Politična nesposobnost nemško-liberalne stranke. (Pogrebnica bivseruu poslancu dr. Duohatschu). Bivši državni poslanec mestne skupine maribor-ptuj-slovenjgraške doposlal je županom svojega volilnega okraja pismo, v katerem je se poslanstvu odpovedal. Ta politi6ni testament imamo sedaj v rokab. V njem pravi g. dr. Dacbatscb, da odloži poslanstvo zarad svojih rodbinskih razmer, to pa nerad, posebno v sedanjej dobi, ko jo treba popolnih ali celih mož, da — ne žaleč opravicV.nega prava drugib natoduostij — branijo Nemce in pravice, ki teui gredo valed njibove ,,kulture" in zmožnosti, ter se odlo6no opirajo ,,ultramontanizmuu (rimsko-katoliškej Cerkvi) in feudalizmu (nekdanjim pravicam graja6akov), ter se potegujejo za avobodo in ustavo. Oo konci prosi, naj župani blagovolijo skrbeti, da bo namesto njega izvoljen zopet mož liberalec, ,,fortšritler" in se bodo tako narodi v državnem zborn brez uplivanja mešnikov sešli in sprijaznila, da zavlada pravi in vatrajni mir in o6etnjava dobi prejšnje blagostanje. Tako se glasi ovi testament. Količkaj v poIiti6uih zadevah zveden 61ovek takoj spozna. da ove puble besede komaj zakrivajo popolno nespo8obnost liberalue stranke vzeti v Avstriji vladno kormilo v svoje roke. Besedni otrobi obsojajo prav obupno dosedanje delovanje liberalne stranke. Celib 20 let imela je vladno kormilo v rokab; g, dr. Ducbatscb sam pruvi, da je 2 leti vestno izpolnjeval poslanstvene dolžnosti, a vendar naposled priznava. ,,da je še treba: narode pominti in očetnjavi dati prej^nje !>lay:<>stanje oa/.aj". Prav razIo6no se reče to: nekdaj bilo je vse boljšrf pri na«, mi libeialci pa srno vse skazili ia se zastonj trudili mnogo let Avstriji pomagati; mi smo za nič, poberimo šila in kopita in dajtno bolj.šim ljudem od nas piostora, da poinirijo narode in pomagajo Avstviji do nekdanjega blagostao ja; mi smo za ta posel I nesposi^bni. G. dr. Duchatscb je toraj prav nedosledeu, ako županom nasvetuje izvoliti zopet liberalca, zlaati liberalca nfortšritlerjau. Liberalua strauka je 7 20. letih dovolj 6asa in prilike in 7elja76 imela pomagati in dognati, kar je obetala. Tega ni storila. Vsi resnobni politikarji smatrajo to stranko aedaj kot nesposobno še tem bolj, ker je na dvoje razklana. Starim liberalcem vodja oatal je 6esko-nemški poslanec dr. Herbst, liberalcem nfortsritlerjem" pa štajerski grof Walterskirchen. Nebena teb strank ni sposobna vlado prevzeti. DrHerbst bil je sam minister in sploh smo 20 let 6akaliv na rešilua dejanja. Dalje ne moremo 6akati. Še menje »posobni so nfort8ritlerji". Zraven publih beaed beremo na teh gospodov politi6nem Črteži: ,,proč z dualizmoin, pioč z 7olilno pra^ico velikib posestnikov, kulturna borba in ,,boch" nemštvo". Ta črtež je neizvršljiv, vsaj popolnem in od ,,fortšritlerjev" aamih. Kajti kdor misli, da je ae mogoče vse avstrijske narode ponem6iti, ta je nalašč slep; ,,kulturno boibo" t. j. preganjati katoli6ane, je toliko, kakor zmešnjave in težave, kojih je itak dosta, še pomnožiti in zatirati najbolj zanesljivi živelj obstanku avstrijsko-ogerske države; volilne pravice vzeti velikim poseatnikom ne morejo liberalci brez samomora in dualizem je do 1. 1888. postavno uedotakljiv. Tudi so Magjari še premočni. Vsakšao ministerstvo dualizmu protivno so še v stanu vreči. Ni toraj misliti, da bi svitli cesar takšne ministre pozvali. Sploh liberalci 8 ,,fortšritlerji'' vred so nesposobni za vladovanje. Njibnva političua nesposobuost je potnena po 20letnej skušnii iu podpisana po neizvraljivem političuem načrtu. Nujboljše atoiijo, ako se umaknejo po zgledu g. dr. Duchatscha iz politi6nega pozorišča v Avstriji. Želimo toraj, naj dobi g. dr. Duchatscb kmalu še več naslednikov. ki bodo položili svoja posianstva; on sani pa nam Slovencem ostane v spominu političnega ^renegata". Najznameuitnejši politični 6in mu je, da je sam rad odstopil. Naj poči-.a v miru!