RAST-L. VI, ŠT. 1-2 (31-32) MAJ 1995
ISSN 0353-6750
t'. -
t -
, REVIJA ZA
LITERATURO KULTURO IN DRUŽRENA . VPRAŠANJA




VSEBINA	str
UVODNIK	Obetavno	za nadaljnjo rast Rasti	3
I LITERATURA
Poezija	Novo mesto	7
Temenica 1	8
Temenica 2 Temenica 3	9
Spoti	9
Pridikmeninadežeio	10
Pijanec
Ariadna
Večerne zarje Nad Jurijem	10
Pozno
Tvojobraz	11
Zaman čutim Prst dehti
Minevanje	11
Proza	Hudič	12
II KULTURA
III NAŠ GOST
Stoje na giavi in prevračanje kozolcev dedka Severina Šalija Čumnata
Uvodna beseda Igralci so prišii (odlomek) Ladko Korošec Cirii Kosmač (1910- 1980) Petnajst let pozneje Marijina cerkev v Stopnem - novo-odkrite freske Janeza Ljubljanskega Jakob Savinšek - obzorja in detajli umetnikovega ustvarjanja Parki za življenje in Dolenjska Začetne stiske in uspehi Knjižnice Mirana Jarca
Iz samote in molka (Pogovor s priorjem pleterske kartuzije p. Janezom Hollensteinom)
IV	DRUŽBENA VPRAŠANJA
Slovenci in druga svetovna vojna (Ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom)
Slovenske dileme glede regionalizma in povezav v svetu
23
31
35
35
41
50
53
60
70
75
83
95
RAST št. 1-2 (31-32) Jože ŠKUFCA
Tone PAVČEK
Martin KADIVEC Jurc MURN
Franci ŠALI Ivan ŠKOFLJANEC
Marjanca ŽVAR Marina CVETAJEVA (Prevod: Lidija GAČNIK GOMBAČ)
Ivan GREGORČIČ Jože AMBROŽIČ
Marjan BREZOVAR Jože GALE Ivan GODEC
Marta FILLI
Robert PESKAR
Sonja KLEMENC Andrej HUDOKLIN
Vilma PIRKOVIČ
Milan MARKELJ
Bogdan OSOLNIK Marjan OSOLNIK
V	ODMEVI IN ODZIVI
24. podelitev Krkinih nagrad
Dolenjska arheologija v letu 1994 Bernarda Potočnik, Hmeljnik Šinigojev protivojni roman Novosti Dolenjske založbe
VI	GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON
113 France BERNIK Miloš KOVAČIČ 115 Borut KRIŽ 119 Mojca RAMŠAK
121	Milan MARKELJ
122	Franci ŠALI
129 Karel BAČER
VI KRONIKA
December 1994 - februar 1995 Sodelavci te številke
135 Peter ŠTEFANČIČ 150
NASLOVNICA: Jakob Savinšek: Letni časi - Pomlad, 1955, beli marmor
OBETAVNO ZA NADALJNJO RAST RASTI
Z ncma;7;no zamnJo je pr/ž/a Jo Ara/cev zadnja (Jvo/naj ž/ev;7Aa pe/ega /e/n/Aa 7/a.s//. 7aA; pre.s/eJA; me Jposamezn/m/ zvezA; za rev/jo vseAaAor n/so reA/amno Jejanje, za/o Maj 5; A;7o v pr;AoJnje /aA;7; vrže/; ma/o a//' n/č. Pe/ /e/ jnepnjaznej Mz^ajMo^f; za rojevanje /M oAs/o/ rev;je je za nam; /a .skraja; ča.s' je, Ja .se j/ začrtajo /rJnejže razvojne niOŽnO.S//.
.Sež/evA; ;neJ JoAoJA/ /a /zJa/A; za rev//'o v pre/eA/em Ao/eJar.sAen; /e/n so poraza//, Ja je naprav;7a nas/ s/eve/s/o /;soč Jo/ga. 75;A//žns) po/ov/ca /ega zne.sAa je Ma.sfa/o zaraJ/ že neproJan/A /zvoJov prve ;zres/ne ž/cv;7Ae 7/a.s/;.
Čeprav ;z/;aja 7/a.s/ že žes/o /e/o, že ve Jno a; Jovo// znana v pros/om. A7ar.s;Aje je že prava neznanAa. O n/'e^' .se prav gobovo prema/o p/že, reA/a;nn/A po/ez zanjo n/ noAen/A. Če 5/ /me/a več Maročanov /n organ/z/ra n o proJajno mrežo, /J M /z/ržeA zanjo več// /n že z več/o vnemo A; na.s/aja/a. /Vodena AnAnrna rev/ja na .S/oven.sAem .se .samo s proJajo ne more vzJrževa/; /n o/mavjaM. Rev/a/no /?oga.s/vo ;ma vreJno.s/ za Jane.s, za Janažnje Ara/ce, neprecen//;'vo pa je /n J/ njeno Aoga.s/vo za zgos/ov;7;.sA; .sporna;. Ne gre poza A;7/ g/s;AoAega .spoznan/a, Ja zap/.sana Ae.seJa o.sfane. /n 7/as/; ne Ao /reAa preveč zarJeva/;, če Ao AJaj v pr/AoJno.s/; Jož/ve/a /sr;7;čno pre.svsjss .s pog/eJom v časa .svojega na.s/ajanja m porajanja.
/e/n 7 995 naj /n 7/a.s/ z vsem/ ž/ev;7Aa;m Jo.seg/a o/so/; 690 .s/ran; oA.sega. /7reJn/žA/ oJAor v seJanj; .se.s/av; men/, Ja je /aA načr/ ,s;eer amA/c/ozen, AAra/; pa /o/;Ao rea/en, Ja Ao .spreJv/Jen/m/ ma/er/a/n/m; možno.s/m; /;;J; aresa/č/j/v. Pčč/na č/anov, A/ .sAr/;/ za /zJajanje 7/s;s/;, je nepopns//j;'vo zagnana. NeneAno se /mJ; /nJ; za že Ao// Ava/;7e/no rev;jo. Če pa oA.s/aja možnos/ /n pr/prav//'er;o.s/, Ja os/govorno.s/ za /zAajanje 7/as/; prevzame n.spežnej.sa eA/pa, naj se /o zgoJ/ Arez zaJržAov. 7/esn/c/ na //';;Ao pa je /reAa poveJa/Z, Ja na seJanjo njeno vseA/nsAo zasnovo Jo seJaj že n/ A;7o Ar;7;'čn;7; pr/pom A.
M/e/ožnjem /e/;; se Ao 7/as/ osamosvo/;7a. 7bs/av//a se oj JoseJanje ;'zJaja/e//7ce, oJ 7/sAarne Novo mes/o oz/roma njene Do/enjsAe za/ožAe. Za njeno ;'zJaja/e/js/vo se je oJ/oč/Zo 76 oAč/n ž/rže Do/enjsAe, 7?e/e Araj/ne, Nočevja, Posav/a /n Zasavja. OJgovorna AoorJ;na/;vna v/oga za /zpe/javo /e ne/aAAe na/oge je v roAaA žnpana novomežAe me.s/ne oAč/ne.
Nas/ Ao pr;7ago J;7a svo/o no/ranjo ofgan/z/ranos/ sA/a Jno z Jo/oč;7; ZaAona o javn/A g/as;7;7; /z /e/a 7994. 7zJaja/e/j; rev;je se AoJo oJ/oč/// že za oAAAo nprav/janja, /ore/ za sA/a J a/; za Je/n/žAo JrnžAo. 7)rng/ Jo/;oJA; za /zJajanje /e pnA//Aae;je AoJo že oAveznos/; /z naročn/n /n proJaje /er /z Je/eža, A/ ga rev/j; namenja Afm/s/r.s/vo za An/Znro.
.Se napre/ pa naj Ao /zračena oz/roma /zAazana /;;J; naA/onjenos/ sponzorjev NeAa/er;, nj/A /mena so A;7a preJs/av/jena v posamezn/A zvezA/A, so v pre/eAAA /e/;A oJ/oč/Zno pomaga//, Ja rev//a n/ Jož/ve/a svojega ž/v/jeMjsAega AroJo/oma.
^ 7z preg/eJn/ce vseA/ne /e ž/ev;7Ae se /aAAo prepr/čamo, Ja so vs/ njen/ razJe/A/ Jos/ojno, Ava/;7e/no preJs/av/jen/. N/ pa noAenega 3 pr/spevAa s poJroč/a 7/as/oče Anj;ge.
ZapA' o LadAa	opeA*A!CAAAAA nAAie/AnAt;, pa 5*e zc/aj Aere Aa^A
AoA po.sAaAnAAO pnznap/'c AijegoveAAAa de/n, ave//av//'eAt;AAt /A; pA-/'zA;anAn doAna /n v 5'veAa.
^pnpmM /c že A;a,dedA:ja AAcvi/Aa 7^a,sd. DetAoAieAAo jo Ao oAAAova/o ;AreJn/.^ro pod vod-sAvom odgovornega ;aedn/Aa, A; ga Ao /n:enova/ /; o v; /zdaja^c//' rev/je.
77oVO AAAC.SAO, 2J.2.799J
./ože AAnjca
Rast )-2/1995
RAST L.V!, ŠT.12(31-32) MAJ 1995
REVUA ZA
UTERATURO KULTURO <N DRUŽBENA VPRAŠANJA
LITERATURA
7?/ me.s/o prepoznavam krez z/;amenj m znakov .skoz; pore na kož/, ^koz/ zapr/e veke.
7r/ me^/o je mc.s/o moj/7; o/ročk/7/ korakov .s- po.s/aje Jo 7rga, oJ Trga Jo Beke,
Jo/go romanje v Jan, keg p//c prej kaJ/n/.
7b me.s/o je n/oje me.s/o, čeprav ga ne //;;k;m.
7o me.s/o /rrepoznavan? oj ko.s;7/ nog Ja/je
po vroč/7/; nekJanj/// ce.s/, po k/a/a J: p ra/; a,
po .s7aJk/7/ že//a/; /n če ko/j po .s/rak/;
oJ pečpo/; n; oJ neskončne raz Ja/je
mej Afe.s/om /n mano,
meJ 7rgom m Mo,
n;eJ Beko n: nač/n/ po/okom.
7o n;e.s/o prepoznavam ko/ če ve/javno .vrečko z zmeraj na novo poJa/jčnn;m rokom, ko/ začaJen/ pr;č/ek, ko/ ma/; Ječko s /ay/m k/okakon; m .s svoj/m jokom meJ grozJ/ Z/aJ/, c/ganov, konj m vozov, meJ kop/ oJ vra/ Jo v ra/ /e a J o//e p/čarne, meJ vonj/ neaž/7;'k Jokro/ /z .s/ačč;'čar/;e, meJ romanjem .s podaje Jo 7/ga, oJ 7rga Jo Beke /n o J Beke nazaj /n na veke vekov...
T*o /cm ga poznam. Ne po 76zp;7/jn /n Breg// ne po pon;žno.s/; Lama/a prej Brko /n 7/n/ore/fom, a po ran//;vo.s/; p//c /n nj/T/ovem //ega /n po //asme/:// czgan/ce, črne, .s .sveZ/i/čk/n/ ob^/refom okrog g/a ve ofroč^/a v njenem naročja.
.SveZ/o o.so/:č/'e v zamazan/ ca/;.
7ežko romanje v večnem enakonočja na oJcepa meJ če neok.s/oječ/m /n že m;na/;m.
VLADIMIR LAMUT: Zima ob Krki, iaviran tuš
LITERATURA Rast 1-2 /1995
Tone Pavček
LITERATURA
Rastl-2/1995
7AME/V/C/1 /
7enzenzca /e/zz/za, aA /paje /enze ve z/nezrz/ /zav/a/zjanz g/apa a/rav/pa, neagre/a Aa/ /zreJpanz/aJna prenze, z ačnzz Aaga/znaz{ z /zv/z z/Aav/pa.
Z naga na /paje/z/ ArA/a, z raAama na /prz/7A raAaA, na /pajzA Ae/A z zzv/z v/ajznz n; /e /njen?. ATeJ /zanza /naj čav, A/ /eče //a /pa/7' v/ragz,
a ga ne praeav, Aa/ vazna ve praeav n/er/ je/vep/'e, p/7/jc, na //e/; Jan /z /zaJzenz//'a, zagraAja, zz/zaJ /z/avča /e/ne, /e aJ/z/ap//'av, aJ/agavga pv/ran AaAar pve Aež/za, Aega/na, nzz7;//zpa.
Z /a Je/av než//a, z raAa //7/Aeče že/zvAe, AaAar Ja v/z;7av /na/ nza/A z ne/zrevaA//7pa vpa/a /zzeAAa gaparzca Da/enjvAe.
7aAa p ve///' a// /e/zz za /a/za /zana/J/a/n /pa/ gapa/; /zva/nz/v/a p/vaAa /zeveJa;
/zzč, Aar je, //e /zra/zae/e, pve ve aA/zap//a /7/ /za/'e /z/J/ z nza/čečznzz av/z vpa/ A/eJa.
7/jM/v/V/C/i 2
7e///e///ca, raJ/7 ve/// ve a/z /e/z/ /7/ v /a/za A/ A/na/a /za/zzA/zz7, za/a pe/n, Aje zzp/ra, p AaAvnenz /zre/z/avenenz /aAa a//' p v/ravne/n Aaga
er//a paJa /pa/ega /znJzenz//a, Aje vAazz' /pa/'e p/jage, aA//'aAe, /a//na//e pj/ra g/av /zer/z/e/z/Vz, A/ j//// /z /en/a/e
/// A/7a Ja//a v/a/z/7/ p /ac, /7/ g/av /zv/zA,
A/ va v//' /z Jnepa p nac /7/ ve p veAz' zz/eA/z.
ZJaj va aAa/7 Aa/ ž/pa /anz//enje zvAer
vpe/ZaAe a// vpe/AAanje a/g /7/ /naAa p /zeAz nerevnzen/ rev/zzcz, A/ Aa /zav/a/a /zre/ a// v/c/ /aJ/ /zava avaJa.
7e/ne///'ca, /zav/z Aa/nne, A/ ven/ j/7/ nzc/a/ pa/e, /eža/z //a J/za, //e pračaj zgrač, /e/z/7/ v/za/n/nag rajvz' aA Jež/a p AaAvnenz v/ranvAen/
raAapa vAr/pa/na przz /za Areg Aa/nen vpa/'e nreJ/ze /zeč/ne, Aan/e/z, A/ z /zj/nz gapar/v vpa/'e /en/ne vArzpnav/z' zagra/z/'a, v pa/
nzzzerere /7/ a/e/aja... /Vaj ga najJenz,
/a Aa/ne/z, /ze za nzae /7/ revz/en a za /zagapar z nzz/a venca p /pajz' g/aAnzz, Aa /ne /zaA/zče.
Znze/z.
	VSEBINA	str.	RAST št. 1-2 (31-32)
UVODNIK	Obetavno za nadaljnjo rast Rasti	3	Jože ŠKUFCA
1 LITERATURA Poezija	Novo mesto	7	Tone RWČEK
	Temenica 1	8	
	Temenica 2 Temenica 3	9	
	Spoti	9	Martin KADIVEC
	Pridi k meni na dežeio	10	Jure MURN
	Pijanec Ariadna		
	Večerne zarje Nad Jurijem	10	Franci ŠALI
	Pozno		
	Tvoj obraz Zaman čutim	11	Ivan ŠKOFLJANEC
	Prst dehti Minevanje	11	Marjanca ŽVAR
Proza	Hudič	12	Marina CVETAJEVA
			(Prevod: Lidija GAČNIK GOMBAČ)
	Stoje na giavi in prevračanje kozolcev		
	dedka Severina Šatija	23	Ivan GREGORČIČ
	Čumnata	31	Jože AMBROŽIČ
11 KULTURA	Uvodna beseda	35	Marjan BREZOVAR
'	Igralci so prišii (odiomek)	35	Jože GALE
	Ladko Korošec	41	Ivan GODEC
	Čiri) Kosmač (1910 - 1980)		
	Petnajst let pozneje	50	Marta FILLI
	Marijina cerkev v Stopnem - novo-odkrite freske Janeza Ljubljanskega	53	Robert PESKAR
	Jakob Savinšek - obzorja in detajli		
	umetnikovega ustvarjanja	60	Sonja KLEMENC
	Parki za življenje in Dolenjska Začetne stiske in uspehi Knjižnice	70	Andrej HUDOKLIN
111 NAŠ GOST	Mirana Jarca	75	Vilma PIRKOVIČ
	Iz samote in molka		
	(Pogovor s priorjem pleterske kartuzije		
	p. Janezom Hollensteinom)	83	Milan MARKELJ
IV DRUŽBENA VPRAŠANJA			
	Slovenci in druga svetovna vojna		
	(Ob 50. obletnici zmage nad fašizmom		
	in nacizmom)	95	Bogdan OSOLNIK
	Slovenske dileme glede regionalizma in		
	povezav v svetu	100	Marjan OSOLNIK
V ODMEVI IN ODZIVI
24. podelitev Krkinih nagrad	113 France BERNIK Miloš KOVAČIČ
Dolenjska arheologija v letu 1994 Bernarda Potočnik, Hmeljnik Šinigojev protivojni roman Novosti Dolenjske založbe VI GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON	115 Borut KRIŽ 119 Mojca RAMŠAK 121	Milan MARKELJ 122	Franci ŠALI 129 Karel BAČER
VI KRONIKA December 1994 - februar 1995 Sodelavci te številke	135 Peter ŠTEFANČIČ 150
NASLOVNICA: Jakob Savinšek: Letni časi - Pomiad, 1955, beli marmor
OBETAVNO ZA NADALJNJO RAST RASTI
Z	zamt/Jo je pr/š/a Jo Ara/cev za Jnja jjvz//naj š/ev//Aa
pe/ega /e/n/Aa Aa.s/t. 7aA/ prc.s/ez/A; me J /jo.sa mezdam zvezA/ za revijo vseAaAor n/so reA/amno Jejanje, za/o naj A/ Mo v /M; o Jajc /a A; A vrze/t /na/o a// n/č. A/a /e; (neprijazne) vz//-ajno.sa za rojevanje /n oAs/oj revije je za na/n/ /n .sArajn/ čas je, Ja .se j/ za Majo AJnej.se razvojne /nožno.sJ.
Veš/evA; /neJ JoAoJA/ /n ZzJa/AZ za revijo v pre/eA/em Ao/eJarsAem /e/n so poAaza//, Ja je napravi/a na J Jeve/.s/o tisoč Jo/ga. Ar/A/ižno po/ov/ea /ega zne.sAa je nas/a/o zaraJ/ še ne///*oJa/n7; /zvoJov prve /zreJne š/evi/Ae Aa.sli.
Čeprav /zAaja Aas/ že še.s/o /e/o, še veJno n/ Jovo// znana e prostoru. A7ars/Aje je še prava neznanAa. O npj .se ///ae gotovo prema/o ///še, reA/amn/A //o/ez zanjo n/ noAen/A. Ce A/ /me/a več naročn/Aov /n otgan/z/rano proJajno mrežo, A/ A// /z/ržeA zanjo več/7 /n še z ve/jo vnemo A/ nastaja/a. /VoAena AiJti/rna rev/ja na ,S7oven.sAcm se samo s //roJajo ne more vzJrževa// /n oAnnv//a/i. Aev/a/no Aogas/vo /ma vreJnos/ za Janes, za Janašnje Ara/ce, neprecen//7vo //a je /nJ/ njeno Aogas/vo za zgo Jov/nsA/ s//om/n. /Ve gre//oza A/// g/oAoAega s//oznanja, Ja za///sana AeseJa os/ane. /n Aasti ne Ao /reAa preveč zarJeva//, če Ao AJaj v //rJiozA;os/; Jož/ve/a Ar///čno //reso/o s pog/eJom v čast/ svojega nas/ajanja /n //orajanja.
C /e/a 799J naj A/ Aas/ z vsem/ š/evi7Aam/ Joseg/a oAo/Z 600 s/ran/ oAsega. fVrez/n/šA/ oJAor v sejanj/ ses/av/ men/, z/a je /aA načr/ s/cer amA/c/ozen, AAra/t'pa /oAAo rea/en, Ja Ao spreJv/Jen/m/ ma/er/a/n/m/ možnos/mt /t/J/ t/resn/č//7v Ačč/na č/anov, A/ sArA/ za /zz/ztjanje Aas/i, je nepopt/s///7vo zagnana. /VeneAno se /rt/JZ /t/J/ za še Ao// AvaA7e/no revtjo. Ce pa oAs/aja možnos/ /n pr/prav//enos/, Ja oz/govornos/ za /zAajanje Aast/ prevzame t/.spešnejša eA/pa, naj se /o zgoJ/ Arez za JržAov. Aesn/c/ na Z/t/Ao pa je /reAa poveJa/Z, Ja na seJanjo njeno vseA/nsAo zasnovo Jo seJaj še n/ A//o Ar/Jčn/A pnpomA.
M/e/z/šnjen: /e/n se Ao Aas/ osamosvz//i7a. Aos/av//a se oJ JoseJanje ZzJaja/e//7ce, oj 77'sAarne /Vovo /nes/o oz/ro//;a njene Do/enjsAe za/ožAe. Za njeno i'zJaja/e//'s/vo se je oJ/očt/o 76 oAč/n š/rše Do/en/sAe, Ae/e Araj/ne, Aočevja, Aosav/a /n Zasav/a. OJgovorna AoorJZna/Zvna v/oga za /zpeZ/avo /e ne/aAAe na/oge je v roAaA žt/pana novomešAe mes/ne oAč/ne.
Aas/ Ao prJagoJJa svz//'o no/ranjo otgan/z/ranos/ sA/a Jno z Jo/očZ/Z ZaAona o javn/A g/as///A /z /e/a 7994. /zz/aja/e//7 revtje se AoJo oJ/oč/A še za oA/ZAo t/prav//anja, /ore/ za sA/aJ a// za Je/n/šAo Jrt/žAo. Drag/ JoAoJA/ za /zz/ajanje /e pt/A/tAactje AoJo še oAveznos/Z /z naročn/n /n pro Jaje /er /z Je/eža, A/ ga revtj/ namenja Afints/rs/vo za At///nro.
.S*e napre/ pa naj Ao /zrztžena z/z/roma /zAazana ti/Ji naA/onjenz/s/ sponzo/jev /VeAa/ert, nj/A /mena so A//a preJs/av//'ena v posamezn/A zvezA/A, so v pre/eAAA /e//A oJ/oč//no pomztga/t, z/a revtja n/ Jož/ve/a svz//ega ž/v//enjsAega AroJo/oma.
Rast 1-2/ 1995 /z preg/eJn/ce vseA/ne /e š/ev//Ae se /aAAo prepričamo, Ja so vs/ njen/ razJe/A/ Jos/ojno, AvaA/e/no preJs/av//'en/. /V/ pa noAenega 3 pr/spevAa s poJroč/a Aas/oče Anjtge.
Zap/.s' o LaJbzz Noro^etz, opernema arne/n/bM, pa .se z Ja; bere ?aJ/ bof po.s/zzmno przz/zanje njegorennz Je/a, zzre//'ar//*ezzbn /a pr/znan;7n Jozna /J v .sreZzz.
Mpopra r/je že nzz.s/e Jnja ,Jer;7ba /?a.s/z. Doborzčzzo ja bo ob/zbora/o zzreJnz.s/ro poJ roz/.sZrozzz oJgorornega zzreJrzzba, bz ga bo zozerzora/ nor/ zzJaja/e//' rerzje.
Noro nze.s/o, 2J.J./995
,/ože ^bzzjča
RAST-L. V), ŠT.1-2(31-32) MAJ 1995
REVMA ZA
UTERATURO KULTURO <N DRUŽBEMA VPRAŠANJA
LITERATURA
7o me^/o prepoznavam brez z/tamenj m znabov .sboz/ pore na bož/, .sboz/ zaprle vebe.
7o me^/o je nte.s/o mo/7b o/ro.šb/b borabov .s' po.s/a/e Jo 7rga, oJ 7/ga Jo Pebe,
Jo/go ro///a/;je v Jan, beg p//c prej baJ/m.
7o me.s/o je mo/e n/e.s/o, čeprav ga ne //aban.
7b me.s/o prepoz/tavan/ oJ bo.s/b nog Ja//e
po vroč/n/ nebJanjJt ce.s/, po b/a/a /n praba,
po .s/aJb/b že//ab /n .še bo// po y/raba
oJ pešpo// /n oJ ne.sbončnc razJa//e
m e J A7e.s/on: a; nta/to,
me J 7/gom /n Mo,
meJ Bebo /n na.š/m po/obom.
7b nte.s/o prepoznavam bo/ .še ve//'avno večbo z zmeraj na novo poJa/jšan/m robom, bo/ začaJen/ pr/.š/eb, bo/ mab Ječbo j /aj/m b/obabom /n .s .svopat jobom meJ grozJ/ //nJZ, c/ganov, bonj /n vozov, meJ bo/o oJ vra/ Jo vra/ /e ab o/:e p/.sarne, meJ vonj/ neaž/7/b Jobro/ /z .s/a.šč/čarne, meJ romanjem A' po.s/aje Jo 7rga, oJ 7/ga Jo Bebe /n o J Bebe nazaj /n na vebe vebov..
Po /em ga poznam. Ne po Bap/J/n /n Brega ne po pon/žno.s/Z Lama/a prej Brbo /n 77n/ore//om, a po ran//7vo^// p//c /n nj/bovem bega /n po na.S'meba c/ganbe, črne, .s .sveZ/t/šba/i ob.s/re/om obrogg/ave o/ročba v njenem //aroč/'a.
.S've//o o.sonč/e v zamazan/ ca//.
7ežbo romanje v večnem enabonoč/n na oJcepa meJ še neob.s/oječ/m /n že m/na//m.
VLADIMIR LAMUT: Zima ob Krki, taviran tuš
LITERATURA Rast 1-2 /1995
Tone Pavček
LITERATURA
RastI-2/1995
7EME/V/Č/1 /
7ea;ea;'ca ?ea;aa, c;/) ?po/'e ?ea;e AC zraera/ aaA/aa/aa; g/apo o?roA?pa, ;:eogre?o Ao? preApoa;/aAao pre/ae, z oč?a; Aoga?;ao^ z HAT; nAo.Ap;;.
Z aogo aa ?po/ea; ArA?a, z roAaa;a aa ?po/;'A roA;;/;, aa Ivo/;'/; /;e;7; z HA?; A?o/;a; A; ?e /a/e/a. Afe;/ aa;aa /ao/ ČHA, A; ?eče //o ?po/7 A?/ag;,
H ga ne pračaA, Ao? AH/;:;; AC prača,! a;ee//e/.!e!/'e, prA/'e, n;; Ae/; ;/a;<
;'z //oAze/a//a, zagroA/'a, ;zpoA ///aiča ?e/ae, /e oAp/ap//'aA, oe//agaA ga p.sTraa AaAor Me Aežao, Aego?ao, a:A;//;'po.
Z ?o Ae/av aež/;o, z roAo //;;Acče že/;sAe, AaAor ;/;; A/araA a;q/ /ao/A z /;e//reAa/;//;po APO/o /aeAAo gopor;'co Do/ea/AAe.
7aAo p .scA; oA ?eA; za ?aAo po;;ap//ara ?pq/gopo^ /;Aa/;?HA?a p;.s'oAo Ae.!eAo.* a;'č, Aar/e, /;e pro//a;/e, pse Ae oA/;ap//'a A; /;o/e ?;;;/; z a;o/čeč;a;; HA?; .spo/' Are;/o.
EEME/V7C^ 2
7ea;e/:;ea, ro;/;7 Ae/a Ae o A ?eA;;;; A ?aAo A; A;;;a/;; /;o/a'A/a7, za?;; peza, A/e ;zp;'ra, p AaAiae;;; //re///;;Ae/;e//! ?oAa a/; p A?raA/:ea; Aoga
čraa po;/a ?po/'ega /zor/ze/a//;;, A/e AAoz; ?po/'e p;/Hge, oA//';;Ae, ?o//aaae p;/;ra g/a.s' /;ero/e/;;7;, A; /;//; ;z ?ea;o?e
;;; A;7o;/;;/;;; A?;;/;;?; p /ac, A; g/a.! ?;.s?;7;,
A; Ao A/; ;'z ;A;epa p aoč A; Ae p AeA; ;z?eA/;.
Z;/a/ Ao oAo/; Ao? ž;'po /oa;//e/;/e /sAer
APe?/oAe a/; APe?/;Aa/;/'c a/g A; a;a/a; p /:eA; aereAH/ča; re.s/ae;, A; Ao /;oA?a/a /zre/ a/; A/e/ ?;;;/; /;a,!a HAo;/a.
7e/ae/;;'ea, //HA?; Aa//:/;e, A; Aea; /;7; /ae?;;/ pa?e, /eža?; aa ;A;;;, ae prača/ ;grač, /e//;7; A//o/a;/;os; ra/A; oA ;/ež/a p AnAčaca: A?;;;aAAe;a
roAaPH AA;;'poraa prz; aa Arcg Aaa;ea APo/e a:c;A;e /zeč;7;e, Aa/ae/;, A; z /:/;a; gopon.š Apo/e ?ea;ae A'Ar;p/;oA?; zagroA/a, APO/
aazcrerc A; a/e/a/a... 7Va/ga aa/;/ea;,
?a Aa/aea, ae za /aoč ;a reAAeg a za pogopor z a;;7o Ae;;co p ?po/; g/oAA;;, Ao a;c //oAAče. zla;ea.
Tone Pavček
PE/ME/WC4
3
7emen/ca, /:np'ga mo/';7; .sTar//; /[a.s/opop.' m//nog ^ač/7/; pa.sr/r/'ep pre,s7/cn; Aam/;ot; r/o/g/A Mr čaAanja <7; zrenja v omamno preg/Aanje, v nezar/ržno preraAanje p nopo,
7/, A; ne peč za poč/reA ponoč/ čez r/rn; za po^raneA, a peč za nežnosr Aape// por/ je/č/n/n; /oAom, za raz.sezno.sr por/a par/ pr/mj/m roAom, a rnr/;, AaAo je zr/r.s7/'/po ArareA a: ran c A
ra/? mer/ zgoraj m .spor/aj, AaAo je ;;ač r/e/ež nerazr/raž///po oAoje, pn.sr/ me če, pa čerar/; p Arezg/rrsjn
o/? .se/?;, na Arega, ;;a Aega ror/op /n ča.sa, /n zap/č/ parne če e;; na.s/as?
/ra/ra m/nepam poča.s/ p rpoyem Arezča.sja.
.S' POP/
M COZD/7 p.saAa .srpar p .srpar.srpo čepefa. .Senca ;:ajAo//' n/;a .ser;čno m/.s e/ pa.se r//Aa.
7C4EO Aogar Araj
.s' mencam/ n: pf/rj/nn /men/, z pzg/A/ ;rap,
.s* Are.snnm semen;.
z/ MEAA4P/VO pozpa;;ja, .spern naznanja, r/a or/ o.srr/A oAr/.sop rc/e.s' o.sra/e Aor/o /e .sence, Aega/e ar/ ra/ r/a ;;eAc.s.
