Poštnina plačana v gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 18. FEBRUARJA 1928. STEV. 8, NAROČNINA ZA JVGOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO- DIN 60/ZA INOZEMSTVO 7E DODATI ;bojTNiNO/OOLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN I RAČUN POŠT. NRANILNKE 13.188 A VREDNiiTVOINVPRAVA VVČITELJJKI-TIJICARNI/ 'ROKOPISI • SE NE • VRA-CAJO/ANONIMNI DO-. 'PlSl • SE • NE • PRIOBČV - L ieio/poJtninapla-P XANAV-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2906 Izjava. Z ozirom na dejstvo, da srno plemenitemu gospodu generalnemu konzulu marchesu Oavottiju popolnoma zaprli sapo, tako da kljub širom sveta znani italijanski gostobesednosti ne odpre več ust in zaman pričakujemo njegove ponovne »jasne izjave«, ki bi nas postavila na laž, kakor smo mi njega, bo jav- nost razumela, da se nam mož smili. Vsled tega in ,pa da se plemeniti marchese malo oddahne, bomo danes prizanesli njegovemu uradu in njegovi častiti osebi. Tudi nam je na tem ležeče, da gospoda generalnega konzula nekoliko razbremenimo kar se tiče očitka špijonaže, in sicer na ta način, da javnosti .dokažemd, ka- ko je gospod marchese bil primoran po višjem nalogu postati iz akreditiranega generalnega konzula — običajen špijcn. Da pa to v polni meri dosežemo, smo na žalost zopet prisiljeni poseči po indiskreciji in moramo priobčiti sledeči dokument, ki o njem plemeniti gospod marchese gotovo ni nikdar sanjal, ko ga je de- šifriral. da ga bo enkrat čital v — »Orjuni«. Svetujemo mu, naj drugič vendar malo bolj pazi na take važne stvari, saj tako lahkomiselno ne dela niti zaljubljeno dekle, kamoli iskušen star diplomat. Takšne tajne naloge se vendar ne pušča brez varstva kar tako na pisalni mizi. Belgrado 5 Settembre 1927. Riservatissimo per Lei solo. Decifri Ella stessa. No. 6387. Beograd, 5. septembra 1927. Strogo zaupno samo za Vas Dešifrirajte Vi osebno. Štev. 6387, RR. Consolati Generali Zagabria Lubiana. Kralj. gen. konzulati Zagreb - Ljubljana. Secondo informazioni pervenute da fonte confi-denziale le manovre d’insieme delTesercito SHS si svolgerebbero durante il mese corrente sulla zona di confine italo-jugoslavo, con la partecipazione di parecchie divisioni. II supposto generale delle manovre contemple-rebbe 1’azione di truppe jugoslave contro un attacco it ali m no attraverso alla frontiera Giulia, avente con direttrice principale la minaccia del Goriziano. Le localita che rientrerebbero nel campo di manovra sono le seguenti, secondo 1’ordine degli eventuali svolgimentitatticiprevisti: Jesenica, Sava diWurzen, Sava di Bohinsk, Žiri, Vrkinka, Slanina, Crknica, Stari trg, Litija, Celje, Zidani Most, Novo Mesto, Karlovac. Nella eventualita che tali esercitazioni abbiano a essere effetuate prego V. S. adoperarsi con tutti i mezzi di cui potra disporre, allo scopo di raceo-gliere le maggiori possibili notizie circa le importa-zioni lo svolgimento e risultati e le impressioni delle esercitazioni medesime (.) Petrucci. Temeljem informacij, pridošlih iz konfidentičnih virov, se bodo razvili v obmejni coni italo-jugoslo-vanski celokupni manevri SHS vojske za časa tekočega meseca z udeležbo nekoliko divizij. Glavni zadatek (vojaških vežb) manevrov zamišlja akcijo jugoslovanskih čet proti italijanskemu napadu preko julijske meje imajoč za glavno smer ogrožanje Goriškega. Kraji, ki bi na podlagi redar eventuelnih predvidenih taktičnih izvršb prišli v poštev kot mane verski teren, so sledeči: Jesenica, Sava di Wurzen, Sava di Bohinsk, Žiri, Vrkinka, Slanina, Crknica, Stari trg, Litija, Celje, Zidani Most, Novo Mesto, Karlovac. V slučaju, da se bedo te vežbe uresničile, prosim Vašo Signorio, da izrabite vsa sredstva, s katerimi zamorete razpolagati v svrho, da pridobite čim več mogoče informacij o sestavu, razvoju in o uspehih in utisih teh manevrov (.) Petrucci. Odpošiljatelj tega dokumenta je poslaništvo Njegovega Veličanstiva kralja Italije v Beogradu podipisal pa ga je gospod Petrucci, ki je glavni tajnik tega poslaništva, Iz tega dokumenta^ sled i: prvič, da je to poslaništvo špijonsko gnezdo in drugič, da ima to poslaništvo v naši državi svoje špijonskje filijale, katerim daje gotove špijonske naloge v i^ršitev. Te filijale morajo biti zelo dobro organizirane, sicer sc ne bi obračal na nje g. Petrucci s tako gotovostjo. da mu poverijo njegovo nalogo z vsemi sredstvi, ki jim stoje na razpolago. Ta sredstva pa so ravnd konfidenti-špijoni, ki so si jih znali konzulati tekom časa pridobiti. Na žalost in sramoto so ti špijoni v Ljubljani in njenem področju večinoma Slovenci in to iz enostavnega razloga, ker se Italijani pri nas ne morejo tako svobodno gibati, kajti ne poznajo dovolj niti naših krajev, niti našega jezika. Gospddu marchesu Oavottiju je