Gibanje naše omiadine, B. .1.: LJUBLJANSKI ČETRTOLETNIKI V CELJU. »Jutri vsi v Celje!« Tako smo klicali v petek popoldan. Radost se nam je brala na licih. Pa zakaj nt? Saj bomo vidcli zopet ne* kaj novcga, poučnega in zabavnega. Kakor po katakombah smo korakali po temnih ljubljanskih ulicah v soboto zgodaj zjutraj. Nekaj jih jc ostalo doma, ker so za* spali. a mi mladi strclci smo šli naprcj. Na pcronu v Celju sta nas čakala gosp. prof. dr. Višar in upravitelj državne osnovne šolc za ccljsko okolico, g. Voglar. Na poti v šolo smo si v cerkvi ogledali lobanje ccljskih grofov, nato skoro vse me= sto in končno prišli do šole. To jc nova, impozantna, dvonadstropna stavba. Na desni strani šole je zgrajena te* lovadnica, ki se da spremeniti v prireditveno dvorano z odrom za gledališke igre. Na levi strani pa je vili podobna hišica, upraviteljes vo stanovanje. Šola jc zgrajena in urejena zelo liigienično. Ima ličnc učilnice z elcktrično razsvctljavo, centralno kurjavo, idealnimi klopmi, tablami in omarami v zidu. Otroci sc kopljejo vsako soboto. Razpo^ lagajo s parnimi in pršnimi kopelmi, za učitcljc so tudi kadnc kopcli. V spodnjih šoU skih prostorih jc tudi kuhinja in obednica, kjer dobijo otroci iz oddaljenejših krajcv ko= silo. Sploh je urejeno vse najmodernejše in zgledno za vso državo. Mislim, da je to edina šola v Jugoslaviji, ki odgovarja vsem higien* skim predpisom. Najprcj smo hospitirali v I. a razredu pri g. Zdolšku. Podal nam je sliko iz račun* stva in čitanja. Učencev je 34, pa znajo že vse tiskane in pisane črke. Da so dobro pri= učene, dokazuje dejstvo. da bolj gladko ču tajo, kakor na Ijubljanskih šolah. Pridobili pa so vsc po metodi normalnih bescd. Pri računstvu smo opazili zvezke, ki imajo na sredi navpično črto. Pri nas pa morajo zve= zkfe pripogibati! Mislim, da so že vzeli vse računske ope* racije čez desetico do 20. (Seštevanje, odšte= vanje in dopolnjevanje se tu uči hkrati). Mimogrcde smo se oglasili v l.c razredu, kjer so memorirali in v 2. a razredu, kjer je bil nazorni nauk. (Utrjevanje snovi, ki so jo pridobili na šolskem vrtu). Nato smo prisostvovali prirodopisnemu pouku v 3. c razredu pri g. Pogačniku. Pri njem učenci snov prosto pripovedu* jcjo, on pa si jezikovne napake zapisuje. Te napake učenci popravijo sami, ko končajo pouk. Ta način poučevanja smo si osvojili. Končno smo se oglasili v 7. razredu pri gosp. Gobcu. Tu je bil koncentričcn pouk. Obrav? navali so pot iz Ljubljane v Celje. Na tej poti so pripovedovali vse, kar jim je bilo znanega iz zemljepisa, zgodovine in prirodo* slovja. Računali so dolžino poti, stroške za pot itd. Nato so obravnavali lokomobilo in loko* motivo, ki nas je pripeljala v Celje. Vse je bilo lepo, a preveč pripovedovanja. Premalo je bilo pridobivanja — samodelavnosti. Po končani hospitaciji nas je pogostila tamošnja gospodinjska šola. Najlepša hvala za vse, posebno pa še za prijazne in vzpodbudne besede g. župana celjske okolice.