ne pa nazadnjaški, ker drugače nas bo res nemški sovrag popolnoma uničil; potisnil nas je že tako skoro do Drave. Potem pa mi naj še kdo reče, da ne smemo čitati naprednih listov! Pišejo tudi, kako se neki pretepamo ob nedeljah takoj po sv. maši; na tem tudi ni dosti resnice; mar se ne bode vsak potegnil za svojo kožo? Tega pa ne povedo, da je eden izmed klerikalcev, ko so pretečeno nedeljo tukajšnji rekruti skupno sv. obhajilo imeli, enega izmed naših napadel; seveda do pretepa ni prišlo, ker se je naš tovariš raje mirno odstranil. Poročajo tudi, da se v tukajšnjem zavodu učenci naučijo več gnilega liberalizma kakor pa košarstva. Zopet grdo nesramno izzivanje. Ako se v tem zavodu naučimo več liberalizma kakor pa košarstva, kako bi potem mogli skoraj vsak teden po en voz pletenin na železnico poslati? Ali ni to nesramna laž! Jaz sem pa dolgo mislil, da klerikalci ne znajo lagati. Pravijo tudi, da so izdelki tega zavoda predragi, kar zopet ni res. Če bi bili predragi, jih ne bi ljudje kupovali in bi ne imeli tudi zmiraj dosti naročil. Delamo največ za trgovce; kako bi ti mogli izhajati, ako bi bila ta trditev resnična? Pa gospodom je vse predrago najbrž samo zaradi tega, ker čitamo napredne liste. Lahko pa bi postali naši izdelki še nekaj cenejši, ako bi napravili domačini veliko vrbovih nasadov, da nam ne bi bilo treba vrbja iz drugih krajev drago na-ročevati. Mislim, da bode dosti za danes. Gospodarjev dopisnik — saj ga vsi poznamo — doma rad naglaša ljubezen do bližnjega, sam pa strastno sovraži vsakega, ki se mu ne vklanja. To kaže tudi v Gospodarju. Vprašamo le, ali se na ta način prejete dobrote povračajo? Eden izmed pletarjev. Javna zahvala. Kakor je nekaterim čitateljem »Nar. Lista« znano, imamo pri Sv. Barbari v Halozah tudi šolarsko kuhinjo, kjer dobi po zimi do 150 otrok toplo kosilce. Treba je na leto do 400 K in več, da se stroški pokrijejo. Potrebna svota se nabere potom prostovoljnih prispevkov. Bralno društvo »Naprej« je letos že v drugič priredilo v ta namen veselico s tombolo in sicer v nedeljo 9. t. m. v novih prostorih g. Reicherja ter je izročilo podpisanemu lep znesek 50 kron. Iskrena hvala marljivemu odboru na prireditvi in vsem darovalcem dobitkov. Lepa hvala tudi vsem obiskovalcem veselic od blizu in daleč. Bog plati! Sv. Barbara v Halozah, 10. oktobra 1910. Anton Ogorelec, šolski vodja. jtiariborski okraj. Slovensko gledališče v Mariboru. V mariborskem Narodnem domu se bo v nedeljo, dne 16. oktobra 1910 ob pol 8. uri zvečer predstavljala drama v petih dejanjih, »Lepa Vida«, katero je spisal dr. Josip Vošnjak. Vstopnina: Foteljski sedeži: K 2'60, sedeži I. do IV. vrste 2 K, V. do VIII. vrste K 150, IX. do XII. vrste 1 K, stojišča 80 v. Dijaške in vojaške vstopnice 40 vin. Na galeriji sedeži 80 vin., stojišče 40 vin. Predprodaja vstopnic pri gosp V. Weixl-u, Zg. Gosposka ulica štev. 33. Prihodnja predstava bo v torek, 1. nov. 1910: Mlinar in njegova hči. Nova podružnica Ciril-Metodove družbe se ustanovi v nedeljo dne 16. oktobra na Fali pri Mariboru. Na zborovanju, ki se vrši v gostilni gospe ligo na Fali, govori imenom CM. družbe g. pot. učitelj Ivan Prekoršek. Ker je to na Fali prvo narodno zborovanje združeno z domačo veselico, pričakujemo obilne udeležbe domačinov, pa tudi sosedov iz Puščave in Selnice. Začetek ob 3. uri popoldne. Iz Hoč. Kakor čez noč so izginili prejšnji železniški uradniki in na njih mesto so prišli novi. Vprašamo pa ravnateljstvo južne žel., je li potrebno, da se mučimo tukaj z uradniki, ki nočejo umeti slovenski? Mi ne trpimo komedij, ampak naj se strankam postreže na prvo zahtevo. Če ne, pa proč s takimi uradniki. Pa ravnateljstvo ravna principijelno narobe, Prejšnje uradnike, ki so nas razumeli, je premestilo v nemške kraje, sem pa nam je dalo nemčurje. Iz Hoč. (Na pošti). — Stranka: „Prosim, štiri petvinarske znamke!"1 — Postarica: „Wie ? (Kako?)"