to tudi dobre, znano, zato mislimo, da ima yečje dopada- jenje nad enim izgubljenim Slovencem, kakor pa nad stoterimi dobrimi Italijani. Tako to dela Ljubljana, tako* Zagreb itd. in kmalu nam bodo Italijani posvetili v želodec če boldo hoteli. Kaj se to pravi, je vsakomur jasno, ki ima le malo pojma o vojaških stvareh. Danes sicer izgleda ta Igra zelo nedolžn3. svoj čas pa ho zaradi nje brez potrebe prelito mnogo, mnogo dragocene krvi. Mi se dobro zavedamo, da smo s svojimi razkritji napravili zelo slabo uslugo današnji politični upravi, mi jo samo inkomodiramo in gotovo se je že na »merodajnem« mestu radi tega opravičila, ker gldda le na koristi partije in te od špijonaže trenutno nikakor niso prizadete. Kljub temu pa stopamo brezobzirno na javno tribuno, ker smo trdno prepričani, da je izven partij še druga sila. ki so jej koristi države iznad partij. Op. uredn.: Pogreške krajevnih imen smo posneli točno po originalu. Učeščem g. tajnika generaJnog konzulata Kraljevine Italije u Ljubljani, povrijedjen je nacijonalni ponos mnogih posjetioca »crno-bijele« re-dute. Ako je netko u zabavnom odboru »Primorja« sinatrao umjesnim da u eri talijanske špijunaže, koja du-boko zasijeca u životne interese Slo-venaca Primoraca pozove i tal. konzulat i njegovo osoblje, koje je pred nekoliko dana i putem štampe proglašeno špijunskim gnijezdom, mo-rao je onda to ranije objaviti bar onima, koji su u svakoj prilici zagovornici njegovih interesa. Ako pak g. tajnik nije bio pozvan, bila je onda dužnost odbornika, da sličnom gostu pokažu pravo mjesto. Iznašamo ovo, da bi od sebe odbili svaki prigovor sa strane javnosti uperenog na pristaše i simpatizere »Primorja«. — Dalmatinci u Ljubljani. Pripomba uredništva: Ker je uredništio »Jutra« odbilo objavo gornje izjave, so se obrnili podpisanci na naš list. Radevolje jo prinašamo v informacijo javnosti in se bodemo v prihodnji številki z zadevo podrobno bavili! — jena n Berlin, sredi februarja. Orjuna si je stavila v svoj program devizo; »Od Trsta do Vladivostoka!« zato je in bo posvečala pozornost ne le ožjim jugoslovenskim, nego tudi vseslovanskim vprašanjem. In eno *eh je besarabsko, ki je v mnogem slično z našim primorskim in posebno aktualno sedaj, ko obhajamo desetletnico zasužnjenja Besarabije in motrimo bratenje gospoda Titulcsca z on. Mussolinijem. Ruski narod je bil oni ki je za ceno milijonskih žrtev spasll zapad-no civilizacijo pred germansko poplavo, katera bi ne bila nič kaj milostljiva s Francijo in Anglijo, če bi zmagala. To dejstvo, četudi neprijetno in danes, ko se niaste zmagovalci z bogatimi reparacijami izvojevanimi ne malo s potoki prelite krvi ruskega mužika, enodušno zatajeno. O hvaležnosti gotovih velesil napram slovanstvu, za njegovo' efi-kasno pomoč proti vsegamogočnim kaiserjevim divizijam bo sodila in govorila zgddovina. O povračilu napram Jugoslovenom in ruskemu narodu pa moremo pisati že danes, listek. Boris z.: MORNARSKI UPOR V BOKI KOTORSKI. Med mornarji broldov v Boki je šlo tajinstveno šepetanje. Vse je kazalo, da se pripravlja nekaj, kar bo Prineslo konec vojne in — Avstrije. u.d' komandant križark, ki so bile usidrane v luki, kobtreadVniral Han-za se je zavedal tega in je v ta namen odredil, da se 1. februarja zberejo vsi mornarji na palubah. Tam jim je bilo prečitano posebno povelje,^ v katerern je kontreadmiral navajal kazni, ki po avstrijskem vojnem kazenskem zakoniku čakajd upornike. Na obrazih mornarjev pa je bilo čitati, da jih povelje ne zanima posebno, še manj pa navldti-šuje. Kmalu po Čitanju povelja pa so nenadoma zagrmeli tdpovi in na glavnem jamboru admiralskega bro-da »Sant Georg« se je pojavila rdeča revolucionarna zastava, katero so mornarji vseh brodov pozdravili z gromkim »Ura!« Kmalu so na vseh brodovih vihrale rdeče zasta- ve. Oficirji so bili v trenutku povezani, tako da niso imeli časa misliti na obrambo. Kontreadmiral Hanza je imel ta dan baš vso družino v gostih. Teldaj pa so v njegovo kabino vrdli uporni mornarji s Čehom Franjem Rašom na čelu. Soprogo in deco admiralovo so vkrcali na motorni čoln, Raš pa je z napetim revolverjem stopil k prestrašenemu admiralu in mu ga nastavil na prsa: »Admirale Hanza. revolucija se ne vrši brez krvi!« Hotel je sprožiti in ubil bi bil admirala, da ga niso ustavili njegovi drugovi. S palube pa je zaorila mogočna himna VSeslovanstva: »Hej Slavjani!