OE47V.ŠENr/an. A*a&rčen r/a;;, raAšna noč. /VeA//.sA; o p; n' p .sa;;j.sA; oAroč.
OD DPEMA4 /rap//a. ,S';po jn/ro, .s/p r/a;;. 7e.sen.sAa n;eg/a.
.SAoz .s/ra.sro .s/p/na pr/če/: ččeAe/a.
LITERATURA Rast 1-2 /1995
/VE z načo,
.s* spaja /n/e/rgenco /era pr/č.
OA.sega .s-poj oA.seg /n n/č.
Mara
Praac/ Na//
LITERATURA
RastI-2/1995
PE/D/ X MEN/ N4 DEŽELO
Nar/ar Ao .srce mAo že/e/o, pr/r// A men/ /!a Ježe/o.
Lr;/)/rri le, pr/r// spooVrn// na spreAor/ po /mš/ //var//.
Bor/o vse cvetoče rrare r/eA/e/e žare.
Nar/ar Ao .srce Ao/e/o, pr/r// A mem na Ježe/o.
PIJANEC
Z rez/o je včeraj AAojA//, pr; A: soser/n ma/o .sem zav;7.
No se vrnem or/ soser/a, žena me gre/o pog/er/a.
./e zače/a gor/r/ijaf, r/a /te pomagan; /; rez/n poArar. ./e .še reA/a "poAer' se, A/er .s/ A;7", pa .sem .spe/ čez par rrennrAov pr/ soser/a p//.
Danes poA/rr; rez/ne, mem Aeser/e ne z/ne.
N4D7EE//EM
/Vos/ me A/sagava po/, z/A//'c.
Mre// vzg/A m/ asrne preg/A//e.
Hrer
je pr/s/n/n;//, je s//ša/ mr/p, A/epere// je oA.sfa/, je m/An//.
NaAo razAošno ra /np,
Ao Aap//e jagor/ne magme m er///o,
Ao sve/ je AaAor /zr/ZAm/.
ARIADNA
/z neAega r/rngega sve/a v moj sve/ je pr/š/a Zr/ar/na, r/eA//ca m//a.
/V/rAo reš//no je /me/a s seAoj, Aer se n/ namen//a /zgaA/r/ z meno/.
VEČERNE ZARJE
OA večermA za/jr; A še/ sem v sanjaA sprsr/ po /:jen/A /aseA.
M/r/e/ sem /sAro v njem/; očeA.
/n nasmeA,
Ao v svoj/A r//aneA njen oAraz /me/ sem A/ag.
Hm, r/a Ao sper /ep večer v srca zaner// nem/r Da Aor/o sper večerne za/je vaA//e me v sanje.
POZNO
Ver/r/ rema, v /zA/
Aap//7 Aoža pocnr//a v svrr/ A/ap.
.S'Aor///an
rrap//en?
or/ .smo/mA grap A reA/.
ZA,
ona, jaz...
OAa v resm sanjava
r/a//'e ArezArez/a.
Morr/a t^a/aa /^o/'o/?raz ^ /te/eat CfC/a,
/t; ga tt/rgaat Z/; fzaateat za oAra.t'.
ZAMAN ČUTIM
Mo/'a r/Za/t jeMa.
Mo/a t/Zaa je top/a.
Moja c//aa jepraz/ta.
Zaataa ča/Za;.
Zaataa ca/taat. Zataa/t pro.?Zat za /te.ser/e /to/ za Ara/t z aaie /tjtTe.
PRST DRHTI
Z /Z.w7tZ dražje Jež po/z/ atee/ Aa/a/a /coZ a e/toč.
A/ar/a//ča Žrar Af/AEU4A(/^
aa potMt/tjZco prazaaa' or//ožeao ae.rAoač/e
a; er/ ož/ae /totra/tjo.sVZ t^/eajeaa pe.seat
prepaičetta r/ot;7t;t or/atet-a
razA/aae Z/aztje A'/ tt/Zrajo po/
.s/tozZ ateg/o
o/te^eao aa atoje <r//aa/
p/e.saZfZ a:a/: /to ra oje vzg/av/e
LITERATURA
Rast 1-2 / 1995 prer/ea or/Zr/eat .s/ zapojeat
j ] pe.tera o ze/caZ/t a:eta//7/;
A7oa/a čtt/Zat A'ojo <r//aa, /ter at7co/Z /e ae Z.fčera; /a a/Mar at.scat .saa;.
Z tZaa' /trazr/e pr.st r/r/ttZ /col r/e/t/e prro aoč.
Marina Cvetajeva; reproducirano iz knjige Glasovi časa, antoiogija desetih ruskih pesnikov dvajsetega stoletja, 1978
LITERATURA Rast 1-2/ 1995
O //roz/ /VnJ/č je n/.s/cu /tartleZ/teM A7an/:// Cvelo/cvu (7292 - 799/) p/.sa/n 29. oA:lo///*n 7929 .svo/7 čeRt ///-//'aleZ/ic/ Z. Z. Ve.s/crttv.' "f/fe/z: zaporeJno pog/a^e .svo/cga olrožlva "//at/tč". A77s/a/;, Ja .se ate /za e/atgraetja /ta /:je/a poMeat oJ&nža/a, /ta če/trap zaraJ/ g/obo&ega /iceatetja at tta//t/a7tejšega .svcl/z/JaMlva. 7a .sa p.st /ta.sta/t ".svel/a/:;", a Aa/crt ata/a je /trape r/apeetta.stt." 2. aapeai/tra 7929 /cta /ta je 77 N. ATaraatcept aa/tt'.sa/a fa/e.' "Z<7aj /tr.šeat 7/a Jiča, /tajata atravtpa, - prejet/; ,sc a/t /tjeat, la .se /trapt et.sta zare.s ae a/taztat, e/a že Jve art /tt.še/tt a/t aJ/trteat a&att, - .saata /tr.stt a/taztja - at /atttee/s /ta.sa."
M/trazt 7/ttJte 777arata Cvetajeva raztis&tt/e /tratct/t /zrzž/ega t/t /tttJteepe^a p .spa/e/a žtp//eaja, aa Ire/talTte že aa /ttc/t z /t/a,sjetatja. 7Ja,stt'čaa M/tat7a/t//eat /tat/tč /t/eaega atra.štpa .sla/ta /tret/ tta.s &al /taa.se/tttep.s/trtp/te^a, prepove Jaaega ta ae/ta/tare/eaega, razra.se /ta .se p .stat/ta/ v/la/ae eae/gtje.
Zgraža je /tt.saaa p .stra.staea; jezt/ta /trpe a.se/te. Z /trt/tapeJae/a ta/ca .se prep/elajo raz/atž//a/tja aJra.s/e /trt/tapeJrtt a/Ae, 7tt tzet.ščttje .spa/a raz/ae/ja Ja a/tapet/apaaega,spela, t'/t alra/ca, /ct ".spajega/taJtča"Jažtp//aae/ta.sreJ/ta, a ate ataaj zapezajače. fraza je .stJaa zaat/atpa ta razaaraJaa, p/cZ/ačaje raz/tcae ža/tre. 0.slrt7ta att.s/t je p aje/ z/tla z a.slrtaa pog/eJa, razč/eajepa/tje /a.sl/te Ja,še ta ajeat/t aa/laajšt/t vzg/bov z /t/e.ščečtat /taJaja/tjeat lajega gapara.
7a, Ja ja je /tt.sa/a /te.satca, se Ttaže p zgasčeaa.slt /zraza, /st' se p ese/'t'slte/tJt Je/t/t /trt/t/tža ajart.slt/st, p /taat/taztctjt ta talet/taaTtctjt, /taJa/t/tt Itslt/t tz aje/te /taeztje, z /aaažtca pezajep ta /taatt.š//a/ep, laJt vej/c, /st jt/t a/tara/t//a rtlatalpar/ta, /ta če/trap s le/a /cršt /trapa/tts/ta /tar/aa.
M aa/teat Jragt /trazt /te /trt/taja p lafa čtslt a/t/t/st Ja tzraza Iragtčaasl, a/tar/tasl ta saraazažtga/aa slrasl Cpelajepe, ajeaa slra.šaa asa/a//eaasl.
/aJtja Gae/tf& Gttat/tae
Z atra/sa/a se /tapeza/ je TtttJtč.
Hudič je živet v sobi sestre Vatcrije - zgoraj, naravnost s stopnic - rdeči, attasno-modri-štofasti, z večnim in močnim poševnim stebrom sonca, v katerem seje neprestano in skoraj nepremično vrtinčit prah.
Začcnjato se je s tem, da so me tja vabiti: "Pojdi, Musja, tam te nekdo čaka," ati: "Hitreje, hitreje, Musjcnka! Tani te čaka (zategnjeno) presenečenje." Skrivnostnost čisto pogojna, saj sem žeto dobro vedeta, kdo je tisti "nekdo" in kakšno presenečenje je to, in vabitci so vedeti, da - vem. To so biti ati Avgusta tvanovna, ati Asjina pestunja, Atcksandra Muhina, včasih tudi kakšna gostja, zmeraj pa - ženska, in nikoti - mati, in nikoti - sama Vaterija.
tn tako sem, napo) potisnjena, napot - od sobe - vsrkana, oktevajoča pred vrati kot kmetje pred pogostitvijo - z ramo naprej, odtočno gtej -vstopita.
Hudič je sedet na Vatcrijini postetji - got, v sivi koži, kot doga, z beto-modrimi očmi, kot jih imata doga ati battski baron, z rokami, iztegnjenimi vzdotž koten, kot rjazanska kmetica na fotografiji ati faraon v Louvru, v isti pozi večne potrpežijivosti in ravnodušja. Hudič je sedet tako mirno, kot da ga fotografirajo. Dtake ni bito, bito je nasprotje dtakc: popotna gtadkost in četo obritost, izjekta vtitost. Zdaj vidim, daje imet moj hudič idcatno športno postavo: tevjo, a po barvi - dogino. Ko so mi dvajset tet kasneje, med Rcvotucijo, za nekaj časa pripetjati dogo, sem v njej takoj prepoznata svojega Mišjega.
Rogov se ne spominjam, morda so majčkeni tudi biti, a botj gotovo -ušesa. Bi) pa je - rep, tevji, vetik, got, močan in živ, kakor kača, graciozno
Marina Cvetajeva in mnogokrat ovit okrog kipasto-neprcmičnih nog - tako da jc iz zadnjega HUDtč sprepteta mote) čop. Nog (stopal) ni bilo, a tudi kopit ni bito: čtoveške in četo attetske noge so stonetc na šapah, tudi tevje-doginih, z vetikimi, spet sivimi, sivorogimi kremptji. Ko je hodil, jc štorktjal. A vpričo mene ni hodil nikoli. Njegov gtavni atribut pa niso bite šape, ni bil rep - niso biti atributi, glavne so bile - oči: brezbarvne, ravnodušne in neusmiljene. Predvsem sem ga prepoznala po očeh in te oči hi prepoznata - brez vsega.
Dogajanja ni bito. Sedet jc, jaz - stata. In imeta sem ga - rada.
Potcti, ko smo sc presetiti v tetoviško hišo, seje z nami presetit Hudič, bolj natančno, našti smo ga - povsem nedotaknjenega, kot drevesce, ki so ga presaditi s koreninami in ptodovi, - sedečega na Vatcrijini postetji, v njeni taruški ozki sobi, ki je zžtebom teteta vjasmin, zvertikatnim žtebom ogromne, v jutiju nenavadne, žetezne peči. Ko je na Vaterijini postetji sedel Hudič, seje zdelo, daje v sobi še ena žetezna peč, ko pa ni sedet, je žetezna peč v kotu izgtcdata kot on. Skupno jima jc bilo: barva - s sivo-modrim pretivom potetja na železu, čisti led: peči - poleti, dostropna višina - in popolna negibnost. Peč je stata tako mirno, kot dajo fotografirajo. Z vsem svojim htadnim tetesom gaje nadomeščata, jaz pa sem se v posebni nastadi skrivnega prepoznavanja stiskala k njej z ostriženim, od potetja vročim titnikom in na gtas prebirata Vateriji Mrtve duše, ki mi jih jc mati prepovedata in zato Vaterija dovotita - data v roke, do njih pa - mrtvecev in duš - tako in tako nisem nikoti prišta, kajti v zadnjem trenutku, D) bi sc zdaj zdaj morati pojaviti - in mrtveci in duše - so se kot zanatašč zastišali materini koraki (mimogrede, tako in tako ni nikoti vstopita, ampak zmeraj samo, v pravem trenutku - kakor navita - šta mimo) - jaz pa sem, odrcveneta že od čisto druge -žive groze, sunita ogromno knjigo pod postetjo (tisto!). Naslednjič pa, ko sem z očmi poiskala mesto, s katerega so me pregnati materini koraki, se je izkazato, da ji/r več ni, da so se oni spet odpetjati naprej - na neko mesto, prav na tisto mesto, s katerega bom spet pregnana. Tako do mrtvi/; Jte? tudi nisem nikoli prišla, ne takrat, ne kasneje, kajti nobena moratna strašnost (fizična lagodnost) Gogoljevih junakov sc ni v meni nikoli zlila s preprosto strašnostjo nastova: ni zadovoljila v meni strasti po strahu, ki jo jc raznetita strašnost nastova.
... Odtrgana od knjige sem se stisnila k peči, z rdečimi lici k sinjemu železu, z vročimi tiči - k tedenemu. A k njemu - te v podobi peči, k njemu-tistemu - nikoti. Pravzaprav, vseeno - da, a na rokah in čez reko.
Ponoči se kopam v Oki. Ne kopam se, ampak znajdem - sama, na sredini Okc, ne črne, a sive. In niti ne znajdem, ampak preprosto, takoj, tonem. Sem že potonita. Začnimo znova: tonem na sredini Okc. In ko sem že povsem potonita in, zdi se, umrta - vztet (za katerega vem od prvega trenutka!) - na rokah sem, visoko nad Oko, gtava pod nebom, in nosijo me "utoptjenci", pravzaprav - en sam in, seveda, sptoh ne utopljenec (utopljenka - sem jaz!), ker ga brezumno tjubim in se ga sploh ne bojim, in ni moder, ampak siv, in privijam se k njemu s svojim mokrim obrazom in obleko, objemam ga okrog vratu - kar smejo vsi, ki se utapljajo.
Stopava po vodi, to se pravi stopa - on, jaz - se peljem. A drugi ("utopljenci" - ali kdo? njegovi podrejeni) glasno in radostno, nekje pod dnom - tu-uhjo! In, ko stopi na drugi breg - tisti, kjer je hiša Potenova in vas Bjohovo, - me z zamahom postavi na zemtjo in v glasnem - še grom se tako ne krohočc! - smehu reče:
"Hudič naj me vzame, če se ne bova midva enkrat vzela!"
LITERATURA Q nu je bito takrat, v zgodnjem otroštvu, to všeč: "Hudič naj me Rast 1-2 / 1995 vzame" - iz njegovih ust! Kako me je do dna trebuha ožgata ta drznost!
Prenese) me je čez vodo, potem pa, kot najnavadnejši kmet - ati študent -13 "hudič naj me vzame!" - kot da bi se on tahko tega bat - ati si žele) - kot da
'Prcv.Fran Levstik
LITERATURA
Rastl-2/1995
bi njega ali mene na njegovih rokah - sploh lahko vzel hudič! In nikoli me ni razžalostila misel, da je to - zame, zaradi prizanesljivosti do mojega otroštva, pika na i lastne idcntitč, da sc ne bi zmotila, da je on - v resnici -on. Ne, samo igral se je - navadnega smrtnika, da "jaz nisem jaz in to ni moj obraz".
Naj povem, da se je zaradi osupljivega - iz njegovih ust - "hudič naj me vzame", sama obljuba "midva se bova enkrat vzela" nekoliko oddaljila, ko pa sem se naužila njegovega vzklika z vsemi njegovimi odmevi v meni, sem se sama nekoliko o&fa//;7a - o, nevzdržnost tega triumfa! Brez vsake moje prošnje, sam od sebe... me bo - vzel! Čisto mokro, čisto majhno...
In tako, nekoč, ko nisem več prenesla samotnega triumfa, ko sem se že ugriznila v jezik, a potoka besed - nisem mogla ustaviti:
"Mama! Danes sem sanjala... o utopljencih... Kot da so me dvignili v naročje in prenesli čez reko, tisti glavni utopljenec pa mi je rekel: "Hudič naj me vzame, če se ne bova midva enkrat vzela!"
"Čestitam!" je rekla mati. "Zmeraj sem ti govorila! Dobre otroke prenesejo čez prepad angeli, takšne kot ti pa..."
V strahu, daje zaslutila resnico in jih ho zdaj imenovala in s tem vez za vselej pretrgala, sem pohitela:
'Ampak to so bili res utopljenci, čisto pravi, modri..."
Po nabuhlem se telesu črni raki ga drže!'
"In tebi sc zdi to -	je z ironijo rekla mati. "Kako ogabno!"
A z njim sem imela razen ponavljajočih se srečanj, o katerih sem že govorila - tipa srečanj, še eno edinstveno - neponovljivo. Kot vedno me zmamljajo v Valerijino triribniško sobo, a ne ena sama oseba, ampak več -cel šepetajoči in prst upirajoči krog: tu so in pestunja in Avgusta Ivanovna in skrinjičasto-šivankasta Marja Vasiljevna, ki se pojavi na pomlad, sredi mladih trat, in druga Marja Vasiljevna, z ribjim obrazom in čudnim priimkom Sumbul, in celo tista krojačica, o/? kateri in orf katere zmeraj tako diši po ricinusu (katunu) - in vse v en glas:
"Hitreje, Musjenka, hitreje, tam te nekdo čaka..."
Kot zmeraj, malo se upiram, malo smeh nabiram - omahujem. Končno vstopim. In - o, groza! Prazno. Na postelji - nikogar. Na postelji ga - ni. Samo rdeča soba, polna sonca in prahu. Soba je - sama, tako kot jaz -sama. Brez njega.
Odrevenela begam z očmi od prazne postelje do žar-pticincga paravana (za katerim ga bržkone ni, saj se vendar ne igra skrivalnic!), od paravana do knjižne omare - tako nenavadne: v njej namesto knjig vidiš sebe, in še do omarice z - kot govori pestunja - "drobnarijcami", od "drobnarije" do očitno praznega rdečega divana z gumbi, vtisnjenimi v malinasto slczcnasto meso atlasa, od atlasa do bele peči z modrimi kvadratki, ovenčane z uralskim kristalom in bodalicami... Še vedno odrevenela stopim k oknu, s katerega sc vidijo trstu drevesa: sive vrbe okrog zelene cerkve, sive vrbe moje tesnobe, za nahajališča katerih v Moskvi in na zemlji itak nisem nikoli izvedela in tudi ne poskušala izvedeti.
Z glodajočim občutjem: prevaaa-ral me je! - stojim, upirajoč čelo v najnižji okenski kvadrat, žgem si oči z zadrževanimi solzami, in ko končno spustim oči, da hi končno izpustila solze... - na vatiranem dnu okna, med dvema okvirjema, v zelenkastem steklu kot v špiritu! - cel roj majčkenih sivih poskakujočih, strašno veselih, vrbičastih, rožičasto-nožičastih, ki so vse okno spremenili v buteljko z vrbičastimi hudički.
Ko se vljudno nasmehnem, kot nad preotročjo igračo, in postojim za toliko, da ne bi užalila - ne njih, ki brez smisla skačejo in se me ne tičejo, ampak - tistega, malo potolažena, malo pa razžaljena, še zadnjikrat preverim, če je postelja prazna - in grem.
- Za pomiritev (fr.)
LITERATURA
RastI-2/i995
"No, kaj? No, kaj?" se pačijo in zmrdujejo pestunja, Avgusta Ivanovna, dve Marji Vasiljevni, krojačica Marja Ignatjcvna in še tri naftalinastc nune, ki me, v posebnih okohščinah časa in prostora, z divjim ščegetanjem tlačijo v Valerijin rdeči kovček za prepažem.
"Nič. Hvala. Zelo lepo," namerno počasi in nenaravno neprisiljeno stopam med njihovimi iztegnjenimi in že manj drznimi rokami. (Stopam in ne gledam, a vidim, da si Avgusta Ivanovna ni več zelo podobna in pestunji kdo ve zakaj iz kotičkov ust visi jezik...)
Hudički v oknu in strašni besi pred vrati sc niso ponovili. Kaj je bilo to? Navadna zamenjava, ker sam ni mogel priti - ali skušnjava, preizkus zrelosti in zvestobe: ga bom petletna zamenjala, njega, pravega in edinstvenega, za to vrbičasto množico? Torej, ko bom obrnila hrbet prazni - brez njega -postelji, se mar ne bom začela prostodušno - igrati?
Ne, z igro je bilo končano! Hudič mojega zgodnjega otroštva mi je poleg mnogih drugih stvari zapustil: nad vsem, kar je igra, vzklik, večen kot dogino zevanje: "Dooolgočasno!"
Zakaj je Hudič živel v Valerijini sobi? Takrat o tem nisem razmišljala (Valerija pa za to itak ni nikoli izvedela). Tl) je bilo prav tako preprosto kot to, da jaz živim v otroški. Ata živi v kabinetu, babica na portretu, mama na klavirskem taburetu, Mderija na Jckatcrinskcm zavodu, Hudič pa - v Valerijini sobi. Takrat je to bilo dejstvo.
A zdaj - vem: Hudič je živel v Valerijini sobi, ker je v Valerijini sobi, spremenjeno v knjižno omaro, stalo drevo spoznanja dobrega in zlega, plodove katerega - "Deklice" Luhmanovc, "Okrog sveta na Jastrebu" Stanjukoviča, "Katakombe" Jevgenije Tur, "Rodbina Bor-Ramcnskih" in cele letnike revije Izvir - sem tako požrešno in hlastno, nezadržno in z občutki krivde požirala, pogledujoč k vratom kot tisti k Bogu, a nikoli nisem izdala svoje kače. ("Ti je to dala Ljora?" - "Ne, sama sem vzela.") V Valcrijino sobo je Hudič prišel na pripravljeni prostor: mojega zločina -materine prepovedi.
A bilo je še - nekaj drugega. V Valerijini sobi sem do sedmega leta, skrivoma, sunkoma, oziraje se in prisluškovaje materinim korakom, prebrala Jevgenija Onjegina, Mazepo, Rusalko, Gospodično-kmetico, Cigane in prvi roman v svojem življenju - Anais, v njeni sobi jeMn ljubezen, je živela - ljubezen - in ne samo njena in do nje, sedemanjstlctna: vsi ti albumi, zapiski, pačuii, spiritistične seanse, simpatetično črnilo, domači učitelji, vaje, maskiranja v markize in natiranje trepalnic z vazelinom - a tu postojmo: iz globokega vodnjaka komode, iz kupa žametnih trakov, koral, izčesanih las, papirnatih cvetov, vame - z očmi gledajo! - srebrne pilule.
Bonbončki - a strašni, pilule - a srebrne, srebrni užitni stekleni biseri, ki jih je kdo ve zakaj - zaslanjujoč s hrbtom in čelom komodo - goltala prav tako skrivoma kot jaz - s čelom v komodo - Bisere ruske poezije. Nekega dne se mi je posvetilo, da so pilule - strupene in da bi rada umrla. Zaradi ljubezni seveda. Ker ji ne dovolijo, da bi sc omožila - z Borisom Ivaničem ali Alsanom Palčcm? Ali s Stratonovim? Ali z Ajnalovim? Ker jo hočejo omožiti z Mihail-Ivaničem Pokrovskim!
"Ljora, kaj lahko pojem takšno pilulo?" - "Ne." - "Zakaj?" - "Ker ti ni treba." - "In če jo pojem - bom umrla?" - "V vsakem primeru zbolela." Potem (naj pomirim bralca) se je izkazalo, da so pilule - čisto nedolžne, contrc les troubles ^ itd. - čisto navadne dekliške, a nikakršna normalnost njihovega jemanja ni izbrisala iz mene nenavadne podobe rumenoličnega mladega dekleta, ki se skrivaj maši s sladkim strupenim srebrom iz komode.
A ni samo njena sedemnajstletna ženskost carovala v tej sobi, ampak vsa strastnost njenega rodu, rodu njene matere - lepotice, ki ni mogla izživeti ljubezni in jo je zakopala v vse te atlase in moare, za vedno nadišavljene in ne brez razloga tako žgoče-malinaste.
'Karata,iskrenjo(ncm.)
^ "Si gosko nam, lisjak, izmaknil, vrni jo nazaj! vrni jo nazaj!
Sicer jo boš od lovca staknil, strelja, da je kaj, sicer jo boš od lovca staknil, strelja, daje kaj!"
(nem., prev. Ruža Veselko)
LITERATURA Rast 1-2/1995
Mar k sami Valeriji Hudič ni prihajal? Če ona ni vedela, da prihaja k meni, tudi meni ni bilo treba vedeti, da prihaja - k njej. (Teman brezkrven obraz, ogromne draguljastc kačje oči v vencu zelo črnih trepalnic, majhna temna stisnjena usta, izrazit, k bradi nagnjeni nos - ne nacionalnosti ne starosti ni bilo na tem obrazu. Ne lepote ne nelepote. To je bil obraz -čarovnice.) In vendar - ni. Ni, kajti po Jekatcrinskem zavodu seje vpisala v Gerjejev ženski tečaj v Mcrzljakovski uličici, potem v socialdemokratsko stranko, potem med učiteljice Kozlovske gimnazije, potem v plesno delavnico - nasploh se je sc življenje v/n.svjva/a. Glavni znak njegovih ljubljencev pa je - popolna izločenost, večna in vsestranska - izključenost.
Ne, Hudič ni poznal nobene Valerije. A tudi moje matere ni poznal, tako osamljene. Celo tega ni vedel, da imam mater. Ko sem bila z njim sem bila -njegova deklica, njegova hudičeva sirotica. Hudič je vame, kot v tisto sobo, prišel na pripravljeno. Preprosto mu je bila všeč soba, skrivnostna rdeča soba - in na njenem pragu skrivnostna rdeča deklica v mrtvičnem krču ljubezni.
Do nekega mojega srečanja z njim pa je prišlo, naj bo to še tako nenavadno, preko matere, preko...
"Rdeči karbunkel,"
je oznanila mati. "Kaj je 'rdeči karbunkel'? No, Andrjuša!" - "Ne vem," je trdno odgovori). "No, kaj se ti zdi?" - "Nič se mi ne zdi!" je prav tako trdno ponovil. 'Ampak kako je mogoče, da se ti nič ne zdi! Zmeraj - sc zdi! Tudi tebi - se zdi! Kar-bun-kc). No?" - "Karbol?" je ravnodušno predlagal Andrjuša. Matije samo zamahnila z roko. "No, pa ti, Asjcnka? Le pozorno prisluhni: kar-bun-kel. Kaj si res pod tem nič ne predstavljaš?" -"Predstavljam si!" je malo zatikaje, a zelo samozavestno izstrelila njena ljubljenka. "No - kaj?" je s strastno hlastnostjo poprijela mati. "Le da ne vem - kaj!" je enako hitro in samozavestno odvrnila Asja. "O ne, Asjenka, verjetno si res premajhna za takšno branje. Menije to dedek bral, ko sem bila stara že sedem let, ti pa jih imaš komaj pet." - "Mama, jaz jih tudi imam že sedem!" naposled nisem več zdržala. "No, kaj je?" A temu ni sledilo ničesar, ker sem se že spet zbegala. "No, pa po tvojem, kaj je karbunkel? Rdeči karbunkel?" - "Nekakšna rdeča karafa?" sem vprašala z upadlim glasom, zamirajoč od upanja (Karaffe, Funkcij). "Ne, je pa bliže. Karbunkel - to je rdeči dragi kamen, po straneh (kar-bun-kel) -brušen. Razumete?"
Vse je šlo v redu do Zelenega. Nekdo prihaja - bodisi v klet bodisi v jamo. A Zeleni je že tam, in sedi in karte meša." - "Kdo je Zeleni?" je vprašala mati, "no, kdo hodi zmeraj v zelenem, v lovskem?" - "Lovec," je ravnodušno rekel Andrjuša. "Kakšen lovec?" je napeljevala mati. "Fuchs, du hast die Gans gestohlen,
Gib sie wieder her!
Gib sie wicder her!
Sonst wird dich der Jaeger hoten Mit dem Schiessgewchr,
Sonst wird dich der Jaeger hoten Mit dem Schiess-ge-we-ehr!'"*
je v polni pripravljenosti zapel Andrjuša. "Hm..." - in gre namerno mimo mene, ki se že i/a/r trgam z mesta kot besede iz ust. "No, pa ti, Asja?" -"Lovec, ki krade gosi, lisice in zajce," je hitro rezimirala njena ljubljenka, ki sc je vse otroštvo hranila s plagiati. "Torej -neveste? Ampak zakaj vam pa potem berem?" - "Mama!" sem v obupu zahripela, saj sem videla, da že zapira knjigo s svojim najbolj neizprosnim obrazom. - "Jaz - vem!" -"No?" je že brez vsake strasti vprašala mati, a vseeno pred zaprtjem položila desno roko v knjigo. "Zeleni, to je - derTcufel!" - "Ha-ha-ha!" se je zahohotal Andrjuša, ki se je nenadoma zravnal in v hipu preplavil ves prostor. "Hl-hi-hi!" seje za njim priliznjeno zasmejala Asja. "Kaj bi se
' Kaj ti pa je? Saj si čisto bteda! Kaj si vendar videla? (fr.)
*-Njega (fr.)
LITERATURA Rast 1-2/1995
17
smejala, prav ima," ju jc suho zaustavila mati. 'Ampak zakaj der Teufcl, ne pa... in zakaj neki ti zmeraj vse veš, ko pa berem uvern?!"
Zaradi zelenega in "meša", deloma pa tudi zaradi mamine hišne Maše Krasnove, ki ji jc vse padalo iz rok: pladnji, servisi, steklenice - in celo celi smuči v omaki! ki ni znala držati v rokah ničesar razen kart, sem se pri sedmih letih vdala kvartanju - strastno. Ne igranju - njim samim: vsem tem breznogim in dvoglavim, breznogim in enorokim, a nasprotno-glavim in nasprotno-rokim, samim sebi - nasprotnim, samim od sebe odvrnjenim, samim sebi vznožnim in samim sebi neznanim visokim dostojanstvenikom brez bivališča, a z enotnim ljudstvom istobarvnih trojk in štiric. Nekaj je bilo v njih, ali, po Asjino - v igranju z njimi, ko pa so one same igrale, same bile - igra: samih s sabo in samih sebe. Ib je bilo celo živo nečloveško dopasno pleme, strašno oblastno in ne povsem dobro, brez otrok in brez starcev, ki ni živelo nikjer drugje kot na mizi ali za ščitom dlani, a takrat in zato - s kakšno močjo! Daje v ducatu - dvanajst jajc, to so me učili - leta, da pa je v vsaki barvi - trinajst kart in da je trinajst - hudičev ducat - od tega bi me ne odvrnili niti v najglobljem snu. O, kako naglo sem jaz, ki sem tako počasi osvajala štiri pravila - osvojila štiri barve! Kako sem od samega začetka jaz, ki do danes nisem prepričana o pomenu deležja in nasploh namenu gramatike, osvojila pomen vsake karte: vse te poti, denar, spletke, vesti, skrbi, državne pisarnice in ženitne zadevice - pomen karte in namen kart. A bolj od vsega, celo bolj od ncoženjcncga karovega kralja, mojega ženina čez devet let, celo bolj od pikovega kralja - strašnega , skrivnostnega - Gozdnega carja, kot sem ga imenovala, celo bolj od srčevega fanta srca in karovega fanta poti in vesti (dam na splošno nisem imela rada, vse so imele hudobne, hladne oči, s katerimi so me, kot znane dame - mojo mater, obsojale), bolj od vseh kraljev in fantov sem ljubila -pikovega asa!
