List
32.
Tečaj XXXVIII.
gospodarske, obrtniške
narodne
u
iy>
%
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljaW^-}
po posti pa
celo leto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 11. avgusta 1880.
Obseg: Oznanilo c. k. deželne vlade o letošnji delitvi premij za kobile in žebice na Kranjskem.
ševanji ljubljanskega močvirja. (Dal.)
Gospodarske novice.
Obravnave deželnih zborov
vice.
Praznik sv. Cirila in Metodija na Dunaji.
Naši dopisi.
Novičar.
0 prihodnjem zbolj-
Mnogovrstne no-
Gospodarske stvari
ki
Če je kobila naj manj eno leto
za premijo prosi
in če se to
Oznanilo c. k. deželne vlade
o letošnji delitvi premij za kobile ili žebiee na
Kranjskem.
postavno pripustnico; uže v posesti tistega,
dokaže po spričevalu župana, katero je potrjeno od politične okrajne gosposke.
Mlade kobile, katere so kakor take enkrat premijo
premijo dobiti samo kot ko-
dobile, utegnejo drugi pot
Na Kranjskem se bo letos , kakor prejšnja leta, je uže odstavljeno.
bile z žebetom, če imajo lepo žebe, katero še sesa ali
vršila delitev cesarskih premij : a) za kobile z žebetom
y
)
Za premijo utegnejo gospodarji prositi za lepe že-
za mlade kobile
;
za žebice v sledeČih krajih :
bi ce po spolnjenem
in
letu
»
V Sentjerneji za politične okraje : Krško, No-
in če po rasti svojega trupla obetajo
če so dobro rejene
vomesto in Crnomelj 2. septembra.
naprej dobro razvile in odgojile
)
da
se
bodo
za
Do
premij imajo po-
Cerknici za politične okraje : Postojna, Ko- sestniki takih žebic le takrat pravico, če se s postavno
čevje in Logatec 6. septembra.
pripustnico dokaže, da so te žebice od cesarskega
Kranj i za politične okraje: Kranj, Rado- ali li cen cir an ega privatnega žebca plemenjaka
m
ljub-
lj i ca in Kam nik 9. septembra.
Ljubljani za politične okraje: Li ti ja
ljanska okolica in mesto Ljubljana 15. dne
septembra.
se dokaže po spričevalu županovem, od politične okrajne gosposke potrjenem, da so jih posestniki sami izredili.
vsaki konkursni postaji se bode kobilam z
dělilo eno dařilo po 40 sreber
žebetom
ki
se sesa
Za premije se bodo delili sreberni goldinarji
sre-
nih gold., eno darilo po 25 srebernih gold, in eno da
LLi i J	KJ U }UKJ lapilli OlCUVllii ^ VlUlliai j 1 y Ol Vy-	O	* w w v^c^x	w ^ ^ a. ^ w *	^VAVi« a a~a
berne in bronaste svetinje. Ako bi se kdo odpovedal rilo po 20 srebernih gold., potem 1 sreberna in gori imenovanim premijam , se mu bode namesto pre- nasti svetinji.
bro-
mije podělila pohvalna diploma.
Mladim kobilam eno darilo po 30 srebernih
Kranj i smejo gospodarji za premijo prositi gold., eno darilo po 20 srebernih gold., in eno darilo
samo za kobile z žebetom, mlade kobile in žebice no- po 15 srebernih gold., potem 1 sreberna in 1 bronasta riškega (teškega) plemena, v drugih krajih pa svetinja.
ni zarad plemena nobenega razločka.	Zebicam eno darilo po 15 srebernih gold, in eno
Premijo dobijo kobile z žebetom samo od svo- darilo po 10 srebernih gold, jega spolnenega 4. leta naprej, dokler so zdra\e, dobro bronasta svetinja.
y
potem
sreberna in
rejene, imajo na sebi lastnosti dobrih kobil plemenjic in
Skupaj se bode razdelilo 700 srebernih gold, in 12
imajo s seboj lepo žebe, ki še sesa ali je uže odstav- srebernih in 16 bronastih svetinj
Ijeno.
Pri sicer enaki lastnosti pa imajo mlajše kobile
prednost pred starej šimi.
Premija se sme kobilam z žebetom
Opomnja. Posestniki tri le tni h in za pleme sposobnih žebcev se pozivajo, naj jih o priliki premiranja takrat pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo,
prisoditi :
ako je žebe od cesarskega ali licen-
ker bi
se utegnili
pozneje kupiti. Premijska komisija
ciranega privatnega žebca, in se to dokaže s po- ima tudi pravico, visokemu c. k. ministerstvu za polje-stavno pripustnico ; b) ako se prinese od župana nare- delstvo nasvetovati licencirane privatne žebce za pod-
jeno in od politične okrajne gospóske potrjeno spriče- poršino
valo žebetom
t
ter se s tem dokaže, da je pripeljana kobila z
tega
poprej, koje žebeta storila, last bila
gospodarja, ki za premijo prosi
Ce je katera kobila z žebetom
letih přejela eno ali več
premij, ni to
prej šnj ih nobena ovira, da
uže v
prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja.
(Dalje.)
7. Vprašanje. Morebiti je želeti ali potreba, da se
au une v m ictu njih starosti, ter smejo le tedaj ob gorah, ki oklepajo močvirsko raván , izkopljejo od-premijo dobiti: a) če so ubrejene od cesarskega ali točni jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali ter no-
1 « ^ m « «a ^ M i^i ^ ^ m ^ i	^ X U o r%	«	rt rw in /I nlr nrí a n	O 1 I 1 f» rrla^lrlrvi nnlnm <17 T .iiiKliornVn V
ne smela za naprej več premije dobiti. Za premijo utegnejo gospodarji prositi za mlade
tedaj
kobile v
letu
licenciranega privatnega žebca, in se to dokaže s sili z gladkim potom v Ljubljanico i
256
To se nam ne zdi neogibna potreba, ker je namen, Ljubljanico ter Cesarski Graben še bolj uravnati in po-globočiti, in ti dve reki utegneti potem odnašati vodo ob vsaki povodnji.
Tudi bi ti vodotoči bili zeló dragi , ker je tamkaj svet tako ustvarjen, in ker bi nepotrebno na vse strani rezali tisto rodovito močvirsko zemljo , kar je uže ob-delane.
A niti v poznejše napajanje udelanih močvirskih pro-storov se nam taki vodotoči ie zde neogibno potrebni, da si bi v to delo res mogli rabiti; kajti na močvirje se raziiva mnogo drugih potokov, kateri se brez kacih te-žavnih priprav ali naredeb dadé z lahka navrniti, kamor si bodi.
Ter ali bi naredba tacih pritočnih in odtočnih jar-kov res povračevala troške ali ne , to se dá za trdno povedati le tedaj , kedar bode glavni črtež gotov, ker med njegovim zdelovanjem bode treba tudi to stvar na tanko pretehtati, da se nje troŠki najdejo vsaj pri-
bližema.
8. Vprašanje. Ali je dovoliti, da na stranskih potokov ustji, bodi si ob kraji ali na sredi močvirja, kdo naredi nov malin ali kakeršno koli z^radbo, katero bi mu gonila voda? Ali je komu dovoliti, da z dozdanjim svojim jézom vodo bolj na debelo ustavi ter močneje napnè, kedar bodo uravnane reke imele večji strmec? Kako je te strmece prenarediti? Kako bode treba od-govarjaíi prošnjam o tacih stvaréh ?
Držati se je tega pravila, da se nikomur ne dovoli, v močvirji delati kakoršno koli novo povodno stavbo.
Ce je dovoliti ali ne, da na stranskih potokov ustji ob kraji močvirske zemlje kdo naredi novo povodno zgradbo, in če je braniti ali ne, da se dozdanje zaje-žene vode še močneje napnó, kedar uravnane reke do-bodo veči strmec, o vsem tem se bode moglo še le potlej soditi, kedar se ob zdelovanji glavnega crteža izmeri vsega močvirja lindina, ker ob tej priliki se. pokaže, ali se take zgradbe dadé tako napraviti, da ne bi zadržavale niti pritekajoče niti odtekajoče vode.
Iz teh znanstvenih del se bode tudi videlo , če je kaki stavbi te vrste ali kaj prenarediti strmec ali jej vso vodo prepovedati.
9. Vprašanje. Ali je sploh treba, da Cornovec
ostane, kakoršen je, ali bi morebiti kazalo, popraviti ga in uravnati? Kakošnih pravil bi se bilo držati ob urav-navanji?