« Komandanta brodov »Novarra« in »Helgolanid« sta uporne Jugoslo-vene in Čehoslovake izkrcala in v spremstvu nemških podmornic in torpiljark krenila v notranjost Boke Kotorske. Uporniki so radioteiegrafskim potom poklicali zavezniško vojsko na pomoč iti ji obljubili, da najde v Boki prijatelje in zaveznike. Ko pa so Madžari in Nemci, ki sd sprva mislili. da ima upor popolnoma komunistični značaj, spoznali, da gre za popolnoma nacionalistično slovansko buno, so zapustili pobunjene bro-dove. Trdnjavski topovi so začeli obstreljevati križarko-oklopnico »Kron-prinz Rudolf«, ki je z razvito revoi-lucionarno zastavo plula k pečinam. Mornarji na »Kronprinz Rudolfu« so hoteli odgovarjati, pri pdlnjenju topov pa so opazili, Ida manjkajo za-tvarači. Madžarski mornarji so jih prevarili in ukradli zatvarače. Topovi so bili na ta način nerabni. Avstrijske Oblasti pa so ipošiljale nove čete v Boko Kotorsko. Prispel je celo guverner Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Sarajeva, general Sarkotič. Uporniki so bili v težkem pdlo-žaju. Brez sposobnih vodij in tehničnih priprav je bilo nemogoče boriti se in odpluti iz luke. Poleg tega pa so bili izhodi iz Boke zaprti z nemškimi podmornicami in obvarovane ipečine s težkimi topovi avstrijskih posadk. Končno je 2. februarja knez Lichtenstein predal upornikom ulti-matum, v katerem je zahteval po1-polno predajo. Z ujetimi oficirji kot talci so uporniki stopili na kopno. Pobunjeni mornarji so se poslu-žili poslednjega sredstva. Odposlali so nekaj svojih s poročnikom Sesanem na čelu z hidroplanom v Italijo po pomoč. Poslanci pa se niso vrnili. Ko so uporni vodje umirali pred avstrijskimi puškami, so se njihovi odposlanci nahajali že v zaroblje-ničkem taboru v Noccra d’ Umbra. Tako so podpirali tedaj herojski podvig slovanskih mornarjev dni, ki zahtevajo od’ nas hvaležnosti. Slovanski uporniki so uvideli, da je nadaljnji upor nemogoč in so se predali na milost in nemilost. Glavni vodje upora so bili obsojeni na smrt. Ko so vodili s palube »Sant Georg« Franja Raša, je stal na palubi kontreadmiral Hanza. Raš je prezirljivo šel mimo njega in smehljaje dejal: »Admirale Hanza, revolucija se ne vrši brez krvi. Tokrat bo tekla moja!« Kontreadmiral se je zdrznil. Franjo Raš pa se ni varal v svojih žalostnih računih. 11. februarja so pripeljali na groblje v Škaljare vodje upora Ju-goslovene-Sokole IMata BraniČevi-ča, Ivana Šigoriča, Antona Grabarja in Čeha Franja Raša. Mirno so zrli smrti v dči in sprejeli poslednje strele. Vedeli so, da umirajo za svobodo in zato so umirali z nasmehom na ustnicah. Zadnjega so ustrelili Franja Raša. Ko so nanj namerili puške je še spregovoril: »Vendar je škoda, da mora toliko krvi preteči!« Padla je salva in bil je mrtev. Tako se je končala buna, ki je zahtevala življenja štirih najboljših. Bojna vihra je še divjala, za njo pa se je že dvigalo sdlnce svobode, ki obseva danes njihove humke. Dal Bog, da bi skoraj zasijalo i njim, ki danes trpe pod robstvom onih največjih kukavic svetovne vojne, ki za naše osvobojenje niso dali ničesar lepšega in veličastnejšega kot žalostni Capporeto. BITKA PRI CAVTATU. i(V petzdrav podmornicami ki pilo-vejo v naša pristanišča.) Ko sem pogleefal zjutraj skozi okno, sem zaslišal od daleč v zraku znano bmjenje. Dva hidroplana sta plavala kot dva bela galeba po jasni jutranji jasnini tam izza konavelj-skih bregdv, kjer se začenjajo ko-tarske utrdbe. Veselo sta se poigravala v jutranjem zraku, njiju krila so se lesketala srebmo-belo — spuščala sta se nad mirne valove in se ker pozna ves svet zločinski izsi-ljevalni londonski pakt in postopanje zapada v besarabskem vprašanju. Zasedba Besarabije po Romunih nosi vse taiste znake, kakor roparsko' plašljivi pohod čet Savojskih hlapcev preko Soče do bajonetov sokolov s Kosovega na vrhniških ridah. Dobri ih pošteni profesor Wil-son je skušal posredovati tudi pri besarabskem zločinu, kakor pri primorskem in rešiti situacijo s plebiscitom. Romuni in njih zaščitniki- so ta predlog, ki bi pokazal, da li v resnici želi besarabsko prebivalstvo k »materi Romuniji«, a limine odklonili, najsi je bila Rusija pripravljena sprejeti ta predlog in se podvreči vsem konsekvencam glasovanja. Ko je besarabsko prebivalstvo videlo, da mu ni potnoči od Wilso-na in zapadnih mogotcev, je poseglo po samoobrambi. Jela se je pričeti era puntov, katerih je bilo samo v prvih štirih letih po okupaciji leta 1918 —153. V krvavih spopadih je padlo na tisoče Rusov, ki niso hoteli brez odpora pod žezlo Romunije. Popaljenih je bilo nad sto vasi in postavljenih na stotine vislic. na katerih so umirali oni, ki niso hoteli kloniti pred napudranimi in našminkanimi oficiri hrabre vojske okupaterjev. Število teh žrtev znaša po izjavi »Pravde« ob desetletnici nastfne okupacije okroglo 30 tisoč ali deset na dan! Poleg tega je moralo pobegniti preko Dnjestra radi večnih smrt oblet ajtfcih groženj okoli 300.000 mož in žena, ali 10%, celokupnega prebivalstva Besanv bije. Poleg teh fizičnih preganjanj tišči naše slovanske brate v Besarabiji še neznosni davčni in izmozgo-valni romunski aparat, ki hoče izsesati iz njih poslednjo srago