Pikov as jc bil za Mašo udarec, in jc udarec - M, udarec, zadan s črnim, navzgor obrnjenim srcem konca helebarde - v srce. Pikov as je bil - Hudič! In ko je ista Maša privzdignila karte, ki so bile položene meni, karovi dami, ker sem neporočena, na srce, in odkrila zadnjo, srčevo, se je sama prestrašila: 'Aj, aj, aj, Musjenka, slabo se ti piše, še na samem dnu - udarec! No, kaj bi, mogoče pa ne bo nihče umrl - pa tudi kdo bi umrl? Dedek - so umrli, pri nas nobenega starega ni več - potemtakem te bo mamica ozmerjala ali pa sc boš spet stepla z Gustivanovo." Jaz pa, z vso premočjo znanja, z vso ncomajnostjo skrivnosti: "Ti) ni udarec - ampak - skrivnost." Udarec je bil - pozdrav. Po meni udarec pozdrava. Po meni udarec radosti in strahu: ljubezni. Tako sem se, nekaj let pozneje, v genovskem Nerviju, ko sem iznenada zagledala z okna hotela Beau Rivage - revolucionarja Tigra, ki sc je namenil k njemu: k meni in Asji, zaprtima v njem, prestrašila od radosti - tako zelo, daje švicarska babica rekla preplašeno: "Mais qu'as-tu done? Tu cs toutc blanche! Mais, qu'as-tu done vu?"^ Jaz, iz globine ust: "Lui.""
Da, as je bil - Lui. On, zgoščen do črnine in zmanjšan do klina. On, pripravljen na udarec, kot tiger - na skok. Pozneje jc bilo tudi to preveč, pozneje je udarec s srca, na katerem je ležal, prešel - v srce. Skozi mene -je šel, me spodbadal - k vsemu.
Imela pa sem, razen pikovega asa, še enega kartastega Njega, in tokrat ne od ruske Maše, ampak od derptske Avguste Ivanovne, neposredno iz njegove baronske domovine, in to ni bilo več vedeževanje, ampak igra, splošno znana otroška igra z nekoliko familiarnim imenom Der schwarzc Peter.
Igraje bila v tem, da drugemu obesiš pikovega fanta: Črnega Petra, kot
LITERATURA
RastI-2/1995
v starih časih sosedu - vročico, pa tudi danes - nahod: prec/aJ: nagradiš za rešitev. Na začetku, ko je hiio kart in igratccv veliko, pravzaprav ni bilo nobene igre, vse se je omejilo na krožno manipulacijo s pahljačo iz kart -in Petrom, ko pa so se, v postopnosti usode in naključja, miza igralcev in igralci Črnega Petra - rešili, in sta ostala - dva, - o, takrat sc je igra šele začela, saj je bilo takrat vse v obrazu, v stopnji njegove neomajnosti. To je bila predvsem dihalna disciplina: brez drhtljaja prenesti sleherno odločitev - in spremembo odločitve - partnerjeve roke, ki zdaj zgrabi, zdaj zapazi, in se znova zmoti in se znova zbere. Naloga jemalca - ne vzeti, dajalca -oddati. Jemalca - zaslutiti, dajalca - znebiti sc, spraviti drugega ob dober čut, - z vsem svojim lažnivim bitjem prepričati ga - o drugem: daje črno -rdeče, a rdeče - črno: Črnega Petra držati nedolžno kot karovo šestico.
O, kako čudovita, magična, breztelesna igra: duše - z dušo, roke - z roko, obraza - z obrazom, vsega - le karte s karto ne. In seveda, v tej igri sem bila jaz, od otroštva naučena požirati razbeljeno žerjavico skrivnosti, v tej igri sem bila mojster - jaz.
Ne bom govorila o tistem, česar ni bilo, kajti edini cilj in vrednost teh zapisov sta v njihovi istovetnosti z nekdanjostjo, v istovetnosti tistega, priznam, nenavadnega, a neManjega otroka - s samo seboj. Preprosto bi bilo reči in naravno bi bilo verjeti mi, da svojega Črnega Petra sosedu sploh nisem podtikala, ampak sem ga, nasprotno, - ščitila. Ne! V tej igri sem se izkazala za njegovo pravo hčerko, torej strast do igre, to je -skrivnosti, sc je v meni izkazala močnejšo od ljubezenske strasti, lo je bila spet najina skrivnost, in morebiti me ni nikoli tako čutil za svojo kot takrat, ko sem ga tako zvito in bleščeče - predala - se ga otresla, še enkrat najino skrivnost - skrila, in, to je morda glavno, - še enkrat znala priti skozi - celo brez njega. Da bi vse povedala: igra Schwarze Peter je bila isto kot srečanje s skrivno in vroče ljubljenim - pred drugimi: čim bolj hladno - tem bolj strastno, čim dlje - tem bližje, čim bolj tuje - tem bolj	čim bolj
neznosno - tem bolj blaženo. Kajti ko so Asja in Andrjuša in Maša in Avgusta Ivanovna - za katere je bilo to del igre - ob vzklikanju in zbadanju v trebuh kot besi vihrale in se pačile okrog mene, zraven pa vreščale: "Schwarze Peter! Schwarzc Peter!" - jim celo povrniti nisem mogla: niti z enim samim nasmeškom iz vse skrivne radosti, ki me je preplavljala. Zadržani afekt radosti je planil v roke. Stepla sem sc. Zato pa sem - s kakšne višine prepričanosti, s kakšno skrajno nasičenostjo - po tepežu vrgla v njihove vesele obraze: "Jaz sem. Schwarze Peter, vi pa ste - be-da-ki."
A enako težko, če ne še težje, kot to, da mi zaradi Črnega Petra ni zasijal obraz, je bilo, da se mi obraz ni zmračil, ko se je v'roki namesto pričakovanega njega - naenkrat - znašla karova šestica, par tisti, ki jo že imam, ki meje izločila iz igre in pustila - drugemu - postati Črni Peter. In plesati okrog črnopetrske Avguste Ivanovnc s hudodelskimi, porogljivimi, izdajalskimi kriki: "Schwarzc Peter! Schwarze Peter!" - je bilo morda še večje junaštvo (ali naslada), kakor stati kot kamniti, potem pa že boreči sc steber sredi besnečih "zmagovalcev".
Da nisem morda o tej igri pripovedovala preveč breztelesno? In o čem naj se tu sploh pripoveduje?! Saj dejanja ni bilo, vsa igra je bila znotraj. Bilc so samo kretnje rok, kretnja, s katero odvržeš karto, pomembno le kot par: zato ker jo lahko odvržeš. Brez adutov, brez vložkov, brezvzetkov, brez (lastne vrednosti) kraljev, dam, fantov - s kupom iz ene same karte: njega! - ki se gaje bilo treba znebiti. Igra, ki noče vzeti, ampak dati. V tej igri je bilo zaradi breztelesnosti in strašnosti zares nekaj peklenskega, hadskega. Bcžanje rok pred .rovražniAom. Tako drug drugemu v peklu smejoč se in tresoč podajajo žareče oglje.
Smisel te igre je - globok. Vse krte so - parne, edino on - sam, saj je bil njegov par pred začetkom igre - odvržen. Vsaka karta mora najti svoj par
^ Sveti Anton Padovanski, najdi mi, kar sem izgubila, (fr.)
LITERATURA
Rastt-2/1995
in z njim oditi, preprosto - zapustiti sceno kot lepotica ali avanturistka, ki se poroči, - z mize vseh preostalih možnosti, vsemožnosti, posamičnih in morda zgodovinskih usod - na tih, nikomur več zanimiv, potreben in strašen kup odigranih - parnih kart. Prepustiti mu - vso mizo, - njega svoji edinstvenosti.
Še ena oblika mojega intimnega stika s Petrom je bila igra "Hudič, hudič, malo se igraj in vrni nazaj!", igra - samo zaradi besed "igraj se", igra - zanj, in sploh ne za prosilca, s čigar dragoceno stvarjo: atovimi -očali, maminim - prstanom, mojim - nožičkom za obrezovanje peres, se je on -zaigral. "Ni drugače, hudič je vzel! Priveži, Musjcnka, robček kstolovi nogi in trikrat, pa tako - brez jeze, ljubeznivo reci: "Hudič, hudič, malo se igraj in vrni nazaj, hudič, hudič, malo se igraj in vrni nazaj..."
V vozel zadrgnjeni robec je s svojima koncema štrlel kot z dvema rogovoma, maloletna prosilka pa je vsa mesečna tavala po ogromnem, očitno praznem salonu, ne da bi kaj iskala in se povsem prepustila in zraven le govorila: "Hudič, hudič, malo se igraj in vrni nazaj... Hudič, hudič..." In - nazaj je dal, kot bi z roko podal: s prazne podzrcalnc mizice, kjer ravnokar in tolikokrat brezupno in očitno ni bilo ničesar, ali pa čisto slučajno v žep roko daš - in imaš! Če sploh ne govorim o tem, da je atu izgubljeno vrnil naravnost na nos, mami pa - na prst, zanesljivo na pravi.
Zakaj pa Hudič ni vrnil, ko seje kaj izgubilo na ulici? Ker ni bilo noge, da bi se privezalo! Saj k drogu ulične svetilke ne moreš! Drugi so privezovali, kamor je prišlo (in, o, groza! Asja nekoč, v naglici, celo h kozji nožiči bideja!), jaz pa sem imela svoj ljubi prostorček, ljubi foteljček... a ne bom o fotelju, saj me vsi predmeti naše triribniške hiše - odpeljejo daleč!
Kosejc v hišo naselila Parižanka Alphonsinc Dijon, seje "hudič, hudič, malo se igraj" podaljšal za cel vljudni katoliški poganjek: "Saint-Antoinc de Padoue, trouvez-moi ce que j'ai perdu"^ - kar je v kontekstu zvenelo grdo, saj je prišlo za tretjim hudičem, brez vejice in celo brez zajetja zraka, kot prilotano: "Saint-Antoinc de Padoue..." Inmo/estvari je seveda našel Hudič, ne pa Anton. (Pestunja nezaupljivo: 'Anto-on? Sveti? Zato pač je Francozinja, da ti v tako reč svetnika zapcntlja!") In še danes, Anton padovanski, ne morem izgovoriti tvojega svetega imena, ne da bi sc mi takoj pojavil pred očmi: štrcclj hudičevega robca, v ušesih pa - lastno, tako pomirljivo, tako pomirjeno - kot da sem že našla vse, kar bom še kdajkoli izgubila! - gruljenje: "Hudič, hudič, malo se igraj in vrni nazaj, hudič,hudič..."
Nečesa mi ni Hudič vrnil nikoli - mene.
Ane Valerijine spletke. Ne materin "karbunkcl". Ne Mašino kvartanje. Ne baltska igra. Vse to je bilo samo - vzpostavljanje zvez. Sama pa sem imela s Hudičem svojo, direktno, prirojeno zvezo, direktno linijo. Ena prvih skrivnih groz in groznih skrivnosti mojega otroštva (detinstva) je bila: "Bog - Hudič!" Bog - z brezglasnim, bliskovitim, obveznim dodatkom -Hudič. Tu pa Valerija že ni imela prstov vmes - in kdo bi jih imel? In v kakšnih knjigah neki in kakšnih kartah neki? To sem bila - jaz, v sebi, darilo, ki sem ga prejela od nekoga - v zibelki. "Bog - Hudič, Bog - Hudič, Bog - Hudič", in tako neštetokrat, ledeneča od hogoskrunstva in brez moči za ustavitev, dokler se ne ustavi notranji jezik. "Daj, gospod, da ne bi molila: 'Bog - Hudič', " - in kot da bi se strgala z verige, planem: "Bog -Hudič! Bog - Hudič! Bog - Hudič!" - in obratno, kot v šestem kanonu: "Hudič - Bog! Hudič - Bog! Hudič - Bog!" - po ledeni klaviaturi lastne hrbtenice in strahu.
Med Bogom in Hudičem ni bilo niti najmanjše špranje, v katero bi lahko naselila voljo, niti najmanjše razdalje, v katero bi lahko, kot prst, naselila zavest in s tem preprečila to grozno zraščenost. Bog, iz katerega
^Toda, mala Slovanka. Ur je ena naj-navadnejših hudičevih skušnjav!(fr.)
LITERATURA
Rastl-2/1995
je zletel Hudič, Hudič, ki seje zarezal v "Bog", čigar končnigje že bil - h. (O, če bi mi takrat prišlo na misel namesto bogoskrunstva "Bog - Hudič"
-	"Dog - Hudič", koliko nepotrebnih muk bi se rešila!). O, kazen božja in muka, tema egiptovska!
Morda pa je to - bolj preprosto, morda je to pesnikova prirojena sopostavljalna - protipostavljalna - strast - in skladnost, tista igra, ki sem se jo v otroštvu tako rada igrala: črnega in belega ne kupite, da in ne ne recite, samo nasprotno: samo da - ne, črno - belo, jaz - vse, Bog - Hudič.
Ko sem, pri enajstih letih, v Lausannu, pri svoji prvi in zadnji pravi spovedi to povedala katoliškemu duhovniku - nevidnemu in tako tudi potem nespoznanemu - je on, bolj natančno, tisti za črno rešetko, tiste črne oči izza črne rešetke so mi rekle:
"Mais, petite Slave, c'cst une des plus banales tentations du Dčmon!"^
-	pri tem pa pozabi), da se zdi to njemu, zrelemu in izkušenemu, - 'banale', meni pa - kako?
A pred to prvo spovedjo - v tuji cerkvi, v tuji deželi, v tujem jeziku - sem imela prvo pravoslavno, pri sedmih letih, kot se spodobi, v moskovski univerzitetni cerkvi, pri očetovem znancu - duhovniku, "akademijskem" profesorju.
"Ta rubelj boš pa po spovedi dala častitemu..." Se nikoli v življenju nisem držala v roki rublja, ne svojega ne tujega, če pa za eno ubogo bakreno kopejko dobiš pri Buhtcjcvu dva irisa, koliko bi jih potem za srebrni rubelj? In ne samo irisov, tudi knjižic, takšnih kot sta Pestunja Aksjutka ali Mali bobnarček (2 kop.). In ob vse to, in irisc in Aksjutkc, bom zaradi svojih neprilik z grehi, utajitve grehov - saj pač ne morem povedati atovemu spodobnemu znancu in meni očitno naklonjenemu a-ka-de-mi-ku, da govorim "Bog - Hudič"? In da hodim v Valcrijino sobo na sestanek z golo dogo? In da se bom enkrat s to golo dogo - tem glavnim utopljencem -poročila? - torej, ker mi preti smrtna nevarnost ali morda celo - smrt ("Neka deklica je pri spovedi utajila greh in naslednji dan, ko je šla k obhajilu, padla mrtva na tla..."), moram izročiti - takoj vse, sama položiti v roko "a-ka-de-mi-ku"?!
Hladen, nov, okrogel, kot ničla poln rubelj se mi je s svojim brušenim robom kot z zobmi zarezal v roko, zaradi večje gotovosti stisnjeno v pest, in vso spoved sem z obema nogama stala na enem - ne dam! In dala šele v zadnjem trenutku, ko sem že skoraj odšla, z velikanskim naporom in nasiljem nad seboj, in sploh ne zato, da ne bi ravnala - slabo, ampak iz strahu: kaj pa če se bo častiti nenadoma pognal za mano čez vso cerkev? Samo po sebi se razume, da mi, zaposleni z rubljem, sploh ni padlo v glavo, da bi častitega seznanila s svojimi nečistimi, nizkotnimi posli. Častiti je spraševal - jaz odgovarjala. Od kod pa naj ve, da bi moral vprašati takole: "Kaj ne govoriš, na primer, Bog - Hudič?"
Tako ni vprašal, vprašal je - drugače. Njegovo prvo vprašanje, prvo vprašanje moje spovedi je bilo: "Sc hudičaš?" Ker nisem razumela, sem ranjena v svojem samoljubju priznano pametne deklice malo domišljavo rekla. "Da, zmeraj." - "Oj, oj, oj, kakšna sramota!" je reke) častiti in sočustvujoče zmajal z glavo. "In pri tem še hči tako dobrih, bogaboječih staršev. Saj to počno samo paglavci - na ulici..."
Malo iz vznemirjenosti, ker sem vzela nase neznan greh, malo pa iz radovednosti: kaj neki zmeraj delam? - sem čez nekaj dni vprašala mater: "Mama, kaj je to hudičati sc?" - "Hudič - kaj?" je vprašala mati. "Hudičati sc." - "Ne vem, " sc je zamislila mati, "morda pa - omenjati hudiča? Sploh pa, kje si to vzela?" - "Tako se paglavci zmerjajo na ulici."
Drugo vprašanje častitega, ki me je še bolj, čeprav drugače presenetilo, je bilo: "Sc poljubljaš z dečki?" - "Da. Nepogosto." - "S katerimi pa?" -"Z Vblodjo Cvetajcvim in z andrejevskim Borjo." - "Pa mama pusti?" -
LITERATURA Rast 1-2/1995
"Z Voiodjo - da, z Borjo pa - ne, ker hodi v Komisarovsko šoto, tam je pa zmeraj škrtatinka." - "No, kaj bi se potjubtjata, če mama ne pusti. Kateri je pa Cvctajcv Votodja?" - "To je sin strica Mitje, te da se z njim žeto redko potjubtjam. Enkrat sem se. Ker živi v Varšavi."
(O, Votodja Cvetajev, v rdeči sviteni srajčici! Z enako vetiko gtavo kot je moja, te da mu je nihče ne meče naprej! Votodja, ki se je med svojim tridnevnim bivanjem pri nas neprestano drsat med predsobo in ogtcdatom -kot da ni še nikoti videt parketa! Votodja, ki je namesto "sabor" govorit "Uspcnski tabor" - in mene popravtjat! Votodja, kije svoji materi, ki gaje oboževata, izjavit, da bom, ko pridem k njemu v Varšavo, stanovata vnjegovi sobi in spata v njegovi postctjici.
tn kaj ima s tem opraviti hudič? Ah, vse to je - hudič: skrivni žar.)
Ker .rvo/egn nisem izdata in vse bistveno utajita, sem šta, razumtjivo, nastednji dan brez radosti - in ne brez ptahosti - k obhajitu, kajti materine besede in njim ustrezno podobo: "Neka dektica je pri spovedi utajita greh itd." - sem imeta še vedno pred očmi in v ušesih. Povsem seveda v takšno smrt nisem verjeta, saj s tahko umre od stadkornc, in od stepiča, in tudi, enkrat v Tarusi, neki kmet - od strete, in če pride ajdova kaša - pa čeprav eno Mimo zrnce! - namesto v/o grto v tisto, in če stopiš na kačo... od /ego sc tahko umre, ne pa...
Zato me ni presenetito, da nisem padta, ampak obtita od vročine četa in nedotaknjena odšta k svojim - in potem so mi vsi čestitati - in zaradi mojega "obhajanja" čestitati materi. Če bi vedeti in če bi mati vedeta -zaradi kakšnega. Radosti zaradi čestitk, kot tudi bete obtekc, kot tudi Bartetsovih pogačic - zaradi popotne nezastuženosti vsega tega - ni bito. A tudi kesanja ni bito. Bita je - osamtjenost s skrivnostjo. Enaka osamtjenost z zmeraj enako skrivnostjo. Enaka osamtjenost kot v času neskončnih jutranjih maš v tedenici cerkve Krista Rcšitctja, ko sem obrnita obraz h kupoti k strašnemu Bogu in čutita in videta podvojeno in jasno - kako se že točujem od bteščečega poda, že tetini - z zavesljaji, kot ptavajo psi - tik nad gtavami motitcev in četo - z nogami, rokami - zadevam obnjc - in naprej, višje - zdaj navpično! kot ptavajo ribe! - in čez hip že v rožnatem cvethčnem kritcu baterine - tik pod kupoto - frtim.
"Čudo! Čudo!" kriči tjudstvo. Jaz sc smehtjam - kot tiste gospodične iz Speče tepotice - v popotnem zavedanju svoje premoči in nedosežnosti -saj me še stražnik tgnatjev ne more dobiti! saj me še univerzitetni pede) ne more zgrabiti! - sama - med vsemi, sama - nad vsemi, čisto zraven tistega strašnega Boga, v rožnatem kritcu posutem s cvettičnimi tisti - frtim.
Kaj, o tem bi tudi morata pripovedovati "akademiku"?
Nekaj je: tistega pogosto - ni, ko pa je, je tisto, dozdevno drugotno, močnejše od vsega prvotnega: strahu, strasti in četo smrti: /tik/. Strašiti častitega s hudičem, spravtjati ga v smeh z dogo in ob sapo z baterino bi bito ne - spodobno. Nespodobno pa je za častitega vse, kar je nenavadno. Pri spovedi sem morata biti ko/ v.si.
Druga potovica takta - sočutje. Ne vem zakaj, ampak ktjub svoji strašnosti so se mi duhovniki vedno zdeti mato podobni - otrokom. Tako kot dedki. Kako otrokom (ati dedku) pripovedovati - gnusote? Ati strahote?
Razen tega, kako bi mi bito pripovedovati o/ije/n, govoriti o njem on, ko pa je bit zame /o in /i. Govoriti o njem /izir/tč, ko pa je bit zame Mišji: /i, tako žeto skrivno ime, da ga četo na samem nisem izgovarjata na gtas, ampak samo v postetji ati na potjani šepctajc: "Mišji!" Že zvok besede "Mišji" je bit šepet moje tjubezni do njega. V ne-šepetu ta beseda ni obstajata. Zvatniški skton tjubezni, ki drugih sktonov nima.
Če pa zdaj pišem o tebi on, je tako pač zato, ker pišem o/ehi, ne tebi! V tem je vsa taž Ljubezenske zgodbe. Ljubezen je obvezno druga oseba, ki raztopi - četo prvo. On je objektivizacija tjubtjenega, tisto, česar ni. Kajti
LITERATURA
Rastl-2/t995
nikakršnega nikoti ne ljubimo in ne bi ljubili; samo U - vzklični vzr/;7;!
In - nenaden sprevid - spovedati se, kot se spodobi, iz dna duše - vsega tebe v meni (zaradi večje jasnosti: vsega "greha" tvoje prisotnosti v meni) -vse .se^e - bi se lahko - samo tebi!
... Ni tema - zlo, tema je - noč. Tema je - vse. Tema je - tema. Ravno za to gre, da se ničesar ne kesam. Da je to - moja roJ/ra tema!
Ne, z duhovniki (in še z akademiki!) sc mi ni nikoli izšlo. S pravoslavnimi duhovniki, zlatimi in srebrnimi, hladnimi kot led razpela - ki ti gauopo.s/er/ ponesejo k ustnicam, prvi tak strah sem čutila pred svojim rodnim dedkom, očetovim očetom, šujskim protojerejem o. Vladimirom Cvctajcvim (po njegovem učbeniku Svete zgodovine seje, da ne pozabim, učit Balmont) -že zelo starim starcem, z belo, pahljači podobno brado in škatlo s stoječo punčko v rokah - na katere itak ne bi šla.
"Gospa! Duhovniki so prišli! Jih želite sprejeti?"
In takoj - mrgolenje srebra na dlani, prelivanje srebra iz roke v roko, iz roke na papirček: toliko častitemu, toliko diakonu, toliko cerkovniku, toliko ženski, ki peče hostije... Ne hi bilo treba - pred otroki, saj takrat nam, otrokom Ave&rnega časa, še ne bi bilo treba vedeti za trideset .sre^r/n&ov. Zvcnketanjc srebra seje zlivalo z žvenketanjem kadilnice, njen led z ledom brokata in razpela, oblak kadila z oblakom notranje nelagodnosti, in vse to je tegobno polzelo k stropu belega salona v ivnatih tapetah ob nerazumljivo strašnih zapovedujočih vzklikih:
"Blagoslovi, Gospod!"
"O-o-o..."
Vse je bilo - o, še salon - o, še strop -o, še kadilo - o, še kadilnica - o. In ko so duhovniki odšli, ni ostalo za njimi ničesar drugega, razen v filodendronih zadnji o - kadila.
Te nedeljske maše so bile zame - naricanje. "Duhovniki so prišli" je zvenelo čisto tako kot "pokojniki".
"Gospa, pokojniki so prišli! Jih želite sprejeti?"
Na sredini črni grob, in pojoč oznanja pop:
"Večni mir v gomi-ili!"
Prav ta črni grob je bil zame v otroštvu za vsakim duhovnikom, tiho, izza brokatnega hrbta, je buljil in grozil. Kjer je duhovnik - tam je grob. Če je duhovnik - je tudi grob.
In še zdaj, po več kot tridesetih letih, za vsakim služečim duhovnikom čisto gotovo vidim pokojnika: za stoječim - ležečega. In - samo za pravoslavnim. Vsaka pravoslavna maša razen ene same - velikonočne, ki vpi/e o vstajanju in se z višine odprtih nebes odreka vsega zemnega, vsaka pravoslavna maša je zame - zadušnica.
Karkoli že dela duhovnik, zmeraj se mi zdi, da se duhovnik nad /p7m sklanja, njemu kadi, z vsemi močmi prigovarja in celo - zagovarja: "Leži, leži, mali ti bom pel... 'Ali: "No, leži, leži, kaj bi zdaj..." Zaklinja.
Duhovniki so me v otroštvu zmeraj spominjali na čarovnike. Hodijo in pojejo. Hodijo in mahajo. Hodijo in čarajo. Obhajajo. Okajajo. Om, tako razkošno in zelo oblečeni, so se mi zdeli ne-naši, ne pa tisti, skromno - in sivo-goli, še ubog bi se zdel na robu Valerijine postelje, če se ne bi držal vzravnano.
Zaradi duhovnikov - srebrne gore duhovnikovega hrbta - le zato gore, da bi skrila, sc mi je tudi Bog zde) strašen: duhovnik, a še strašnejši, srebrna gora: Ararat. In trije koštruni iz otroške, v hitrem govoru težko izgovorljive fraze - "Na gori Ararat trije koštruni kričijo" - so seveda kričali od strahu, zato ker so ostali sami z Bogom.
Bog je bil zame - strah.
' Nc ogenj ne ogije tako ne gorita, kot tajna ljubezen pred svetom zakrita...
(nem., prev. Ruža Veselko)
LITERATURA Rast 1-2 /1995
Ničesar, ničesar razen najboij mrtvega, kot icd htadnega in kot sneg beiega doigočasja, v cerkvi nikoii v svojem otroštvu nisem občutita. Ničesar razen otožnega koprnenja: te kdaj sc bo končato? in brezupnega spoznanja: nikoti. To je bito še huje od simfoničnih koncertov Veliki dvorani Konservatorija.
Bog je bit - tuj, Hudič - domač. Bog je bit - htad, Hudič - žar. tn nihče od njiju ni bit dober, fn nihče - štab. Le da sem enega tjubita, drugega ne: enega poznata, drugega - ne. Eden meje tjubit in poznat, drugi - ne. Enega so mi - z vtačenjem v cerkev, s postajanji v cerkvi, cerkvenim svečnikom, ki sc mi je od zaspanosti pred očmi podvajat: razhajat in znova spajat - z Aroni in faraoni - in vso stovansko kotobocijo - vsititi, enega so mum/vh/i, drugi pa je prišet - sam, in nihče ni vedet.
Aangete - sem tjubita: enega, sinjega, nažgoče-ztatem papirju, kije res - goret, res - prasketat od zadrževanega ognja. Žgočem tudi od mojih neprestanih sotz, ki so vedno vzkipete in tako redko prekipete, vase - kipete, osamtjeno izkipete na žarečo rdečico tic. in še enega, jagodnega, tudi nemškega, z barvne stičicc k nemški pesmi "Dcr Engct und der Grobian". (Spominjam se besed: "im rothen Erdbccrguss" - v rdečem jagodnem nativu...)
Neki deček je na jasi nabira) jagode. Karzagtcda - pred njim stoji drug deček, a vetik in ves v betem in z doigimi kodri, kot jih imajo dektice, nad kodri pa - ztat krog. "Pozdravtjen, deček, daj še meni jagod!" - "Kar misti si!" odvrne prvi na vseh štirih in si še kape ne sname ("Riickt auch scin Kapptcin nicht"), "sam sijih naberi in sc sptoh poberi - to je moja jasa!" In spet - z ritcem v jagode. A iznenada - šum. Tako gozd ne šumi. Dvigne oči: a deček je že nad jaso... "Ljubi anget!" kriči neotesance in potegne z gtave čepico, "vrni se! Vrni se! Vzemi vse moje jagode!" A - prepozno. Rob njegove bete obteke je že nad brezami, še višje - še najvišja breza ga več ne doseže z roko, z najdatjšo od svojih rok... Požrešnež pade z obrazom v nesrečne jagode - zajoče, in z njim - prav tako na jagode požrešna in neotesana - zajočem jaz.
Od takrat sem videta mnogo jagodnih jas in niti ene, na kateri ne bi nad vrhom obvezne breze zagtedatahVega nepovrntjivega roba obteke, in nematokrat od takrat sem jagode jedta, in nobene jagode nisem potožita v usta, ne da bi me stisnito pri srcu. Se beseda Grobian je zame za zmeraj ostaia angetska. In nobena Adam in Eva z jabotkom in četo s kačo me nista tako vzpodbudita k vnaprejšnji odtočitvi za dobro kot deček - ob drugem dečku, manjši ob večjem, grdi - ob dobrem, jagodni - ob nebeškem. In če sem potem, vse živtjenje, v totiko "Grobianih" - na jasah in v sobah -videta angete, demone, nebeščane, je tako morda zaradi strahu, ki me je takrat ožgat enkrat za vsetej: da ne bi nebeškega imeta za zemetjsko.
Ob večerih, na začetku neskončno rdečih, potem neskončno črnih, -tako pozno - rdečih! tako zgodaj - črnih! - sta mati in Vaterija, poleti - ob Oki, jeseni - na vetiki cesti, na začetku brezovi, potem veliki, dvogtasno -peti. Ti dve sovražni si naravi sta se ujeti smo v petju, nista se ujeti onidve -njuna gtasova: tih, kot hi sc sramoval biti močan, materin kontraatt in Vaterijin sopran, kije presegat tastne zmožnosti.
Kcin Feuer, kcine Kohte Kann brennen so heiss,
AIs wic heimtiche Liebc Von der niemand was wciss...''
Ne nagelj ne vrtnica ne dehtita tako. kot duši zaljubljencev objeti tesno.
(nem., prev. Ruža Veselko)
" Zrcalo zdaj položi globoko mi v srce...