— Stranka: „Štiri petvinarske znamke!" — Postarica: „Was soll das heißen? (Kaj se to pravi?)" — Stranka: „Štiri petvinarske znamke!" — Poštarica: „Also vier..." Stranka: „Štiri petvinarske znamke!" Poštarica: „Ich verstehe das nicht!" (Ne razumem tega)... itd. — Škandal! — Ta dijalog kaže, da bi bilo poštarici vseeno, če bi tndi prišlo do prepirov. Dasi je imela stranka pravico na svoji strani, ker poštarica kot taka na slovenski zemlji mora biti vešča slovenščine, je bila stranka končno prisiljena govoriti z drzno žensko nemški, da se je preprečil javni prepir. Kaj pa, ko bi stranka nemški ne znala? Pa ker je poštarica videla, da je boljšega sloja, se je kratkomalo kapricirala na to. — S tem člankom se opominja obenem slov. inteligenca v Hočah, da govori na pošti dosledno le slovenski, ker se drugače poštarica razvadi. Posledico te razvade vam kaže gornji slučaj. Ukradena monstranca. Monstranco, katero je nekdo ukradel iz župne cerkve pri Sv. Petru nižje Maribora, je odkopal slučajno nek pes na njivi poleg Razvanja na Dravskem polju. Iz Hoč. Tako dolgo so delali naši Hočani, da so spravili kaplana Krajnca iz Hoč. Kot dokaz za njihovo opravičeno ravnanje jim služi pretveza, da je Krajnc prvi začel delati nemir in provzročil narodne prepire; češ, ljudstvo je prej v miru živelo in ni poznalo političnega narodnega mišljenja. On jim je še le s svojim hujskanjem in agitira-njem razložil, kaj se pravi biti klerikalen in napreden, Slovenec in nemčur. Da, bodisi, da so ljudje še le po njem prišli do tega spoznanja, toda bodimo pravični! Upoštevajmo, kar je bilo dobro. Kaplan Krajnc je delal v kolikor toliko javno, nastopal je bolj odkrito kakor pa tamošnji nem-škutarski učitelj Gate. Dokler Gateja ni bilo v Hočah, so bile te slovenske, — sedaj pa, če ne bo odpomoči od slovenske strani, bodo utonile v morju nemčurstva, in to po njegovi zaslugi. — Kot nemčurski učitelj ima dobro zaslombo pri oblastih samih, podpira ga tudi „šulferaju", nadučitelj Moder, ki obrača plašč kakor veter vleče, se mu je kmalu udal, eden ali dva nemčurja sta bila že prej v Hočah, združil so se in delovali skupno ter vztrajno dalje. Vspeh je dal vspeh in tako so naše Hoče že precej nemčurske. Kako tudi ne, če je šola skoraj popolnoma nemčurska in se otroci v nemškem duhu vzgojejo. Ni čuda torej, če zasmehujejo otroci svoje starše, ki ne razumejo njih nemškega blebetanja. Čemu pa imamo v Hočah nemško šolo? Starši, proč z nemškim podukom, proč z učiteljem Gatejem! Gate je bil tisti, ki je najhuje ščuval zoper kaplana Krajnca. Mi nočemo hvaliti Krajnca, ne njegove stranke, pač pa njegovo delovanje v narodnem oziru. On je prvi zastavil pot Gateju, on je ho^el pokazati ljudstvu, da hodi napačno pot. In Gate se je posluževal najpodlejših sredstev, da je odstranil Krajnca. — Sedaj ima zopet prosto polje, kjer lahko neoviran deluje v škodo našemu narodu. Še enkrat rečemo, Gate mora proč iz Hoč, če ne bomo začeli gonjo. Zahtevajte na slovenske šole slov. učitelje. Ob enem opozarjamo in prosimo mariborske Slovence> da se zavzamejo za narodno stvar v Hočah, ker tukaj še niso zreli ljudje, da bi delovali. Še spijo. Iz Maribora. Dne 29. in 30. sept. 1910 so napravile na mariborskem moškem učiteljišču gdč. Milica Bratkovič, Anica Gersetič, Anica Rober in Angela Sabati sposobnostni izpit za podučevanje v slovenskem jeziku ter tako izpolnile svojo maturo na ženskem deželnem učiteljišča v Mariboru. Vrlim Slovenkam iskrene