krvi. da se za njeno ceno pavijo po bukareš-kih barih in hišah greha delamržni boljarji in brezstidne dame gorenjih desettisočev »cveta malega balkanskega Pariza«. Jugosloveni zasužnjenim bratom v Besarabiji ne moiremo efektivno pomagati. Izrekamo pa jim ob desetletnici njihovih brezprimernih muk naše iskrene bratske simpatije in zagotovilo, da bomo i v bodoče z največjo paz'jivostjo motrili njih heroično borbo za obstoj, ki pome-nja istočasno tudi obstoj zveze Rusije preko Besarabije in slovanske, danes še zasužnjene Pobrudže z bodočo Veliko Jugoslavijo. Skrivnost Glavnjače. Ko smo zadnje dni zopet čitali o grozoviti beograjski Glavnjači in o strašnih mukah, ki jih trpe sredi naše bele prestolice jetniki, ki niso1 ne tolovaji, ne razbojniki, ampak sami pošteni ljudje, smo pomislili: 1. Kaj si misli o nas kulturna Evropa, kateri tako blagohotno nudimo dokazov za naš »balkanizem« in kako raste ugled naše (države, ako sami priznavamo, da se gode sredi našega glavnega mesta stvari, ki so bile v Evrdpi mogoče komai ob času najhujše srednjeveške inkvizicije? 2. Glavnjača ni kje v daljnji Makedoniji, ampak je v Beogradu. Tam imamo čez 300 poslancev in ne vemo koliko ministrov. Vsak teh ministrov ima svoj avtotoobil. Zakaj noben minfster ne pokliče 'šoferja in bi se vsedel in bi se dal odpeljati do Glavnjače. da si jo ogleda in napravi red. Ako justični minister nima časa za take stvari, zakaj ne stori te kulturne, čiovekoljubfte in Zakaj? ... Mislimo, da so ministru vrata vendar povsod odprta. In če tega pri svoji preveliki zaposlenosti vsled lova. sej, debat, posvetovanj in intervencij — nle utegnejo ,ministri, zakaj ne gre tja kak poslanec iz opozicije — saj so tudi poslancu vrata povsdd oidprta. In pomislite, kako bi se lepo čulo, ko bi nastopil v skupščini tak vesten poslanec in bi izjavil: »Včeraj sem si na lastne oči ogleda! našo zloglasno Glavnjačd in sem videl sledeče stvari...« In vendar nismo čitali. da bi bil šel tja n. pr. Cika Ljuba, ali Pribac, ali Gregor, ali Peter ali Pavel, ali Laza. ali Boža ... Zakaj? ... To je vprašanje. To je skrivnost Glavnjače. Kajti če je Glavnjača danes — bi ne bila več mogoča jutri, akc/ bi ti gospodje izvršili svojo dolžnost. Ako bi bila Glavnjača v kakem dalj-njem kotu naše države, bi razumeli, da se o nji pišejo take skrivnostne stvari — ker pa je Glavnjača pred nosom naših naroldnih poslancev, potem so oni vsi krivi, ako je res, da se v nji gode stvari, ki jih pišejo časopisi kot skrivnostna odkritja našega podzemeljskega sveta. Ne gre za to, ali so v Glavnjači zaprti' roparji in razbojniki, ali samo protirežimski ljudje: .mi smo tega mnenja, da Glavnjača, taka kot o nji pišejo naši listi, v kulturni državi ne sme obstojati. Zdaj je vprašanje, ali je Glavnjača res taka, kot se piše o nji, ali ni taka. Ako je res taka, potem je to škandal, za katerega so odgovorni vsi naši poslanci in mera nemudoma izgimiti, ali pa ni taka, potem je škanidal, da se pišejo stvari, ki naši državi v zunanjem svetu samo škodujejo... Pa recimo, da tu ne gre samo za časopisno senzacijo in' da je Glavnjača res taka in še hujša k6t smo čitali zadnji čas. Ali ste čitali kje, da je Glavnjača odpravljena? Ne! Glavnjača stoji danes, kakor je stala včeraj in ves ropot v časopisih'in v narodni skupščini je ni spravil s sveta. Zakaj ? To je drugo vprašanje. To je druga skrivnost Glavnjače. Kajti: kaj bi bili brez Glavnjače. O čem bi pisali naši listi in s čim bi delovala opozicija v naši naroldni skupščini. Pravijo, da računajo advokati v Beogradu več 1000 Din, da koga spravijo iz Glavnjače. Ko so jih vprašali, zakaj niso že prej povedali, kaj se go'di-v Glavnjači, so odgovorili, da bi poslej ne mogli nikogar več rešiti iz nje, če bi izdali njene zopet dvigala v zračne višave, da je temna senca pokrila jasno gla-(ditio. Pred menoj je ležal cavtatski zaliv v žarečem jutranjem solncu in bela gruča starih cavtatskih hiš z razpaljenimi bledorjavimi strehami se je dvigala na svojem polotoku nad morjem, obdana od zelenega drevja in morskih valov. Morje je bilo čisto, da se je videld skoraj do dna, kjer se'baje še skrivajo razvaline nekdanjega slavnega Epldaura. Odšel sem na vrt, kjer je teta Ane že pitala svojo kurjo družino in se pogovarjala z znankami, ki so vsako jutro mimo naše vile hodile v mesto na trg. »Ali vidite naše hidroplane,« je rekla dtobra teta Ane, ne brez nekega dalmatinskega ponosa in celo teta Stane je pripomnila: »O, saj prihajajo večkrat.« »Ali ste že bili v našem muzeju?« je vprašala teta Ane. »Tam 'boste videli spomin na bitko pri Cavtatu.« »Kakšno bitko?« »No, med svetovno vojno. V muzeju se vidi še deska, ki je zaldnji ostanek italijanske ladje Giuseppe Garibaldi, ki je bila potopljena pri Cavtatu.