Povedali smo uže zgoraj , da bi zeló dobro bilo, Zornico in druge vode te straní po Cornovci pošiljati z gladkim potom v Ljubljanico, in tega delà so se ljudjé tudi uže bili popři jeli, ali težave so se pokazale toli-košne, da jih nihče ne premore.
A podpisani veščaki smo vendar tacih misli, da je Cornovec, koder teče zdaj, potreben zaradi usušila. Ali da bode ustrezati mogel tej nameri, sodimo, da bi mu bilo treba v red spraviti strmec s tacim prečnim pro-črtom, kakoršnega inu dovoljujejo kraji , po katerih je izkopan, tako, da bi se močvirska voda va-nj zbirala ter od tod v Ljubljanico z gladkim potom šla po njega
zdanjih stranskih jarkih in odtóčnih rovíšcih (grabnih) ter tudi po novič urezanih vodotočih, ako bi velela potreba.
10. Vprašanje. Ali so zdanji predôri skozi železne ceste jéžo res taki, kakoršnih je treba, da o povodnjih ne zadržavajo Ljubljanice? Ali jih bode prenarediti, da voda ne bi zastajala?
Tržaške železnice kamena jéža je ravnino ljubljanskega močvirja očevidno razcepila na dva kosa, in zaradi tega je zdaj tudi odtekaoje drugačno, ker skozi ozke predôre te ježe močvirske reke in povodnji teže odhajajo, kar očitno vidimo iz tega, ker se o povodnjih
kar dlje tem več nabira ustavljene vode po tistem svetu,
kolikor ga je zgoraj nad železne ceste jéžo.
Temu neugodnemu odtekanju se pot še bolj zavira s tistimi koli, kateri so zabiti v slabo podporo starih mostóv, ki se hoté podirati, kar posebno o povodnjih zeló kljubuje prostému odhajanju močvirske vode.
Ako hoćemo, da znižana Ljubljanica dobode re3 tudi hitrejši odtok, treba skrbeti, kolikor se koli more, da bodo vsaj Čisto odprti vsi predôri železnocestne ježe ter da se takoj izrujejo mostovom koli, v podpornjo zabiti, in da se mahoma iztrebi tist sip, ki ga je tako čudno videti v stare Ljubljanice stržéni pod mostom.
(Dalje prihodnjie.)
(iospođarske novice.
Postavo za pokončavanje predenice (Kleeseide)
je ukrenil zadnji deželni zbor česki. Po tej postavi mora vsak gospodar na svojem zemljišči predenico pokončavati; kdor tega ne stori, in se na njegovem zemljišči vidi, da je predenica odcvetela ali da uže celó seme nareja, plača kazni 1 gold. 20 kr. ; kdor plačati ne more, ga kaznu-
jejo z zaporom od 12 ur do 4 dni. Iz vrše vanje te postave je izročeno županom, katere nadzoruje žandarmerija in pa tisto osobje, katero čuje nad varstvom poljá. — Da ta postava ne naklada županom nobenih prijetnosti, vidi vsak na prvi pogled.
Rakov tri leta loviti ne smejo
v vodah v Metzu (Alzaciji - Loteringiji). Ondašnje ministerstvo je za varstvo rakov dalo to prepoved zato, ker
so zadnja leta raki v teh vodah po neki kužni bolezni poginili.
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
,10. seja 8. dne julija.
Poslanec dr. J. Bleiweis je utemeljeval svoj predlog gledé postave za omejitev ženitovanjskih o g 1 a s n i c.
Nasvetovana ta postava se glasi tako le: 1. Pri do-
kazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov ali pri doka-zanem slaboglasnem življenji sme županstvo odreci že-nitovanjsko oglasnico. Pritožba proti odloku županstva gre na občinski odbor in dalje na deželni odbor. 2. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi. 3. Mojemu ministru notranjih zadev se nalaga izvršitev te postave.
Dr. Bleiweis pravi: Jedro tega zakona je to, naj bi Županje dobili vendar nekoliko pravic, o m e j i ti ženitovanjske oglasnice. Ako sedaj Županje nočejo oglas-nice kakemu beraču dati, obrne se berač takoj na deželni odbor in ta mu jo navadno dovoli. Naprošen tedaj od mnogo županov okolice ljubljanske, katero imam čast zastopati v deželnem zboru, naj bi se zato potegnil, da se županom dá vendar nekoliko pravic, zabraniti beračem in potepuhom ženitovanje, odločil sem se predlagati omenjeni dodatek k občinski postavi. Vsa zbornica vé in je prepričana , kako neizmerno se širi beraštvo po deželi, in kako se je kmetski proletarijat zadnja leta pomnožil. Deželni zbor je tedaj dolžan, to storiti, kar je v njegovi moči, da se razširjevanje beraštva še dalje ne podpira. Trije vzroki pa so, ki širijo najbolj uboštvo in beraštvo po kmetih. V prvi vrsti je gotovo krivo to, da se sme berač ženiti. S tem na-
raščajo občinam, katere morajo za družine tak.h nič imejočih potepuhov skrbeti, neizmerna bremena. Drugo, kar kmetsko blagostanje strašno oškoduje, je prosto raz-kosavanje posestev, katero pritira mnoge kmetske rodovioe do tega, da ne morejo živeti. Tretje pa, kar deželi ni na manjšo škodo, je obrtni j ska postava s pretirano svobodo, vsled katere noče nobeden več biti delavec , ampak vsak le mojster. — Zgodovina ženito-vaujskih oglasnic je jako obširna , in nočein je dane* razlagati. Prosim le si. zbor, naj izroči moj predlog gospo'iarskemu odseku, da o njem poroča.
Predlog se sprej me.	; s
Dr. Deu v imenu gospodarskega odseka poroča o načrtl postave gledé odveze bire za duhovnike,
fare ia cerkve
Poslanec Detelja se oglasi najprvi zoper tako postavo , ter v dolgem , jako temeljiteoa govoru spodbija odsekove razloge; on pravi, da se ogromna večina prebivalcev protivi tej postavi, ki bi škodovala kmetoval-cern in duhovnikom, ter bi vrh tega deželnemu zakladu napravila čisto nepotrebne velike stroške. Nic manj kot 125 obcin se je iz řeklo proti, a le 22 sa to postavo, a tudi za-lnje bi bile drugače govorile, ako bi bile ve-dele, da ne gre za to, da bi namesti domačih pridelkov odáiej vsako leto se odrajtovala bira v deuarjin, temveč da je treba vplačati vos kapital, kateri bi po svojih obrestih nadomestoval biro. Ljudstvo zahteva vse druge postave, kakor jih vi gospodje na uni strani ponujate iz svojega liberalnega stališča. Ljudstvo kliče: „dajte nam kruha*', a vi mu ponusate kamenja. (Pohvala na levi in med poslušalci.) Odkupnina znašala bode, predno se
vplača, nad 2 mili jona goldinarjev. Kje pa bodo naši kmetovalci toliko denarja dobili? Ali jim ga bodo morebiti posodili tisti gospodje, ki jim danes postavo si-lijo? Kmetom našim uže tako denarja pomanjkuje; ako bode treba kapital odrajtati, bode ga treba na pósodo iskati, plaćati pa bodo morali ne po 5, ampak po 10 in tudi po 20 odstotkov. Tudi iz juridicnega stališča je postava neprernišljena. Bira je následek prostega dogovora obeh faktorjev; kmet daje biro zato, da du-hovea opravlja duhovensko službo; kakor delo jenja, ustavi se tudi plačilo. — Kjer duhovna ni, tam tudi bire ni treba dajati ; to pa vemo vsi, da večkrat pomanjkuje duhovnov. Tedaj ne gre, bire primerjati desetini, toraj bira tudi ne spada med one pravice, katere ces. patent od 4. marcija 1849. 1. veleva od vezati.