(nem., prev. Ruža Veselko)
boš videla, da usta resnico govore, (nem., prev. Ruža Veselko)
LITERATURA Rast 1-2 /1995
Te besede: Feuer - Kohle - heiss - heimhch - (ogenj - oglje - vroče -tajno) - so v mojih prsih raznetile pravi požar, kot da te besede ne poslušam, ampak goltam, goreče oglje - goltam.
Keine Rose, keinc Nelke Kann bltihen so schon,
Als wenn zwei verliebte Seelen Zu cinandcr thun stchn.
Prav to me je uročilo: verliebte Seelen! Da bi bilo vsaj - Hcrzcn! In bi bilo vse kot pri vseh. A ne, kar si v otroštvu prisvojiš - si prisvojiš enkrat za vselej: verliebte - pomeni Seelen. A Seelen, saj to je See (livonsko "die Sce" - morje!), in še sehen (videti), in še - sich sehnen (koprneti, žalostiti sc), in še - Sehnen (žile). Iz vseh žil koprneti po nekem morju, ki ga nisi nikoli videl, - to je duša in to je ljubezen. In nobene Rosen in Nelken ti ne bodo pomagale!
Ko pa je pesem prišla do:
Setzc Du mir einen Spiegel Ins Hcrzc hincin... "
sem fizično občutila, kako mi v prsi stopa Valcrijino zeleno beneško zrcalo v vencu zobčastega kristala - s postopnostjo zobcev: setze Hcrzc - in z brezdanjim središčnim zrcalnim ovalom, ki se mi od rame do rame razliva in me prekriva: Spiegel.
Koga je imela mati v^vo/em zrcalu? Koga - Valerija? (Neko poletje, pri mojih štirih letih, - nekoga: tistega, ki sta mu štiriročno - igrah in prav tako štiriročno - vezli, komur in o komer sta dvoglasno - peli...)7nz?-vem koga.
... Damit Du kdnnest sehen,
Wie so treu ich es mein,
sta pomenljivo vlekli in dvakrat ponovili pevki. Pri petih letih nisem poznala mcinen (meniti, glagol), a mein - moj - sem poznala, in kdo je moj - sem tudi vedela, in še Mcyn (Mejn) sem poznala - dedka Aleksandra Daniliča. Zaradi te vključenosti v pesem se je dedek nehote vključil v skrivnost: naenkrat se mi je začelo dozdevati, da je dedek - tudi.
Z odhodom Avguste Ivanovne (saj je ona prinesla v hišo pesem) - torej s koncem zgodnjega otroštva, s sedmim letom, sc je končal tudi Hudič. Vidno končal, na Mdcrijini postelji - končal. A nikoli, vse do mojega odhoda iz Triribniške ulice - poroke, nisem vstopila v Valcrijino sobo brez hitrega in poševnega - kot je tisti žarek - pogledala na posteljo: je tam?
(Hiša je že dolgo porušena, od postelje še nog ni več, tisti pa še zme-raj sedi!)
A še eno srečanje je, ki seje tako rekoč zaskočilo ob otroštvo: žal se mu je bilo ločiti od takšne deklice!
Stara sem bila devet let, imela sem pljučnico in bila je cvetna nedelja.
"Kaj naj ti prinesem s cvetne nedelje, Musja?" je vprašala mati, že oblečena za odhod, v nepravilnem okviru - Andrjuše, ki ga je novi gimnazijski plašč še podaljšal in Asjc, ki jo je moj lanskoletni - njej - do tal segajoči zimski plašč še pomanjšal. "Hudiča v buteljki!" je nenadoma, z bliskovitostjo hudiča iz buteljke, zletelo iz mene. "Hudiča?" seje začudila mati, "ne pa knjižico? Saj jih tam tudi prodajajo, polni pulti so jih. Za deset kopejk lahko dobiš celih pet knjižic, o Scvastopoljski obrambi na primer ali o Petru Velikem. No - razmisli." - "Ne, vseeno... hudiča...," sem čisto tiho, s trudom in sramom, izdavila. "No, če bi rada hudiča - potem hudiča." - "Meni tudi hudiča!" je poprijela moja večna posnemovalka Asja. "Ne, tebi ne hudiča!" sem tiho in preteče ugovarjala. "Ma-ama! Pravi, da meni ne hudiča!" - "No, seveda - ne..." je rekla mati. "Prvič, Musja - je rekla prej, drugič, zakaj bi dvakrat eno in isto stvar, in to še takšno neumnost? In vseeno bo počil." - 'Ampak jaz ne bi knjižice o Petru
" Nek kralj iz daljne Tule do groba zvest je bil, od svoje umirajoče ljube ju zlato kupico dobil.
(nuni..prev.Dušan Ludvik)
LITERATURA
Rastt-2/1995
Velikem!" jc že cvilila Asja. "Saj se ho tudi raztrgala!" - "Tudi meni, prosim, ne knjižice, mama!" se je vznemiri) Andrjuša, "imam jo že o Petru Velikem in o vseh..." - "Saj ne boš knjižice, mama, ne? Kaj, mama?" se je kot klop zajedla Asja. "No, dobro, dobro, dobro, dobro: ne knjižice. Musji - ne-knjižico, Asji - nc-knjižico, Andrjuši - nc-knjižico. To ste mi pravi!" - "Kaj pa potem meni, mama? Mama, kaj pa potem meni?" jc že kot detel dolbla Asja in mi s tem preprečila slišati odgovor." A meni je bilo vseeno - kaj njej, zame je bilo - tisto.
"No, Musja, tu imaš svojega hudička. Samo obkladek zamenjajva prej."
Z obkladki obložena, da mi jemlje sapo - a zmeraj je dovolj sape za ljubezen - ležim z njim na prsih. Seveda jc drobcen in prcjkonc smešen, in ni siv, ampak črn, in sploh ni podoben h.stcmM, a vseeno - ime imata - isto? (V ljubezenskih zadevah, to sem kasneje preverila, sta pomembna .spoznnn/c in poonenovanje.)
Z dcvctintridcsctstopinjsko roko stiskal okroglo dno steklenice, in skače!skače!
"Samo spat ga ne vzemi s sabo. Zaspala boš in ga zmečkala. Takoj ko začutiš, da boš zaspala, ga položi zraven sebe, na stol."
"Takoj ko začutiš, da boš zaspala!" - jc lahko reči, ko pa ves dan čutim le to, da - tonem v sen, preprosto - ves dan spim, spim, z mnogimi in burnimi sanjami in glasnimi radostnimi kriki: "Mama! Kralj sc je napil!" -prav tisti kralj nad mojo posteljo - "v temni kroni, z gosto brado" - pri meni pa še s kupo v roki - ki sem ga imenovala Gozdni car, v resnici pa jc bil, to sem ugotovita kasneje, der Kdnig im Thulc - gar trcu bis an scin Grab - dem sterbend scine Buhlc einen goldncn Bcchcr gab'\ In ta kralj s kupo - zmeraj v roki, /ako/; pri ustih, ta kralj, ki nikoli ne pije, se -nenadoma - napije!
"Še blede sc ti tako čudno!" jc govorila mati. "Kralj seje - napil! Kaj jc to bledež devetletne deklice? Kaj sc kralji - napijejo? In sploh, sc jc kdaj kdo pred tabo napil? In kaj pomeni - napil? Vidiš, kaj pomeni skrivaj prebirati v Kurirju feljtone o raznih gostijah in zabavah!" - pri čemer jc pozabila, daje prav ona naslikala na platno tega prevzvišenega pijanca in ga namestila v prvo polje mojega jutranjega videnja in spoznavanja.
Nekoč pa, ko me je zalotila s še vedno istim hudičem v že dreveneči pesti, jc mati rekla. "Zakaj me nikoli ne vprašaš, zakaj hudič - skače? Kaj to ni zanimivo?" - "Je-jc-c," sem neprepričano povlekla. "Saj jc to zelo zanimivo," meje nagovarjala mati, "stisneš dno cevke in iznenada - skoči. Zakaj skače?" - "Ne vem." - "No, zdaj vidiš, v tebi - že zdavnaj sem to opazila - ni niti iskre radovednosti, tebi jc povsem vseeno, zakaj: sonce -vzhaja, sc mesec - manjša, hudič na primer - skače... A?" - "Da," sem tiho odgovorila. "Torej sama priznaš, da ti je vseeno? A ne sme ti biti - vseeno. Sonce vzhaja, ker sc zemlja obrne, mesec se manjša, ker - in tako naprej, hudič pa v steklenički skače, ker jc v steklenički - špirit." - "O, mama!" scmizncnadaglasnoinradostnozafulila. "Hudič-špirit. Sajjctorima, mama?" - "Ne," jc že čisto potrta rekla mati, "rima, to jc hudič - belič, špirit pa ... čakaj malo, čakaj, za špirit jc, kot kaže, ni..." - "Kaj pa za buteljko?" sem vprašala z najbolj živo radovednostjo. "Veselka - ne? Pa sc - Te da? Ker imam še: mctcljka, Pepelka..." - "Pepclka - ni v redu," je rekla mati, "Pepelka jc - lastno ime, in še pravljično... Kaj zdaj razumeš, zakaj hudič skače? V buteljki jc - špirit, ko se v roki segreje - sc razveje." -"Da," sem sc hitro strinjala, "saj jc segreje - razveje - tudi rima?" - "Tudi," jc odgovorila mati. "Zdaj mi pa povej, zakaj hudič skače." - "Zato ker sc razveje." - "Kaj?" - "Ne, narobe - segreje." . "Kdo, kdo se segreje?" -"I ludič." In ko opazim materin potemneli obraz: "Ne, narobe - špirit."
Zvečer, ko sc jc mati prišla poslovit, sem ji rekla z zadržanim zmagoslavjem:
"Mama! Ampak na špir(i)t jc tudi rima, saj ni nič narobe, če jc v
" Tani zgoraj v grob jih polože,
tam našel boš svoj mir.
(nem.,prcv.RužaVeselko.)
pastir, pastir, pastir, ki sevdolini vesele
nemščini?"
Droben bringt man sic zum Grabe,
Dic sich freuten in dem Thai.
Hirtcnknabc, Hirtcnknabc,
Dir auch singt man dort cinnia!.'^
"Kristus - je vstai, hudič pa mahoma poči!!" je zmagoslavno rekia Asjina pestunja, Aieksandra Muhina, ki je na vehkonočno jutro stala nad mojo posteljo. "Daj mi kosce, daj!" - "Ni res!" sem kričala, stiskala v pesti dragocene ostanke in udarjala z nogami v togo napeto izboklino odeje. "Sploh ni počil zato, ker je Kristus vstal, ampak zato, ker sem legla nanj. .. Preprosto zadušila sem ga, kot na Salomonovi sodbi." - "No, potem te je Bog kaznoval, ker spiš s tako nesnago." - "Ti sama si nesnaga!" sem kričala, ko sem sc na koncu koncev prebila z nogami skozi odejo in - si še z njimi pomagala. "Tebe samo bo Bog kaznoval, ker se veseliš tuje nesreče!" -"Nesreča pa taka!" je prezirljivo prhnila pestunja. - "Hudič ti je počil! Ko ti je rodni stric Fedja umrl, pač nisi jokala, zdaj pa zaradi hudiča ušivega, Bog naj mi oprosti!" - "Lažeš! lažeš! lažeš!" sem kričala, potem ko sem že vstala in kot on skakala. "Kaj ne vidiš, da ne jokam! Ti boš zdaj jokala, ko bom vate... (in ker ne najdem okrog sebe ničesar razen toplomcrja)... ko te bom s svojimi rokami raztrgala, prekleta hudičevka!"
"Ka-aj?" je na vratih vprašala mati. "Kaj je to? Kakšna predstava pa je to?" - "Nič takega, gospa," je z licemerskim mirom rekla pestunja, "Musjcnka na veliki dan Kristusovega vstajenja zmerja s hudičem, da-a-a..." - "Mama! Hudič mi je počil, ona pa pravi, da zaradi Boga!" - "Kaj?" -"Da meje Bog kaznoval, ker sem ga imela rajši kot strica Fcdjo." - "Kakšna neumnost!" se je nepričakovano obrnila mati. "Kaj se to da primerjati? Pestunja, pojdi v kuhinjo. Ampak zmerjati s hudičem na prvi dan vstajenja, pa tudi sicer... Saj je danes - Kristus vstal!" - "Da, ampak ona je rekla, da je prav zaradi tega počil." - "Neumnost!" je odrezala mati. "Navadno sovpadanje. Počil je zato, ker je pač enkrat moral počiti. Ti si mi pa tudi prava - da se mi spustiš v kaj takega z nepismeno žensko. Pa si že v pripravljalnem razredu državne gimnazije... In glavno - še ranila bi sc lahko. Kje je?" Molče, da ne bi zajokala, razklenem roko. "Saj tu ničesar ni?" sc mati pozorno zazre. "Kje pa je on?" Davim se v solzah: "Ne vem. Saj ga sploh nisem našla. Nekam jepovsem izskočil!"
Da, moj hudič je počil, ne da bi pustil za seboj niti steklo niti špirit.
"No, vidiš," je rekla mati, ko je sedela nad mojimi tihimi solzami, "nikoli se ne smeš navezati na kaj takega, kar lahko poči. Oni pa - vsi počijo! Se spominjaš zapovedi: 'Ne ustvari si malika'?"
"Mama," sem rekla, ko sem se otresla solz kot ves vode, "kakšna je pa rima na 'malika'? Vladika?"
Ljuba siva doga mojega otroštva - Mišji! Nič zlega mi nisi storil. Čeprav si, po Pismu, tudi "oče laži," si me naučil - bistvenih resnic in pokončne drže. Ta ravna linija neuklonljivosti, ki živi v mojem hrbtu, - je živa linija tvoje dogine-babje-faraonske drže.
Moje otroštvo si obogatil z vso skrivnostjo, z vso preizkušnjo zvestobe, in, še več, z vsem tistim svetom, kajti brez tebe bi ne veefe/n, da - je.
Dolžna sem ti hvalo za svoj neverjetni ponos, ki me nosi nad življenjem 'Božanskt ponos (tr.)	višje ^ ^	[g divin orgucil'^ njegove besede in njegovega dejanja.
LITERATURA Tebi sem, poleg toliko drugega, dolžna hvalo za svoj neustrašni pristop Rast 1-2/ IW5 ^ (da, da, tudi najbolj vročekrvnih dog!) in ljudi, kajti po tebi -kakšnih psov in ljudi naj se še bojim?
Dolžna sem ti hvalo (tako Mark Avrelij začenja svojo knjigo) za prvo
izgubtjene pravde (fr.)
'^Do zadnjega diha ti bomo zvesti, do zadnjega diha boš naš viadar, Jezus, pod prapor pozivaš nas sveti, v smrt gremo v boju za tvoj oltar...
(fr., prev. Franc Bračko)
'"Ne blagovoli (fr.)
Prelep kos marmorja tiči v blatu široke poti. Navaden človek stopa po njem in ga zariva še globlje. Plemenito srce ga izvleče, umije in iz njega napravi kip, ki živi večno. Bodite kipar svoje duše , mala Slovanka...
(fr., prev. Franc Bračko)
LITERATURA Rast 1-2 /1995
spoznanje tastne povzdignjcnosti in izbranosti, kajti k dekiicam iz našega prizidka nisi hodit.
Dotžna sem ti hvalo za svoj prvi prekršek: skrivnost na prvi spovedi, s katerim - je bito že vse prekršeno.
Saj si ti uničevat vsako mojo srečno ljubezen, jo razjeda) s sodbo in do konca ubit s ponosom, ker si me dotočit za pesnico, ne pa za tjubtjeno žensko.
Saj si mi ti, ko sem z odrastimi kvartata in sije kdo stučajno in dokončno nagrabit moj dobitek, nazaj v oči zagnat - sotze, v grto - besede: "Stava pa jc bita - moja."
Saj si me ti obvarovat vsake istovetnosti - vse do sodetovanja v časopisih - ko si mi obesit, kot hudobni stražar Davidu Coppcrfietdu, na hrbet natepko: "Pozor! Grize!"
tn kaj nisi ti z mojo rano tjubeznijo do tebe vzbudit v meni tjubezni do vseh premaganih, do vseh causes perducs"' - zadnjih monarhij, zadnjih fijakarjev, zadnjih brskih pesnikov.
Saj si se ti - ko si v vsej svoji neuktontjivosti prehodit mesto, ob kapitulaciji zravnano z zemtjo - zadnji povzpet na tadijski mostiček zadnje tadje.
Bog ne more o tebi mishti stabo - saj si bit nekoč njegov najtjubši ange)! tn tisti, ki te vidijo v podobi muhe, kot Mušjega kneza, miriado muh - so sami muhe, ki ne vidijo dtje od svojega nosu.
In muhe vidim in nos vidim: tvoj dotgi sivi baronski irhasti nos doge, zaničtjivo in renčavo namrgoden proti muham - miriadam muh.
Kot dogo te vidim, dragi, to je v pasjem
Ko sem si pri enajstih tetih v katoliškem penzionatu prizadevata vzljubiti Boga:
Jusqu'a ta mort nous Te serons fidetes,
Jusqu'a ta mort Tu seras notre Roi,
Sous Ton drapeau, Jčsus, Tu nous appeltes,
Nous y mourrons en combattant Pour Toi..T me nisi ovirat. Le odšet si na moje najgtobtjc dno, vtjudno odstopit prostor
-	drugemu. "No, poskusi - s krotkostjo..." Nikoli sc nisi spustit tako dateč, da bi sc bori) zame (ati za karkoti drugega!), ker jc vse tvoje hogoborstvo
-	bitka za osamtjenost, ki je sama po sebi obtast.
Ti - si avtor mojega življenjskega gesta in nagrobnega napisa:
Ne daigne!'"
Česa? vsega: ničesar ne daigne - tudi ne - spustiti se do tu težečega prahu.
tn ko mi jc bilo, za vse grehe mojega enajstletnega živtjenja, iz črne jame tujih oči in tuje spovednice rečeno:
Un beau btoc de marbrc se trouve cnfoncč dans ta boue du grand chemin. Un homme vutgaire marche dessus ct 1'cnfonce cncorc ptus profondement. Un nobte coeur te degage, te tave ct en fait une statuc qui dure eterneHement. Soyez te scutpteur de Votre amc, petite Stave... Čigave so te besede?
Dotžna sem ti hvato za začarani krog svoje osamtjenosti, ki me povsod spremtja, se mi pod nogami poraja, me kot z rokami objema, a se kot dihanje širi, vse vase sprejema in vse izktjučuje.
tn če si se nekoč v podobi sive pasje pestunje spustit k meni, majhni dcktici, je bito to te zato, da bi tahko potem vse živtjcnjc zmogta sama: brez pestunj in brez Unj.
JAKOB SAV1NŠEK: Glasnik smrti, 1959, varjeno železo; fototeka Moderne galerije Ljubljana
LITERATURA Rast 1-2/1995
2H
Strašna doga mojega otroštva - Mišji! Sam si, nimaš cerkva, tebi ne siužijo množice. S tvojim imenom ne biagosiavijajo ne poitenih ne sebičnih zvez. Tvoja podoba ne visi v sodnih dvoranah, ker ravnodušje sodi strasti, sitost - iakoti, zdravje - boiezni: zmeraj isto ravnodušje - vsem obiikam strasti, zmeraj ista sitost - vsem obiikam iakote, zmeraj isto zdravje - vsem obiikam boiezni, zmeraj ista biaginja vsem oblikam revščine.
Tebe ne poijubijajo na križu nasiine prisege in iažnega pričanja. S tabo, v podobi križanega, ubitemu od države ne zatisne ust njen siuga in somoriicc - duhovnik. S tabo ne biagosiavijajo bitk iti pokoiov. Ti na prisotnih krajih - um prisoten.
Ne v cerkvah, ne na sodiščih, ne v šotah, ne v kasarnah, ne v jctnišnicah -tam, kjer je pravica - te ni, tam, kjer je množica - te ni.
Ni te tudi na razvpitih "črnih mašah", tistih priviiegiranih množičnih shodih, kjer deiajo ijudje neumnosti - ko te ijubijo skupinsko, tebe, ki ti je prva in zadnja čast - osamijcnost.
Če naj sc te išče, potem ic v samicah upora in mansardah Lirske Poezije.
Tebe, ki si - zio, družba ni ziorabiia.
Prevcdia: Lidija Gačnik Gombač
	
	H	m
!van Gregorčič STOJE NA GLAVI IN PREVRAČANJE
V T^T^TO TTE&Eie
Naslovnica pesniške zbirke Severina ŠalijaVdcveto deželo
KOZOLCEV DEDKA SEVERINA ŠALIJA
"Moju vnučku M&u m; A:ur /rmv;.'
-	zrtai .sta/;
na g/utt?
Zna.š &ozo/cc prevrača//?"
S. Šali: Nika
In jc dedek zajahal čudežnega konjiča domišljije.
Tir gaje ponese! nekam visoko in nekam daieč pod a!i nad nebo. kdo bi vedet.
Tam v brezkončni brezbrižnosti ga jc objeta tahkotna breztežnost. In dedek Severin Sati se je pomtadi) in zažaret kot zvezda, okrog katere se je kar kresato od prevračanja kozotcev in stoj na gtavi, od skrčk in satt. Besednih seveda. S takimi besednimi umetnijami namreč čara, a se sam pri tem prav nič ne postavtja na gtavo, ampak dela nekaj še botj čudežnega in čudovitega: na gtavo postavtja svet; ga žgečka in se z njim šah, da se guga in zibtje, da se igriv veseto smeji.
Toda ves čas ga drži v svojih varnih rokah na nevidnih nitkah domišljije, kot igrače. Ob tem teče "gata predstava" v pripovedih kot iskriv potoček v tekočem in poskočnem ritmu žuborečih rimanih besed.
tn kisičnih mehurčkov presenečenj vmes!
Zdi sc, kot da stoji - dedek vetikan - z eno nogo v mehko tebdtjivcm obtaku, kjer domuje pesniška čarovnija, z drugo pa na trdni in trdi zemtji, kamor na koncu akrobatske točke - pesmi, svoj igrivo prevrttjivi svet postavlja tako, da se ob tem presenettjivo pobtisne - btago humorno tudi v odrasti gtavi.
Bratec spremtja med drugimi Patčka Zvczdiča, ki sc brez uspeha trudi, da bi z Matim vozom po Rimski cesti prevozit nebesa; vidi zvezde, ki sc Patčku ukrešejo, ko pade na nos..., dokter ne utone v hratčevem spominu za ovinkom kot zvezdni utrinek.
Tako pobtiskavajo utrinki in sc krešejo zvezde tudi ob branju Sahjevih pesmi.
Živo raste in zraste pred nami napihnjeni zajce v dramatičnem dvoboju s psom, ki ga pesnik ozemtji, ko mu na koncu spusti sapo iz zmagostavnih prsi z besedami:
"Ude boj. prehudi hoj, sanjat zajec je nocoj."
Podobno postavi na trdna tta svojega mtadega moža Rjavka medvedka Hudogtcdka že ob koncu svatbe:
"Karvuhsipiši:
zdaj jaz nosim htače v hiši!
Ti kar brundaj, bodi jezen, a domov boš hodit trezen!"
LITERATURA Rast 1-2/1995
V tem čudežnem, na drugi strani pa tako vsakdanje domačnem pesniškem svetu "so buče take kot mahne" in kar je še čudovitejše: "Greš v šoto - šota zgine." (!!!)
29
Svoj svet pesniških akrobacij in čarovnij dedek "zvezdnik" Severin, ki
Ivan Gregorčič STOJE NA GLAVI IN PREVRAČANJE KOZOLCEV DEDKA SEVERINA ŠALIJA
se ša)i, postavlja - tudi s starinskim besedjem: motvoz, oje, pesto, cajna -v preteklost:
"Ej, ta čuda v naši vasi, pravi ded, bila so včasi!"
da se še dodatno čarobno svetilka pod zlatim prahom starinske skrivnostnosti.
Tako zna pripovedovati resnično le pravi dedek!
Ki pa pozna ne samo preteklosti, ampak tudi sedanjost; zato v njegovih pesniških pripovedih medved Brundač pleše twist, slonček bo šel v disco, zajčka Uhca uči učitelj - magnetofon, za 1 x 2 pa uporablja digitron...
Treba bo še potovati na krilih besed, zraven sanjariti, da bi lahko odkrili še druge Šalijcve "pojedljive" dobrine in drobtine, ki jih predstavlja v svoji "gala predstavi" na bogato obloženih mizah domišljije.
Ob njih se bodo gotovo cedile sline.
In otroci bodo hoteli predstavo gledati še in še.
Znova bodo zato odstirali zastore platnic, da bi potovali v nekoliko arhaičen, a pristen in čist svet prvinske domišljije sredi prvinske narave, ravno prav zapajčevinjene in biserno orošene, da se za velikimi otroškimi sončni(čni)mi očmi začno pretakati mavrične barve njihove lastne domišljije; kot se je bogato dogajalo tudi ilustratorju, pesnikovemu prijatelju, Lucijanu Reščiču.
*
Besedilo je bilo napisano kot spremna beseda Šalijevi posmrtno izdani pesniški zbirki za Iz knjige V deveto deželo Severina otroke pri Založbi Mladika (1994), a je zanjo v knjigi "zmanjkalo prostora", zato ga Šalija	objavljamo na tem mestn.
Afiht-t Mx-tc K' opikaj.
Jože Ambrožič (1884-1923) je izseljenski pisatelj, rojen v Žabji vasi pri Novem mestu. Njegovo življenje in delo je v prejšnji številki Rasti predstavila Franca Buttalo, tokrat pa ponatiskujemo njegovo črtico Čumnata, ki je bila objavljena leta 1917 v izseljenski reviji Čas (Cleveland). Ker je objavljal samo v izseljenskih publikacijah, je naš ponatis prva njegova objava na rodnih tleh.
LITERATURA Rast 1-2 /1995
Cela vas ježi v vročem poietnem soncu, kakor izumrta. Žarki sonca pripekajo na njo, da vročina migijajoče puhti pred očmi s ceste ter nje peščence jemije vid. lam za vasjo na travnikih, senožetih in poiju dciajo nje prebivaici. Žene s srpom v roki žanjejo ziatokiasno žito, možje preobračajo seno in otročaji sc pode ob potoku, skačejo v vodo ter izvajajo drug proti drugemu vso nagajivost, ki je iastna ic miadini.
V eni izmed vaških hiš, katera izgieda na prvi pogied ravno tako izumria kakor druge, ieži v čumnati, poieg prostorne družinske sobe, starka, mirno, nepremično - čakajoča smrti.
Ti - zanemarjena, pusta čumnata, igraš največjo viogo v našem kmetskem živijcnju. -
Si naš začetek in konce — ne - ne, saj v mojem narodu ni konca -bodočnost ima in z njo - večnost. -
Poimrak piava po čumnati in roka z rožnim vencem starki omahne ter obteži nepremično na odeji. Skozi napoi odprto okence prihajajo iz poija nerazumijivi giasovi - in žarek sonca prodira skozi vejevje jabiane, vpira sc v iiovnata tia čumnate, se pomika datje nekaj časa in izgine.
Naveiiča se starka moiiti, zapre napoi oči, nerazumijivi giasovi prihajajo s poija, strnejo sc v ccioto, in uveii starki sc zdi, da že od nekdaj govorijo ž njo. Doigo - doigo je že tako - mogoče osemdeset iet aii še več.
Nejasno piavajo spomini v njeni duši, hoče jih razvrstiti, razbrati, aii — Tedaj potegne naiahno veter, veje jabiane zašume, napoi odprto okno zaškripije v tečajih in razžene vso zmešnjavo v njeni duši. Začno sc kazati jasno, ostro začrtane siikc, kot v gicdaiišču.
Pred teti je bito; tu je spaia, ravno na ti postciji. Njeno teio je bito še poino moči in ognja, in tedaj je prišei sem po vrtu kraij njenega srca in okno je počasi zaškrtaio-.
Te črne stene čumnate so biie priča najsvetejših trenutkov njenega živijenja. Pri tem okencu ji je dihnit prvi poijub in njena duša je vriskata od veseija. Vse trpijcnje dneva je hiio pozabijcno. Njeno živijcnje je dobiio svoj ciij. In večeri v čumnati so biii raj.
In ko je prišei poročni dan, obiekii so jo v beio obieko, nadeii ji venec, ravno tukaj v čumnati. Ona je jokata. Čemu? Še sama ni vedeta. Mogoče od sreče aii - bojazni?
Pristopita sta oče in mati in ji poieg te posteijc daia svoj btagosiov ter jo poijubiia zadnjič kot svojo hčer. Mati je zajokata z njo vred; pri očetovem poijubu se ji je zazdcio, da poka nekaj v njegovih prsih kakor v hrastu , borečim se z viharjem...
Stanovaia je potem z možem v družinski sobi, kjer stanuje sedaj njen sin - gospodar. Tam se je ponavijaio, kar se je biio začeio v čumnati. Ako so nastati prepiri v hiši, zaprta sc je med te stene in se zjokaia.
Ko je prišia njena najvišja naioga, da da živijenje otroku, viegia se je na posteijo v čumnati. Med boiečinami ji je piavai obraz deteta pred očmi, ki je bii za njo najiepši.
Te stene so čute prvi gias njenega rodu in sem je prišei njen mož, poijubii njo in otroka ter rekci: "Ti ubožica, ti!"
Preproste besede - vendar je piavaia v njih vsa ijubezen, ki jo je imei v srcu do nje.
Tukaj je jokata ob smrtni posteiji očeta in matere, ki sta se kakor ona pred ieti umaknita iz družinske sobe v čumnato. Žaiost in veseije, ijubezen in bridkost - vse se je čuio v tem prostoru.
Ko so njeni starejši hčeri zacveteia icta, je odšia spat v čumnato in njena duša jo je sprcmijaia: "Bog te hiagosiovi ter te naj varuje hudega. Živijcnje se ponavija iznova."
Jože Ambrožič Izročila je sinu posestvo in umaknita se iz družinske sobe med te stene, ČUMNATA	jo yg2g totiko spominov. Umrt je v njej njen mož in sedaj ona sama
čaka smrti -.
Na dvorišču zaropoče voz ter sc vstavi. Po družinski sobi se zastišijo težki koraki in na pragu se pokaže kmet, razpatjcn po obrazu in prsih od sonca.
"Kako je, mati?"
Stresne se starka in se vzbudi iz sanj. Preko vetega obraza ji šine kakor nekak smehtjaj, izmed brezzobih četjusti pride votet gtas: "Dobro, - kmatu bode končano, moj sin" —
"Še bi lahko živeti, mati. Pogrešati vas bodemo." Gtas se mu strese pri zadnji besedi. V njem je bita iztita vsa tjubezen, katero ima samo neomadeževana duša kmetskega rodu.
Razumeta ga je mati in v vetih ustih ji zaptava tahen nasmeh.
"Vse pride - drug drugemu se moramo umikati." Hoteta je reči: "dudi ti prideš na to postetjo v čumnati," ati glas ji zamre na ustnicah.
Sktonc gtavo in odide; razume, kar je mistita mati povedati.
Skozi okno prihaja v čumnato vpitje razposajenih vnukov.
*
Jakob Savinšek:	Beta krajina.