« skrivnosti. Mi pa smo mnenja, da nečejo izdati njenih skrivnosti zato, ker bi poslej ne zaraldili po več nego 1000 Din, da rešujejo ljudi iz Glavnjače. Saj Glavnjača ni država v državi, ampak spada v področje skoraj gotovo kakega ministrstva. In če ne enega — pa vseh — ali vsaj cele skupščine, ker je to naša javna kulturna, pravna, higijenska itd. zadeva. Glavnjače bi bilo torej lahko že davno konec — ko bi hoteli. In če ne davno, bi je moralo biti konec vsaj sedaj, ko je vesoljni svet izvedel o nji. In venldar se to ni zgodilo. Zakaj? To je tretje vprašanje? To je skrivnost Glavnjače. Glavnjača je tip., Glavnjača je samo en kot našega velikega Augi-jevega hleva. Saj veste, kaj je bil Augijev hlev. Nihče na svetu ga ni znal izkidati, dokler ni prišel Hera-klej in je napeljal sko'zi hlev reko, ki je 0'dnesla stoletno nesnago s seboj. Mi imamo več Glavnjač, t. j. več takih Vprašanj', o katerih pogosto govorimd, pa jih nikoli ne rešimo, dokler ... Kajti' z besedami se ne rešujejo vprašanja, ki zahtevajo dejanj. Uprava, promet, stanovanjska beda, korupcija, staroupokojenci itd., itd o vsem tem se piše in govori — a vse to obstoja naprej -prav tako 'kakor Glavnjača. ■Kdo torej vzdržuje Glavnjačo? Kdo je oldg(M)ren zanjo? Zakaj ne izgine? To so vprašanja, to so skrivnosti. In čez par mesecev bomo čitali zopet o »skrivnostih Glavnjače« in se sramotili pred svetom, ker je Glavnjača .potrebna — ne za roparje in razbojnike — ampak za tiste, ki žive od nje. To so vsi tisti, ki iz nje krijejo svoj politični in denarni kapital. Režimovcem nosi Glavnjača denar, opdziciji materijal za proteste, državi pa sramoto. Zato bo še dolgo ostala — zloglasna kakor je — sredi belega Beograda. Svet bo pisal in govoril o njej kakor o osmem svetovnem čudu, a niti eden minister ali poslanec se ne bo našel, da bi jo šel izčistit. I. B. Maska herojstva in kulture. Šola ne sme biti mrcvar* jenje in uničevanje duha, niti strokovnjaška mehanizacija življenskih kategorij, ampak najčfistejše duhovno »proslav* Ijanje in dbnavljanje življenja v vsej njegovi polnosti in sve= žosti; zato se mora v šoli go« voriti v istem jeziku, ki ga človek govori v družini, v družbi in v knjigah, kjer zbi* ra in potencira sile svoje du* ševnosti. Gentile. Gorenjih besed ni napisal največji svetovni pedagog .lan Amos Komensky, ki je ravno pred 300 leti (v začetku februarja leta 1628.) moral zapustiti vsled verskega in narodnega prepričanja svojo češko Id om o vino. da je šel iskat v Evropo resnico in pravico, noseč s sebdj veliki nauk o šoli in vzgoji v narodnem jeziku — niti kak naš moderen pedagog, ker je princip nanodfre šole že tako sam po sebi umljiv, da bi ga v našem času ne bilo treba več povdarjati. ne, tako leipo ne zna o tej stvari pisati nobeden naših šolnikov in vzgojeslovcev — te besede je napisal Gidvanni Gentile v svojem delu »Sommario di pedago-gia come scienza filosofica«. Ta Gentile je bil prvi Mussolinijev šolski minister in nam je dobro znan kot prvi uničevale c slovenskega šolstva v našem Primorju. Priznati moramo, Ida ima omenjeno Gentili-jevo delo naravnost krasne misli o novi vzgoji človeštva. V zadnji številki »Glasnika profesorskega društva« čitarno nekaj glavnih smernic iz tega Gentilije-vega dela in ko bi ne vedeli, kdo je Gentile, bi si mislili: Italija je dala svetu novega pedagoga. Pri znani okostenelosti našega šolskega in učnega sistema bi bild prav umestno. 1 ako bi vpeljali v našo vzgojo nekaj njegovih modernih < idej. Toda tu zadenemo na ono ko-medijantstvd, ki je tipično za italijanski narod. V besedi junak, v srcu figar — v knjigi strokovnjak, v dejanju fušar. In tako igra naš »iprija-tejski sosed« že stoletja svojo ko- medijo. Zdi se, kot da bi bil tam večen karneval: pred svetom 2000-'Jetna kultura, dc;ma analfabetstvo. v pesmi Tripoli in Vittoria Veneto, v resnici pa pohod z belimi zastavicami, v knjigi lepe fraze o narodnem šolstvu, v resnici pa potujčevanje najnižje vrste. Komedija se naldaijuje. Slovenski otrdk mora igrati ulogo mladega italijanskega za vojno navdušenega naraščaja, lagati mora sebi in učitelju o svojih najsvetejših čustvih, učiti se mora v jeziku, ki ga ne razume, zaničevan in kaznovan je. ker je sin slovenske matere, sodelovati mora pri poniževanju svojega naroda, neštete, fotografije naj svetu pokažejo njegovo navdušenje za Italijo — vse skupaj ena sama laž o kultifri, vzgoji in junaštvu, komedija, maska, s parado1 prikrita kulturna sramota 20. stoletja. Toda ne varajmo se, da svet vidi- kaj se skriva pod italijansko mašlkeraldo. Svetu ne gre za resnico in sodi po zunanjosti. Svet bo slavil Gentilove moderne pedagoške nazore, ne bo pa pogledal, kako se ti nazori uveljavljajo v mejah Italije. Pretekli teden smo čitali, da je zahtevala Italija v Splitu italijansko šolo za tam živeče italijanske otroke. Dalmacija je sicer prdtestirala proti tei predrznosti, kajti v našem jugoslovenskem Splitu ni nikakih kompaktno naseljenih' Italijanov. Vendar, če je tam kak italijanski otrok, mu mi privoščimo vzgojo v italijanskem jeziku in stojimo na stališču. ki ga je napisal Giovanni Gentile, da se mora v šoli govoriti v istem jeziku, kot ga človek (oziroma otrok) govori v družini, v družbi in v knjigah, kjer zbira in potencira sile svoje duševnosti.