Ce tedaj tu ali tam ne bo duhovnika, kdo bo kmetom vrnil kapital? Ali bi bilo to pravično? (Pohvala na levi.) Pa tudi stroš k i za dotične obravnave bodo veliki, znesek, ki se je za to proračunat, ne bode zadostoval. Saj vemo, da se je reklo, stroški za uravnavo zeualji-ških davkov znašali bodo 6 milijonov, a do danes potrošilo se je nad 22 milijonov in delo še ni dovršeno! Skličujete se pa, gospodje na uni strani, tudi na to, da se je bira tudi v druzih deželah, na Koroškem , na S ajarskem odpravila. Vprašam pa: ali si je s tem doseglo kaj dobrega? ali mora za nas vse odločilno biti, kar se storí v druzih deželah? Štajarska je bila bogata in srečna , al vsled liberalnih bedarij prišla je daces do tega, da materijalno skoraj slabeje stoji, ko Kranjska. (Čujte! na levi.) Ako odsekovo poročilo na-glasa, da se je jako mnogo občin oglasilo za o dve z o bire, je to humbug, kajti ako jih samo 22 reče ,,dau,
125 pa ;,neli, moralo bi se poročilo glasiti, da je jako malo občin glasovalo, z a odvezo. Ce poročilo dalje pravi, da so občine, katero so za odvezo, naj več je naše dežele, ne veljá to, kajti ravno najveće občine ne da-jejo nič ali pa prav malo bire. Odvezo bire namera-vajo veliki posestniki in poslanci mest trgovske zbornice, kateri vsi nimajo odrajtovati nobene bire; proti
postavi pa smo vsi poslanci narodne stranke, pravi za-stopniki kmetovalcev, ki odrajtujejo največ bire. V imenu kmetovalcev protestujemo zoper postavo ; od si. vlade pa upamo, da jo ne bode priporočila za potrdilo. Zato nasvetujem, naj se o tej postavi preide na dnevni
red. (Živahna pohvala na levi in med poslušalci.)
Poslanec vitez (i ari bol di pravi, da predgovornik njegovega prepričanja ni premenil, da bode za postavo glasoval, a vendar ne more dobrotnih nasledkov te postave nadrobno naštevati.
Poslanec Klun korenito ugovarja nasvetovani postavi. Po3netek njegovega obširnega govora, ki je vsak stávek odsekovega poročila na rešeto temeljite kritike dejal, je ta-le : Govornik najprej omeni, daje baron Apfaltrern uže leta 1875. nasvetoval to postavo, a takrat je deželni zbor po obširni razpravi sklenil, da naj deželni odbor o tej stvari zasliši deležnike, to je, placevalce in prejemnike. Leta 1876. je poslanec in župnik Tavčar interpeliral, kako stvar stoji; deželni glavar je odgovoril, da so se za svoja mnenja vprašala okraj na glavarstva, občine, knezoškofijstvo in dekanije. Večina občin je odbijala postavo, knezoškofijstvo jej je nasprotovalo in deželna vlada sama je imela pomislikov
zoper postavo. — Leta 1877. navaja poročilo deželnega odbora, da se postava ni predložila, ker se je od 163 občin jih 126 izreklo zoper, a le 22 za postavo, da so ordinarijat in duhovniki odločno zoper odvezo, dokler se kongrua ne uravná; tudi pomisliki deželne vlade so našteti v odborovém poročilu. — Misliti je po takem bilo, da je nasvet Apfaltrernov za zmirom pokopan. Al kar zadobijo narodni nasprotniki večino v deželnem zboru, in hajd s postavo zopet na dan! Začetkom bi bil še kdo lahko veroval na dobri namen liberalni stranki tako priljubljene postave, a danes, ko je iz poročila deželnega odbora in odseka razvideti, da jej kmetovalci in duhovniki odločno oporekajo, danes moramo reči, da se je predlog stavil zgolj iz strankarskega n a m e n a, danes smemo reči, da je to le nekaka kasen našemu ljudstvu in duhovnom, zato, ker z Vami, gospoda, v liberalni rog ne trobijo. Mislim , da se postave dajati morajo po potrebi časa in ljudstva. Kaj pomaga vse svobodomišljenje, če pa ljudstvo vsled tega pride na kant, ako od dne do dne bolj ubožuje ! Deželni odbor in upravni odsek trdita , in tudi baron Apfaltrern je 1.
1875. rekel, da ces. patent od 1. 1849. veleva odvezo
ali odkup bire. Toda baron Apfaltrern in poroče-valec dr. Deu kot jurista bi morala vedeti, da požnejši ukazi prejšnje lahko deloma oroejé ali popolno ovržejo, ali pa vsaj njihovo veljavo za nekoliko časa ustavijo. A vi, gospodje na uni strani, nočete tega pripoznati , vam je vse eno, ali ljudstvo strada in ubožuje, ako lakotě konec jemlje, samo da propada le liberalno.
Zemljiško-odvezna komisija je bila odločila , da je naravna odveza bire naznaniti vsaj do 1. januarija leta 1851., pa tudi pristavila, da je odvezo izvršiti le tedaj, ako to prejemniki in plačevalci želijo, da se pa bira do-tlej odrajtovati mora, kakor se je odrajtovala doslej. Ker to toraj določuje od postave za odvezo bire postavljena komisija, se pač nikakor ne more in ne sme trditi, da je bira postavno odpravljena. Pa tudi drugi deželno-odborovi in odsekovi razlogi so enako puhli in ničevi. Prvi razlog je svobodomiselnost; bira je Oitanek prejšnjih, temnih časov, zato so jo odpravile vse svo-
bodomiselne dežele, toraj tudi Kranjska ne sme zaostati ! Tudi o š o l s t v u se je, ko je liberalizem začel cvesti, reklo, da se mora od cerkve odtrgati in osnovati po liberalnih načelih. To se je zgodilo, a nisledki so stra-šanska denarna bremena, katerih ni mogoče zmagovati, da se celó liberalci štajarski za ušesi praskajo, češ, da
bi bili postave drugače izvršili, ako bi bili poprej po-
*
258
znali đenarna bremena. — Enako skoraj je z dubovea- strijskem so kmetje jako bogati, njim je bila odveza sko biro, katere odvezo so na Stajarskem sklenili uže povoljna. Druge razmere so pri nas na Kranjskem,
leta 1869., do novembra 1872. leta je bil čas za napo- kjer ni dežela bogata. Ko je kranjski deželni zbor
vedbo odveze odločen, al le prav redki so bili, ki so do sklenil le šestletno šolsko dolžnost, vse druge dežele pa
osemletno, tačas so se nam rugali; a zdaj so druge de
onega časa napoved predložili. Kmetje, tržani in ščaki so se odločno izrekli proti vsaki odvezi.
graJ-
Gla-
žele previdele, da je osem let šolske dolžnosti preveč
varstva in vlada imajo vsled tega silno veliko opraviti, in zdaj pravijo: ,,Kranjci so prav imeli". Pustimo kme-in čedalje bolje se kažejo težave tega odkupljevanja. tovalcu, kakor sam zahteva, da odrajtuje biro v pridel-let imajo Stajarci postavo, pa skoraj nikjer še ni iz- kih, in nikar mu ne nakupičimo stroškov v denarjih,
vršena
9
v nekaterih krajih
še
pričeta ni. Odveznina katerih ne more znašati.
Baron Apfaltrern sam pritrjuje, da véliki po-
bode premajhna, marsikatera dobra služba je slaba postala, duhovni ne bodo mogli shajati, in če bodo ljudje	sestniki ne odrajtujejo čisto nobene bire, in katerih nobe-hotli dušnega pastirja imeti, treba bode plačo zboljšati	den vinarja ne bode plačal za odveznino, zagovarjal je, in morali bodo znova biro dajati. — Govornik nadalje	se ve da, strankarski predlog. Kot kolovodja liberalcev obširno sp odbij a trditev deželnega odbora in uprav-	udrihal je po duhovnikih, ter jim nespodobno postopanje nega odseka, da se odveza bire priporoča iz gospodar-	gledé bire očital.
stvenih ozirov, da bira ovira prosto delitev in razkoso-	Poročevalec dr. Deu s prav ničevnimi in dolgo-
vanje zemljišč, da bi odveza bila v korist plačevalcem	časnimi razlogi zagovarja predloženo postavo; konečno
_ . _ . . _	. _ da je
in prejemnikom. Znano je, da gre ljudem silno trda strastno napade poslanca Pakiža, ocitaje mu

za denar, odkupnina znašala bode okoli 3 milijone, kje kot svetovalec občine Sodražice podpisal zapisnik
9
jih bodo ljudje vzeli? Ta odkupnina bode tem veče se bira odveže.
breme, ker ne bode zadela cele dežele katere in večidel ubožnejše kraje,
, ampak kajti v
opeke!
si
je pri tem gospod Deu
n e-
boljših
svoj jezik do dobrega, kajti poslanec Pakiž se takoj
krajih so vsled ustanov plače duhovnikov navadno take, da jih ni treba z biro boljšati. To breme bo tem veče, ker zemljiška odveza ni še dovršena, ker še zdaj dotični
vzdigne in ga popolno potolče dokazaje, da je občinski
odbor, ko se je o tej reči posvetoval, bil mnenja tega,
da
gre
zato
>
da namestu pridelkov se vsako
leto daj e denar.
zdaj
9
ko smo prepričani, da bode
dolg naše dežele znaša okoli 7 milijonov. Vi, veliki po- treba vplačati ves kapital, imam upor vsega občinskega sestniki, pravi govornik, lahko silite
veže
naj se bira od- odbora proti postavi v rokah. Govornik prebere ta ker vas to večidel ne zadeva, ali pa premorete upor ter konstatira, da so ga podpisali vsi svetovalci ia
V V^/Jls y	Y WU tv^ » VVJLU.U1 UI U	f M» j UA1 1	^	UJ^VJl UVL IVVUOlUlUU^ \JLlAt UU Q	t
še toliko, da jo odkupite, a kmet tega ne more storiti. odborniki. (Čujte, gospod Deu!)