častitke! Nova nemška šola na Sp. Štajerskem. Stvar z nemško šolo v Peklu pri Poljčanah je tedaj gotova stvar. „Nar. Dnevnik" je pisal o tej zadevi že letošnjo pomlad ; a niti krajevni niti okrajni slovenski činitelji se niso prav nič postavili v bran. predzadnji torek se je mudil štajerski poročevalec nemškega „Schulvereina" dr. Baum v Peklu in uredil vse glede stavbe nove nemške šole. Zemljišče je kupljeno in z delom pričnejo prihodnje dni. Do otvoritve je še prilično eno leto časa ; naj ga tamošnji Slovenci dobro porabijo ! Gg. posi. Novak iu Pišek na delo ! Saj sta vendar vidva voditelja slov. ljudstva v okraja — in še celo dobro plačana voditelja ! Kar sta zamudila pri Dreflakovem imenovanju, pa popravita z marljivo agitacijo proti nemški šoli v Peklu pri Poljčanah! Železniška nesreča pred sodiščem. V soboto sta stala pred mariborsko sodnijo železničarja Pirker in Atneth. Dne 25. jun. 1.1. so na koroškem kolodvora premikali, pri čemur se je delavec Pelko smrtno ponesrečil. Obtožena sta: Pirker. da ni postavil znamenja za „stoj", Ernath pa, da je Pirkerju rekel, da mu znamenja ni treba postaviti. Obsojena sta: Pirker na 3, Ernath na 2 mesca strogega zapora. Od Sv. Antona v Slov. gor. Tudi občina Cogetinci je volila dosedanjega nadučitelja gosp. Fr. Šijanca za častnega občana. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Sv. Lenart ima svoj izredai občni zbor v torek, dne 18. okt. t. 1. ob 10. uri dop. v sod-nijskih prostorih. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega obč. zbora, 2. Prememba 1. 10. in 13. § društvenih pravil. Ako ta zbor ni sklepčen, se vrši ob 11. uri dop. istega dne drugi pri vsakem številu navzočih sklepčni občni zbor. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Šolarska kuhinj a.) Kmalu se otvori tretjič tukajšnja šolarska kuhinja, ki je preteklo zimo razdelila nad 6000 porcij hrane, torej skoro za 100% več nego po zimi 1909 —10. Stroški so se pa potrojili, ker moramo konkurirati s tukajšnjo nemško šolarsko kuhinjo, katera ima dovolj denarja na razpolago. Obračamo se tedaj tudi letos do vseh šoli in njeni mladini prijaznih denarnih zavodov, društev, dobrotnikov in veselih družb s prošnjo za gmotno podporo. Zelo hvaležni bodemo gospodoma odvetnikoma in g. c. kr. notarju, ako se bodo ti gospodje tudi pri bodočih sodnijskih poravnavah spominjali naše v narodnem oziru zelo važne in jako potrebne šolarske kuhinje. SlotonjcgraJKi ol(raj. Iz "Velenja. V kratkem se ustanovi na tukajšnji nemški šoli drugi razred, kateri je pri »velikanskem« številu nemških otrok res »skrajno« potreben. Zasluga za to kulturno pridobitev (?) gre našim nemškim mogotcem, v prvi vrsti seveda propadlemu kandidatu za »Feuerwehrhauptmanna«, g. Wutti-ju. Ta požrtvovalen nemški kulturonosec se ni bal truda in napora ter je vztrajno beračil in prosjačil pri slovenskih kmetih, da naj pošiljajo svoje otroke v to nemško šolo. Dobil je res malo število nezavednih omahljivcev na lim, bodisi z lepimi obljubami, bodisi, da so ti zapeljani revčeki res mislili, da se gode na nemški šoli čudeži in da bodo postali njih otroci kar čez noč gospodje; a pričakoval je od svojega apostolskega potovanja potovo več uspeha. Velika večina naših kmetov je ostala zvesta svojemu jeziku in narodu, ker so deloma sami sprevideli, da škodujejo s tem svojim otrokom, ako jih pošiljajo v nemško šolo, deloma pa so si zapomnili obnašanje tega germanskega apostola dne 15. avg., ko je na čelu nemške družbe izzival mirne Slovence s hajlanjem in najizbranejšimi psovkami. Se še spominjate g. Wutti na nekatere trpke resnice, ki ste jih slišali iz kmetskih ust ob tej priliki. Tako nekaj o slovenskih groših, o nekem