« Mi smo iza to vedno in povsod. Potujčevanje je greh nad otrokom, ki ne more za to. da se narodi maščujejo nad njim. Zato je potujčevanie v šoli kulturna sramota za vsak narod. Ako misli Italija, da je v Dalmaciji še kak otrok, ki nima pouka v To me je zanimalo. A ker sva prejšnji večer govorila o narodnih pesmih, mi je teta Ane zapela eno najbolj znanih. Poletele bele vile preko grada Dubrovnika; to ne bile bele vile nego mlade Cavtanke. Cavtačanko, sidji dole, da se s tobom razgovorom ... Ne mogu ti slči dole, duboko je sinje more. Nije meni što ja moram od Cavtata slla- ziti, neg je meni, što ja moram mojtt dragu ostaviti. Preko tiha, preko žala, bez barke i vesala. Ne mogu ja siči dole, jer je meni majka gore, kad če majka poči vanka ljubit ču te bez prestanka. To pesem sem čul večkrat peti, zato bi bil rad zapisal besedilo. Ne vem, ali ga je teta Ane znala povsem dobro. Zato' mi je zapela še eno, ki kaže vso tragiko primorske ljubezni. Pokraj mora djeva stala i u more gledala. Na prsima ružu ima, bacila je u more. Plovi ružo, štigni dragog, dovedi ga srcu mom. Val se diže, val opada, nema, nema dragoga. Kada ruža stigne dragog, dovede ga nfftvoga. Kada deva spazi dragog. pretvori se kamenom. 4>‘ U nesvesti badla se mrtvom dragom na grudi. Kada mornar morem plovi, da se seti ljubavi. To je zelo lepa pesem. Ne vem, ali je že zapisana, a skriva v sebi naravnost pretresljivo morsko bajko. Ker smo bili že pri pesmih, smo pozabili na bitko pri Cavtatu. Teta Ane je zapela še eno, ki me je zelo spominjala na Djordijičeve pesmi. Ignat Djordjič (1675.—1737.) je bil namreč eden zadnjih slavnih dubrovniških pesnikov, ki je pel po modi svoje dobe kavalirske idile v lepo ubranih verzih o ljubezenskih zgodbah, o izgubljenem srcu, o Danici, ranjeni od bučele, o zaljubljenih pastirjih in pastiricah itd. Ker teta Ane ne zna niti čitati niti pisati (razven z velikim trudom svojo lastno korespondenco), me je zanimalo, ali so pesmi dubrovniškega kavalirja zašle imed nardd, ali je znal on sam pesniti v tako naravni domači pesmi, (kar bi človek v tistih časih komaj verjel), da me je pesem tete Ane spomnila na njegovo »zgodo o nesrečni ljubavi«. Teta Ane je pela: O Cavtate, slavno mesto »svedjer gizdavo u tebi se živi dobro, lepo i zdravo. Posred tebe bunar vode, leti studene, kde dolaze sve devojke mlade, vjerene. Medju njima jedna vila puna uresa, ljepotoin bi predobila zvjezdu s nebesa. Kraj bunara počanula te govorila: volela bili 'se grliti ljutim zmijama, nego nemili, da me grli svojini rukama. Usta mi se izranila trnjem i dračem, neg nemili da me grli jadom i plačem. Misli vila ponosita, niko ne čuje, za skrovita jer mladiča ona ne znaje. K njom se skoči mlado momče te ju zabavi: ->'Muč, ne luduj, vilo bela, puna ljubavi. Što kliktiješ ljutih zmija grlost snježinu, dosta ti je od junaka bilo grljeno. Što klikuješ licu tvomu trnje i drače mnogo si 'se ejelovala jadom i plačem. svojem materinem jeziku, je prav, da hoče zanje poskrbeti toda po1 isti božji in cerkveni pravici zahtevamo mi, da se uči slovensiki otrok v slovenskem jeziku in da slavna Italija, dežela 2000-letne kulture, izvršuje besede svojega pedagoga in prvega-šolskega ministra. Če ne, je vsa njena kultura maska in laž. i. L. ssssssssssssssssa >BUDDHA< i: " ~ i ^ h* LBUDDHHr TRftDE MARK C oill P Naš pokret. KOMUNIKE.! Š1BENSKE ORJUNE POVODOM NEKIH IZJAVA U POGLEDU POSLI.JEDN.JEG KOMUNIKEJA GLAVNOG SEKRETARl-JATA ORjUNE U BEOGRADU. Povodom stanovitih izjava u za-grebačkoi »Riječi« i u još nekim našim hGvinama u kojima se je htjelo da prikaže Orjime sjev. Dalmacije kao da ne bi navodno odobravale rad Glavnog Sekretarijata Orjune u Beogradu, Mesni Odbor Šibenske Orjune na svojoj sjednici od 3. »v. mj. donio ie jednoglasan zaključak, da dade u javnost slijedeču izjavu: 1. Konstatujemo, da je nekakva rzjava odštampana u zagrebačkoj »Riječi« i u još nekim drugim novi-nama u ime br. Dr. Čedomila Medina potpuno neistinita i izmišljena. Br. Dr. Č. Medini, predsednik ove Orjune, nije davao apsolutno nika-kovs izjave za javnost u tom pogledu a najmanje na enakov način, kako su donijele spomenute novine. 