Zemljiška odveza spravila je marsikaterega kmeta na kant, ravno tako bode z odvezo bire. Pomisliti je dalje, da ljudem bira zdaj ostaja, če duhovnika nimajo,
ako
Po nasvetu poslanca Kl un a se o predlogu Detelj-
, da naj se zaradi predložene postave preide na dnevni red, glasuje po imenih. Za Deteij e v predlog
nem
pa bodo
začeli odvezo odrajtovati, plačati bodo morali so glasovali samo narodnjaki
>
namrec
dr. Bleiweis
ves kapital in obresti. In kaj, če se odvezni kapital ali Detelja ves ali deloma zgubi, kdo bode potem zopet plačeval?
9
Grasselli, Klun, Koblar, Lavrenčič
9
Navrati!
9
Pakiž, Pfeifer
y
dr. Poklukar,
Potočnik, RobiČ, Savnik
liberalci : baron
9 9
9
Kje odveznino varno naložiti ? Ali ni bolje, da kapital Svetec, dr. Vošnjak in dr. Zarnik ostane pri ljudéh, ki obresti po pridelkih lahko plaču- Apfaltrern, grof Blagay, Dežman, dr. Deu, Dreo, vitez
bi se kapital varno naložil, ali je prav, da Gariboldi, vitez Gutmannsthal, Hočevar, vitez Kalten-
leJO
?
In če
Poročilo pravi, egger, Kecel, Lukman
Ledenig, Laschan, dr. Schaffer
sedanji rod plačuje za vse potorace?
da ljudje, ki oporekajo odvezi, ne spoznajo svoje	vitez Savinschek, dr. Schrey, bar. Taufferer, grof Thurn
last ne koristi! Al ta trditev je taka, kakor posto-	in vitez Vesteneck pa so glasovali nasprotno. Toraj je
panje Turčinov, ki so nekdaj prihrumeli v naše dežele,	bil Deteljev predlog o vrž en. — Poslanec Klun zdajci
vjetnike za glavo prijemali, jim prav rahlo vrat rezali, pri tem jih pa tolažili z besedami : se, brate, ne boj se, nič hudega se ti ne godi
z nožem
99
ne
boj
Možje
9
ki so se s kmetijstvom tako malo pecali, da mislijo: žemlje rastejo na drevesih", hočejo več vedeti, kaj je
objavi, da se narodna stranka ne bode udeležila specijalne debate. Nemškutarska stranka pa potem sprejme
postavo.
tajni seji se sklene, da se ima splošna debata o
za kmeta koristno, kakor kmet sam ! (Živahna pohvala na
uravnavi plač deželnih uradnikov vršiti v javni seji
Potem dr. Poklukar v javni seji nasvetuje,
naj
levi in med poslušalci.) Gospodje na oni strani zastopajo se organizacija deželnih uradov odloži ter deželni 40.000 prebivalcev, ali mi na naši strani, akoravno smo odbor z vlado pogaja, da bi proti primerni odškodnini
v manjšini, za3topamo 400.000 ljudi. Ce naj toraj
biri obveljá želja 22 občin
pri
9
ker
prevzela opravila deželnega knjigovodstva in blagajnice
dite
one zastopajo
večino
kakor napačno tr- in prihodnj emu zboru nasvetuje organizacijo ostalih de-
prebivalstva, potem bo-
želnih uradov, do onega časa pa uradnikom, katerih do-
dite dosledni in se umaknite nam, ki zastopamo ogromno hodki ne dosegajo 1000 gld., dovoli nagrade do 200 gld. večino Kranjske. Govornik dalje pojasnuje , da bi od-	Vitez Vesteneck spodbija Poklukarjev predlog,
veza bire bila tudi na škodo prejemnikom ter ugovarja ki pri glasovanji, se ve, da tudi ne obveljá.
poročilu tudi v tem obziru, da je pobiranje bire sitno,	_
težavno. Konečno govornik pravi, ako se sklene postava, ljudstvu ne bode ostajalo druzega, ko vlado prositi
)
da je
ne
potrdi.
Mnogovrstne novice.
Poslanec dr. Schrey zagovarja postavo s samo so-
fističnimi po vse puhlimi frazami.
Poslanec Svetec ga zavrne ter pravi, da predgovornik izkazal prav tak advokat, kakor si naš po vsem mořském obrežji oznanjali zvestobo in uda-
da
* Petdeseti rojsfMi dan našega cesarja 18. dne t. m. nameravajo primorski Slovani posebno slovesno prazno* vati. Na predvečer bodo kresi, podobni ognjeni verigi
kmet jezičnega dohtarja misli
9
namrec
9 9
da po potrebi
9
reč zavija in zvija na desno ali na levo, kakor mu to
nost
darja.
katero slovanski narod goji do presvitlega vla-
Tržaško društvo „Edinosť* vabi v to napravo
U gaj a. vo oc jo ioaiy j ua ou p uua xicv gviujt-iu i.i * -	»
strijskem brez nasprotovanja odvezala, a mi se ustav- bode storilo goriško društvo
Ce
se
Je
reklo
da se je bira na gornjem Av-
vse občine v okolici na Krasu in v Istri. Isto tako
79
Sloga
i(
Ti kresi naj bodo
ljamo, je to prav lahko razumljivo. Na gornjem Av- Italijanom v znamenje in dokaz, da na Primorskem živi
259
zvěsti slovanski rod, kateri nikdar ne bode dopustil, da se teh dežel le en palec odtrgal od naše Avstrije.
* Kolera pricela se je prikazovati na Ogerskem. Nadejamo se pa, da ni azijatska kuga, ampak le sporadična domača bolezen, katera se v jeseni rada prikaže.
mniha
>
katerega so
mi obljubili poslati, je prihajalo
ženskih razne starosti, vprašat, kedaj bo izpoved. Dolgo bi bil čakal, ko bi ne bil přišel iz cerkve tisti mnih, ki je imel tiho mašo. Njemu sem
va-nj o mnogo
*
Nove dopisnice tudi za odgovor.
razložil, po kakem povodu sem přišel. Al ta jako bla-govidni češki mnih mi tudi ničesa ni mogel razjasniti, avgustom On je nekaj slišal o peti maši v slavjanskem jeziku, al so se uvedle dopisnice s plaćanim odgovorom za notranje kje in kedaj bode, o tem vsem ni nič vedel. Smeh-občenje Avstro-Ogerske , za občenje z Bosno in Herce- ljaje je rekel, da maše v slavjanskem jeziku tudi biti govino in za občenje z Nemčijo. Dopisnica ima dva lista
ne more
ker to je protivno pravilom rimske cerkve
; prvi list služi za prvotno objavljenje, drugi pa za taka maša more biti le pri novokatoličanih (ki se na odgovor prejemnikov. Kedar se kdo posluži take do- vadno starokatoličani imenujejo), kateri imajo na Du
pisnice, mora pisati na drugo stran prvega lista ter se naji svojo posebno cerkev.
f
morata oba lista skupaj držati; kdor odgovarja na tako	S takimi neugodnimi rezultati sem se vrnil domov
dopisnico, mora prvi list proč odtrgati, na drugi list pa kjer sem našel pisemce očeta Rajevskega, v katerem
Dopisnica veljá 4 krajcarje. Dopisnco z odgo- me je on opovestil, da je ravnokar prejel vabilo k slav-
pisati.
vorom more dotičnik poslati samo v oni poštni okraj, janski službi Božji, ki ima biti v cerkvi frančiš
kateri pa on sam biti ne more
od koder je prišla cela dopisnica. Dopisnice se lahko rekomandujejo.
kanskega samostana, pri ker mora opravljati, kakor vsako v svoji cerkvi.