IV54, kamen; detajl. Knlturni dom, Črnomelj; fototeka Moderne galerije Ljubljana
Nastikat bi te, starka, za vzor, in tvoje vete roke bi držate obroč, podoben zakonskemu prstanu - obroč brez konca. In obesit bi tvojo stiko v svetišče, ki bi morato hiti - ne kraj motitve, - ampak kraj naravnega živtjenja, ki ima sotze in vesetje, bridkost in tjubezen. In to svetišče bi morato biti v hiši mojega naroda v — čumnati.
RAST L. V!, ŠT. 1-2 (31-32) MAJ 1995
REVMA ZA
DTERATURO KULTURO )N DRUŽBENA VPRAŠANJA
KULTURA


































Jože Gate
Jože Gale,Črnomelj, 20. februarja 1944
KULTURA Rast 1-2/1995
IGRALCI SO PRIŠLI (odlomek)
Uvodna beseda
Z/vZ/erijsPa /rt arrtcfrt/.šPa pot rr'ž/.scrya Jožeta Ga/eta, r/o/ertj.spega ro/aPa, je ž/va/trto razg/Parta. 77or/t7 .se je v č/r*o,strp//errt, r/tjr/orrt/ra/ /gro trt režtjo 9 Prag/, prer/ vo/rto po^ta/ e/ar: //'trP//'ari.sPe Drarrte, rrter/ vo/rto /r// r/evet rrte.secev Pot ta/ec zaprt v Rc/gtj.s/:/ Pa.srtrrt/, po /ta/tjart,sP/ oPapartjt or/.šc/ v parf/zartc, Pjerje .sor/c/ova/ rta .števt/ra/i rr:/t/rtgt7t, 9 Rorovt .sPttptrtt Jrt.srt /rt po rtoverrt /cfa 79JJ 9 .S/overt.sPcrrt rtaror/rterrt g/er/a/t.šča rta o^voPojerterrt ozerrt/ja. Po o.svoPor/ttv/ je /rt/ /trtjprej artgaž/rart 9 ,SWG 7,ja/r//arta, /rt/ r/rttg/ režt.ser prt prvcrrt .s/overt.sPerrt jt/rrta Na svoji zcmljiterpo.srte/rtePrtj PratP/P jt/rrtov. Peta 7952 je po,sta/ režt.ser trt /gra/ec 9 AJe.strterrt g/er/a/t.šča //a/r//ar:,sperrt. M ce/ot/ je or/tgra/ /rt zrcž/ra/ oProg petr/e.set g/er/a//,šp;7; prer/.stav. 77// je tar// rer/rtt proje.sorza j//rrt /rt te/ev/ztjo rtazlGP77; Pot prer/.strtjrttP or/r/e/Pa je prt'/ vpeZ/a/ rtovo jt/rrtsPo-te/ev/zt/^Po .srrter 77:7 je tar// rePtor/lG/7/7.
Zrtačt/rto za g/er/a//.šPe režtje Jožeta Ga/eta je Pt/o, r/a je ,s' pre/trtjert/rrt po.s/tr/torrt /zpo.stav// /rt poar/art/ zrtačt/rte prtrrtert.sPe 9rer/rtote po.sarrtezrtt/t r/rarrt.spt/t r/e/, j/rrt oe/Pr/va/ a.strezrto g/er/a//ž/:o por/o/ro, po.sveča/ ve/tPrr pozorrto.st p.st/to/o.šPo zarte^T/tč/ /rtterpretactj/ jarta/tov. Za Ga/eta je /rt/ 9er/rto porrterrt/rert taPo zarte.sj/tt' zar/.s' ce/otrte prer/,strt9c Pot tar/t po.sarrtezrtt/t r/etaj/og /rt' .so .se rrtora/t preprtcZ/tvo 9pertjat/ 9 rtotrartjo zgrar//ro g/er/a/t/Pega r/e/a.
7z/errtrto zrtarta je rtjego9a jt/rrt.s/ta trt/ogtja o TčePca, zrtarrterttferrt rrt/ar/trt-.sPerrt jarta/ca. 75e/r/pe9ajoča jarttaztja, poet/Črta prežaryerto.st, or/Pr/vartje re.srttcrtega rtotrartjega .S9cta rrt/ar/t/t w zrtačt/rte 9rer/rtote jt/rrtott A/ jt/t tar// r/arte.s g/er/a/c/, rrt/aj.š/ /rt .sfarej.š/, ,spre/errta/o z rter/e//ert/rrt prtzrtartjerrt.
Ajegovt' r/rag/ jt/rrt/ ož/vZ/ajo 9 arrtetrt/.šp/ o/r///š/ /ror/t.st trag/črto-Pero/črte rrter/vo/rtečrt,se /Tuja dežela, Onkraj) a//papo,sega/o vzgor/ov/rt.sPo /Pustota) trt povo/rto o/rr/o/r/e /Vmi) se bom, Družinski dnevnik). Pt/rrt/ ./ožeta Ga/eta v.te/Tujejo zrtačt/rte trag/črte raz.sežrto.st/ /Pustota), /a/t/ro pa Pot režt.ser tar/t opazaje ž/vZ/ertje z razarrtevajoč/rrt /tarrtoryerrt /rt rto.sta/g/črtrr poef/črt/rrt rtar///torrt, Pot rta pr/rrter 9 Družinskem dnevniku /rt 7Vrtar/atjevartPt trt jt/rrta Ljubezen nam je vsem v pogubo. Use rtjegove jt/rrte or///Paje top/a, rteza.sertčerta č/ovečrto.st.
Zr/aj je Jože Ga/e rtap/.sa/.sporrt/rte z zrtačt/rt/rrt rta.s/ovorrt Igralci so prišli. Urtj/P .se .sporritrtjtr .svojt/t parf/zart.sPt/t /et, ž/vZ/ertja part/zart.sPega Ptt/tarrt/Pa - /gra/ca. 7z/'errtrto razraTtart/ r/ogor/P/ pa rrta ož/vZ/ajo tar// rtePatere .segrrtertte preteP/o.st/, taPo r/a se pr/po ver/ v a.soc/att9ri/rrtrež/ zaoProža v Parv/to tzpover/ o rteP/ zart/rrt/v/, ž/vZ/ertjsPo /rttertz/vrt/ č/ove.šP/ a.sor/t.
AJar/art T/rezrtvar
JASA
5. december 1943
Pot od Riglja do Sušic je precej samotna in sivina neba se je spustila tako nizko, kakor da bi me hotela pritisniti k tlom in me povezniti na lehe snega. Megle se moreče vlačijo in zastirajo pogled. Mraz in vlaga. Zbadanje v plečih me spremlja že od Ilove Gore naprej. Onkraj visokega grebena nad Starimi Žagami, v Kuzelni vasi, so mi dali sešiti suknjič iz mizerne raševine, saj sem se vrnil na Rigelj pomanjkljivo oblečen. Mrazu pa ni bil
kos. Kaj bom počet v propagandnem odseku štaba XV divizije, prav nič ne vem. In tudi ne, kdo je tam. Življenje zmeraj poskrbi za tovor neznank. Zaskrbtjen sem za čtanc naše igratske skupine. So odnesti zdravo kožo? In kje so zdaj? Ofenziva nas je razpršita v času, ko je pravo gtedatiško deto začeto dobivati prve obrise. Zdaj me spremtjajo občutja nejasnosti, podobna tistim ob kapitutaciji. Gtedatiško deto bo gotovo pomembno tudi zdaj, čeprav seje njegov manevrski prostor, v geografskem smistu seveda, zožit z izgubo nekaterih središč in komunikacij. Prepričan pa sem, da seje po ofenzivi zorenje osvoboditnega duha in moratne moči dvignito še na višjo raven. Nemara sc btiža čas, ko bodo misti o ustanovitvi gtedatišča, do zdaj izražene te verbatno, postatc stvarnost. Te moje siutnje so sc pozneje uresničite, čeprav nisem vedet za odtočitve, ki jih je kronist (Edvard Kocbek) zapisat že 17. oktobra:
"... Vidmar, Šnudert in jaz smo se predpotdne pogovarjati o nameravanem kongresu kutturnih dciavccv in mu dotočiti spored..."
"Popotdne smo imeti sejo Izvršnega odbora OE pomnoženega s ptenumaši... Prav tako smo dokončno uredili zadevo z gledališčem in dotočiti datum kulturniškega kongresa..."
Zaneseno razmištjanjc je pustito ob strani budnost in opreznost, prvi zapovedi vsakega partizana. Hodim po področju, kjer me vsak trenutek tahko preseneti nemška patrota ati zaseda. Po novomeški okotici brskajo in presenečajo kar naprej.
V Sušicah se javim na odrejenem mestu. V kmečki izbi se gnete okoti vetike v kot postavtjenc mize nekaj partizanov. Nekdo brunda meni neznano besedito, drugi, s ktavirsko harmoniko v rokah, skuša glasbeno spraviti v sktad dotočeno metodijo. Nastaja pesem kutturniške skupine JASA, ki jo vodi Matej Bor. Tudi besedito je Borovo. Gtasbo je priredit Oto Jugovec - Luka s pomočjo izvrstnega interpreta na harmoniki, Jožeta Stritarja. Postej smo z njo do konca vojne začenjati vse mitinge.
fr;jnteZ/i, sprašujete, Mo M'v je, M nat/e/i .smo si mA nazig vemo, najraje 6; nam reA/i vi/nr/no, mar ne zven; vam Ja.sa neAam čur/no.
5; AJaj, /ovari.š .s/ar; partizan, pre/;Aa/ Jo/go .se sAozgozr/ teman?
.Se veš, AaAo .ste vsi se o&Zn/;n;7i,
Ao iz goščav na jaso ste stopi/i?
PoZegZ; ste na topZi, meZ;Ai maZ;, na Žici/; sme/t, pozaf?//en .Sva/; in La/:.
/n sret/i /:ojev, maršev ;n trpZ/enja, ime/; /:ip ste sončnega živZ/enja.
7aAo 6; rat/i, r/a 6; vam Zn/o na naši ./asi sončno in top/o.
A?/o ver/no mis/i/ /:i na težAe are, na Jasi s;je sonce vam Aa/tare.
Prvo kitico, zadnja dva verza tretje in četrto kitico smo peti unisono, druge verze pa interpretirati kot sotističen rccitativ ob mrmrajoči spremtjavi drugih.
Metodija je bita ritmično žeto sodobna, sinkopirana, prijetno spevna, za naše namene pa karnajbotj primerna. V zanesenosti smo jo poimenovati himno. Izražata je zavest idejne pripadnosti, ustvarjata izjemno vzdušje,
KULTURA
Rastl-2/1995
utrjevata optimističen pogtcd v prihodnost, krepita in dvigata borbenega duha, btažita nečloveške napore z vedrino in dokazovata, da je kuttura nepogreštjivi det narodnoosvohoditne borbe.
Že ob snovanju verzov za Jaso si je Bor prizadevat zbrati skupino, kar v tistem času ni bito tahko. tz brigade je prišta te še Ema Starčeva. Gtedatiški tjudje in še nekateri drugi kutturniki, ki so biti pred ofenzivo v Jermanovi skupini in so predstavtjati jedro snujočega se gtedatišča, se še niso vrniti iz brigad. Operativni načrti sojih razpošitjati na vse konce in kraje. Tako je Zvonimir Sintič kot Borov pomočnik odkrit v štabu Cankarjeve brigade Ota Jugovca - Luko, ki je že pred vojno v Ljubtjani vodit orkester Brond-way, 1942 pa b&e/e Berače, med borci pa študenta tehnika Jožeta Stritarja. Bit je pomočnik mitratjczca in izvrsten harmonikar. Oba sta na vetiko zadovotjstvo vseh uspešno reševaia in vodita gtasbeni det programa. Žatostita me je te misei, da s pravim gtedatiškim detom še nekaj časa ne bo nič. Biti smo skromna, a zagnana Jasa. tmeti pa smo nekaj, česar do zdaj ni imeta še nobena skupina kutturnikov: konja in muto.
Na pohod nas je odšto osmero: Matej Bor, Ema Starčeva, Zvonimir Sintič, Oto Jugovec - Luka, Jože Stritar, Mihca Fon, Jože Gate, mutovodec Marjan Dutar, konj in muta. Torej ne samo osem, marveč devet.
8. decembra 1943 smo zapustiti divizijski štabvSušicah. Ukazjevetevat, naj obiščemo naše enote, ki zasedajo potožajc na pobočjih Gorjancev. Načrt pa sc tahko spreminja, kakor se bodo spreminjati potožaji brigad in batatjonov, ki predstavtjajo jez sovražnim izpadom in prodorom iz Novega mesta v smeri Bete krajine. Eno smo vedeti zagotovo: Naš oder bodo potožaji borcev, gozdne jase, taborni ognji, kozotci, dvorišča, kmečke izbe, gtcdatci in postušatci pa borci in tjudje po nasetjih pod Gorjanci. Morda bomo pogtedati četo onkraj temnega gorjanškega hrbta v obtjubtjcno dežeto vseh partizanov, v Beto krajino.
Naša kotonica je na poti neurejena, raztrgana. Vsi smo botj ati manj zazrti vase, vsak ima opravka sam s seboj, morda s svojim programom, morda s čim drugim, čisto svojim. Kdo naj bi odkrit vse tančine, ki opozarjajo nanje odsotni pogtcdi, zastajajoči koraki, čudni zamahi rok v prazno, nenavadne drže... Razumtjivo je, da na četu kotonicc jaha vodja Matej Bor. Za njim priganja in vteče muto komaj šestnajsttetni Marjan. Natovorjena je z našimi nahrbtniki in torbami, s skromnimi rekviziti, če jih tako sptoh tahko imenujem, in s ktavirsko harmoniko. Muta pa je mutasta in potna svojegtavih muh. Marjan ji prigovarja ztepa, zgrda, obsipa jo s pisanimi ktetvicami, ki jih ne kaže zapisati, tresne jo tudi z gorjačo. Morda soji prejšnji, taški gonjači prišti do živega s kako bctcanto zapeto pesmico, Marjan pa tega ni vedet ne znat. Drugi jima stedimo, kakor se spodobi, vsak po svojem razpotoženju, po svojih občutjih in kakor kdo more. lakote krevsanje nič kaj ugtedne karavane po samotnih poteh, kotovozih in gmajnah je vsaj na pogted ugtašena na durovsko zabavne tone. Gručica vase potoptjenih tjudi in zapredena v megto, je svojevrstna. Raztično smo obtečeni in opremtjeni, kakor da bi zjutraj pri obtačenju zbirati obteko in opremo po raznih kotih.
Rebrasto ktjuse z upadtimi takotnicami^dobrcga konja nam štab seveda ni dat, ni prav nič botjši od Rosinanta. Čokati Matej, v rjavem z jermeni prekrižanem suknjiču, z bombo za pasom in podbočeno desnico, se prav imenitno guga v sedtu, meditira, snuje in sc donkihotsko razgtedujc po pokrajini. Tl) je tudi njegova dotžnost, saj je vodja. Kdo ve, v kaj so se mu spremeniti prazni in tudi napo) porušeni bunkerji... Morda jih v svoji pesniški domištjiji naskakuje... Nemara pa bomo zaznati njegov privid v eni izmed prihodnjih pesmi. Pesnikove oči gtedajo po svoje, igratčeve po svoje.
KULTURA Rast 1-2/1995
Mene so na tej poti vznemirili itaiijanski napisi na razrušenem bunkerju. Preganjati me je začeia Matejeva pesem Požign/čevo .suGi/n. Vciikokrat sem jo pripovedovat na mitingih:
.STgnor /ene/tfe, /n pri urr.s' v /?araAa vrn' že rio/go va.G mAmju, vsa praf/ta, b/a/zte, razce/rrrrm AuA/i/R 06 /evi s/rum iz: A:zvar; zzmAa...
7aAo, A^o je po /ciz; /o o^io/rz .samo fa .szzAzzjzz, /ve.sReA/e/ia, prazna,
/zo z:zz.MZ zezzz//zz, or/ /zo/e.sR' Az/azzzzz razirga/a va.s v.sc zzz poAiopzz/zz.
Na Rosinantu se še kar naprej zibtje Don Kihot. Na gtavi seveda nima brivskega krožnika, ampak titovko. In nič sc ne čudim, ko mu iznad ramen štrti itatijanska brzostrelka in ne hetebarda. Naravno se mi zdi tudi, da se je prckijasti dotgin Marjan prelevit v Sancha Pansa. Nič zato, če sta po zunanjem videzu menjata postavi. Njegova čud je ostata zvesta predniku izpred stotetij. In daje hita vernost mojega privida še prepričtjivejša, seje tudi muta vživeta v svojo davno prednico in nam v njenem stogu na vse načine grenita naš pohod.
Podgoro smo prekrižati podotgem in počez. Tako imenujejo domačini nasetja na pobočjih Gorjancev.
9. decembra smo biti še v Uršnih setih, 10. na Dotžu in Težki Vodi, 11. in 12. na Zajčjem Vrhu in Orehku, 13. v Podgradu, 14. smo se odpraviti v Drago in na Suhor, kjer smo se zadržati še 15. in 16. decembra. Miting je bi) podoben mitingu. Prebivatci so se tajati, borci pa sprejemati z navdušenjem. Posebno gubčevci, kjer je vodit brigadno skupino Dušan Savnik - San. Za naš program so se nam zahvatiti s svojim izredno zabavnim. Dobre votje in smeha kot še nikoti.
Posebnost teh mitingov so biti Borovi nastopi z tastno poezijo. Ema Starčeva je zmeraj gtcdatce gtoboko pretresta z monotogom iz Klopčičeve Matere. Moja pripoved Župančičeve pesmi PM, pcef, .svoj rlo/g? in Klopčičeve Dre/čmA: /IncArej govori pa jih je spravita v spontan odziv. Jože Stritar je z izrednim občutkom zmeraj izbrat in na ktavirski harmoniki zaigrat tako gtasbeno deto, kije gtedatce pritegnilo, prevzeto in povezato z nami.
Doseči zaupanje in sprostitev, razgibati misii in čustva je bito še posebej težavno pri tjudeh v nekaterih podgorskih naseljih, kjer so sc našim prireditvam odzivate predvsem ženske in starejši moški. Čuditi smo se in vrtati v to uganko, dokter nam ni prišto na uho svojevrstno odkritje, ki so mu partizani pritakniti kanec humorja: Podgorci k domobrancem in Nemcem v Novo mesto, Novomeščani pa k partizanom v Podgoro. Ta hudomušna domislica je dobita prizvok trpkosti, ko sem na zidu napol porušene hiše prebrat z ogtjem v otroški roki okorno napisan stavek: "Scmkajte je pa naš ata ustreht!"
Trpkost smo občutiti vsi. Še boij jo občutim zdaj, ko to po tolikih tetih ponovno zapisujem.
V	enem zadnjih det Rotfa Hochhutha sem prebirat avtentične groztjivosti uničujočega nacizma:
"Čas je botan... časi pa so v resnici tjudje in tisto, kar tjudje mistijo in detajo... Tega pa je krivo samo opustošenje duševnosti."
V	svojih zapiskih sem odkrit, da smo se na pohodu čez Gorjance pogovarjati in razmišljati o Janezu Trdini, o njegovih zapisih o gorjanskih tjudeh in o dobrih in ztih bitjih iz njegovih bajk. Zdaj tahko dodam, daje bito opustošenje duševnosti povod za groztjiva dejanja, tudi na Gorjancih
in drugod.
Iz dneva v dan je bolj rasla v nas želja za združitev vseh gledaliških ljudi, ki so delovali še zdaj v nekaterih brigadah. Ib razmišljanje je slučajno hkratno s pomembnimi pogovori o pravem gledališču, za katere seveda nismo vedeli in o katerih je Filip Kalan v h&e/em vetrn zapisal:
"Sredi decembra sem sc javil v nizki kmečki hiši v Pribišju. Timi je bilo vse zbrano: štab in izvršniki in ljudje iz centralnega komiteja in tisti delegati, ki šobili med nemško hajko v Bosni in so sc vrnili... Tlim je Kidrič povedal, da gre za nekaj novega, ne več za tisto partizansko družino z Riglja, pač pa za pravo kulturno ustanovo na osvobojenem, ki naj bi posredovala našim ljudem v vojski in v zaledju gledališko umetnost in dvignila iz ljudskih množic nove talente..."
Prizor jz Borovih Raztrganccv, od love: Lojze Potokar, Jože Tiran, Stane Česnik, Jože Gale; Črnomelj, 14. septembra 1944
Od katerekoli strani prideš, se ti zdi: Bela krajina je čudež. Tisti pogled od "Dajčbirta" pa je enkraten. Iz rahlo zamegljene prostranosti štrli Vinji vrh, tam daleč onkraj Kolpe komaj slutimo Klek. Nikakršna fatamorgana, partizanska pravljica. Rosinant je s svojim jezdecem nenadoma postal poskočen, mula ubogljiva, z nas vseh je odpadla vsa teža. Kar nekako ponosni in vzravnani smo "vkorakali" v Semič. Bilo je 17. decembra 1943.
V Dergančevi hiši je bila takrat še gostilna. Odpočili smo se in bili gostoljubno postreženi. Pri njih je imela svoj sedež tudi kulturniška skupinica Belokranjskega odreda. Začutili smo, da so Dergančevi pravi Belokranjci. Kljub težavam odprtih rok, veseli, neposredni, s šalo začinjenih besed.
Decembrski mrak lega na okna. Jasa veselo praznuje prihod v Belo krajino. Kurir, ki je pred kratkim vstopil, se je zadržal pri sosedni mizi. Čašo premišljujoče in počasi prazni. Čez čas vstane in mi namigne, naj stopim za njim. Na cesti pred hišo strmi v zgodnji mesec. Počasi sc ozre...: "Obvestilo imam..."
"Kakšno obvestilo?... Za koga?"
"Za Jaso... Pravzaprav za Bora..."
"Zakaj njega ne pokličeš?"
KULTURA -Mu boš ti povedal..."
Rast 1-2 /1993	^ ^ narobe?"
"S štabom smo sc selili iz Sušic, pa nam je pri Vavti vasi nemška kolona 39 prekrižala pot..."
"Pa?..."
"Rafal iz tanka je pokosil Borovo ženo... V rami ji je odsekal roko."
"Je mrtva?..."
Kurir samo prikima.
"Je padel še kdo?..."
"...Sc nekaj drugih..."
Preden sem se zbral in ga povprašal še to in ono, sc je že izgubljal po klancu navzgor. Znebil seje težkega bremena in ga preložil na moje rame.
Nina - Erna Jamarjeva... Utrinjati so sc začele njene podobe s srečanj v Ljubljani in zadnja,... odhod iz Sušic... Nina...
Omizje me je sprejelo s smehom. "Glejte, glejte, kako je poduhovljen! Predolgo je gledal v luno pa ga je zdelalo."
Sc sam sem sc posilil s smehom:
"Pa je res lepa nocoj. Vredno seje zazreti vanjo. Matej, dobi) boš nove inspiracije."
Matej je veselo vstal in odšel za menoj.
Postala sva na cesti pred hišo in gledala bleščavo meseca in na sence, ki jih je risal po padajoči planjavi pred nama. Molče sva sc utapljala v belokranjsko noč...
"Matej, si kdaj napisal kako pesem o Nini?"
Vznemirjeno me je pogledal in trdo stisnil za laket.
"Kajjcznjo?"
"Ni je več, Matej... Živi samo še v tebi."
Oči, ki so do zdaj tako nasilno terjale odgovor, so potemnele. Ne vem, kako sva prišla čez cesto in omahnila na nizek breg. Matejeve roke so zagreble v zmrzlo travnato grivo in glavo zaril je med nje. Ramena so mu začela sunkovito drgetati. Nagnil sem sc čezenj, da hi ga umiril. Mesec je še svctlcjc in neprizadeto zarisaval sence. V daljavi so sc zamolklo oglašali topovi.
Nekoč pozneje sem s prizadetostjo prebiral tele njegove verze:
"L vii/urnii: rineii .sva .sreeu/u .se, Ninu, zr/uj .sem vznemirjen in ven rim miren.
Ko/ v mu/sLcm ju/ru ve/er .sem prešeren,
U mi prepifuri iz/re /c .spominu".
"K/e, i/u/ru .si? ,S'i še meri živimi?
Zriuj .sii.šim /e, A'uA:o /rrumi/uš ir: .se .smeji.š, po/em zugierium /e.' pori gu/m Arivimi v oir/uA /rego/ni zorinjiAro/ .s/rmiš".
Naslednjega dne je Matej odjahal v štab XV divizije, drugi z mulo smo sc odpravili v Črnomelj.
ivan Godec
Mato pred objavo smo zvedeti, da je Ladko Korošec nmrt. Ostal nam bo v spominu kot vrhunski operni pevec, velik igralec in veder ter dober človek.
Uredništvo
Takojc Ladka Korošca upodobil Božidar Jakac leta 1968 v Knezu Igorju
KULTURA Kast 1-2/1995
41
LADKO KOROŠEC
(!920 - t995)
"Na tista lepa pota" je pred enaindvajsetimi leti Ladko Korošec zapisal v naslov knjige, s katero nam jc zaupal del svojih spominov. Slovenci ga ne poznamo samo kot enega največjih opernih pevcev v naši deželi, ampak tudi kot človeka, kije s svojim talentom in seveda delom uspel iz revščine delavskega življenja poseči po vrhovih svetovne pevske kulture.
LADKO KOROŠEC (t92t) - 1995)
Kdo je Ladko Korošec?
Je Zagorjan, rojen 3. avgusta teta 1920 materi Jožefi in očetu Atojziju. Bit je peti sin v rudarski družini. Vse kaže, da je prav prerokovata Primanova Tona, desetnica, domačinka in krajevni boem, po krstu pred gostitno Pri Škratu, ko je rekta: "Ta bo pevec." Nekaj je že morato biti v tej Toni, da se je kakšna od njenih napovedi tudi uresničita. Ta o pevcu drži kot pribita!
Očeta se komaj spominja. Umrt je že, ko je bito Ladku komaj štiri teta. O materi ve te najbotjše. Ustvarita je tepe odnose v družini in svoje otroke uspeta šotati. Za takratni čas je bito to res nekaj posebnega. Tudi v okotici je bita kdaj izrečena opazka o tem, da bi kazato mtadino nagnati na deto in bi bito zato tažje preživeti. Mati se ni data in je vztrajata, čeprav je bito vetikokrat težko. Ladko piše: "Večkrat sem jo videt, kako si je skrivaj brisata sotze. Vendar se je vseskozi dobro držata in sc žrtvovata za svoje sinove, ki smo ji biti vse." Ladkov spomin na mater, ki ima rahet navdih cankarjanstva, pa nas spominja na čutečo žensko odtočnega značaja z Ustnostmi matere, ki bi si jo še marsikdo žetet.
Kako je bito tjudem v hudih živtjenjskih stiskah v tridesetih tetih tega stotetja, danes ni tahko razumeti. Setih so vdovo s petimi otroki iz skromnega stanovanja v stabše. Še kurjavo so jim ukiniti in tudi etektrikarjem je bito nerodno, da morajo "vzeti tok". Zato tažje razumemo upornost Ladka Korošca, ki jo dokazuje v svojem živtjenju. Ni paradoks v tem, da sta njegov občutek za humanost in svojevrstna radoživost pognata tam in takrat, ko je bito živtjenje trdo. Nasprotno, što je za iskanje izhoda v protestu zoper žatosti, krivice in trptjenja vseh vrst. Ladko v živtjenju ni vetiko sovražit, ampak sc je dvignit nad navidezno brezizhodno stanje. Z odtočnostjo je pokazat, kako naj čtovek trdno stoji na tteh, a zna pogtcdati prek obzorja, ki bi ga mogto utesniti ati mu zamcgtito pogted na nov jutrišnji dan.
Stovenccm in svetu je pokazat, kako in kaj zmore, če hoče, peti sin zagorskega rudarja zapeti na svetovnih opernih in drugih odrih. Vendar je zato morat najprej priti do šote in tam opraviti, kar je potrebno. On je žetet in mati je hoteta, da gre po tej poti. tzbrata sta rcatko v Ljubtjani. Kot večina mtadih tjudi je tudi Ladko ob študiju v Ljubtjani preživtjat skromne, a tepe dneve in teta. Ko govori o takratni Ljubtjani, opisuje predvsem tisto, kar je povezano s kutturo in zgodovinskim pomenom mesta. Ze iz tega sc vidi bodoča živtjenjska pot mtadega dijaka rcatke. A sc je vendar morat najprej vrniti v Zagorje in se zapostiti kot dctavec. Vendar te za kratek čas. Našet je deto pri ključavničarskem mojstru v Ljubtjani. Jože Briški je bit za Rokodetski oder tehnični šef, insccnator, odrski mojster, rekviziter in tudi premikač kutis. Ladko je tako prišei na deto v dobro kutturno hišo in zanimivo je, kako opisuje svoj prvi nastop, kako je postat igratec in začet tudi peti v ansambtu Rokodctskcga odra. Nikoti ne pozabi povedati, da sc je vetiko nauči) že pri petju v Loškem gtasu, rudarskem zboru iz Lok pri Zagorju ob Savi, in je tako tažje nadatjevat v Ljubtjani. Tudi ženo je spozna) ob nastopih Rokodctskcga odra. Pravi, da je imeta igratski tatent in da je nekaj vtog žeto tepo odigrata. Večji de! svojega živtjenja je živet ob njenem razumevanju, ko je bit preveč zaposten in vetiko odsoten od doma. Zato so njegove misti in besede o njej, sedaj ko je ni več, še botj potne spoštovanja.
Umetniška pot Ladka Korošca se prepteta med petjem in igranjem, trna več tatentov, toda igra in petje sta pri njem tako sozvočni, da je tudi zaradi tega dosege) svoje vrhunske umetniške dosežke.
l igam v Figarcvi svatbi
43
Začetki v Ljubijani
Ladko Korošce sc spominja svoje viogc Burdacha v Frankovem Viharju v kozarcu, Kaiana v deiu Kadar sc utrga oblak in zahtevne vioge v Kiabundovem Prazniku cvetočih češenj ter starega Piškava v Desetem bratu. Tako veiiko števiio imen s področja igratske in pevske umetnosti iz tega časa ima v spominu, da vseh ni mogoče našteti. Največkrat omeni Osipa Šesta, Ciriia Dotcnca, Miio Šaričevo, Juiija Betetta in Karta Mahkoto. V tem času je končat igratsko šoto in dektamacijo na Gtasbeni matici in dramsko šoto na Akademiji za gtasbo. tz Drame se spominja vtog v Razbitem vrču, Štabi vesti, Doni Diani, Azazetu, Matičku, Povodnega moža v Nevesti s krono in še več jih je bito.