privandrancu in podobno je bilo slišati? Sicer pa, to so zelo neprijetne stvari, kaj ne? Jasno je, da bi radi vi s tem »völkisch« rogoviljenjem dosegli v Velenju iste razmere, kakor vladajo sedaj v Šoštanju, a bodite prepričani, da se Vam prej posreči postati celo »Feuerwehrhauptmann«, kakor pa spraviti lepo našo dolino v žrelo nemčurskeinu zmaju. Slovenski stariši, ako vam je ležeče kaj na tem, da se vaši otroci res nekaj naučijo, (kar je pač le na podlagi materinskega jezika mogoče), da ne bodo vzgojeni v vam sovražnem duhu, da se ne bodo sramovali vašega jezika in v tla teptali narodne pravice, nikdar otrok v nemško šolo, ampak pokažite vsakemu, ki bi za njo agitimi — vrata! Nagla smrt. Posestnica Tereza Kac v Gola-vabuki pri Slov. Gradcu je šla 4. tm. na delo k drugemu posestniku, njen bolehni mož Ignac je pa ostal doma pri otrocih. Mož je šel z otroci na vrt iu se vlegel pod oreh, otroka pa sta se igrala; ko se je mati vrnila, sta ji otroka pripovedovala, da oče pod orehom spi. Šla je gledat in našla moža s pipo v ustih — mrtvega. Zadela ga je kap. Konjiči oKraj. Nov udarec konjiškim Slovencem. Koliko se je pisalo in zahtevalo, da se naj na slovenski okoliški šoli v Konjicah namestislovenska učiteljica! Posredovalo se je tudi od različnih rodoljubov v Gradcu. Pa kaj to pomaga, če se ne zganejo tudi merodajni politični činitelji! Naša «poslanca» Pišek kakor Novak nimata niti dovolj ugleda niti dovolj sposobnosti, da bi nas branila! Na »slovensko« okoliško šolo je sedaj nameščena nova nemškutarska učiteljica gospa Svetlinova; njen mož je sicer za sedaj samo okrajni pomožni učitelj, a špekulira nedvomno na mesto gospoda Kožuha. Vodstvo na tej šoli je itak nemško, poduk je od drugega razreda naprej nemški — kaj hočemo še več! Ali ne bo pri nas kaj več življenja, kaj več gibanja in energičnega boja proti nemškutariji? A zganiti se bo moral kdo drugi — klerikalci so preleni in morda mirujejo tudi še iz drugih vzrokov. £jtitomer$Hi oKraj. Ljutomer. Ciril-Metodova podružnica za Ljutomer in okolico je priredila 2. tm. pri g. Kukovcu gledališko igro „Uskok" in ljudsko veselico. — Obisk je bil jako lep in se je prireditev dobro obnesla. Vsa čast vrlim igralcem in igralkam, posebno gdč. Rikici Rspič ter gospoda Horvatu. Zanimivo je govoril potovalni učitelj CMD g. Ivan Prekoršek in je mnogo pripomogel k uspehu. Čast in hvala gre tudi našim vrlim pevcem in pevkam ter njih vodji g. Zacherlu. Končno ne smem pozabiti prodaje srečk ia Ciril-Metodovih razglednic ter pohvaliti gdč. Anico Seršen, Mirico Čagran, Pavlico Repič in Milko Karba. Vsem hvala! Jlotonci V tujini. v Slov. podporno in izobraževalno drnštvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 16. tm. vinsko trgatev v dvorani „zum grünen Anger" Leonhardstrasse št. 3. Začetek ob 4. uri popoldne. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Ge;podar$Ki paberKi. Jesen — najprimernejši čas za saditev sadnega drevja. G. Anton Kosi, nadučitelj v Središču, je objavil članek, iz katerega posnemamo: Znano je, da razločujemo dve glavni dobi za saditev sadnega drevja: sadimo navadno spomladi, izvršujemo pa lahko to delo tudi jeseni. Imamo torej spomladansko in jesensko saditev. — Pod spomladansko saditvijo je umevati ono v mesecu marcu ali aprilu, ko je postala zemlja tala in rahla; jesenska saditev se začne, kakor hitro odpade listje, in traja, dokler ne nastané mraz, torej v mesecu oktobru in novembru. Vpraša se le, katera saditev ima prednost, jesenska ali spomladanska. Na podlagi dolgoletnih izkušenj bi se pridružil jaz onim, ki trdijo, da je jesen najprimernejši čas za saditev sadnega drevja. So sicer tudi izjeme in slučaji, v katerih se spomladanska saditev bolje obnese (marelice, breskve in orehi se n. pr. naj nikoli ne sadé jeseni), v obče pa ima jesenska saditev prednost pred spomladansko. Zakaj? 