2. Svijesni, da samo ozbiljna i strega disciplina može da uzdrži naš nadonslistički pokret i imajuči u vidu. da rad Glavnog Sekretarijata u Beogradu može da c ci jen ju je jedi-no Centra!ni Odbor svih Orjuna, smatra postupak i izjavu g. Ilije Ze-čeviča kao nedisciplinovani istup jednog člana Orjune i kao nelealnost prama svojim drugovima. Prema tome g. I. Zečevič radio je samo u interesu jedne partije izazivajuči u Orjimi nepotrebne trzavice. Osim toga konstatuiemo da g. I. Zečevič nije nikakav »ugledan« član Orjune, kako on sam sebi pripisuje, več samo strastveni član stanovite partije, u interesu koje nije se žacao da ovako neorjunaški postupa. 3. Poziv g. I. Zečeviča Orjuna-ma Dalmacije, da se izjasne proriv Glavnog Sekretarijata u Beogradu, odbijamo najodlučnije, jer ib to previse drzovito i diskvalificira svakog Orjunaša. pa i g. Iliju Zečeviča. da se takovim dalje naziva. Uvrede dobačene s njegove strane Glavnom Sekretarliatu Orjune odbijamo s indignacijom. 4. Pozivljemo sve članove Orjune. da svoje redove učvrste još L. Mikuš Mestni trg štev. 15. TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palle. Nu, pogledaj, bjela vilo, gdje si nekada, u ljubavi bila s momci, gdje su ti sada. « i Svi su se ti povjerali, drage imaju, ti u majke kitu 'predi, zate ne haju...« / , Kad to čuje bela vila, na noge skoči, te u bladenac proli suzu iz svojih oči. i 1 pobegne bez obzira traži slobodu, proklinjajuč ono mjesto, šipun i vodu. Tako se poje o ljubezni tam ob našem morju. Med tem je prišel na vrt naš gazda Nikola, ki skrbi za vrt in za dvoje kravic. Dasi mu je že precej čez 60 let, je bil med vojno vojak in je kopal jarke tam pri »Komorom« (Komornu). Zato se rad pogovarja o vojni. »No, povejte, Nikola,« sem rekel, kako je bila ona bitka pri Cavtatu.« »Kako je bilo,« je začel Nikola in je sedel k mizi, kamor mu je teta Ane postavila kavo. »Kako je bilo. Jaz sem bil takrat še doma, t. .i. nisem bil še v Komorom.« »Dobro sem’te čuvala,« pripomni teta Ane. »Kako je bilo,« polnavlja Nikola, »tu doli v zalivu vidite — saj je čisto plitko, po vodo hodimo doli, tu je bil nekak čoln. Mi nismo niti vedeli, da je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najprlpro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šo!ske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisk«. — Brošure v malih in tudi največjili nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. Okna opna ilnstiir. latalop, mikov In I S°iski zvezki za ««■<>"« ■» ^dnje s»ie RUan. listo«. Lastna Mia ŠOlil zvezkov. Risanke, dnevniki in beležnice. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica St. 24 .iačoin dlsciplinom i potpunim po-uzdanjem u svoje vodstvo- koje če znati da 'Svoju Orjunašku dužnost Potpuno izvrši. Upozorujento ih istodobno, da ne nasjedaju ovakovim stranačkim spletkama, koje idu samo za tim, da Tuše Orjunu i'i da je privode partizanskim ciljevima. Sigurni smo. da ovaj rad naših protivnika neče nači u našim redovima nikakova odazi-va i da čemo i dalje nesmetano moči vršiti nfšu zadaču oko ozdrav-Ijivanja našeg javnog života, hez obzira na to, da !i se kome naš rad mili iti ne. Šibenik. 3. II. 1928. Za Mesni odbor Šibenske Orjune. Predsjednik: Dr. Čedomii Medini. Tajnik: Vjekoslav Maček. Javni shod in skupščina Orjune aa Rabu se je vršila 29. januarja. Govorila sta v imenu Orjune Rab br. Josip Legac. v imenu šibeniške Orjune pa neumorni br. Maček. S skupščine sta bili odposlani Nj. Vel. Kralju in br. Dimitrijeviču pozdravni brzojavki. Uverjeni smo, da bo novi odbor pod predsedstvom agilnega br. Touse dobro oral trdo ledino in vsestransko povzdignil rabsko Or-juno. Objava Štaba izvldniškega bataljona S. D. za Slovenijo. Spordčam vsem odredom, da je Štab izvidni-škega bataljona preklical svoj vstop v Sav. jug. sred. udruženj, Župo za Slovenijo, ker se kot popolnoma čet-niška organizacija ne more strinjati 'z nekaterimi točkami poslovnika SJSV, ki so za nas neumestne in brezpomembne. Komandant bataljona. Orjuna v Šibeniku je priredila I. t. m. izredno uspel ples, ki je prinesel velik materijalni uspeh. Dne II. t. m. se je vršil ples Orjune v Novem graidu pri Zadru, 18. t. m. pa v Tijesnu. Za tiskovni fond daroval neimenovani 1000 Din. Iskrena hvala! Kronika. >Merkur< Avtentični poročevalec izžrebani vseh tuzemskih loterijskih efektov, vseh žrebalnih državnih in privatnih obligacij, železniških prioritet itd. (Taksacije vrednost, papirjev.) Naročnina: četrtletno 15 Din, poliet 30 Din, celoletna 60 Disi. Upravnišfvo: „Merkurja“ Ljubljana, kongresni trg 9 Telefon štev. 24 22, 3052, 2297. Vsak naročnik je brezplačno zavarovan za Din 10.000'—. Poleg tega dobi vsak naročnik, ki plača celoletno naročnino brezplačno 1 srečko ..Jadranske Straže“. Mi in samo mi. Italija ne opusti nobene prilike za proslavljanje svojega junaštva. Vselej pa se spomni tudi onih, ki bi