Začetki v Operi
Krjavelj v Desetem bratu
Matenovv Prazniku cvetočih češenj Mendoza v Zaroki v samostanu
Opera
Najpomembnejše vloge, ki jih je naštudira) za opero, so:
-	Bartolo v Seviljskem brivcu
-	Varlaam v Borisu Godunovu
-	Kccal v Prodani nevesti
-	Podkoljosin v Ženitvi
-	Dioniz v Lepi Vidi
-	Sančo Pansa v Don Kihotu
-	Don Pasquale
-	Krjavelj v Desetem bratu
-	Skula v Knezu Igorju
-	doktor Grcnvilla v Traviati
-	Figaro v Figarovi svatbi
-	Mathicva v Andrcu Chemiceru
-	župan v Wcrthcrju
-	grof Dcgricux v Manore
-	Dulcamara v Kapljicah za ljubezen
-	gazda Marko v Eru z onega sveta
-	v Partizanki Ani
-	Čercvik v Soročinskem sejmu
-	Juanov sluga v Lcporellu
-	Luizin oče v Luizi
-	car v Zaljubljen v tri oranže
-	knez Hovanski v Hovanščini
-	car Dodon v Zlatem petelinu
-	Franc v Ekvinokciju
-	mestni glavar v Revizorju
-	Buonafede v Svetu na mesecu
-	Mendoza v Zaroki v samostanu
-	baron Ochs v Kavalirju z rožo
-	Girolamo v filmu Dccameron
-	mama Agata v operi Viva la mamma in še bi lahko naštevali.
V letih od 1943 do 1987 je v ljubljanski Operi in po svetu imel več kot tri tisoč predstav. Kot vrhunski pevce je pel v številnih opernih hišah. Dostikrat je bil v Mariboru in v vseh večjih operah po Jugoslaviji.
Skmlavknezutgorju AgalavnpeiiViva [a mamina
KeealvPrudani nevesti GirolantovfilnmDeeanieron
Popotovanja
Glavar v Revizorju
Pet je v Trstu, Wicssbadnu, Bergamu, Firencah, Kairu, Atcksandriji, Parizu, Barceloni, Haagu, Utrechtu, Rotterdamu, Amsterdamu, ITitversumu, Passauu, Lousanni, Benetkah, Madridu, Monte Cartu, Torinu, Varšavi, Botogni, Varni, Ptovdivu, Sofiji, Chicagu, Edinhurghu, Dunaju, Atenah, Moskvi, Kijevu, Rimu, Pragi, Tokiu, Osaki, Bertinu, Leipzigu, Wcksfordu, Ctevetandu, Patermu, Kopenhagnu, Pesaru, Teheranu in še mnogo kje.
Svetovni tisk je vetiko tepega zapisat o njem. Na primer:
"Na nebu opere je zasijata nova zvezda Ladko Korošec kot Sancho Pansa. Stišati smo vetikega pevca, kajti Korošec je gtasbeni gtasovni fenomen, in videti smo igratca, kajti mati okrogti mož je tudi čudoviti igratcc. Oba partnerja (Čangatovič) sta ustvarjena drug za drugega. Obadva utetešata Cervantesovo vizijo, ena kreatura z nosom na tteh, drugo z nosom v oblakih. Scena smrti nas pretrese. Dva prijatelja se poslavljata za vedno. Je to bilo še petje? Poezija?
Bit je gtas vesotjnega trptjcnja in sreče na zemtji."
Tako je zapisat Marčet Schncidcr v Conibat v Parizu teta 1975.
Direktor ljubtjanske Opere Bogo Leskovic pa je teta 1968 zapisat:
"V naši sredi sc je z Ladkom Korošcem rodit izreden operni umetnik. Stovenski naravni zakon "nemo propheta in patria sua" je ob njem izgubil svojo moč. Ladko Korošec je na vse strani priljubljen in skoro ni človeka iz vrst naše operne, koncertne in radio - tetevizijske publike, ki bi ne bit naktonjcn njegovi umetnosti. Zavist, nevoščljivost, ozkosrčno in sebično gledanje čtoveka na čtoveka so oh vedrini njegovih odrskih tikov zbtedeti. In še neizbežni konkurenčni boj se s svojimi vatovi vanj ni mnogo zatetavat. Sam in veder sc je vzpet na vrh in je tam v svojem času vtadar svoje stroke."
Tbtiko moči, tako umetniške, duševne in fizične, ima tatiko samo tisti, ki mu je deto živtjenjc in živtjenje predaja detu. Ladku Korošcu zato nikoii ni bilo potrebno negodovati, ampak je uspel združiti talente, napore in dobro voljo v celoto svojega življenja.
Ladko Korošec ni le velik operni pevec. Ustvarjat je tudi na drugih področjih pevske umetnosti. Poteg mnogih samospevov in drugih zvrsti pesmi in nastopov zna postušatce zabavati tudi s pesmimi, ki živijo med preprostimi tjudmi. Ena takšnih je Sem zatjubtjen hi). Vsebino ji je dal Janez Blaznik iz Čebutove Doline pod Kumom. Zvest njegovemu besedilu je Ladko ostato opravil sam in dostikrat zapel.
Sem zaljubljen bil
.S'cm za/jnk//en M, sem k mater; zav;7. .Smem //;;6;t' c/ek/e, .smem (/;;6;t'a/'ne7
O, tega ne smeš, prem/a J s;' še. TUeaka/ zaenkrat' rieset /et še.
KULTURA Rast 1-2 /1995
Čakam še en'/ef', nato pa grem k'očef'. .Smem //n/nt' r/ek/e, smem /jn/n't'a/'ne7
O, ne, /ega ne Arncš, če pa /o A/or;š,
/akr// or/ /teše greš/
.šen: za//ub//cn M,
.sen; k jaju;oš/r:; zn tv/.
.š;nen: //ub;/'Jek/e,
Anten: //ub:/'a/'ne?
O, ne, /ega ne .snteč,
/o n /;re/;oven:,
/ter /akšen ve/;k gre/:,
Jovo/;/; ne ,sn:cn:/
M.sen: ve Je/, /ta/ b; /tare:/:/ zJaj,
/ta vpraša/ gren: /toga, če /n' Jovo//enje e/a.
O, n;enJe/a, je e/ja/
/n .sc je .snteja/,
Aaj zaraJ; jan/o v Aen: Jek/e/a Ja/.
Vprašajmo Ladka Korošca
-	Tbznava/c; vašega Je/a /n ž;'v//'enja prav;jo, Ja A/e /neJ ve/t/ttnt; A/ovenA'k;n:: ttnte/nt/:t, /a j;7; je vab;7 ,sve/, eJen reJkib, k/ je OA/a/ zvev/ Jon;ov:u:. Ze na/ttAane pogoJbe A/e zavrn;/; /n OA/a/; zveA/; /JtJttjant. /čaj vaA je pr: /en: voJi/o?
"Res so mc vabiti in dobivat sem tepe ponudbe. Na vsako posebej sem bit ponosen. Kotikor je bito mogoče, sem se tudi odzvat. Nisem pa moget oditi po poti ljudi, ki jih je zvabita tujina. Naredit sem po svoje: pet sem tudi zunaj, toda predvsem sem pet doma. Več raztogov me je vodito pri takšni odtočitvi. Rad imam svojo domovino, Stovcnkc in Stovcncc, rad imam stovensko pokrajino in občudujem njeno tepoto. Pri odtočitvi za odhod ati ne pa je bito najpomembnejše, daje bita takrat po mojem mnenju ztata doba Drame in Opere v Ljubtjani. Sam v sebi žetim, da bi se to ponovito."
-	Da Ao va.s naka/; Ave/ovn; oJrj je v;'Je/; /z /ega, kje VAC A/e naA/opa/t. Dako pa g/eJa/e na vprašanje poveza/:o.s/: nac;onab;;b k:J/t:r? Pprašujem za vaš oJnoA Jo Jve/; AkrajnoA/t, k/er je ena n:a/;kovanje Aan;o Avo/ega, Jraga pa M/ap//anje nac/ona/nega v Akttpne;;; 7
"Že iz raztičnosti tikov, ki mi jih je uspeto udejanjati, se vidi, da ne točujem po takšnih skrajnostih. Zakaj in čemu pa bi v umetnosti točevati med nacionatnim in skupnim na tak način? Osnovni kriterij je zato kvatiteta. Na moja čustva pa seveda dodatno vptiva, če pojem kaj domačega."
-	Mnogokrat A/e M; na oJra, prej kanrerana /n nakrojbn:'. Dako obču/Je A'/;k zg/eJa/c; /n poA/uša/c;?Z/; pr; vaA' ob.r/aja kakš/;a razbka meJ na.s/opon: v ž/vo z naA/opon: zgo// z uporabo /ekn/čnJ: AreJ.s/cv?
"Vetikokrat sem nastopit na raztičnih odrih, koncertih, pred kamerami in mikrofoni. Vedno sem iskat neposreden stik z občinstvom. Smem reči,
da mi je to v vetiki meri uspehi. Giedatci in postušatci vedno občutijo, če z odra dobijo doživeto in iskreno predstavitev, tako pri igri kot pri petju.
Vsak, ki je večkrat nastopi), ima kakšno skrivnost, kamor se zateče, da mu pomaga doseči uspeh. Jaz sem stori) vse, da me je pred nastopom obiska) nek umetniški čar. Ib sem naredi) tako, da me je spremeni) v tisto osebo, ki sem jo predstavtja). Po mojem gre za posebni gtedatiški umetniški čar a)i neke vrste ftuid. Ko čkiveku na odru to uspe, zaživi neposreden odnos med dvorano in odrom ati, bo)jc rečeno, med )jubitc)ji umetnosti in nastopajočim. Pri tem res nisem ime) težav.
Če dc)aš samo s tehniko, je prav podobno. Res pa je tu ma)o manj improvizacije in več profesionatnega pristopa. Prohtem tega, da te obkrožajo )c kamere, mikrofoni, reflektorji in vse, kar še spada zraven, rešujem tako, da nastopim za tiste, ki tehniko urejajo, hkrati pa sem v mishh z onimi, ki sem jim namenjen."
- /)/; mm/d čtr.stvrt m Avabtem prt tem /ot/dwi zvezo?
"No, seveda mora živega čtoveka odzivajoče občinstvo ma)o zanesti. Toda, kdo ve, ati so najbotje vrezane ptošče a)i kasete vseh vrst, več ati manj or) neposrednega ftuida, ko nastopi v dvorani, tovarni, šoli in še kje. Tu ne točujem po teni kriteriju. Vedno sem hote) iti žete) dati od sebe vse najbo)jšc, kar znam. Sodijo pa tako ati tako tisti, ki so me ati me še gtedajo in posiušajo z druge strani."
14. tabor pevskih zborov v Šentvidu - .Ste er/ett or/ botrov .fetttvtT&tb /:o.sto/rov /jcvv/o/; zborov. Aobbor vem, pri Stični 19. junija 1983	o.stojote zvevtt tr/c/t o /etoem .srečrmjtr Voveo.s/ob pevcev. M/ .ste v ž;'v//c/;/'o
totvor/o/; tr/ttttt.ibc tm/tvtt/ttttbtc pev.vbe v/oge. Vit, v .Šc/ttvtr/tt po gre ztt omožicnoAt. Krt; žebte r/ovcet .v v vrt/o popobto por/poro te/ tr/c/t?
"Od časa, ko sem v Šentvidu pos)uša) prvi tabor, sem vseskozi dc)a) v odboru za pripravo vseh taborov pevskih zborov do danes. Z veseljem sodetujem in pomagam. Seveda vem, da ti nastopi niso vrhunski, imajo pa veiiko prednost, da so množični, iskreni in domači. Poteg tega se tu rojevajo pevci, ki pojejo naše tepe narodne in umetne pesmi. Taboru rečem s)o-venski, domač in naš. Srečanje takšnega števita pevcev, "ki v srcu z)o ne R t'l	mistijo", je tudi svojevrsten upor proti nasitju vseh vrst. Če bi vsi tjudje
bo)j spoštovati in peti svoje domače pesmi in tudi pesmi drugih narodov, bi hi)o manj vojnih strahot in uničevanja kutturnih dobrin, kijih čtoveštvo 48 ža) še vedno doživtja."
Nastop v ljubl janskem hotelu Union septembra 1994
Vse fotografijiso last Ladka Korošca
-	Kabšuc spo;;:;;;c /male na Do/eajsbc?
"Vetiko, žeto veliko tcpih spominov, zato redka grenka kaptja tega ne more pokvariti, ampak te pomaga k sozvočju vseh spominov. Rad bi povedat, kje vse sem bit in nastopit, pa bi bit najbrž premato natančen. Omenit bom te nekatere kraje: Novo mesto, Šmihet, Grm, Dotenjske Toptice, Šmarješke Toplice, Otočec^ Mutjava, Stična, Šentvid, Trebnje, Mokronog, Krško, Radeče, Sevnica, Črnomctj, Mcttika, Vinica, Grosuptje, Ivančna Gorica, Bogcnšperk, Šmartno pri Litiji in Litija. Največ sem nastopi) v krajevnih dvoranah in šotah. Pogosto meje spremtjat Loški gtas ati Fran Venturini Ad Domia pri Trstu. Vehkokrat je bit zvest spremtjevatec pianist Leon Engetman.Med tepimi spomini so mi ostati nastopi na gradu Bogenšpcrk, za katerega je Janez Vajkard Valvasor zapisat teta 1678: "To je eden tistih tepih gradov na Dolenjskem..."
Vsekakor je Dolenjska v mojem spominu eden od tepših delčkov mozaika naše domovine. Tudi pesniki in pisatetji pravijo, da mehkoba pokrajine nekako vptiva na živtjenje, delo in obnašanje tjudi. Nekaj bo že na tem."
-	Ko govorile bi pršele o materi, ženi a/i so;/e/avba/;, aporahi/afe /epe op/se. Ka Jarše .spoaa/palc babinega .sor/e/avca a/i znanca po pravi/a omenile la J; njegovo Jraž/co. fr; lem t;porab//ale izbrane bcseJe. Kabšen pa je nasp/o/; va.š oJnos Jo žensb?
"Ni kaj skrivati, všeč so mi Stovenke. To tudi navzven pokažem. Primerjam jih s Francozinjami. Po mojem okusu so botj všečne kostanjeve in svettotase, a kaj, ko danes več ne veš, kaj se v resnici znotraj skriva. Vendar ne sodim samo po tem. Pomembnejše je seveda tisto, kar je v srcu in je več vredno. Osebno sem ženske vedno cenit in spoštovat. O odnosu Stovenccv do žensk nasptoh pa nimam prav dobrega mnenja. Mislim, da sedaj veljavna morata in pravna ureditev ženskam pri nas nista totiko naklonjeni, kolikor one prispevajo k skupnemu, tepšemu in bogatejšemu življenju nas vseh."
-	ke/lbo .sle ji/ma/1. Najbrž je mater/a/a preče/', zib sle ga a// ga boste babo uporab;/;?
"Prav po Dotenjski sem mnogo snemat, to že v času, ko to še ni bito običajno. Svoje fitme bom uporabit za javnost."
-	Na bo Jancs ž;'v; LaJbo Korošec?
"Nič se nisem zbogat ne s tem ne z onim. Ostat sem sam svoj. Samota mi ni všeč, ker sem rad v družbi. Kadar me pokliče kateri znanec in prijatetj ter vpraša: 'Ati bi što?", me veseti, da tahko odvrnem: "Za dobre tjudi vedno." Potrudim se, kotikor mi moči dopuščajo. Tatijin čar je huda reč. Svoje sužnje ima do konca v rokah. Vedno sem bit rad te vrste suženj in me to ni hoteto. Tako še vedno, ko nastopim, pogtcdam po občinstvu in pomistim: "Naredit bom vse, kar znam, vzemite, kotikor žetite in morete."
Marta FiHi
CIRIL KOSMAČ
(1910- 1980)
Čiri) Kosmač
KULTURA Rast 1-2/1995
Petnajst !et kasneje
"7ti IremileA:/ /1// je rc.s' mogoče, t/t; je /n/o lo pret/ pelritij.slim; /el;, e //.sl; .snežen; jtmiitir.s/a noči... ? Kti/to /nlro leče čti.s/Delnaj.sl /e//	/ttij je /o? .Stimo
t/ti//.š; tre/; Mie A:/..." (Pomladni dan)
Tako je razmišljal Ciril Kosmač ob svoji vrnitvi domov po vojni in prav tako razmišljam jaz danes, ko stojim ob njegovem grobu, kamor so ga položili pred prav tolikimi leti, v prav tako zasneženem dnevu, 28. januarja 1980. leta.
Vse okrog nas je bil molk, le Idrijca je globoko pod nami gluho šumela, misli pa so nam nezadržno begale sem in tja, od spominov do neizpolnjenih želja, gnane od trpkega spoznanja, da smo priča neizbežnemu, bolečemu slovesu, ki bi se mu bili tako radi izognili, ker je prišlo nepričakovano in prezgodaj.
Cirilu Kosmaču sc je izpolnila tiha, skrita želja, da počiva ob svojih dragih, oh materi, ki jo je neizmerno ljubil in spoštoval, ob sestrah, ob vaščanih, ob ljudeh, ki so oživljali njegova dela, ožarjeni od njegovih toplih čustev. Počiva na koščku domače zemlje, sredi svojih gora, nad svojo dolino, blizu svoje domačije v Bukovci pri Slapu.
Mi pa mislimo na besede, ki jih je napisal v Pomladnem dnevu, ko seje pogovarjal z očetom in mu je že prišlo v zavest, da mu mati umira. "Cm;/;; /ro... 7bt/ti h /roč z/tv/... /n če jo irnnč re.s rttt/, .se /toč uči/ a; pojt/eč & izpitom... 7iit/; /o je izpit... leža/t... nttjlež/7... lot/apre.sltil/gti mora v.stt/c... /Vepoza/V, t/t; živV/enjr ae/zpro.s-ao /eče .svojopol... /tti/tor /<r/r;jca."
Te besede je napisal sebi, veljajo pa tudi za nas, saj bi morali tako razmišljati ob vsakem bolečem poslavljanju. To so besede, ki v srce vlijejo tolažbo in mu dajo moč, da stopi naprej. Kosmač je to moč našel v sebi. Ob neštetih in nenadnih težavah se je prebijal skozi življenje, naše) pa je tudi moč in navdih za ustvarjanje. Skušal je izpolniti očetovo veliko željo, upanje:
"/Vem t; rt; /roč po p/.sti//... 7re/rtt /r; /n/o jri.snti. /7; Int/i o ntičem ž/vZ/enjn .sp/o/i. Poni/ pove.sli. Knjige, rl/; me po.s/nčti.š/... /Vo, /tt/tr noj zt/ttj lo ve/ .Sltir .s; Atomtij t/vtij.sel /el... /I če /ročpi.sti/, /rom re.s ve.se/." (Pomladni dan)
In leta so minevala, življenje je terjalo svoje, preizkušnje so se vrstile druga za drugo in ga utrjevale. Zorel je. Revnem življenju doma, v nemogočih razmerah tistega časa je sledila tujina z bojem za preživetje in z nepremagljivim, bolestnim hrepenenjem po dolini njegovih sanj, po domačiji, po globokem zvezdnatem nebu nad njo, po neprodirni tišini in po tihem šumenju Idrijce. Okoli njega je kakor po nerazumljivem čudežu izginjal svet, njemu popolnoma tuj, in zrl je v domače travnike, v gore nad njimi, v mogočni Krn tam daleč v ozadju.
"Domotožje je ČM.slven; privit/ t/omov/ne. C njem je nedrij .stmj.sVtegtt, prclre.sMjoče /epegti m vt;/r//;'vegti. /Vi; litjem me je In privit/ zve,slo .sjrrem//tt/ ler me prelre.sti/; zt/rtimi/ je v meni mtir.si/ttij, verjetno ce/o .s/o po pt.stmjit." (Pomladni dan)'
In ko je tako v mislih hodil po poteh svoje mladosti, so ob njih vstajale tudi podobe dobrih, preprostih kmečkih ljudi. Med njimi vaški posebneži, otroci božji so jim pravili, nesrečni srečneži, ki so s svojim bitjem zaznamovali to dolino in ji dali poseben pečat. Zdaj živijo v Kosmačevih novelah in bodo živeli, kakor bo v njih živel svet ob Idrijci.
Kako globoke korenine je pognalo drevo spomina v njegovem mladem srcu! Kako bohotno so se mu veje razraščale in zelenele! Kakor bi mu
Marta Fitii CIRIL KOSMAČ
KULTURA
Rastl-2/1995
hotele zakriti svet, v katerem je živel, tuj svet, ki mu ni mogel postati dom. Pisal je za oddolžitev očetu in v uteho sebi ter ustvaril niz dragocenih literarnih umetnin, posvečenih skoraj v celoti domačemu kraju in domačim ljudem.
Potem se je vrnil, kot je sam napisal, po petnajstih letih. Vrnil se je s svetlobo v srcu, z upanjem in radostjo, kajti "... er/cn uaj/na/i/.u/; aaror/ov je tz/tfj//;;/ .svo/o največ/b r/o/žno.sV. Dog;;;/ .se je, Ao .so go /jotc/tm/; /m (/a ot še/ z go/on; ro/tom/ v /roj. //;/ .se je za č/ove/ta at je za to zmaga/." (Pomladni dan)
Pa se je luč utrnila, srce je vztrepetalo v hladu, pero je obstalo.
Pisatelj Ciril Kosmač sc je umaknil v samoto, sc zaprl v molk za dolgo desetletje. Živel je v Portorožu, v vili, obdani s parkom, in v molčeči družbi psa Bukija gojil drevje in cvetje. Pisatelj - poet - samotar. Morda je takrat sanjal o belem konju, drvečem čez njegove travnike, njemu tako ljubem simbolu svobode, prostosti, odprtosti. Doma je imel celo zbirko kipcev, belih konjičev, ki jih je prinašal od vsepovsod. Postajal je ob njih in jih božal s pogledom. Kdo ve, kolikokrat je zahrepenel, da bi mogel poleteti z belim konjem daleč, v neznano? Želje so taks) težko uresničljive, tako redko se udejanjijo. So kakor sanje, ki človeka objamejo, ga zazibajo in že jih ni več.
Ciril Kosmač je občasno prihajal na Tolminsko, daje lahko stopil v hišo svojega otroštva, daje obiskal brata in sestri ter mater na tihi božji njivici v Ročah.
Takrat sem sc prvič srečala z njim. Nekoč je stopil v knjižnico, ki sem jo vodila, in se izgubil med policami. Ni se predstavil, spoznali smo ga. Tedaj sem šla k njemu in ga povabila, naj sede med nas.
Prav kmalu je odvrgel videz resnega, nekako nedostopnega, vase zaprtega gospoda, in sc spustil v prijeten razgovor. Spraševali smo ga razne stvari in brez obotavljanja nam je razkrival svet pisateljev, ki mu je tudi on sam pripadal. Mnogo stvari sem takrat izvedela, spoznala in mnogo ljudi odtlej gledala v popolnoma drugačni luči. Vsak poseben svet ima namreč svoje nenapisane zakone in ljudje, ki mu pripadajo, sc podzavestno ravnajo po njih. Nekateri tudi ne in tudi o njih je tekla beseda. Bil je prijeten sogovornik. Tam blizu, nekje v kotu, je počival in ga potrpežljivo čakal zvesti pes Buki.
Od takrat se je kdaj pa kdaj vrnil med nas in hudomušno, v pristnem našem tolminskem narečju, najprej vprašal, če prav res zanj še nismo pripravili kave. Potem je pogovor stekel, resen pogovor o resnih stvareh. Mislim, da ne bom mogla nikdar pozabiti tistih redkih srečanj. Vtisnila so sc mi globoko v spomin.
Osemindvajsetega januarja pred petnajstimi leti je umrl, star komaj sedemdeset let. Strla ga je težka bolezen in smrt ga je prikrajšala za več kot desetletje, za leta, ki bi bila prav gotovo še plodna in bogata. Pustil je tri ali štiri nedokončana dela, za katera bi on prav gotovo menil, da niso godna za natis. Kosmač je bil namreč pisatelj, ki je zelo težko dal iz rok, kar je napisal, saj ni bil nikdar prepričan v neoporečnost tistega. Popravljal je svoja besedila, jih čistil in izboljševal in od tod njegova tekoča pripoved, ki pričara bralcu verno sliko kraja ali človeka, obsijanega z žarom njegovih čustev. Od tod njegov prelepi jezik, pretkan z domačimi izrazi, in vendar tako zelo slovenski. Pripoved mu poje tako, daje včasih prav težko potegniti črto ločnico med besedo in melodijo.
Tistega zimskega dne, ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Ročah nad Slapom pri Idrijci, sta sc nam porodili misel in želja, da bi poimenovali po njem knjižnico, ki smo jo prav takrat v Tolminu gradili, prvi v Sloveniji v povojnem času.
To se je sredi tistega leta tudi zgodilo in kasneje smo tam še uredili in odprli za bralce njegovo spominsko sobo. V njem bralec začuti pisatelja
Marta Fitli CIRIL KOSMAČ
Cirita Kosmača in spozna njegovo živtjenjsko in pisatcijsko pot. Prepričana sem, da smo mu tako postaviti najdragoccncjši spomenik, saj gre skozi knjižnico dan za dnem nešteto ijudi, starejših in mtadih, domačinov in tujcev, in vsi pomistijo nanj. Nekateri ga tam spoznajo, vsi pa začutijo, da je hit svet knjige njegov svet. tn ta svet je bit tudi dotina oh tdrijci, tam, kjer še zmeraj stoji skoraj nespremenjena, s stamo krita njegova rojstna hiša.
Pod njo tiho šumeča Idrijca, simbot živtjenja in časa, ki neustavtjivo hitita, bežita, tn v bregu nad njo mato vaško pokopatišče, postednjc domovanje njegove matere in sester in zdaj, žat, tudi njegovo.
Kako rad seje vračat domov v ta svet, ki je v njem žive) in sc ob neizmerni tjubezni razraščat, ga vabit in vsega prevzemat, da je postajat eno z njim.
"LjtiAezen je rc.s /nč, je .sonce.' če z vsem ognjem po.sije v č/oveAa, po noj Ao ta č/ovcA če laAo lip m .sam v seAi če laAo neznaten /n v.saAe/anji, najr/c v njem ncAaj <7roAcev AAserog A/ se zasvetijo ter s svojimi or/sevi oA.sije/o m ogrevajo vso njegovo por/o Ao..." (Pomtadni dan)
Stopit je v hišo in "... potreplja/ sem razmajane sto/e po nos/onjo/iA in z r//anjo poboža/ g/ar/Ao črvivo mizo. Obsta/ sem nepremično. Začuti/ sem, AaAomepočasiprevzemastari, močni, neomajni mir e/omačije. "(Pomtadni dan)
To so njegove besede, ko je nehote razkrivat svojo drhtečo dušo, svoja hrepenenja in žetje, ki so se na zunaj skrivate za videzem htadnega, matcc nedostopnega, trdnega in strogega moža. Ko ponovno jemtjem v roke njegove črtice, tirične opise sveta, ki je tudi moj in ga je tudi sam gteda) osvetljenega s čarobno tučjo tjubezni, takrat začutim, daje pisatetjeva duša te bita mehka in krhka, dovzetna za tepoto, za drobne čudeže narave, ki edini morejo dati smiset in vrednost vsakemu živtjenju. Če bi bit hodit neprizadeto mimo njih, bi bita njegova pot drugačna, temnejša in težja, kajti mnogo je bito ob njej hudega, trpkega in krivičnega. Sete ob prebiranju njegovih det spoznamo pravega Cirita Kosmača. Skoda, res vetika škoda, daje kdaj najbrž ktonit pod križem in da so biti to trenutki tišine, motka. Danes mistim z obžatovanjem na to in si zaman žetim, da teh temnih ur ne bi bit doživtjat in da bi biti vsi njegovi dnevi svetti in jasni, prežeti z mitostjo ptodnosti. Kako drugačno bi bito njegovo bivanje in kako bogatejši bi biti mi vsi za deta, ki so prav gotovo že živeta v njem, pa jih ni napisat.
Ko zdaj, po dotgih petnajstih tetih od njegovega odhoda, stojim ob njegovem skromnem grobu, kjer je komaj viden pod imenom napis "Sto-venski pisatetj", mi pogtcd boža njegovo dotino, kopajočo se v btedem zimskem soncu, v srcu pa mi vstajajo njegove besede:
'Tomi.s7i/ je, AaAo /epo je živeli... Živeli/ Živeli/ Živel//... Pčr/el/, <7a zn IvojiiM /irAloin leče Buču, Ju .se na /ev/ /r/rijea va/i po g/oAoAi .sole.sAi, r/a je preč/ laAo .Soča, laAo čta/ov/la rcAa, <7a ji ni para na vsem .sveln... XaAo .slračno mora /Ali, Aar/ar je IreAa iimreli/... .S'a/ nemara .smrl ni laAo .slračna, lor/a .slračna mora Ani zave.sl, &i Aoč zapr/ oči in ne Aoč niAr/ar več vir/e/ le/i njiv in le/i Aozo/ceg le/i .siipe ze/eni/i reA, le/i poraččeni/i poAočij, le/i Ae/iA gora, lega oe/prlega neAa in le/: rožnali/i oA/aAog le/i p/emenili/i oAnav//eni7: neAe.sni/i Aonj, Ai zr/aj na pro.slrani moe/rini .s/avijo .svoje zmago.s/avje... 7o<r/a zapreli oči in ji/; ne or/preli niAe/ar več/... (Pot v Tlrtmin)
Nikdar več, tiho ponovim. Pogted se mi še enkrat izgubi med zdaj že rožnato obrobtjenimi obtaki, nato se motče, brez besed, spustim po stezi navzdot.
Robert Peskar MARIJINA CERKEV NA STOPNEM -NOVOODKRITE FRESKE JANEZA LJUBLJANSKEGA
1	Peter Bohinjec:	/are .ŠLo-
c//aa pr/ 71o6raw/], Škocijan 1911, 36-37.
2	Janez W. Valvasor: Dre /:7;re r/e.s
77erzo//</!aa!.s A*ra/a,	Laibach-
Nurnberg 1689 (ponatis Rudol-fswerth 1877), Vlil, 728.
3	Sergej Vrišer: Baročno kipar.stro e o.srer/a// 5/ovea<)7, Ljubljana 1976, passim.
4 Robert Peskar, Stopno (poročilo), Hrrrtfo .rpoonookor, 35, 1993, (v tisku).
5 Pavle Blaznik: 7Vr6af/< /re/.saršAe Jko/t/e; 5'rer/a/eve.!/:/ Mr6ar// za 37o-vera/o, 4, Ljubljana 1963, 242-250; Milko Kos: Gradivo za /u.storirno io-pogra/i/o 5/oveni/e (za A.'ra;:).sko do Zeta 7500), 11, Ljubljana 1975, 575.
6 Janez Hofler: 7ri/e popisi cerkva in kape/ na A/ran/Jkent in s7oven.skent 5ia/er.skent .s konca 76. .sto/ei/a, Ljubljana 1982, 45. Na podlagi dvornega odloka z dne 14.2.1784 o zapiranju nekaterih cerkva in dalje ukaza okrožnega urada z dne 11.2.1795, da se zapre podružnica sv. Petra na Stopneni, je tedanji lokalist na Bučki prosil za eksekriranje oltarjev, kar mu je ordinariat dovolil 29.5.1795. Vendar je bila cerkev leta 1820 ponovno posvečena, še leta 1905 pa je podobar J. Tomažin prenovil oltar (Viktor Steska, Usoda cerkva na Kranjskem v jožetinski dobi, Carnio/o, 11, 3, Ljubljana 1911, 153; Peter Bohinjec. Zgodite /dre ,S'koc(/an (kot op. 1), 44-45).