1. Ako se pomisli, da ima vlaga in mokrota izvrševati zelo važno nalogo, da se drevesce prime, tedaj bomo pač naravni ali zimski vlagi dali prednost pred umetno ali zalivanjem. 2. Na novo prekopana zemlja, ki obdaja korenine jeseni sajenega drevesa, se do spomladi lepo se-sede ter se tesno oprime korenin — odprtine pa, ki bi morda kljub največji paznosti pri saditvi vendarle nastale in ostale, se čez zimo lepo izpolnijo. 3. V toplem jesenskem vremenu se naredi na vsajenem drevescu kmalu tudi dokaj novih koreninic, posebno tedaj, ako smo sadili bolj rano (kar je zelo priporočati!); spomladi pa začno te koreninice takoj delovati in drevesce se hitro prime in lepo uspeva. 4. Mraz upliva po zimi ugodno na kolobarjevo zemljo okrog drevesca, ker jo rahlja in zrak potem lažje doseže korenine, katere se tudi lepše razvijajo. Pri spomladanski saditvi je zemlja navadno še preveč mokrotna in gnetasta; vsled tega se naredi okrog vsajenega drevesca skorja, ki brani dežju, rosi, svetlobi oziroma toploti pristop do korenin. Pri spomladi sajenem drevju moramo čakati včasih po mesec dni in še več, predno se uverimo, da se je drevesce v resnici prijelo, dočim se jeseni sajena drevesca začno navadno s starejšim drevjem gibati. 5. Pri jeseni zasajenem drevju ni nevarnost, da bi se koreninice posušile, nikoli tako velika, kakor pri onem, ki smo ga sadili spomladi, ko suše zemljo tudi pogosto močni in hudi vetrovi. Sadi torej, ako ti dopušča čas in vreme, svoje drevje, zlasti jablane, hruške, slive, črešnje, v jeseni, in zadovoljen boš, če si le sicer pravilno postopal pri saditvi! Žveplanje mošta. Kakor lansko leto, opaža se tudi letos tu in tam, da grozdje močno gnije. Gnilo grozdje povzroča pa v vinu pogostoma porujave-nje. To smo videli v obili meri osobito lansko leto. Pri tem se spojijo razne humozne tvarine, ko pride vino z zrakom v dotiko, z zračnim kislecem in vino spremeni barvo in včasih tudi okus. Takega vina se ne more prodajati, pa tudi za domačo rabo ni psebno prijetno. Najboljše sredstvo proti porujavenju vina je žveplena sokislina, to je oni dim, ki se razvija, ko žveplo gori. Ta žveplena sokislina se polagoma v moštu, oz. vinu popolnoma spremeni in ni potem človeškemu zdravju prav nič škodljiva, marveč na-reja dostikrat vino celo mnogo bolj aromatično. — Navadno se spoji v vinu z alkoholom v razne etre, ki imajo jako prijeten duh. Skušnje zadnjih let so pokazale, da je najboljše žveplati že mošt, predno je vrel. S takim žvepla-njem dosežemo, da se vrenje nekoliko zaustavi in da se nesnaga in razne tvarine v moštu deloma vse-dejo na dno posode. Dobro je, če taki nekoliko vči-ščen mošt še pred vrenjem pretočimo in ga s tem ločimo od nesnage, obenem pa spravimo na zrak, kjer izgubi del žveplene sokisline in se potem vrenje v drugem sodu bolj hitro izvrši. Vendar je tudi žveplanje brez pretakanja priporočljivo, osobito pa v letinah, ko grozdje močno gnije. Za žveplanje se priporoča vzeti 5—8 gramov žvepla na 1 hektoliter mošta. Žveplo se sežge v posebnih kadilnicah, ki vodijo dim v sod. Kedar žveplamo mošt, skrbeti pa nam je v kleti za primerno toploto. Če je klet mrzla, bi se lahko dogodilo, da bi vrenje sploh popolnoma z žvep-lanjem preprečili in tak mošt bi ostal sladek. Kdor ima torej mrzlo klet, ta naj jo segreje, bodisi s tem, da postavi v klet peč ali.pa s tem, da odpira v nji okna samo ob lepem vremenu. Tudi mošt se priporoča segreti, kar dosežemo najlažje s tem, da se-grejemo del mošta v kotlu na 40° C ter ga potem ostalemu primešamo. Vselej moramo skrbeti, da povre mošt že v jeseni popolnoma, ker bi spomladansko vreme vino zmotilo in pri nemarnem kletarstvu lahko tudi pokvarilo. Tudi pri prvem pretakanju se priporoča vino nekoliko zakaditi É žveplenim dimom, kar zabra-njuje ne samo gornje orujavenje vina, marveč zamori pogostoma tudi kali raznih bolezni v vinu. »Km. P.