í
nedeljo, službo Božjo
(Dal. prih.)
Praznik sv. Cirila in Metodija na Dunaji.
Pismo G. Galagana J. S. Aksakovu. *)
Naši dopisi.
Predsedatelj „slavjanskega obščestva" v Kijevu je prejel tiskano v ruskem jeziku pisano vabilo obščestva slavjanskih študentov dunajskega vseučilisča k prazniku v spomin tisočletne slavjanske liturgije, katero sta vpeljala sv. Ciril in Metodij. V tem vabilu je bilo nazna-njeno, da služba Božja ima biti v slavjanskem jeziku po starih slavjanskih knjigah na Dunaji v cerkvi sv. Ane. Ker sem se ravno odpravljal za granico , sklenil sem kot ud kijevskega ,,slavjanskega obščestva" na podlagi imenovanega vabila udeležiti se praznika in
přišel sem na Dunaj na vigilijo praznika, to je nija zvečer.
)
26.
Ju-
Zagreba 20. julija.
Od sl. ravnateljstva nar.
zoologičkoga muzeja přejeli smo sledečo prošnjo, katero naj bi naši gosp. prirodoslovci strokovnjaki o živalstvu blagovoljno „ad notam" vzeli. Glasi sre tako-le:
Molba.
>>
Jugoslavenski imenik bilina" velezaslužnoga na-
. Suleka, kao što je i opet sjajno dokazao
šega dr. veliko bogatstvo našega jezika
, koj
?
tako
dobro došao i
jezikoslovcu a i svakomu
se biljem bavi
)
da
pak
djela
tako dokazale su vrlo povoljne ocjene spomenutog Nema dvojbe, da narod naš ima može biti jed
Ker je bilo v vabilu rečeno, da se bo začela služba nak0 množtvo imena za životinje, a i to je blago što
Božja ob 11. uri, tedaj odpravil sem se 27. junija uže
ob
uri iskat cerkev.
cerkvi sv. Ane je bila tiha
ga valja sakupiti
tim više sada. od kada oživotvoren
maša in cerkev polna ženskih. Najeti moj sluga me je peljal v zakristijo, kjer sem začel zakristana izpraševati o namenjeni službi Božji. On ni o tem niČ vedel in
, da se nič posebnega ne pripravlja; nazadnje
kademije znanosti i sveučilišta nastala je sve to veča potreba, da se jednom ustanovi znanstvena term
lem
rekel
nologija znanosti
i
nomenklatura za zoologiju, kao što
i za
drug
Je
pa mi je svetoval, naj grem v samostan redemtori-stov, v katerem je vedno nekoliko Cehov mnihov in
v cerkvi njihovi pridiga česka. Odpravil sem se v
Podp
več drugom prilikom izjavio svoje
mnienje o načinu sakupljanj
ta samostan, in, ker sem tudi tam našel tiho mašo
zoologičke nomenklature
86
?
(„Kad
1
U
sastavlj
knjiga XXXVI
hrvatske
str
7
»
šel
sem v zakristijo. Med tem, ko sem čakal českega Mnogo su dobra več sabrali Stulič, Vuk
87,) nu prije nego če se nomenklatura ustanoviti, treba po mogućnosti sakupiti sve narodno blago te ruke.
~ Parčić i drugi često krivo tumačili imena živo-
*
je jako Preblagi
To pismo gosp. Galagana znamenitemu Aksakovu
leksikografi
ali
ovi
važno
mož
ti ni
A.
)
a još češće jednostavno dodali dotičnomu imenu !~ «««.ir«.	i«««m«ax nti^^ «r\r*c( vrst ribe"
}
kakor za Ruse, tako tudi za druge Slavjane. životinje vrlo nedostatan tumač ,,vrst ptice
i
odkritosrcno pripoveduje, kar je zapazil v Beču.
itd
nemožemo više
tražiti od pukoga jezikoslovca
i
Za nas v Rusiji je njegovo mnenje važno zato, ker po od- pošto samo zoolog može biti dovoljno vješt označivanju
stopu iz ministerstva slavjano-ljubi?ega ministra grofa Toi- životinj e teg a so mnogi ruski časopisi grdo hujskali vlado in narod
Mnog
vise
gradj
imamo
od Erj
y
na nas, ki smo prišli iz Avstrije.
n
Bereg
a
je celó pisaril, da
gera bara
V
grof Tolsti je na mesto klasikov - učiteljev přivábil iz av-
kabakov (Nemec bi rekel: ,,aus Winkelkneipen') to nije ni iz daleka sve, što ima u našem
strijskih
poldrugsto nevednih srečolovcev". Nu, dunajski dopisnik ,,Be-regaa je bil sam, osobno, na prazniku slavjauske akademične mladine; imel je priložnost prepričati se, kdo je pravičen ali Bereg
dj
Vodop
y
ni
ustanovlj
Ettin Suleka, Tor-
Vukasoviča itd., ali i to nije sustavno
i
Fabera, Freyera, Pančiča, Sablj
7
zato vrlo često neskladno
odu
7
Podp
se več više godina bavi sakupljanjem
m
dit
ali), te ih kani kritičk
i z
i
(C
>>
7
ali gosp. Galagan? Dunajski dopisnik ,,Berega'
c
o
) ti nj a (ži\
davati. Nu pošto on nemože svuda do
s mol
tem prazniku do zdaj
sati o pismu blagega
v
se moža
vedno
mol čí !
Komentar pi-
pjeti, to se ovim putem obrača na sve rodoljube
, da bi ga u tom poslu podupirali, priobći
bom
mu
bilo bi greh ; dovolj se mi zdi, i m
v •
t
i stavljajuc se s njim u savez, oso-
OiM Vi V ^iouiU KJ LCl^Ks^a, UAVJ&Ot y wll v UI glÇll ^ UU VU«J DC JLL11	I JJJ G 11 Ci £J L \ U l 1 li j Cl 1 Ota V IJCij UV^ DU O JU J lUi VA	» ^
da sem ga poslovenil, koiikor mogoče od besede do besede. bito kad bi trebalo sigurnošću ustanoviti, na koj
živo-
Bojim se le, da tisti, ki so v 192. listu „Moskovskih Vědomosti" čitali prekrasni original, bodo rekli, da sem ga slabo poslovenil.
tinjsku vrst spada dotično ime
i
Kaluga 30. julija 1880.
M. S. Bole.
Umoljavam sl. úřednictva vsih slovenskih, hrvatskih
u. same stvari pretiskali
srbskih novina, da bi za ovu molbu.
B
V Gorici 9. avg. *) — Ces. namestnik baron De Pretis je od 4. do 7. dne t. m. obhodil naše gorske kraje; bil je povsod častno sprejet. V soboto zvečer se je vrnil po Potabeljski železnici nazaj v Gorico. Danes je predsedoval v seji deželnega
šolskega sveta. — Cesarjeva petdesetletnica se bo tudi v Gorici slovesno obhajaia. — Včeraj je jzdal naš municipij nov pokopališcni in pogrebni red, potrjen v starešinstveni seji od 12. julija t. 1. Novo po-kopališče se ne odpre 16. dne t. m., ampak nekaj dni pozneje, ker niso neka delà še dovršena in tudi dogovor s eerkveno oblastjo ne še dognan.
Od ilirske Bistrice 10. avg.**) (O toči dne31. julija
in 1. avgusta.) Poizvedel sem pozitivno, da je v bistri-škem davčnem in sodnijskem okraju ornenjena dneva v Čeljah, ZareČji, Topolcu, Trnovém in Bistrici deloma, v Tominjáh, Harijah, Break, Dobropolji, Zarečici, veliki in mali Bukovici, Kosezah, Jasenu, Vrbovu, Vrbici, spodnjem in gornjem Zemonu, Jablanici, Trebčanah in Kuteževem pa v nekaterih vaseh (posebno ob primorski meji) prav vse poljske pridelke, razen gomoljin , toča vničila. Skoda prizadejana se te dneve preiskuje in ceni. Da bi se vsaj prizadetira in uže čez glavo obubožanim nesrečnežem za iekoČe leto kaj pri davkih pregledati hotelo, ter se jim od kakoršne koli strani kaka zdatna podpora naklonila! Kočanski kot je pa za letos popolno razdejan. Usmiljenja in tužnih solz vreden položaj !