KULTURA Rast 1-2 /1995
Marijina cerkev na Stopneni sodi med tiste kuiturnc spomenike, ki v očeh širše strokovne javnosti dosiej niso biti dcicžni večje pozornosti. Četo iokatni zgodovinopisec župnik P Bohinjec' jc o stavbni zgodovini zapisat te nekaj podatkov iz 17. in 18. stotetja in pri tem podobno kot že Vatvasor poudarit predvsem njen izraziti romarski značaj." Judi o cerkvenih ottarjih in ptastiki je v pregtedu baročnega kiparstva S. Vrišer prispevat te bežno opredetitev/ medtem ko jc cerkvena arhitektura ktjub dominantni tegi in nespornemu gotskemu poreklu ostata povsem neopažena. Zanimanje za cerkev je nekotiko narastošete med obnovitvenimi deti v tetih 1990 -1991, ki so zajeta ztasti zunanjščino cerkve, se pravi obnovo fasad, ter odpiranje zazidanih gotskih oken v sktepnih stranicah z oporniki obdanega prezbiterija in odkritjem neznatnih ostankov fresk. Prav stcdnjc jc hita spodbuda za poskusno sondiranje v notranjščini prezbiterija, s pomočjo katerega so biti na oboku in severni steni odkriti fragmenti fresk, ki jih je bito mogoče sprva opredetiti kot deto neposrednih nastednikov stikarja Janeza Ljubljanskega/* Z nadaljnjim sondiranjem jeseni teta 1994, ki gaje izvedta ekipa Zavoda za varstvo naravne in kutturne dediščine Novo mesto pod vodstvom restavratorja A. Miktavžina z namenom natančneje dotočiti stanje fresk in obseg ohranjenosti, pa se je izkazato, da gre nedvomno za tastnoročno deto Janeza Ljubljanskega. S tem je cerkev razkrita tudi eno najpomembnejših pogtavij v njeni zanimivi umetnostni pretektosti.
Cerkev stoji na manjši vzpetini, za katero P Bohinjec omenja tudi ime Dedna ati Srobotna gora, ki se dviga nad vasjo Stopno, severovzhodno od Škocjana, in jc pravitno orientirana proti vzhodu. Vas "Mamp/i" sc v virih prvič omenja v urbarjih freisinškega gospostva teta 1392/ medtem ko srednjeveške arhivatije cerkve ne omenjajo. Bizancijev popis cerkva iz teta 1581 navaja te cerkev sv. Petra, katere ostanki so danes vidni pribtižno sto metrov severno od naše cerkve/ Sete Vatvasor omenja obe cerkvi, ki sta imeli, kot pravi, po tri ottarje, pri čemer je več pozornosti seveda posvetit Marijini, ti kateri so v tedanjem času romati četo z Ogrskega.
Med nadatjnjimi omembami, ki komaj kaj povedo o stavbni zgodovini, jc pomembnejši te podatek o požaru zvonika, cerkve in opreme teta 1696, kar jc bito prcjkonc vzrok za temetjito barokizacijo notranjščine, kije zajeta - če se ni omejita le na adaptacijo že barokizirane cerkve - banjasto obokanjc tadje, gradnjo stranske kapete in zakristije, predetavo obočnega sistema v prezbiteriju, ter nastanek novih ottarjev in kipov, od katerih se je ohranit kip baročnega tipa/lož/epo/ne Matere 6ož/'e, danes nameščen v niši južne stene prezbiterija/ Vendar jc cerkev doživeta večje predetave tudi v sredini 18. stotetja, ko so namestiti nove kamnite portatc ter zunaj na severni strani postaviti kamnito prižnico in prizidati stranski oltar z menzo, na kateri opazimo tetnico 1751. Sočasno je nastata oltarna freska /Zožen veznic Matere hož/e, z upodobitvijo sedeče Marije z otrokom, ki klečečemu sv. Dominiku izroča rožni venec, spodaj pa vidimo (tevo) predstavnike cerkvenih in (desno) svetnih stanov." V pribtižno isti čas sodi tudi cerkvena oprema, prižnica' in ottarji, med katerimi po kvaliteti vzbujata pozornost stranska, ki pripadata tipu okvirnih ottarjev, kakršne poznamo npr. v Stopičah in na Veseti Gori.
Kot vidimo, arhivski viri o starejši cerkveni zgodovini ne povedo vetiko, zato se bomo morati pač oprijeti te njene današnje arhitekturne podobe, ki pa je s tega vidika bistveno botj zgovorna. Že iz tlorisne zasnove je
7*lh tip Marijinih upodobitev se je v slovenski umetnosti uveljavil šele proti koncu I7.stoletja (Lev Mena-še: A/nn/n v r/overuk/ M/Mcfno.M. /kn-/nun/u/<sAe [<nnt-nn.!t< od zo^etkov do prve s vetov/<e vozne, Celje 1994, 214-218).
8	Lev Menaše: Murj/a (kot op. 7), 183.
9	Prižnico so krasili tudi štirje kipci evangelistov, ki pa so bili leta 1989 ukradeni.
10	Obstaja možnost, da so se konzole delno ohranile, in sicer pod baročnimi pilastri, sčinter hi dobili pomemben podatek za rekonstrukcijo gotskega obočnega sistema.
I! Ivan Komeli, Položaj gotskega stavbarstva na Dolenjskem, Z&ormk zn M/?iePm.M]o zgodovino, n.v. V-Vl, Ljubljana 1959, 341.
Sl. 2: Stopno, Marijina zaroka (detajl)
razvidno (si. 1), da imamo opraviti s cerkvijo gotskega porekia, ki sta jo prvotno scstavijaia doiga, sprva ravno stropana iadja in cnopoini prezbiterij s petosminskim zaključkom, ki ga zunaj obdaja šest stopnjevanih opornikov. Od gotskih ciemcntovsc je v indijskem detu ohranil le ostanek zazidanega stranskega portala v severni steni, v prezbiteriju pa so bili pri odpiranju zazidanih gotskih oken v sklepnih stranicah najdeni ostanki delilnih stebričev, fragmenti krogovičij ter posamezni kosi odbitih reber klinastega profila z obojestranskim žlebom iz peščenca in lehnjaka, ki so v notranjščini tvorila križno ohočno shemo, kar je razvidno tudi iz današnje grebenaste različice. Med sestavne dele arhitekture je sodila tudi poslikava zunanjščine, v prvi vrsti freska sv. Krištofa, zavetnika romarjev, na severni ladijski steni, katere ostanki so bili ob prenovi prebeljeni, ter verjetno že sekundarna poslikava rustikc v barvi žgane sicne, vidne tudi na podstrešju ladje, ki je danes z v omet vtisnjenimi fugami prezentirana na prezbiteriju.
Čeprav najvažnejši elementi gotske cerkve, se pravi obočna konstrukcija s konzolami in sklepniki, niso ohranjcni,"'ccrkcv v okviru dolenjske gotske arhitekture vendarle izstopa. Pozornost vzbuja stavbni tip, zlasti oporniki prezbiterija, ki jih pri podružničnih cerkvah na Dolenjskem poznamo le še pri cerkvi sv. Barbare na Okrogu pri Šentrupertu, zgrajene v prvi polovici 15. stoletja po vzoru šentruperške župnijske cerkve." Pač pa so zunanji oporniki pogostejši pri pomembnejših župnijskih in samostanskih cerkvah, npr. v Pleterjah, Šentrupertu, Novem mestu in Stični, ki kažejo, da obe podružnični cerkvi predstavljata neobičajno ambiciozni rešitvi. Vendar vsaj za cerkev na Stopnem lahko rečemo, da ne gre le za naključje, saj je bila stavba nedvomno zgrajena kot Mariji posvečena romarska cerkev. Kdaj so cerkev začeli graditi, pa je zgolj na podlagi skopih arhitekturnih značilnostih težko ugotoviti, toda na srečo nam odgovor na to vprašanje posredno ponujajo novoodkrite freske, ki si jih bomo v nadaljevanju natančneje ogledali.
Kot rečeno, so sondiranja v notranjščini prezbiterija odkrila večji obseg srednjeveških slikarij, izvedenih v pravi fresko tehniki (/re^co /ruo/to), ki vsekakor potrjujejo domnevo, daje bil prezbiterij prvotno v celoti poslikan. Zaradi radikalne barokizacije so se freske ohranile predvsem v zgornjih partijah, na oboku in okenskih špaletah, kjer poslikavo prekriva več plasti rccentnih beležev in debela plast ometa. V večjem delu so freske dobro ohranjene, zlasti barvna plast, čeprav jcmto/mco ponekod precej razpokan in na oboku mestoma nakljuvan. Kot običajno pa je površina fresk močno propadla v tistih delih obočnih polj, kjer jo prekriva tanjša plast beležev.
Kljub temu da je odkrit le majhen del nekdanje poslikave, ki temeljite analize še ne dopušča, pa vendarle lahko iz današnjega stanja izluščimo nekaj pomembnih ugotovitev. V prvi vrsti nas zanima tematska vsebina poslikave. V tem pogleduje dovolj indikativen edini vsaj delno ohranjen prizor v vzdolžnih stenah (sl. 2), in sicer v ločnem polju severne stene v prvi traveji. Prikazuje notranjščino križnorebrasto obokanega prostora, v katerem stoji škof mladostnega videza in s pogledom, uperjenim v gledalca. Rahlo je obrnjen v desno stran, kjer stoji skupina treh mož, ki zrejo v škofovo obličje. Prvi mož se odlikuje z bogato okrašenim pokrivalom, drugega, ki je upodobljen skoraj profitno, zaznamuje značilna židovska čepica, tretji pa nemara predstavlja pastirja s palico. Na nasprotni strani stoji skupina deklet, ki predstavljajo, kot je videti, spremstvo neki svetniški figuri v ospredju, od katere vidimo le delček nimba. Kot/jenr/an? tej figuri je bila naslikana še neka moška figura na desni strani, od katere pa seje ohranil le neznaten del glave. Čeprav je torej tudi ta prizor fragmentiran, pa iz kompozicije ni težko ugotoviti, da gre za upodobitev Marijine zaroke, kar prejkonc pomeni, daje slikar na stenah prezbiterija verjetno upodobi) prizore iz Marijinega življenja, o čemer bi nenazadnje namigoval tudi patronicij cerkve.
Sl. l:Stopno, tloris cerkve
Sl. 3: Stopno. Apostol Matej
Sl. 4: Stopno, Angel - simbol evangelista Mateja
12 France Stele, StikarJohannes concivis in Laybaco, Zbornik zn M/netno^tno z#o&)M/io, I, Ljubtjana 1921, 1-48; France Štete, Der Mater "Johannes concivis in Layhaco", 90// Ju/rre U///oc/r, 81-113; France Štete: Mkar.!(vo v ,S'/ovf;;/ji or/ /2. r/o srer/e /6. 3/o/ef/H, Ljubljana t969, 175-t9(), passim.; Janez Hoftcr: .Strvoko .s/rkor-s/vo mer/ Janezom /Jn/)/;au,skim m AJp/3/rom .sv. /tnr/reja /z Kra.šc, Ljubtjana 1985, 45-48; Janez Hofter; Janez Ljubtjanski (ok. 14)5-1460), .S7i-kar.s/vo Janeza /Jab//ro;.ske^a. /'rnb-/emanka /rrezernaer/e .sferrsk;/; slik rra AJa/javi, Ljubtjana 1991 (ztoženka). Omeniti moramo, da so freske na Stopnem uvrščene v opus Janeza Ljubljanskega tudi že v najnovejši monografiji o slikarju (Ivan Sedej: Janez L)nb/;rm.s'k/, Ljubtjana 1994, 123), ki jo odtikujejo predvsem fotografije.
KULTURA Rast 1-2 /1995
V osrednjem pasu sklepnih stranic prezbiterija so biti, po ostankih sodeč, upodobijeni cetopostavni apostoli. Bolje sta se ohranila sv. Janez in Matej, medtem ko so od ostalih vidni le še fragmenti napisov v gotski minuskuli. Janez, ki ga vidimo v desnem ostenju levega okna, stoji v niši z marmoriranim tlakom z rahlo sklonjeno glavo (žal obraz ni ohranjen), ogrnjen v rjav plašč (ton naravne umbre). Z levico, zavito v plašč, drži kelih, z desnico blagoslavlja. Spodaj teče napis v štirih vrsticah (žgana siena na beli podlagi), od katerega je danes razberljivo le ime apostola 5. ./o/zane.?. Bolje je ohranjen golobradi Matej v desnem ostenju desnega okna (sl. 3), ki stoji bosonog v niši z zelenim ozadjem in marmoriranim tlakom. Ogrnjen je v oker plašč s tekstilnim vzorcem. V desnici, zaviti v plašč, drži sekiro, v levici knjigo, spodaj pa ga označuje še napisi. AJa//;c;o. Omembe vreden je še fragment bosonogega apostola v levem ostenju desnega okna in pod njim nejasen napis v nemščini &	a6/o,s'ta!/ /
r/cr .Slmr/cn (?).
Na oboku, kjer je obseg ohranjenosti poslikave največji, so bila doslej delno odkrita tri polja v prvi traveji, kijih obroblja bogat trilistni okvir. Po pričakovanju prinaša upodobitve simbolov evangelistov in razbohoteno rastlinsko ornamentiko. Na desni polovici severne obočne kape je upodobljen cetopostavni angel (sl. 4),.w?n6o/evnnge/;'.v/u Mn/e/a, v rahlem profilu, ki z obema rokama drži vijoč trak z napisom v gotski minuskuli .saac/a.v ma/Z/ca.s' Ea/zage/žs/. Na levi polovici, ki je slabše ohranjena, je naslikana rastlinska ornamentika. Južno obočno kapo v celoti zavzema podoba vola (sl. 5), .san6a/ evaage//.s/a /az/zc. Stoji v nekem nedoločljivem prostoru z marmoriranim tlakom, pred nevtralnim ozadjem, posejanim z zvezdicami. Med nogami sc vije trak z delno poškodovanim napisom (.svaa /ja.s /ura.s Eu/taage/o . V enakem živahnem koloritu (oker, žgana siena, capa/ a/ar/aam, kromoksid zelena) je bilo poslikano seveda tudi prečno polje ob slavoloku, ki pa je zaradi kasnejših predelav v osrednjem delu precej poškodovano, tako da sta sc ohranila le čaši podobna cvetova v vogalih.
Že iz opisa je razvidno, da gre za kvaliteten primer srednjeveških fresk, ki kljub fragmentiranosti v dolenjskem gradivu izstopa. Četudi slikarjevo ime ni izpričano, pa nam zanesljiv odgovor na to vprašanje ponujajo primerjave tehničnih in slogovnih značilnosti. Pravzaprav je dovolj že bežen pogled na obrazni tip figur z značilnim idealiziranim izrazom, kot ga kaže skupina deklet v prizoru Manj/ne zaroEe, in dalje melanholične oči apostola Mateja ter sama postavitev figur, npr. Janeza, da freske pripišemo slikarju Janezu Ljubljanskemu, ki velja zaradi mojstrovih podpisov in letnic na treh njegovih delih (Visoko, Muljava, Kamni vrh) za najbolje dokumentiranega slikarja v slovenskem srednjem veku.
Glede na obsežno in izčrpno literaturo o mojstru in njegovem delu'^ bi sc na tem mestu omejili le na važnejše podatke in ugotovitve, ki so pomembni tudi za preliminarno oznako fresk na Stopnem.
Janez Ljubljanski oziroma, kot se je sam podpisal na Visokem pod Kurcščkom in Muljavi, Janez meščan Ljubljane, sin slikarja Friderika Bcljaškcga, je bil rojen verjetno v drugem desetletju 15. stoletja. Lična leta je preživel v delavnici očeta Friderika, ki velja za ustanovnika t.i. beljaške delavnice in pomembnega predstavnika koroškega mehkega sloga, v katerem je združeval prvine mednarodnega gotskega sloga, prejete preko alpskega posredništva iz Francije in severne Italije, z mehkim slogom iz Češke. Stike z očetovo delavnico je Janez ohranil tudi kasneje, ko je že deloval kot samostojni slikar. Okoli 1435 - 1440 je ustvaril bolj ali manj svoja prva dela na Koroškem (Sv. Lovrenc v Žileju, Sv. Jakob na Liembergu nad Glino, Sv. Valentin v Glinjah), kjer je, kot kaže, vzdrževal tesnejše zveze s cistercijanskim redom (Vetrinj, Stična), kar je verjetno pripomoglo, daje vsaj že leta 1443 postal ljubljanski meščan. Na Kranjskem je deloval
St. 5: Stopno, Vot - simbot evangetista Luke
St. 6: Muljava, vol - simbot evangetista Luke
13	Na oboku so v najbolj reducirani različici obvezni Kristusssimboli evangelistov, razni angeli, na stenah pa prostostoječi apostoli; prim. France Stele, Slovenska gotska podružnica in njen ikonografski kanon,
JVarof/nog muzeju /E Posvečen	Petroviču, Beograd 1964,
315-327; France Stele: .S/tkursivo v .S/oven/j/(kot op. 12), 38 ss.
14	Peter Bohinjec: Zgodbe jure 3'ko-cj/au (kot op. I), 21; Jože M. Grebenc: Gospodarska usia/rovdev 3'Učnr ak ujeua dotacija /eta /133, Stična 1973,91.
Sl. 7: Stopno, Angel - simbol evangelista Mateja (detajl)
KULTURA
Rastl-2/1995
do okoli leta 1460, večinoma po naročilu stiškega samostana in njihovih odvetnikov, Auerspergov.
Njegovo najzgodnejše delo tostran Karavank sta dve svetniški postavi na slavoloku Marijine cerkve v Troščinah pri Višnji Gori iz časa okoli 1440. Nato sledita poslikava prezbiterija in slavoloka na Visokem pod Kurcščkom, kije njegovo prvo signirano in datirano delo (1443), in leto kasneje podoba AT. KriAio/a na južni steni prezbiterija cerkve v Troščinah. Okoli sredine stoletja je izpod njegovega čopiča nastalo več del v stiškem samostanu in okolici (Metnaj), v Verdu pri Vrhniki ter slike v cerkvah sv. Nikolaja v Žužemberku in sv. Janeza Evangelista v bližnjem Mačkovcu. Leta 1450 je poslikal cerkev na Muljavi, ki predstavlja njegovo najobsežnejšo delo, in leta 1459 prezbiterij cerkve na Kamnem vrhu pri Ambrusu. V Janezov pozni opus (okoli leta 1460) sodijo tudi freske v cerkvi sv. Ahaca nad Malim Ločnikom pri Turjaku, kot delo delavnice ali učencev iz časa okoli 1460 pa izstopajo prizorZač/a/e .sw/6c v koru župnijske cerkve v Mengšu, slika .Sv. /Verie/ja na fasadi romarske cerkve v Crngrobu ter geografsko nekoliko odmaknjene freske v Žapužah pri Ajdovščini.
Kot slikar je Janez Ljubljanski zvesto nadaljeval očetovo izročilo in je tako naš najpomembnejši predstavnik takrat že nekoliko konzervativnega mehkega sloga z vidnimi češkimi potezami. V primerjavi s Friderikovimi deli je sicer več pozornosti posvetil oblikovanju človeških likov, ki najvidneje izdajajo njegov lirični temperament, medtem ko sc je upodabljanja arhitekture, prostora in krajine loteval le izjemoma v kasnejših delih (Muljava, Kamni vrh). Sprihodom na Kranjsko sc je moral Janez podrediti nekaterim simbolično-dekorativnim posebnostim in zahtevam poslikav gotskih prezbiterijev. Gre za ikonografski program t.i. kranjskega prezbiterija, ki so ga pri nas uveljavili furlanski slikarji. Najbolj strogo seje tega držal na Visokem, kasneje (Muljava) seje shema nekoliko zrahljala, vendar pa je osnovna ideja, kot kaže tudi na Stopnem, ostala vodilna.
Ob freskah na Stopnem sc najprej odpira vprašanje o naročniških razmerjih s slikarjem, saj predstavljajo najvzhodnejši in celo geografsko nekoliko odmaknjen primer v njegovem opusu. Čeprav o tem za zdaj nimamo konkretnih podatkov, pa nam posreden odgovor vendarle ponujajo zgodovinske okoliščine. Leta 1454 (8. maja) je bila namreč župnija Bela Cerkev z vsemi kapelami in pravicami, vključno z vikariati, se pravi tudi Škocjan, inkorporirana samostanu v Stični,^ ki je bil, kot rečeno, Janezov glavni naročnik. Če to domnevo sprejmemo brez posebnih pomislekov, pa hkrati pomeni, da moramo freske uvrstiti med Janezova pozna dela, kar nenazadnje potrjujejo tudi slogovne značilnosti in primerjave med njimi.
Največ sorodnosti je prav gotovo opaziti s freskami na Muljavi. Posebej zgovorna je podoba vola (sl. 6), ki se s stopensko razlikuje le v poteku napisnega traku kot posledici prilagajanja polju med rebri ter bolj monotonem koloritu, starejša dela, zlasti Visoko, pa še kažejo nekoliko okornejše modeliranje. Enako je tudi oblikovanje čašam podobnih cvetov, čeprav je zaradi živahnejšega kolorita bolj primerljiva ornamentika na Kamnem vrhu, vendar moramo upoštevati tudi nekoliko slabšo ohranjenost barvne plasti na oboku muljavske cerkve. Manj pogosti tip pomeni le podoba angela, ki glede na kompozicijo kaže več skupnih črt s kako angelsko postavo iz skupine Ozaaajeaja (Visoko), vendar fino modeliranje obraza (sl. 7) in draperije govori za izkušeno freskantsko roko (Muljava, Kamni vrh, Sv. Ahac nad Malim Ločnikom). Dalje je paralele moč najti tudi posameznim segmentom iz prizoraMari/iaezaro^e. Že samo oblikovanje prostora in kolorit (ca/ra/ /aor/aa/a, zelena zemlja) deloma ustreza nekaterim muljavskim prizorom (Bičauje, .Sveti /rije itrai/i Ae/joA/ave oriLferoJa), medtem ko nas obrazni tipi deklet spominjajo na tiste iz prizora
Kmfn.yovega	v prezbiteriju cerkve sv. Ahaca nad Malim
Ločnikom (sl. S), kjer so bili prav tako upodobljeni prizori iz Marijinega življenja.
Sl. S: Sv. Ahac nad Malini I.očnikoni. Kristusovo darovanje Vse fotografije v teni prispevku je prispeval avtor
15	Prim. Vilma Praprotnik, Ornamentika slikanih okvirov v srednjeveškem stenskem slikarstvu v Sloveniji, Zborni/: za aniefno.Miozgorfo-vino, n.v. X, Ljubljana 1973, 72-73. Pač pa je najpogostejši trilistni okvir, ki ga poznamo v Janezovih delih (npr. Muljava, Svetnici na južni zunanjščini ladje (sneto, hrani Restavratorski center RS), Kamni vrh. Oznanjenje), uokvirjal sliko sv. Krištofa na zunanjščini stopenske cerkve.
16	Kot je v svoji diplomski nalogi ugotovila A. Vodnik (Alenka Vodnik: /IroAalin vzorci v .s/ovcn.skcin .v!<'u.vAfHi s/ikarAlva /J. slo/el/a, Ljubljana 1991, 39-41, mentor prof. dr. J. Hofler), Janez Ljubljanski ni bil preveč naklonjen uporabi bogatih brokatnih vzorcev. Med dosedaj znanimi petimi različnimi vzorci prevladujejo motivi rozet, stiliziranih rastlinskih vzorcev in palmet, katerih uporaba kaže, da nenaden pojav rastlinskega vzorca na Stopnem ni presenetljiv.
Po drugi strani freske na Stopnem prinašajo v primerjavi z ostalimi deli tudi nekatere novosti. Najbolj opazna je slikarjeva težnja po prostorskem učinkovanju figur, zlasti na oboku, ki gaje poskušal z več samozavesti kot na Muljavi	.smrt) in Kamnem vrhu doseči s slikanjem draperijc
in napisnega traku preko trilistnega okvira, kar se mu je v večji meri tudi posrečilo. Mimogrede velja omeniti, da stopensko različico trilistnega okvira (oker, žgana siena) - soroden, vendar skromnejši primer poznamo na Muljavi in Kamnem vrhu'- - kot tudi tekstilni vzorčena plašču apostola Mateja, ki ga zaradi fragmentiranosti žal ni uspelo rekonstruirati, v drugih Janezovih delih ne opazimo.'" Hkrati sc zdi, daje podobno kot na Kamnem vrhu (Sv. /Mena) slikar nekaj več pozornosti posvetil tudi upodabljanju arhitekturnega prostora, npr. niši obeh apostolov, ki v detajlih, kot je konzola in nekakšen baldahin nad Janezom, izražajo celo neke nove perspektivične prijeme, vendar je zaradi fragmentarnosti o tem še prezgodaj govoriti.
Iz povedanega je razvidno, da utegnejo freske na Stopnem v Janezovem opusu zavzemati pomembnejše mesto, kot sc to zdi na prvi pogled. Naštete lastnosti nedvomno narekujejo, da datacijo pomaknemo v pozna petdeseta leta, vsekakor pa po nastanku fresk na Muljavi (1456) ali mogoče celo na Kamnem vrhu (1459), kar bi v določeni meri potrjevala, kot rečeno, cerkvena pripadnost stiškemu samostanu po letu 1454. Hkrati smo sc s tem vrnili k vprašanju nastanka cerkvene arhitekture in posredno odprli vprašanje, ali lahko tudi njeno zidavo pripišemo gradbeni vnemi stiškega samostana. Čeprav v zvezi s tem nimamo neposrednih dokazov, določen namig ponuja spodnji nekoliko toniran, a izrazito grob omet, iz katerega je mogoče bržčas sklepati, da poslikava cerkve sicer ni bila takoj izvedena, vendar zagotovo že od začetka načrtovana.
Sonja Klemenc
Avtoportret, 1948, oglje: foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec
Portret Vladimirja Lakoviča, 1953, oglje(detajl); foto: Matija Pavlovec
KULTURA Rast 1-2/1995
JAKOB SAVINSEK -OBZORJA IN DETAJLI UMETNIKOVEGA USTVARJANJA
Umetniška pot Jakoba Savinska obsega poldrugo desetletje intenzivnega dela in ustvarjalne rasti. Kiparstvo, risba, akvarel, grafika, knjižna ilustracija, gledališka scenografija in poezija; vse to so bila področja njegovega umetniškega delovanja.
Pred vojno je začel risati in slikati, med vojno kipariti. Na njegovo mladostno izražanje so vplivali secesijski lirizem, ekspresivna razpoloženost in dramatična moč barv slikovnega polja Riharda Jakopiča, h kateremu je Savinšek pogosto zahajal. Prirojenemu monumentalnemu občutku in razmišljujoči notranji viziji pa je močno ustrezalo prijateljstvo s kiparko Karlo Bulovec in duhovna bližina njenega moža, književnika Ivana Mraka. Vojna in koncentracijsko taborišče v Gonarsu sta posredovala grozljive podobe internirancev, obešcncev, ranjenih otrok, mrtvecev. Tedanje doživljanje sveta je Savinšek izpovedoval skozi religiozno interpretacijo v risbah velikih formatov, povzdignjenih do monumentalnosti. Risba je ostajala tudi potem, ko je svojo poglavitno ustvarjalno moč udejanjal v kiparskih oblikah, pomembna spremljevalka življenjskih dogodkov in prebliskov. Številni risani prizori obeležujejo njegovo udeležbo na povojnih mladinskih delovnih akcijah; z risbo je beležil popotne vtise z domačega sveta, ki sc razteza od gorskih predelov in preko primorskih hiš do belokranjskega pejsaža in idilične Dolenjske; v širokem razponu od natančno izdelane risbe do kavarniško priložnostnih obrisnih potez je ustvaril portrete prijateljev literatov, gledališčnikov, slikarjev in kiparjev; vzporedno z upodobitvami v kiparstvu je spremljal svoje življenje z upodobitvami v večjem številu risanih lastnih podob; slednjič pa je risba postajala pomemben dokument v razvoju, razširjanju in bogatitvi kiparskega profila in se v petdesetih letih pojavila z reliefnim izčrtavanjem tudi v kiparskem organizmu in v zvrsti spomeniške plastike.
Savinškovi prvi kipi so v osnovi realistični, prežeti s spontano baročno razhohotenostjo in ekspresivno močjo. V študijskih letih (1945 - 1950) na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani postopoma izginjajo vplivi Karle Bulovec. Usmeril se je k čistejšemu realizmu in se v likovnem formiranju obračal k starejšim vzorom in tehničnim problemom. V osvajanju in študiju figuralnega kiparstva seje navduševal za Michelangela, blizu pa so mu bili tudi Constantin Meunier, egipčanska in vsa renesančna umetnost ter vseskozi ekspresionizem in secesija. V tehničnem pogledu seje oprijel modernejšega, rodinovsko pojmovanega kiparstva. Posebna pozornost je tedaj veljala delovanju svetlobe in senc na nemirno, impresionistično slikovito površino kipa. Z njenim sodelovanjem so dobili svoje življenje in življenjsko vibracijo zgodnji potreti očeta Božidarja Jakca (1950), režiserja Branka Gavellc pa tudi pesnika Otona Župančiča in Frančiške Komclj (vsi leta 1951). Pri profesorju Borisu Kalinu je dosegel dognano tehnično znanje in začel delati direktno v kamnu, ki ga je vodil k bolj plastični obliki. V tem obdobju je s tenkočutnim poudarjanjem karakternih in fiziognomičnih upodobljcnčevih potez oziroma posebnosti ustvaril niz trpko občutenih slepih dečkov in nevsakdanjih obrazov v poglobljeni duhovni podobi psihološkega realizma. Tako seje že na začetku petdesetih let, ko je vstopil v jugoslovansko razstavno življenje, uveljavljal kot izrazit portretist (Slepi Tonček, 1949, Ivan Mrak, 1951). Nasploh seje Jakob Savinšek že zgodaj izkazal kot eden najbolj nadarjenih slovenskih kiparjev prve povojne generacije. V likovno življenje je posegel kot umetnik
Portret Jakčevega očeta, 1949, bron; fototeka Moderne gaterije Ljubtjana
Spomenik Simona Gregorčiča, t958, bron, Kobarid; fototeka Moderne gaicrijc Ljubljana
KULTURA
Rastl-2/1995
intelektualno širokih pogledov, kot samosvoja, senzibilna osetmost, indi-viduaiist, nepovezan s kako umetniško skupino, giohoko zaverovan v svoje umetniško posianstvo.
V oplajanju z umetninani vciikanov evropskega kiparstva, v nasianjanju na splošne pridobitve umetnosti preteklih obdobij, kubizma, surrealizma in konstruktivizma, ter na osebno oblikovno sintezo, pogojeno z nespornim talentom, sc je Jakob Savinšek boril v slovenskem umetniškem okolju za svoj kiparski prostor in avantgardna gledanja. Njegove razvojne stopnje od akademskega šolanja po vojni do leta njegove smrti (1961) si v teni razmeroma kratkem obdobju slede dokaj nehomogeno. Pogosto je spreminja) slog, saj ga je njegov nemirni duh vodi) k reševanju številnih umetniških problemov. Analogno strastni želji preizkusiti ter obvladati vse, kar mu je ponujal kiparski jezik, je ena izmed najbolj značilnih potez njegovega življenja - umetnosti postajala neutrudna delavnost.