« Zakaj je meso vedno dražje? Kmetu se dostikrat očita, da je edino on kriv, da se je po mestih meso tako močno podražilo. Res, da mora tudi ob času sedanje splošne draginje svojo živino nekoliko dražje prodajati kakor pred leti, ker ima pri reji mnogo večje stroške. So pa še druge okolnosti, ki znatno uplivajo na to, da je postalo meso tako drago. Zanimive podatke nam nudi v tem oziru uradna statistika dunajskega magistrata o mesarskih obrtih v tem mestu, kjer se vsled množine prebivalstva porabi seveda največ mesa v celi državi. Po tem poročilu je na Dunaju 1822 samostojnih mesarjev, 1348 sušilcev mesa, 234 konjskih mesarjev in 243 trgovcev, ki se bavijo z živinsko in mesno kupčijo. Pomočnikov in delavcev je nastavljeno v teh obrtih 2923 pri mesarjih, 2487 pri prekajalcih, 145 pri konjskih mesarjih in 4260 pri nakupovalcih in prodajalcih. Vsega skupaj torej 10.507 oseb. Če se/Vzame, da povprečno vsaka teh oseb zasluži na leto 1200 K, kar je gotovo zelo nizko cenjeno, potem se že konzum obremeni z 22,608.400 K. Vsega mesa — od goveje živine, telet in prašičev, se porabi na Dunaju 412,765.000 kg, in se torej vsak kilogram vsled navedenega zaslužka podraži za 20.6 vinarjev. Poleg tega pa tirajo mesu cene kvišku še sledeči izdatki: klavniških pristojbin se je plačalo kron 1,912.874, užitninskega davka 10,115.444 K, splošni mesni davek 5,217.402 K, pridobninski davek 277.172 kron, najemščina na kleti 560.460 K, najemčina za prodajalnice 1,167.040 K, za led 1,896.440 K, zavarovanje proti nezgodam 40.440 K. Vseh teh izdatkov so imeli torej mesarski obrti 20,695.736 K. Celotni stroški za vzdrževanje obrtov in za plačo vseh pri tem prizadetih oseb znašajo na Dunaju 43,187.136 K, tako, da se vsled tega podraži vsak kilogram mesa za 41 vin. od tistega časa, ko ga kupi mesar na sejmu, pa dotlej, koga proga konsumentu. Vpoštevati je dalje, da hočejo mesarji imeti od svojega obrta tudi dobiček. Vsled vseh teh okolnosti torej ni čudno, da je meso v svoji ceni tako poskočilo. »G. N,« Katero tele je za pleme? Neki kmetovalec zatrjuje, da ono, pri kojem se že kar po rojstvu vidi 6—8 čvrsto razvijajočih se zob. Tele, ki kaže le dvoje takih zob, ni za pleme in ga je bolje prodati. Kako se pokončuje mrčes pri svinjah? Z izvrstnim uspehom baje s smetano, ki se jo mora s krtačo vdrgati v kožo; v pol uri je ves mrčes mrtev; vendar je treba čez par dni to ponoviti. Sejmi v oktobru: 10. Oplotnica (ž.), Rajhenburg (ž.). 11. Ljutomer (ž.), Ormož (sv.). 12. Imeno (sv.), Maribor (ž.), Ptuj (sv.), Teharje (ž.). 13. Breg pri Ptuju (sv.). 15. Brežice (sv.), Sv. Duh pri Ločah (ž.). Sv. Ilj pri Turjaku (ž.). Sv. Križ pri Slatini (ž.), Maribor (sv.), Planina (ž.). Račje (ž.). 17. Apače (ž.). Sv. Filip-Verače (ž.). Ponikva (ž.). 18. Mozirje (ž.), Ormož (sv.), Podsreda (ž.). Radgona (ž.), Trbovlje (ž.). Sv. Trije kralji (ž.). 19. Imeno (sv.), Ptuj g., k., sv.). 20. Breg pri Ptuju (sv.). 21. Mala Nedelja (ž.), Sv. Peter pod Sv. gorami (ž.), Sevnica (ž.). 22. Brežice (sv.), Maribor (sv.). . b _ i)e*et z#jM*vedi o ljudskem štetju za obmejme Slovence. 1.'Priglasi se edinole k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine za svoj občevalni jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodbina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega slovenskega naroda! 