Iz Žabnice na Gorenjskem 9. avg. P. — Vsak tujec,
ki je kedaj potoval skoz naš kraj , ne more dosti pre-hvaliti njegove krasne lege, lepega in rodovitnega polja in reda, s kakoršnim se niti mnogo rnest ne more ponašati. Mislil si bode vsakdo, da je tudi kmetijstvo na visoki stopinji, — a temu ni tako. Naši kmetje večidel ne cenijo novih iznajdeb, katere služijo v zboljšanje kmetijstva, dal — še prezirajo vse novo, kar je na veliko škodo gospodarstvu. Od teh starokopitnežev moramo izvzeti pa nekaj mož, kateri se trudijo, dabizbolj-šali gospodarstvo in se ne vstrašijo vsakega malega stroŠka. Ker je pa takih gospodarjev le malo, zaslu-žijo ti, da jih zapišemo z zlatimi črkami. v V prvi vrsti zaslužen je Janez Kur alt, posestnik v Žabnici , tudi sl. vredništvu gotovo znan kot vseskozi naročnik Novic". Ta mož se neprestano trudi, kako bi zboljšal gospodarstvo in lajše obdělal svoje polje. Lansko leto si je omislil mlatilnico Henrika Lanza v Mannheimu , katerega je tudi vaš cenjeni list priporočal. Mlatilnica je zares izvrstna; kar se je prej moralo tolci in tolči 3 do 4 tedne, omlati se sedaj v 3 do 4 dneh. Neznansko korist mlatilnega stroja spreviclela je tudi kmalu cela soseska, in sedaj mož nima rnirú — vsak bi rad z njegovo mlatilnico omlátil. Letos si je ta podvzetni gospodar priskrbel tudi slamoreznico od istega H. Lanza, katera se je ravno tako koristno pokazala, Janezu Ku-raltu gre čast, da je našim gospodarjem pokazal pot, katere naj bi se držali, da si toliko trpljenja prihra-nijo. — Naš kraj slovi tudi gledé živinoreje. Naša
vas šteje do 60 kmetov in do 300 do 400 krav, kar je
uže lepo število. Pač bi trebalo skibeti, da se za toliko krav priskrbi primerno dosti bikov. Posestnik France Kuralt zasluži zopet pohvalo, da mu je mnogo na srcu dobra živinoreja. To leto je kupil na javni dražbi od družbe lepega leto starega junea, s katerim se bode naša živina gotovo oplemenila. — Rekel je uže marsikdo, in po piavici, da kraj, ležeč med Kranj em in Loko, izgleda kakor vrt, poln sadnih dreves. Za
*) Ker prav v zadnjem trenutku nam je še le došel vele-cenjeni dopis, nikakor nismo mogli vsega tiskati: veliki drugi del pride tedaj prihodnjie.	Vred.
Drag nam bode Vaš pohod.	Vred.
povzdigo sadjereje storil je največ Matija H a f n er, posestnik v Dorfarjih, mož vrlo skušen, ki je za svoje zasluge dobil tudi sreberno svetinjo. *) — Gotovo so našim kmetovalcem mnogo koristile ,,Novice ", katere se dosti marljivo berejo, in so v našem kraji tudi najpri-lïubljeneji slovenski Časopis. O^irajoc se na veliko korist, katero so ,,Novice" ves čas svojega izhajanja našemu ljudstvu donašale, moremo sedaj resiti 3 vprašanja: „Kaj fcboljša gospodarstvo?" Odgovor na to je:
1) Poduk, 2) poduk , in 3) poduk! — Toča letos tudi našemu kraju ni prizanesU. V ponedeljek 2. avgusta navlekli so se crni oblaki, in med obilo sodro padlo je tudi dosti toče, — velike škode, hvala Bogu, vendar le ni. Zabnica in Bitnje s te le malo zadeti, tem več je pa potolkla sosednje vasi za Savo: Drulovko, Jamo, Breg in Praše.	j
Iz Dolenjskega 6. avg. H. — Ko se n bival še na
Dunaji, pisal sem „Novicam" o slavnosti, kojo je priredilo slovansko dijaštvo koncem meseca junija v 3lavo
tisočletnice slovanské Lturgije. Dopis je bil po vsem objektiven; omenil sem, aoglasno z većino slovenskih dijakov, v tem dopisu le, da smo Slovenci tisti večer pogrešali dobrega govornika. No, to pa je bil ogenj v strehi znanega mi ,,Sočinega" dopisnika v 29. listu, ki me zategadel surovo napada. Ce tak govornik, ki kvasi per longum et latum take stvari, ki smo jih uže davno pozabili, je po mislih ,,Soč." dopisnika Ciceron, naj ga ima za svojega bogá, a drugim trez-nim slušateljem naj ga nikar ne vriva! Ko sem „Novicam" poročal o navedeni slavnosti, bil sem jaz in marsikdo mojih kolegov tega mnenja , da vseučilišćna mladina ne sme prikrivati slabosti svojih tovarišev, kajti tako postanejo nekateri ljudje, ki se uže sedaj smatrajo za prvake, še prevzetneji kakor so. Na tak način pa ne moremo čvrsto napredovati. In to naj nam veljá več nego deželni partikularizem, da je kdo Goričan , drug Kranjec itd. Mnogo bi mogel še poročati „Soč/' dopisniku v poúk, kako spleza marsikdo do časti „predsed-stva" itd., al ker cilj mojih vrstic ci napadati, ampak le resnico govoriti, napadenemu pa braniti se hu-dobcih napadov, zato — ba*ta!
iz Ljubljane. (Iz odborové seje družbe kmet. 1. t. m.)
je ,,Novicam" došlo sledeče poručilo: Na predlog gosp. predsednika barona Wurzbacha je bilo sklenjeno, da ob svečanosti 50letnice presvitlega cesarja 18. dne t. m. se podá deputacija odborová k c. kr. deželoerau predsedniku ter ga prosi, Nj. veličanstvu objaviti vedno verno udanoot c. kr. družbe kmetijske. — Ker je sL ministerstvo kmetijstva družbi za popotno poduče-
vanje kmetijstva dovolilo 300 goid. in je subven-cijski odbor uže v svoji zadn|i seji sklenil, naj se 200 gold, obrne za na dalje vanje lanskega popot'
nega po duce vanja po Dolenjskem, 100 gold, pa za popotno podučevanje o mlekarstvu in sirarstvu na Gorenjskem zunaj Bohinja, se je v današnji seji sklenilo, o prvi zadevi sl. deželni odbor vpra-šati za mnenje njegovo, kako naj bi se vršilo potovanje na Dolenjskem s podukom o vinoreji, — o drugi
zadevi pa vprašati gosp. predstojnika bohinjske kmetijske podružnice za njegovo mnenje, kako naj bi se vršil poduk v sirarstvu zunaj Bohinja na Gorenjskem.— Ker je za nakup žl^hnih goved Muriškega in Be-lansko-pincgavskega plemena sl. ministerstvo družbi izročilo 2000 gold., je bilo sklenjeno, 1000 gold, obrniti za nakup Muriških (Murzthaler) goved, 1000
gold, pa za nakup Belanskih ali Pincgavskih
(Mollthaler und Pincgauer) juncev in junic; za nakupo-
*) To je res jako veselo slisati in velika hvala gre zato gosp. Kuraltu in gosp. Ilafnerju!	Vred.