ji morali po njenem mnenju biti za njeno pomoč večno hvaležni. Tako je tudi oficielni in za njim ves ostali tisk fašistovske Italije obnovil spomine ob 12-letnici srbske vojske s strani hrabre italijanske mornarice. Pri tem konstatira nehvaležnost Jugoslavije za to pomoč ter pristavlja, naj si italijanski narod zapomni za bodočnost enkrat za vselej, da ne sme biti sentimentalen! Brezmejna nadutost kobaridskih herojev mora zabavati vsakogar, če bi z njihovo strahopetnostjo' ne bilo v zvezi tisoče in tisoče mladih srbskih vojnikov, ki so morali umreti ravno vsled tega junaštva italijanske mornarice, ki je bilo predmet naj-sramotnejših očitkov Italiji s strani ostalih zaveznikov. Italijani so bili sicer vedno mojstri v falsificiranju zgodovine. Njihovi najstrašnejši porazi so postali zmage in ne sramujejo se danes proslavljati zmago pri Vittorio Veneto, kar zamore res samo narod cirkuških klovnov, kriče o (dvakratni rešitvi Francije, ko ves svet ve, da so le francoski in angleški bajoneti ustavili proti Rimu prodirajočo italijansko armado ter jo prisilili, da se je oddahnila in odpočila. Tako pisanje italijanskih časopisov je sicer razumljivo z ozirom na moderno pedagogiko g. Mussolinija, ki hoče na vsak način napraviti iz zajca — leva. Vendar pa bi moral izdati dekret, s katerim prepoveduje takim časopisnim »vzgojnim« člankom pot čez mejo. Osmešiti se bolj kot se je že, se sicer ne more, toda koristi od njih gotovo nima. Dolnja Lendava. Naša mestna Orjuna je priredila v soboto 4. t. m. veselico v hotelu »Krona«, ki je uspela zelo dobro. Našemu povabilu so se odzvali bratje iz Ormoža v kvartetu pod vodstvom g. Papsta. učitelja, ki so nas do jutranjega odhoda z vlakom obdržali združene, poslušajoč lepe narodne pesmi. Ker je pa tudi naš Stanko, restavrater iz or- SČT1 JkkolJ PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOUSE! moške žel. stanice, katero luštno prleško povedal, je bila zabava še prijetnejša. In ta izbirčni birt si je dal na mizo še svojega »Jeruzalem-ca«. brez katerega gotovo na bi zmagal vseh lepih pevskih točk, akoravno imamo tudi tukaj dobra vina. Udeležba na veselici je bila kljub nepričakovariju radi neke prejšnje prireditve, zelo dobro obiskana. Da nas niso posetili naši nasprotniki, je razumljivo, tudi par častnih izjem se da opravičiti. Na domišljavo ' »fino« gospodo pa niti ne računamo, ker smo demokratični po delu in dejanjih. Naši Slovenci v zapuščeni Dol. Lendavi so se ta večer zabavali prav pošteno in v najboljšem razpoloženju, kar je pa nam glavno! Spalato-AIbania. V Split je prišla pošiljatev z naslovom »Spalato-Al-bania«. Čudimo se Francozom, ki so pošiljatev odposlali, da niti ne vedd, da je Split jugoslovenski in ne italijanski ali celo albanski. Te dni je izšla prva številka Usta »Merkur«, ki priobčuje žrebanja tuzemskih loterij, državnih in privatnih obligacij itd. Prva številka vsebuje žrebanja Srbskih’ tobačnih srečk, rattfe štete. Srbsko premijsko posojilo, srečke Srbskega Rdečega križa, državno razredno loterijo, Novinarsko loterijo i. dr. Zanimivo je, da je vsak naročnik tega lista brezplačno' zavarovan za 10.000 Din. Ker je to prvi in edini list te je to kaj važnega. Tam doli je stal, pa par vojakov pri njem. Takrat so Italijani vojno napovedali, to je bilo leta 1915. — e, smo mislili, tp je slabo, Obalo bodo bombardirali...« »E, nič se nismo bali,« popravlja teta Ane, »zate sem se bala.« »Naenkrat res, ne vem, kdaj je bilo, pridejo Italijani z laldjami. Več ladij je bilo — in streljajo-, streljajo — v Dubrovniku pravijo — so nekaj Škode naredili.« »E, ni bilo sile,« popravlja teta Ane. »Pa ti gredo s tem našim čolničkom tja ven —- na morje — Italijani so ravno odhajali _— ,pa ti spuste torpedo — »Garibaldi« se je nagnil — takrat pa Italijani v beg. Mi smo gledali tam z brda — e, mnogo jih je utonild in tisti čoln se je vrnil v naš zaliv, ne vem. kam je potem izginil. Jaz sem odšel v Komorom. Tam v muzeju je zapisan dan, kdaj je to -bilo. E, Italijani so imeli mnogo Škode, nikefi več jih ni bilo.« Takoj drugi dan sem odšel v slavni cavtatski muzej, ki ga je ustanovil cavtatski rojalk. veliki učenjak: Bogišič. Tam na steni ob stopnicah — zbiifce so - nakopičene v Par sobah — je mala bela deska in na nji napis, da je to »na uspdmenu« italijanske ladje »Garibaldi«, k; je bila potopljena dne 19. julija 1915. pri Cavtatu. Ker sem posamezne dogodke že pozabil, sem pogledal vojna poročila. Avstrijsko poročilo pravi: »Včeraj zjutraj se je pojavilo Pre*d Cavtatom in pred1 Gružem osem italijanskih križark in dvanajst torpedovk, ;ki so otvorile ogenj na kolodvor v Gružu, na nekatere na v'š'ne pri Cavtatu. Izstrelih so skupno do 1000 strelov. Nekaj zasebnih poslopij je bilo lahko poškodovanih. Človeških izigub