5. Ne ponemči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe uplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih ,in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo naših krajev! — Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje svojih očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! 3z raznih jioVansHih KfajeV. Štrajk voznikov v Trstu. V torek je nastala v Trstu stavka voznikov, pa ne vseh, ampak stavkati so začeli samo vozniki nekega trusta, ki hoče s podporo neke banke druge voznike uničiti. Včeraj pa so ti vozniki že zopet začeli delati, ker je »splošno prevozno akcijsko društvo« sklenilo privoliti v njih zahteve. Siromak zapustil en milijon kron. V Trstu je umrl 70 letni Albanec Adam Sterio, ki je navidezno živel v jako siromašnih razmerah. Sedaj so pa našli v njegovi zapuščini vrednostnih papirjev v vrednosti enega milijona kron. Premoženje si je pridobil v Egiptu, predno so ga zasedli Angleži. Obsojeni kaplan. Andrej Novak, kaplan v Notranjih goricah na Kranjskem, je dolžil tamošnjega učitelja Ketteja, da je v šoli govoril učencem, da kaplanova maša ni nič vredna. Učitelj je tožil kaplana in ta je bil — ker svojih trditev ni mogel dokazati — obsojen na 7 dni zapora. G. Kette bi mu odpustil, če bi ga kaplan prosil odpuščanja in daroval za Sokola v Notranjih goricah 30 K, ali kaplan tega ni hotel storiti in bo sedel 7 dni v zaporu radi obrekovanja. Lep »božji namestnik«. Velikanskega morskega volka so ujeli v Jadranskem morju. Dolg je pet metrov in v obsegu meri štiri metre. Pravijo, da je to največji morski volk, kar so jih ireli v Jadranskem morju. Žival so pripeljali v Trst s parnikom ..Bosnia''. Anallabet — izplačevalec. Socijalistična delavska zadruga v Trstu je imela za izplačevalca nastavljenega delavca Franceta Muiesana, ki ne zna niti čitati, še manj seveda pisati. Pri pregledovanju računskih knjig se je odkrilo, da manjka 1195 K 15 v. denarja. Muiesan je zahteval, da pregledata knjige še dva zaupnika» in sjcer si je izvolil socijalnodemo-kratična poslänca Puecherja in Cerniutza. Ta dva sta dognala isto, kar se je dognalo pri prvi reviziji, namreč, da manjka 1195 K 15 vin. Muiesan se je nato zavezal, da bo poravnal ves pomanjkljaj. Pozneje je Muiesan obdolžil nekega sodruga, da je poneveril imenovano svoto. Prišlo je do obravnave pred tržaškim deželnim sodiščem, ki je vsled predloga obtoženca odredilo, da se računske knjige uradno pregledajo. V to svrho. je bila obravnava preložena. Vinska trgatev na Goriškem. Ker je bilo v drugi polovici septembra ugodno vreme, je grozdje popolnoma dozorelo, tako da se je v furlanski nižini in vipavskih goricah že prejšnji teden že pričela trgatev. Ker pa je vreme še vedno ugodno, še mnogi vin-ščaki čakajo s trgatvo do srede oktobra. Splošno bo letošnja letina prekosila lansko glede kakovosti, močno pa zaostajala glede količine, ker so peronos-pora in druge bolezni vinograde hudo poškodovale. Nečuveno! V Istri je med kmeti v nekaterih krajih običaj, da iz maščevanja porežejo trte. Letos, ko vina manjka, te lepe navade ponekod kljub temu niso opustili. Tako so v Poreščini blizu Sv. Lovren-Pazenatiškega v nekem okraju lani pridelali blizu 4000 hektov", letos pa jih še — 4 ne bo, ker so vse trte po zlobni roki uničene. Treba še veliko dela v Istri! - Prva perutninska razstava na Kranjskem se je vršila te dni v Kandiji pri Novem mestu. Obnesla se je jako dobro. Razstavljenih je bilo 37 kurnikov, poleg tega pa razna v perutninstvo spadajoča orodja in oprave. Razdelilo se je precej daril. Narodna delavska organizacija v »Trstu« je imela 8. t .m. občni zbor. Dr. Mandič ni hotel več sprejeti izvolitve