201
vanje naprošena odbornika g03p. Seunig in gosp. Lasnik bosta v prihodnji seji poroČala, kedaj gresta, eden na Štajarsko, drugi na Koroško , živino kupovat in kedaj potem bi utegniia javna dražba biti. — Ker je sl. ministerstvo kmetijstva željo razodelo po nekoliko iztisih Kozlerjeve knjižice: „Navod, kako naj se poprav-
Ijajo vodnjaki in kapnice, in poúk, kako naj se nabira, hrani in čisti pitna voda", da bi ta navod razdelilo družbám kmetijskim nekaterih druzih dežel, je odbor sklenil, iz svoje z iloge ministerstvu poslati 200 iztisov. — C. kr. deželna vlada je poslala 100 razglasov, kje, kedaj in kako se bodo letos na Kranjskem konjske premije delile; odbor razpošlje te razglase podružní cam in prosi vredništvo ,,Novic", naj v svojem listu objavi posnetek tega razglasa*), imenovanje dveh poslancev v dotično premijsko komisijo pa prepušča odseku ko nj ere j s k e m u. — Vipavska kmetijska podružnica naznanja odboru , da kakor druga^ leta tako tudi letos namerava v Vipavi ob malem Smarnu (8. septembra) napraviti kmetij sko tombolo, pri kateri bodo kmetijska orodja , pa tudi en junček dobitki, ter prosi glavni odbor denarne podpore; odbor, pripoznaje korist tacih javnih iger po deželi, je sklenil dovoliti na-prošenih kO gold. — Prošnjo tukajšnjega čebelar-Bkega društva za podporo popotnine k 25. velikemu zboru nemških in avstrijskih čebelarjev v Koloniji (Koln) je glavni odbor s toplim priporočilom izročil sl. ministerstvu kmetijstva. — Zaíastii odsek za ustanovljenje a v s tri j s k e g a sadj er ej skega društva raz-pošilja razglas, da bode 25. septembra ustanovni zbor tega društva v Grad ci iu vabi sadjerejce vseh dežel v ta zbor; glavni zbor želi, naj bi ,,Novice" objavile posnetek tega vabila. — Po predlogu g. dr. Po-klukarja, ki se je po želji družbe kmetijske kranjske udeleževal shoda avstrijskih kmetovalcev (Agrartag) na Dunaji, je odbor pripoznal korist skupnega zastopa avstrijskih kmetijskih družeb na Dunaji pod po-goji, da specijalni interesi nobene dežele zategadelj ne trpijo škode in da administrativni stroški tacega skupnega organa ne nakladajo velicih břemen družbám kme-tijkim. — Za ude družbi kmetijski eo bili sprejeti po predlogu podružnice vipavske: g. Karol Dolenec, posesnik v Vipavi, g. Alojzij Ferjančič, posestnik na Slapu, g. Jožef Habè, posestnik v Gočah, g. Alojzij Lavrenčič, učitelj na Slapu, in g. Franc Trošt, učitelj v Podragi, — po predlogu podružnice postojnske pa g. Jožef V olk, posestnik in župan v Erzeiji, gosp. Ferd. Gaspari, c. k. okrajni živinozdravnik, in pa
gospá Neža Nolli, posestnica v Orehku.
—	(Poziv kranjskim živinorejcem!) Ker c. k. družba
kmetijska more iz državne podpor« tudi letos nakupiti nekoliko bikov čistega Muriškega (Murzthaler) in pa Belan-skega (Môllthaler) ali Pincgavskega (Pinzgauer) plemena, in ker ima morebiti kdo naših domačih živinorejcev kakega bika tacege po očetu in materi Čistega plemena, poldrugo ali dve leti starega in sicer za pleme lepo vstvarj e n eg a , naj to še ta mesec podpisanemu odboru naznani in pové ceno, pa tudi dokaze pridene, da je bik res popolno čistega Muriškega, Belanskega ali Pincgavskega plemena.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 6. avgusta 1880.
—	(V proslavo petdesetletnice) Nj. veličanstva presv. cesarja Franc Jožefa I. bo predvečer (17. dne t. m.) čitalniški pevski zbor, spremljan od „Sokolov", pred stanovanjem c. kr. deželnega predsednika pel 3 zbore:
„Svoji k svojim" od Bendel-na, — „Popotnik" od Ned-
£
*) Glej 1. stran današnjega lista.
veda, v katerem g. Medén poje samospev, in pa „Ce--sarsko himno".
—	Citalniški pevski zbor se udeleži tudi svečanosti požarne brambe in bode pred mestno hišo pel Jen-kov zbor: ,,Molitev" , — v Repnjah pa bode pel v proslavo Kopitarjeve stoletnice.
—	(Prostovoljna požarna bramba) obhaja 15. in 10. dne t. m. svojo desetletnico s sledečim programom: Predvečer se sprejinejo zastopniki druzih požarnih bramb ; ob 8. uri je godba po mestu in potem skupščina v Au-erjevi pivarni. 15. avgusta (v nedeljo) ob 8. uri je slovesní vhod vnanjih gostov s kolodvora v mesto pred mestno hišo , kjer jih mestni župau in ljubljanske požarne brambe načelnik sprej meta in se ljubljanski požarni straži izroči parna gasilnica v dnr kot priznanje njenega blagega delovanja. Ob 11. je velika vaja požarne brambe, ki z vsem svojim gasilnim orodjem nastopi. Ob 2. uri popoldne je slovesen obed na kazinskem vrtu, popoldne ob 5. uri pa veselica na vrtu Kozlerjeve pi-varne. — 16. avgusta (v pondeljek) zjutraj ob 5. uri je juterna budnica, ob 6. uri skupščina vseh deležnikov v zvezdnem drevoredu, od koder se, spremljani od godbe, podadó na zgornji Rožnik; — ob 10. uri se zberó delegati v mestni dvorani in obravnavajo, kako bi se dale združiti vse kranjske požarne brambe, ki so in se še osnujejo.
Odbor, ki se je osnoval za to svečanost požarne brambe, razposlal je svojim tovarišem poziv, iz katerega povzamemo sledeče :
„Kakor Vam program pové, so meščanje glavnega našega mesta veljavo dobro organizované požarne brambe kaj dobro priznali, a zdaj gasilno opravo našo hoté pomnožiti še z velikanskim darilom, namreč s parno briz-galnico. Slavni deželni zbor je nedavno sklenil v posebni postavi novo uredbo o gasilstvu požarnih bramb po deželi in se pri tem zlasti oziral na prostovoljne požarne brambe. Oe se toraj na merodajnem mestu njih važna korist priznava ia vcenja, je nalog naš, koiikor moči se organizovati in marljivo pospeševati založbo daljših prostovoljih požarnih bramb. O sredstvih in potih, kako to doseći, hoČemo izpregovoriti ob povodu naše slavnosti, in s poslanci kranjskih požarnih bramb prevdariti, bi li nebilo dobro in koristno, vse kranjske požarne brambe ožje združiti, njihove uredbe koiikor je moči enakomerno vsporediti , in jim vsled tega vzmogočiti, da se vzajemno podpirajo in si poma-gajo, a stališče občne stvari naše razŠirimo in utrdimo."
—	Gosp« c. kr. deželni predsednik Wiukler se je odpovedal državnemu pslanstvu , ker, kakor nam je rajnki deželni predsednik vitez Kallioa pripovedoval, ministerstva predsednik grof Taaffe nima rad, če so c. kr. deželni načeiniki državni poslanci. Po takem je zdaj baron De Pre tis, tržaški ces. namestnik , edini državni poslanec in tak, ki stojí v vrsti vládne opozicije.
—	Slovenščina postane na ljubljanski viši realki prihodnje leto obligaten predmet za vse razrede in za vse učenee , ki se oglasé pri vstopu v realko za Slovence. Tudi se bode osnoval poseben oddelek za slovenščino, ako se oglasi zadostao število tacih učen-cev, katerim slovenščina ni materinščina. No nekaj ma-lega je! — Radostni zato slišiino, da naš pravični gosp. deželni predsednik hoće skrbeti zato, dajezikovna resolucija državnega zbora ne ostane samo na papirji v prihodnjem šolskem letu.
—	Občina Kresniška je izvolila častne občane: grofa Taaffe-a, deželnega predsednika Wi n k-lerja in dr. Jan. Bleiweis a.
—	(Obhajanje petindvajsetletnice katoliske rokodelske družbe) bilo je v nedeljo tako slavnostno, da si moramo
262
več prostora prihraniti za popis te slovesnosti v prihod- za tak nesramen list; z ozirom na javni mir in
njem
listu.
Ne moremo si kaj
y
da ne bi tudi „Novice" pona-
„Slo-
red
moral bi uradno prepovedan biti, dokler se po njem
razburjena dežela ne pomiri.