predsednikom. Zato je bil izvoljen za predsednika pravnik Ivan Marija Cok s 155 od 187 oddanih glasov. Razne noVosti. Miljonar tihotapec. New - yorški canuski stražniki so dobili pri milijonarju, sladkornem kralju M. Morgenthau in njegovi ženi ure z diamanti, bisere in diamante, kar sta hotela vtihotapiti v Ameriko. Muha, najnevarnejša žival. Premišljevanje nekega amerik. lista v dnevih kislih kumar: V primeri z muho so kače klopotače, katerih pik umori človeka v eni minuti in pa tiger prav nedolžne živali. Pomisliti je treba samo, da nosi vsaka muha s seboj 6,000000 bakterij. Med temi bakterijami je tifus, kolera, griža, jetika, difterija, koze itd. Neka Amerikanka je menila, da bi se lahko obvarovali bakterij, toda treba bi bilo ujeti vsako muho, okopati j•> ; ',< >■> ; * s >x >< >•> >x >>< V SV S Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za i. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi. S Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa* Ceniki zastonj in franko. m :b b a 11: 11 297 —29 Šubieeva slika praneeta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar .\ t okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki -- na zahtevo franko. —————— n jihii: J_L Poštne hran raénn st. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine Telefon st. w. -----—— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DOHI( registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna je v Celju, Rotovčke ulice it. 12 0 © 0 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®®e dopoldne. 000 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vloine) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako d« dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan O0000 glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Proda se hiša in hlev, vse novo zidano in z opeko krito. Hiša s 4 sobami, v kuhinji dobra studenčna voda, 2 kleti, je za vsako trgovino pripravno, zraven je tudi lep vrt z vi/isko trto in sadnim drevjem zasajen. Posestvo je pri cesti, 20 minut od Celja. Cena 6000 K. Kje, pove upravništvo ,.Nar. Lista '. 240 2-2 Gramofon za 3 K na mesec dobi lahko vsakdo s 6 ploščami in 200 iglami vred za 36 K; gramofon je izvrsten, torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. Ravnokar so izšle nove velike slovenske plošče, komad po 3 K; istotam se dobijo nove plošče od 2 K do 6 K ter najboljše igle 1000 po 1'80, 2 in 3 K, kakor tudi vsi večji'gramofoni po jako znižanih cenah; stari gramofoni in drugi godbeni automati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče damo eno novo. — Prosimo zahtevajte cenike. Zinaner & Co., gfc***' Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega. pulje- |nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prBni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdeCega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, 5 20, 5'70; podpornica iz možnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-10 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. ■m n i d N IS I M C M IC Na debelol Na dpobno! Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 35-12 [N N S "O ■s £ --s ™ «s M o a> M •• —i 00 Si b O a? S M « ai a ® ^ i t> «s - - S Ä T3 "55 _ os XI r-- > e3 >3 > af fc» ! £ g 5 « >o 5 O. cB " s h EvT/1 [/1\J v, Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu'' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskili in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Sil: Nagrobne vence m v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. SE—.J Ella Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju : prevzame vsakovrstna - stavbena zias« tesarska dela. HI 50-38