(Osmi mednarodni sejm za žito in semena na Dunaji) je 16. in 17. dne t. m. Ker se utegnejo tudi
naši trgovci udeležiti tega sej ma
da
tisnile tistega odgovora, s katerim je po poročilu venčevem" v 86. listu neko c. kr. okraj no glavar-
stvo na Gorenjskem rešilo vlogo Ć. župana, s ka-	nasi trgovci uaeležiti tega sejma, jim naznanjamo,
tero je prosil, naj bi se mu odpisi in dopisi uradni po-	oglasila sprejema gosp. A. Dreo, predsednik ljubljan-
šiljali slovenski zato, ker nemščine ne on, ne nihče	ske trgovinske in obrtnijske zbornice, ki oskrbi tudi
njegovih občanov ne razume. Ta rešitev okrajnega gla-	vstopnice na to sejmišče, za katere se plača 2 gold.
varja glasila se je tako-le:
( V Ameriko) je šio ta teden s čast. g. misijo-
Z. 1776.
Dem Gemeindeamte in K.
narjem Stariho, in tam uže naseljenim trgovcem
batom 12 Kranjcev, 9 moških mladih ljudi in 3 ženske zuruck unter Hinweisung auf den Art. XIX. des Staats- iskat boljše sreče. Vsi gredó v Minnesoto, kjer je uže
grundgesetzes vom 21/12. 1867 mit dem Bemerken
7
dass
die Pflielit, sieh (las Verstiindniss beider Laudessprachen
več kranjskih družin naseljenih. Konec meseca gre še gosp. Trob ec, dekan v Wabashi ob leki Misisippi,
angelcgen sein zu lassen, lui vorlianden 1st* wie fíir die
das tíemeiudeamt ebeiiso ki vzame tudi nekaj mladih ljudi seboj.
Staatsbeliônlen. Ich jinde
(Masa za mrtve.) Ravnokar je prišla na svitlo
V Ul IIUIIUVU AUU^ II IV JL 1«. JL U1V 11 • XI • UIWHHUUVUUIL UVJI" — ~ ^vvwv	## V # VV Ví J	XiU« r UV/&1UI J	U Cm O w i C1VJ
bei diesem Anlasse dem Gemeindeamte zu bemerkeny dass v Blaznikovi tiskarni: „Missa pro defunetis", čvetero-
in Hinkunft jede aus derartigen leer en, unb egrůn- glasno ali za en glas z orglami sestavil P. Angelik deten und subor dinationsio idrig en Au sfliich- Hribar. — Dobiva se v Blaznikovi tiskarni v Ljub-ten stammende V er schleppung des Geschàftsganges ljani po 30 krajc., po pošti 2 kr. več. Imenovana masa
an dem Herm Gemeindevorstelier als dem S chul dtr ag en den
gemass §. 98 Gmd. Ordnung auf das strengste ge-ahndet iverden icird.
Zdaj pa recite, ali ni dr. Bleiweis v deželnem zboru pravo trdil, ko je rekel, da se nekateri c. kr. okrajni glavarji kranjski obnašajo prav kakor turški paše?
je pisana
'i
v lahkem in cerkvenem slogu.
Novičar
domaćih
tujih
dežel.
Dunaja.
Potovanje cesarjevo v Ga li ci j o itd.
je sedaj določeno. Prvi dan septembra pride presvitli
Ljubljanskega „Tagblatta" glasoviti vrednik cesar čez Olomuc v Krakovo, ostane do 15. dne
1	i	• i	1	1 •	1	»I	1 VTI I	7
Kraus je nedavno kopita pobral in pobegnil med Vlahe, v soboto v 179. listu pa napoveduje „Tagblatt" sam v oklicu, katerega je neki 5 njegovih glavnih patronov
sep
tembra v Galiciji in odpotuje ta dan v Bukovino
od kodar 17. septembra na
r
Ogersko
gre
vojaškim
skovalo, da 15. dne t. m. pogine. Ker pa je hydra mnogoglavna pošast, ostala je ,,Tagblattuk< vendar še ena glava in s to glavo gre v Gradec, kjernamerava
vajam
Ministerstvo je popustilo tisto nesrečno idejo
je več časa se sprehajala po časnikih
)

Tag blatt" ko ,,Laibacher W o c h e n b 1 a t t" vsak teden
bode , nemški jezik" proglasil za „
y
da
se namrec
državni jezik
u
v Av
enkrat izhajati, dokler imenovane pošasti ne bode popolno
stnji.
Vladni Časniki naznanjajo zdaj , da vlada name-
konec. Ustvarj en - iVfllXWi Ci CM	VtLUV , XV Ci IV \J J
pri začetku naročnike med uradniki prešal — s pripo-močjo ce s. kr. uradnikov in vzdržavan večidel tudi zakonov.
kakor za gotovo vemo
kako
Je
z naročnino c. kr. uradnikov kot glasilo konstituci-jonalnega društva, katero oko^i 70 društvenikov iz
rava prihodnjemu državnemu zboru, ki se ima pričeti v drugi polovici novembra, v obravnavo predlo-
žiti postavo o izvrševanji §. 19. državnih osnovnih
pa da
Taka postava nam je pač nujna potreba
jasna in določna mora biti Sploh je živa potreba se minister Taaffe zaveda; da za njim stoji velika ve-
vrste ces. kr. uradnikov Šteje, je „Tagblatt" uže davno čina nenemških narodov, ki imajo pravico zahtevati, da
finančno hiral in bil bi uže davno konec vzel ne bi bil sesal na prsih svoje „Milchschwester",
y
ako to je,
Bambergove „Laibacherice". Nepristranski svet se je
davno Čudil tej neravni z vez i med vladno
divjim protivnikom se-
postanejo ravnopravni z nemškim narodom.
Profesor Hebra, eden najodličnejsih uČenjakov
uže
Je
y
,Laib. Zeitung
<<
m
pa
me
danje vlade dunajské in ljubljanske. Zdaj je ta zveza raztrgana, in ker Bamberg kot založnik vlad nega časnika ne sme več zalagati vladi nasprotnega
ne
na zdravniški fakulteti dunajskega vseučiLsča dne t. m. umrl. Bolezni kožne je zdravnikom on najbolj razjasnil. Rokitansky, Skoda, Hebra je ona trojica, po kateri je dunajsko V3eučilišce najprej sloveti
y
,Tagblatta" in bi noben pošten tiskar ljubljanski prevzel tiska razupitega lista, zato vandra v Gradec kjer hoče vsaj enkrat na teden strupeni svoj žolc bljuvati na vse, kar je narodnega, dokler popolno, moralično in
pricelo, in vsi trije so sinovi matere Slave.
Stajarsko. — Na Stajarskem se pripravljajo na veliki volilni boj. Glasoviti Duhatsch, za katerem tudi
finančno. konca ne vzame.
y
njim pa gre
tudi
ljublj. „Tagblatt" solze pretaka, je odložil državno poslanstvo, in za Maribor, Ptuj itd. ima biti nova volitev.
da minister Conrad kandidira, kandidira
/	V
Sliši
se
ognjišče večletnega nemira iz dežele, ki je netilo plamen razpora zmirom in povsod s tem, da so pisuni njegovi z blatom ometavali predloge ali govore narodnih mož v deželnih in drugih zborih, da so sistematično
KJllOl 0\J ,	l^llLJXOLW	^MUUlUll«, IVUUUiUU«
pravo pa tU(ji bivši ustavaški državni poslanec K. Reuter. Ce
obrekovali vedenje naših zastopnikov, zasramovali Ho-henwarta, Windischgrâtza, Schneida in druge, napadali Taaffe a in Winklerja, grdili deželo našo in narod naš
ker národni
Slovenci nimajo nade prodreti s kakim veljavnim na rodnjakom, naj se poprimejo barona Conrada, kateremu je grof Taaffe zaupanje skazal, da ga je sprejel v svoje ministerstvo.
da
so
pred svetom, na kratko rečeno Časniki niso mogli in niso smeli molčati na nepre-
TurČija. Turške zadeve se začasno menda mirno reŠijo. Avstrija in Nemčija delate na vso moč, da se zađostuje Crnigori z odstopom Ulcinja in potem Srbija řešena zaveze, da jo v boji s Turčijo podpira.
řešeno vse turško vprašanje,
Se
ve
da s tem ni
v
se
stane krivične napade „Tagblattove" — s tem nepře- fcajti še njs0 rešene grške in bolgarske zadeve;
nehoma podžigali nemir v deželi. Po naših mislih je Pokier pa to ni řešeno, ni zavarovan mir Evropi in po-to. da m ""	i t	-i .i- i
se „Tagblatt"
sam pokoplje, premilostljiva kazen
sebno Avstro-Ogerski ne.
Odgovorni vrednik: Alojzl Majer.
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasieduiki v Ljubljani.