Zc v času študija na akademiji je aktivno posegel na področje portretne in narodnoosvobodilnemu boju posvečene spomeniške plastike. Tudi tu so njegovo iskanje usmerjale raznovrstne sodobne struje in študij umetnosti neevropskih kultur; tudi tu je prišla do izraza težnja za transpozicijo objektivno vizualnega, realnega vtisa k osebni ustvarjalnosti umetniškega navdiha. Po vsej Sloveniji se vrstijo Savinškovi kipi, skladno vraščeni v naravno okolje ali mestni prostor. Ne kažejo samo razvojne linije od klasičnega tipa javnega spomenika na poti spreminjanja likovnega koncepta k modernejšim oblikam, temveč pričajo tudi o umetnikovi navezanosti na domačo zemljo in o njegovi zavednosti o pomenu spomenikov za slovenski narod. V gore zazrti planince in pisatelj Jutius Kugy v Trenti, poprsje Borisa Kidriča, simbola revolucionarnega duha v slovenskem ljudstvu, in oh njem narodni heroj Franc Rozman v spominski loži ob Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, mogočna postava pisatelja Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini, lirično poduhovljen pesnik Simon Gregorčič v Kobaridu; interierski portreti naših kulturnikov, med njimi v duhovni svet zamaknjen pesnik Miran Jarc ter Izidor Cankar, kije obdarjen z genialnim duhom in prodornostjo pravzaprav poosebljal kulturni obraz svojega časa, so osebnosti, ki po kiparjevi zaslugi živijo med nami in predočujejo v sferi večnosti svojo enkratno izrazno moč, skladnost in polnost, kar vse označuje umetniško govorico.
Z intenzivnejšim ustvarjanjem pomnikov naše revolucije in kulture je Jakob Savinšek pričel konce štiridesetih let v Novem mestu, kamor sta ga na priporočilo Božidarja Jakca in Eda Turnherja pripeljala Ivan in Bogo Komclj. Posluh in podpora Novomeščanov, Savinškovih prijateljev, ter poznavanje kiparjevega znanja in idej, je povzročilo, da sta Dolenjska in Bela krajina dobili spomenike, ki odkrivajo velik razpon sodobnega, novatorskega slovenskega spomeniškega razvoja in spremljajo hkrati celotno umetnikovo kiparsko pot. V sklopu arhitekturne preureditve novomeških Vrat arhitekta Marjana Mušiča sc od ekspresivno trpečega, a junaškega Talca (1952) in visoko vzravnanega borca, ki naznanja svobodo (Pesem o svobodi, 1953), proti sredini desetletja javni kip preobrazi v novo stopnjo portretnih form, ki jo sijajno predstavljata doprsji klenega literata Janeza Trdine in pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja na Glavnem trgu; za te stvaritve je Jakob Savinšek leta 1957 prejel Trdinovo nagrado.
Za ustvarjalca kiparskih del so Savinška izbrali tudi v Beli krajini. Leto za letom se je umetnik iz utesnjenega mestnega okolja umikal v zavetje belokranjske pokrajine, vdihaval vonj njenih brez in misteriozne rdeče zemlje v Pretoki nad Kolpi). Jakob Savinšek je kot plodovit umetnik močno čutil čas, ko narod lahko realizira velika dela. V njeni je dozorelo polno spomeniških idej in mnogo nerealiziranih je ostalo zabeleženih na lističih, na ovitkih cigaretnih zavojčkov, v redko ohranjenih mavčnih osnutkih in v
Spomenik Janeza Trdine, 1955, bron, Giavni trg, Novo mesto; fototeka Moderne galerije Ljubljana
KULTURA Rast 1-2/1995
M
spominih kiparjevih sogovornikov: čokata postava giganta, ki poosebtja slovenski narod z bremenom, namenjena za Slovenski Partenon (kip Mož nosi skalo, 1950); ohranjeni osnutek človeka v borbi z volkuljo za Šentjernej (1958); spomenik padlim in umrlim v taborišču, ki gaje želel postaviti na Dolenjskem, na kraju, kjer je bilo veliko ljudi poslanih v taborišče (kip Logor, 1959); Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih so porodile idejo o postavitvi kiparskega ciklusa totemov in simbolov na Otočcu...
Savinškovo kiparstvo tematsko opredeljuje človeška vsebina. Njen izraz je iskal v gestah, stilizaciji in deformaciji figure. Pomenila mu je pravo znamenje notranjega življenja in sredstvo za dosego čiste plastične koncepcije. Figurino predrugačenje in s tem odmik od proporcev realizma in opisnih detajlov je podajal na različne načine.
Povojnemu kiparskemu zagonu je v petdesetih letih v slovenski umetnosti sledilo novo razdobje, obdobje oblikovanja samostojne, svobodnejše obdelave forme in vsebine. Umetniki so prekinjali z estetiko socrealizma in se zgledovali v zahodnoevropskih ustvarjalnih smereh. S tem so sc odprle nove možnosti razvoja vsemu, kar je dovedlo do kreativnega razmaha in konceptualne raznovrstnosti med figurativno asociativnimi in abstraktnimi komponentami kiparstva z variacijami organske in geometrijske smeri v odnosu plastike do obdajajočega jo prostora.
Na prehodu iz realistične faze v moderno leta 1952 je bilo za Savinška pomembno odkritje umetnosti modernega evropskega kiparstva in ustvarjalcev vrste javnih spomenikov: Hcnryja Moora z njegovimi organsko občutenimi in vsestransko s prostorom povezanimi umetninami: Constantina Brancusija in Hansa Arpa z njunimi v zaprtosti silhuete čistimi oblikami; Pabla Picassa z njegovimi oglatimi poenostavitvami telesnih oblik; Alexandra Archipcnka z njegovimi gladkimi in geometriziranimi torzi. V iskanju novega slovenskega kiparskega izraza so Savinškova dela pogosto specifičen odgovor na vprašanja, ki so sc mu zastavljala ob srečanju s tokovi moderne umetnosti. To je spoznaval na študijskih potovanjih, ob srečanju z umetniki Fritzem Wotrubo, Pcriclejcm Fazzinijcm, Hcnryjcm Moorom; z najnovejšimi likovnimi dogajanji pa seje seznanjal na bienalnih razstavah sodobne svetovne umetnosti v Benetkah, ki so bile tedaj našim umetnikom najbolj dostopno okno v svet. Vsi ti izvori so se zlivali v reševanje raznolikih izraznih možnosti v odnosu kip - prostor in v raziskovanje forme in materije. Savinšek sc je trudil, da bi prodrl v svet osamosvojenih prečiščenih oblik, zgovornih tako v plastičnosti kot v obrisih; na poti od tega je tu in tam dekorativen, obremenjen literarno, fantazijsko in emocionalno.
Do novosti, s katerimi je oplodil spomeniško kiparstvo, je prišel najprej v ateljejski plastiki širokega spektra. 1952. leta sta glavni značilnosti njegove vsebinske usmeritve, to sta ekspresionistična duhovna atmosfera in simbolična nota, iskali ravnovesje s tendenco bolj umirjene kiparske oblike in čistejše linije (Logor, Žeja). Z oblinsko geomctrizacijo in jedrnato polnostjo seje vračal v arhajske oblike in primitivno plastiko (Žena - kokoš, Žena z novcem, Žena brez novca, 1953). Leta 1953je izstopilo s Plesalkami in ritmi v ospredje lirično modeliranje fiziognomije, ki temelji na formalnem principu secesijske linearnosti in ploskovitcga poenostavljanja. Kot tako je bilo razpeto - tudi leta 1955 v reliefih Štirje letni časi - med dekorativnost in araheskno izrazitost ter sc je ponekod navezovalo na domače kiparstvo bratov Kraljev in na Dolinarjevo formo ritmično razgibanih linij. Maso mehko geometriziranega organoidnega volumna, ki je s slikovitimi grafizmi in abstrahirano dekorativnostjo šla v sfero surrealizma, je podvrgel njeni dematerializaciji. Ob tem je pokazal čut za lepoto strukturnih značilnosti (subtilna prerezanost, predrtine, krožne luknje), s katerimi jc diferenciral formo. V prizadevanju, da bi razvijal kip
Portret Mite Kačičcve, 1955, bron; fototeka Moderne galerije Ljubljana
KULTURA
Rastl-2/1995
(ib
v prostoru, je teta 1953 s Klovnom pteše začrtat stitno točnico votumna, ki se osvobaja zaprtosti in začne z razgibanim tetesom posegati v raztične prostorske smeri. V tetesni cctosti so mu postati pomembni sistemi stercomctričnih razmerij, s katerimi je kipar iskat nove možnosti za anatizo prostorsko ptastičnih odnosov v stovenskem kiparstvu. Razvoj postkubistične geomctrizacije z ostrejšimi robovi je uvajat tudi v spomeniško kiparstvo. V tetih od 1954 do 1957 je na večfiguratnem spomeniku Vojna in mir v Cetju povezovat v uravnoteženo titerarno in vsebinsko pripoved ter kompozicijsko usktajenost stitne raztičnosti kiparskih obtik v variaciji potnoptastičnih statuarnih in ptoskovito stitiziranih figur. Hkrati je uvetjavtjat tematsko izvirne, sveže zamisti in za narodnoosvoboditni boj značitno vsebino detit na dva pota: na dogajanje v vojni, ki ubija vero v življenje, in mir, kjer je optimizmu pridružit strah in bojazen pred nemirno atomsko dobo in njenim uničenjem.
Verno podobnost je združevat z iskanjem formalistične probtematikc, prehajat v abstrakten tikovni jezik in dosege) pomembne uspehe tudi na tem področju. Leta 1955 so nastati tiki, ki predstavljajo tehten detež umetnikovega portretnega opusa. V portretih sodobnikov, režiserja Frana Lipaha, pisatetja Andreja Hienga ter igratke in pesnice Mite Kačičcvc, je doseget sktadnost med stikovno zamistijo in izvedbo. Doprsni portret Mite
Spomenik Jožeta Lacka, 1955, bron, Ptuj; fototeka Moderne galerije Ljubljana
KULTURA Rast 1-2/1995
Kačičcve je stercometrično stiliziran tako, da občutimo obiiko kot obiiko in nc kot opis. V izenačenju prvobitnega voiumna giave s čisto geometrijsko tetesnostjo je Jakob Savinšek uspešno obtikovai radikaino prečiščenje portretne giave. Ideaiu plastične poenostavitve seje istega teta pribiižai tudi v javnem spomeniku. S cciopostavno figuro kmeta, borca in heroja Jožeta Lacka na Ptuju je izohiikova) nov koncept, tako da je brisa) reaiistične nadrobnosti in poenostavljat detajie, pri čemer pa je tako kot pri interierskem portretu ohrani) figuri njeno dokumentiranost. Shcmatizirano ptoskovito površino je poda) v navidezni neusklajenosti spodnjega in zgornjega deta tetesa. V nasprotju z mogočnim trupom na razkoračenih nogah je g)avo nagni) in namenoma poudari) gesto rok. S tem je dosege) psihološko izrazno varianto dveh nasprotujočih si elementov ter upodobi) mehkobo in odtočnost v Lackovi notranjosti. Stogovno izpopolnitev memoriahic postave na gladke, skorajda ncrazčtenjcnc površine in jasne konture s poudarkom tektonskih vrednosti je poda) )eta 1957 s spomenikom Ivanu Tavčarju in 1958. )cta s spomenikom Simonu Gregorčiču. V statuarični pesnikovi figuri je Jakob Savinšek dosege) skrajno stihzirano simbotno upodobitev. Stoka, secesijsko stanjšana Gregorčičeva postava je ovita v duhovniški ta)ar, ki se občuteno pritega te)esu. Spomenik je osvobodit podstavka in ga postavi) v sredo življenja, kar je ena od novosti spomeniškega kiparstva tega stoletja, ki jo je osvoji) tudi Savinšek.
Prvo de)o, ki gaje Jakob Savinšek dobi) za Beto krajino, je bita rehefna kompozicija na pročelju teta 1954 restavriranega Kulturnega (prej Sokolskega) doma v Črnondju. V elegantni obrisni risbi je upodobi) )cpo čittjivo, v tragiki omiljeno, zgodovinsko dogajanje iz narodnoosvobo-ditnega boja. Vanj je vp)ctc) podobo beiokranjskcga čtoveka (Be)okranjici, ki nosita hrano, kmetico in rudarja iz Kanižarice, plešoča para v betokranjskih narodnih nošah) in doda) sklepno avtoportretno figuro, ki opazuje dogajanje.
K spomeniku NOB na Gričku pri Črnondju vodi spominska pot, ki jo je začrta) arhitekt Marko Župančič. Na vrhu potožnega griča, ki ga zaokrožuje členjena prostorska kompozicija točenih spomeniških elementov, sc obiskovalec giblje med steno, kocko in stolpom. Pri oblikovanju tega kompteksa v tetih 1954 do 1961 je bi) Savinšek sredi študija kubizma in sploščene picassovskc ptastike do moorovsko stihziranih figur. Če ga primerjamo s celjskim spomenikom, vidimo, da je stitno enotnejši, pripoved pa je omejena na bistveno pomensko sporočilno dogajanje, pomaknjeno v sfero občečloveškega trpljenja med vojno, ki presega časovne determinante. Manieristično izumetničene figure, ki ptavajo na površini kocke, nc da bi sc dotikate robov, so skoraj znakovno prečiščene, sicer pa vsebinsko trdno zasidrane v ikonografskem repertoarju umetnosti. Na Vctikcm reliefu (Vojna) se v polkubistični maniri geometrizirane in trdo rezane figure raztezajo v imaginarno sliko vojne in se približujejo predstavnemu stilu Picassove Guernice, ki je Savinška še posebej navdihnila.
Preden je sklenil delo na Gričku, je v Beli krajini postavil še tri spomenike, ki označujejo kraje dogodkov med narodnoosvobodilno vojno. Vsi trije spadajo v zadnji dve leti umetnikovega življenja, ko seje intenzivno bavil s študijem abstraktnih oblik. Ti) niso več tradicionalni spomeniki, saj mnogokotna, kristalinično učinkujoča kamnita forma v Gribljah in grobo stilizirana vazna oblika v Vranovičih ne pripovedujeta o zgodovinskem dogajanju, o katerem nas informira pomensko vezan napis. Oh cesti med Kvasico in Dragatušem je postavil na jeklene opornike enega najbolj nenavadnih spomenikov NOB. Z realizacijo ideje forme v zraku in predstavo prostorsko neomejenega doživetja je drzno posegel v slovensko spomeniško umetnost. Inspiracijo zanj je dobil v gradaškem
Umetnikova roka, 1949, marmor; foto: Lado Mtekuž, Matija Pavtovec
KULTURA
Rastl-2/1995
kamnotomu. Štirinajst ton težka skata ga je s svojo naravno obtiko spominjata na čioveško gtavo. Najdeno "stvar" je mestoma antropomorfno označit z vdotbinami, tako daje stopnjevat notranjo napetost in ustvarit ekspresiven izraz smrtne groze.
Vsebinsko os, vezano na eksistenciatna vprašanja čtoveka, je proti koncu petdesetih tet usmeri) v tipično tematiko dvajsetega stotetja in jo razktenit v novo, priostreno ekspresivnost in dramatičen efekt. Monumcntatni žetezobetonski protest (1959) je v načinu Zadkinovih postkubističnih in notranje baročno vznemirjenih skutptur vsebinsko prežet s simbolično gestikutacijo prometejskega upora. Zapuščat je naravne obtike in metamorfozna preobrazba čtoveške figure je postajata simbioza reatnega in duhovnega živtjenja, ki ga pogojujeta čas tehničnega napredka in vizija imaginarne prihodnosti z navzočo slutnjo smrti (Ptiči, Gtasnik smrti, 1959). Tematsko zavzetost s tragično vizijo čtovekovc usode in njegove ogroženosti v svetu strojev in avtomatov je Savinšek usklajevat z reševanjem novih kiparskih nalog in s preizkušanjem novih materialov. Cement, žetezo, baker in aluminij je obravnavat po izvirnih, njim imanentnih zakonih z občutkom in izrednim poznavanjem kiparske tehnologije. Odtočitno in karakteristično je, da je pri vseh anatomskih redukcijah obdržat njihovo izrazno moč in estetsko vrednost. Čtovcško figuro je vse botj oktepat v brezdušno konstrukcijo robotov in avtomatov; v njej ni videti lepote, ima pa resnično vsebino mehanizirane civitizacije.
V trdno zgrajenih kamnitih btokovskih skulpturah na simpozijih v St. Margarethnu v Avstriji in v Kirchhcimu pri Wurzburgu v Nemčiji je razvit figurino transformacijo v geometrične elemente. Monotitno gmoto je razgibat s premiki pravokotnih in diagonatnih ritmov, jo antropomorfno označit s potkrožnimi urezi, očmi, segmenti stisnjenih rok ter tako ponazorit dinamiko časa in čtoveka, vktenjcnega v red.
Kiparsko pot Jakoba Savinška je prekinita smrt prav takrat, ko je z avtohtonimi simpozijskimi skulpturami v okviru mednarodnih sodobnih teženj uvetjavtjat stovensko umetnost v tujini. Pred tem sije prizadevat za organizacijo podobnih kiparskih srečanj in dctavnic pri nas; to njegovo hotenje je teta 1961 kot Forma viva v Kostanjevici na Krki in v Portorožu tudi zaživeto.
Umetnost Jakoba Savinška ima poseben pomen za naš čas. Je izraz umetnikovega čtoveškega dostojanstva in njegovih stremljenj, obvtadati kaos modernega sveta, vtisniti moči narave smisel in tepoto, ustvarjati deta trajne vrednosti, iz katerih sije umetnikova visoka samozavest, duhovna svetlost in ptastična forma. Štcvitna deta predstavljajo vrh in izpotnitev njegovega eksperimentatnega ustvarjanja, pomembnega tako za takratni stovenski kot tudi širši jugostovanski prostor. Dognat jih je v sktadu z aktuatnimi tendencami in osebnim temperamentom, zato so dobita svoje mesto med izbranimi deti naše umetnosti.
Protest 1,1959, armirani beton; fototeka Moderne galerije Ljubljana
j
KULTURA Rast 1-2/1995
Andrej Hudoklin
Bukev, mati gozdov
Navadna katužnica, barvitost živega
KULTURA
Rastl-2/1995
PARKI ZA ŽIVLJENJE IN DOLENJSKA
fa/i; za zm/jc/pc /c projekt .S'vetac/;e zveze za varstva //ara ve (//7ČW), katere c/7/ je vzpostavitev zareže zavarova///7/ a/z/aoč// /ta evrop.sk/ rav///. 7?/ p/;.spevek pr/kazaje .sta/pe ta pohar/e /ta poz/roč/a varova//ja //a/av//;7i //arkov k ,S7ove/;//'/ ter pa.se/te/' /ta Do/e//j.ske///. Z vrsto /tar/a///t/t/t p/ispek^att k/ j/7/ /tar/a pr/7/aša/e prt7;or//;je štev/7ke, že/t/rta par/ra/taeje prcr/.s/akttt vsa pa/ttettt/t/tcj.ša /tarak/to a/tra/t/e/ta rt/t/ttoe/a aztro/tta /tačrfaka/te parke /ta Do/e//jske//;.
Kako se je začeto
Ctovekseje od nekdaj zavedat pomena varovanja posameznih koščkov naravnega okoija, pa naj je što za rciigiozne a!i pa povsem praktične vzgibe; tako so, denimo, tovske rezervate poznati že v antičnem obdobju. Prvo zakonito zavarovanje sega v davno teto 1543, ko so se v centratni Švici odtočiti za zavarovanje Kaerpfskega masiva, z zavarovanjem nacionatncga parka Ye)towstonc teta t 872 v ZDA pa seje začel pravi ptaz ustanavtjanja zavarovanih območij, kije na pretomu stotetja šege) v Evropo in z zamikom seveda tudi k nam.
Iz teta 1908 je pri nas znana pobuda Atbina Betarja o ustanovitvi narodnega parka v trigtavskcm pogorju, teta 1920 pa je Odsek za varstvo prirode pri Muzejskem društvu predtožit dežetni vtadi spomenico s programom varstva narave v Stoveniji, v sklopu katerega je bit tudi predtog za ustanovitev zavarovanih območij. Na podtagi te pobude je bita teta 1924 razgtašcna dotina 'Irigtavskih jezer kot atpski varstveni park.
Kaj so naravni parki
Naravni parki so večja zavarovana območja razmeroma ohranjene naravne in značitne kutturnc krajine. V zadnjem stotetju jih ustanavtjajo po vsem svetu, da bi pred nepremišljenim razvojem dotgoročno ohraniti značihiosti nežive narave, rastlinskih in živatskih vrst, skupaj z njihovim živtjenjskim okotjem, hkrati pa tudi pestrost čtovekove kutturnc tradicije, vkorcninjene na teh območjih.
Danes imamo v naši biosferi zavarovanih več tisoč naravnih parkov, ki so v raztičnih državah gtede na zakonodajo raztično opredetjeni. Svetovna zveza za varstvo narave je za ustreznejšo mednarodno primerjavo priporočita deset kategorij zavarovanih naravnih območij: znanstveni rezervat, narodni park, naravni spomenik, naravni rezervat, zavarovana krajina, rezervat naravnih dobrin, antropoioški rezervat, večnamensko varovano območje, rezervat biosfere in območje svetovne dediščine.
Pri tem sc moramo zavedati, da narave ne moremo ohranjati te z ustanavtjanjem zavarovanih območij. Za njeno cetovito varstvo je odtočitnega pomena skrb zunaj varovanih območij, kjer se morajo uvetjavtjati načeta sonaravnega razvoja.
Naravni parki v Siovcniji
Po vetjavnem zakonu o naravni in kutturni dediščini (Ur. hst SRS, 1/ 81) se naravni parki pri nas delijo v več kategorij gtede na citjc varstva, namembnost in vsebino v narodne, regijske in krajinske parke.
Narodni park je večje, naravno zaokroženo območje z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in z ekosistemi ter naravnimi znamenitostmi vetikega ati izjemnega pomena za Rcpubtiko Stovcnijo. Za večji det naravnega parka je dotočeno strogo zavarovanje. V Stoveniji imamo tako zavarovan Trigtavski narodni park.
Dolenjska, neločljiv preplet naravne in kulturne dediščine
KULTURA Rast 1-2/1995
Regijski parkje prav tako večje, naravno zaokroženo območje prvobitne in kultivirane krajine. V celoti načeloma povezuje značilna krajinska območja in naravne znamenitosti. Namenjen je predvsem ohranjanju in proučevanju ekosistemov, njihovemu sonaravnemu razvoju in rekreaciji v naravnem okolju. V Sloveniji se ta varstvena kategorija še ni uveljavila, predlagani pa so: Kraški, Notranjski, Kočevski, Karavanško-kamniški-savinjski in Pohorski regijski park.
Krajinski park je območje značilne polnaravne ali naravne krajine s sestavinami naravne in kulturne dediščine. Pomen takšnega [jarka je predvsem v ohranjanju značilne krajine, vzdrževanju in pospeševanju sonaravnega gospodarjenja ter rekreaciji. Med naravnimi parki imajo krajinski parki najmanjši obseg iti najblažje varstvene režime. V Sloveniji je zavarovanih 34 krajinskih parkov.
Kljub dolgi evropski tradiciji pri nas še vedno traja pionirsko obdobje vzpostavljanja naravnih parkov. Zavarovanje ožjega dela Triglavskega narodnega parka sicer sodi v teto 1924, polni obseg zavarovanja pa je bil formalno opravljen šele leta 1981, po sprejetju zakona o naravni in kulturni dediščini. Na podlagi omenjenega zakona je bila razglašena tudi večina krajinskih parkov.
Zavarovanja naših naravnih parkov so žal zgolj "papirnata", saj je v praksi prevelik razkorak med željenim in dejanskim stanjem, ki ne zagotavlja uresničevanje varstvenih režimov. Temu je vzrok neučinkovita in pomanjkljiva zakonodaja in s tem povezani upravni, nadzorni in finančni vidik organizacije naravnih parkov od vladnega nivoja navzdol. Vedno znova ugotavljamo, da preprosto nimamo potrebnih inštrumentov, nujnih za življenje in delo naravnih parkov.
Naravni parki na Dolenjskem
Ideja o naravnih parkih se iz širnega sveta počasi prebija tudi k nam na Dolenjsko, čeprav večina meni, da ta nizki in razmeroma gosto poseljeni svet nima nič skupnega s takimi varstvenimi kategorijami. Na Dolenjskem ne moremo govoriti o posebno intenzivnem industrijskem in urbanem razvoju pa tudi ne o visoki stopnji naravne ohranjenosti. Tako najdemo ohranjeno podobo narave le še na visokih dinarskih grebenih Kočevske, Gorjancev ter na posameznih manjših območjih ob reki Kolpi in Krki. Tl) seveda ni posledica zavestnih družbenih odločitev o varstvu pred razvojnimi spremembami, ampak je praviloma rezultat odročnosti, nedostopnosti in manjšega gospodarskega interesa.
Gorjanski izviri, vir življenja
Izvir Krke, skrivnost kraškcga pod-zemija
KULTURA
Rastl-2/1995
Na Dolenjskem je bi) normativno do danes zavarovan )c en krajinski park, to je Krajinski park Lahinja sredi bctokranjskcga kraškega ravnika. G)cdc na izhodišča dotgoročncga družbenega ptana je predvidena razgtasitcv regijskega parka Kočevsko in nekaj krajinskih parkov: Gorjanci, Ko)pa, zgornja Krka, Otočec, Kicvcvž.
Regijski park Kočevsko obsega visoke dinarske grebene Kočevske z zgornjim tokom reke Kotpe. To jc večji de) občine Kočevje, v novomeški občini Kočevski Rog, v nekdanji občini Črnomctj pa Poljanska gora. Območje predstavija eno večjih sklenjenih gozdnih površin v Sloveniji, ki se jc ohranita zaradi nekdanje odmaknjenosti in izschtvc Kočevarjev v po)prctck)i zgodovini. Na redko poseljenem višavju prevladujejo jelovo -bukovi gozdovi, ohranjenih je šest pragozdov, na zakraselem površju pa so prisotni številni kraški pojavi. Rastlinski in živalski svet sc odlikuje po veliki vrstni pestrosti, velikost strnjenega gozdnega območja pa nudi eno zadnjih zatočišč velikim zverem (medved, volk, ris) pri nas.
Krajinski park Gorjanci obsega večji del hribovitega območja med Vahto in Opatovo goro. Za to območje so značilni stabilni gozdni sestoji, ohranjeni gozdni rezervati, 1'loristično bogate košcnice ter izjemna hidrološka dediščina potokov in izvirov. Naravno zgradbo prostora dopolnjuje bogata poselitvena preteklost v prazgodovinskem iti poznoantičnem obdobju. Tu sc jc oblikovala zanimiva etnološka in umetnozgodovinska dediščina, svoj pečat pa temu območju daje tudi preplet etničnih skupin.
Krajinski park Krka je načrtovan v zgornjem toku reke Krke od izvira do Soteske kot ožji pas oh reki. Tu jc prevladujoča kulturna krajina z vzorci različnih kmetijskih rab ter številni zaselki in vasi. Večja stopnja naravne ohranjenosti jc ob reki sami, na dnu izrazite rečne doline, kjer so številni kraški izviri, lehnjakovi pragovi ter pestra vodna in obvodna favna. Za zgornji tok je značilna tudi bogata kulturna dediščina: ostanki nekdanjih mlinov in žag, gradova v Žužemberku in Soteski ter pozabljena tradicija železarstva na Dvoru in Zagradcu.
Krajinski park Otočec obsega rečno dolino med Lcšnico in Dol. Kronovim. Reka tu z rastjo lehnjaka ustvarja številne otočke, ki imajo velik ekološki in tudi krajinski pomen. Naravne danosti nadgrajujeta gradova Otočec ter Struga.
Ptice, življenje brez meja
Kolonija netopirjev, bogastvo življenj
KULTURA Rast 1-2/1995
Krajinski park Kievevž obsega manjše območje v zgornjem toku reke Radutje, med Zalogom in Kievevžem, kjer se reka Radulja prebije iz ozke soteske v široko poplavno ravnico s pestrimi viagoijubnimi rastiinskimi združbami. Previadujoča je kuiturna krajina, naravne in kuiturnc znamenitosti pa so skoncentrirane v okotici nekdanjega gradu Kievevž z ohranjenimi gospodarskimi posiopji, ruševinami gradu s fragmenti parkovne vegetacije. V soteski Raduije pod gradom sta Kicvevški jami z edinstvenimi jamskimi topiicami, površinski topii izvir, v neposredni biižini pa je tudi cerkev v Siapah.
Krajinski park Koipa označuje območje spodnjega toka reke Koipc nekako zahodno od Vinice, kjer se zakijučujc naravni park Kočevsko, pa vse do Božakovcga, kjer reka zapusti Stovenijo. Park vključuje ožji obrežni pas. V zgornjem toku je to izrazita rečna doiina, ki se pod Gribijami razširi v široko popiavno ravnico. Za rečno doiino je značiina visoka stopnja naravne ohranjenosti in z njo povezan velik ekosistemski pomen.
Narava brez meja - mednarodna prizadevanja
Narave ne moremo učinkovito varovati ie v okviru občinskih in državnih meja. Uspešna so ic prizadevanja, ki imajo giobaicn, pianctarni pomen. Na srečo smo sc tega pričeti zavedati, saj so giasovi in akcije števiinih vtadnih kot neviadnih in mednarodnih organizacij za varstvo narave vse boij prodorni.
S sprejetjem Siovenije v čianstvo Svetovne zveze za varstvo narave (1UCN) postajajo za nas obvezujoči tudi evropski in svetovni akcijski programi varstva narave. Ti so osnovani na svetovni strategiji varstva narave (Worid Conservation Strategy, 1980), ki jo je nadgradi) dokument, imenovan Skrb za zemijo (Caring for thc Earth, 1991). Strategija je giobalno naravnana in posebej opozarja na probtem izumiranja rastiinskih in živaiskih vrst in s tem siromašenja genskega skiada planeta. Že ieta 1992 je hita tako obiikovana Svetovna strategija za ohranjevanje biološke raznovrstnosti (Global biodivcrsity Strategy), na njeni osnovi pa je bila izdelana tudi Konvencija o biološki raznovrstnosti, ki jo je na svetovnem vrhu v Riu de Janciru (junij 1992) podpisala tudi Slovenija.
Z vključevanjem samostojne Slovenije v evropske procese je poleg številnih konvencij za nas obvezujoča tudi evropska strategija, ki jo je na ministrski konferenci v Luzernu leta 1993 sprejel Svet Evrope. V njej je poseben poudarek prav na sistematičnem razglašanju zavarovanih območij in njihovem učinkovitem upravljanju.
Literatura:
-	Rimbauit, J., P, 1986. The Euro-pean Diploma. Naturopa 53:4-6, European Information Centre for Nature Conscrvation of the Council of Europa, Strasbourg.
-	Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije 1-11. Uredila P. Skoberne, S. Peterlin. Ljubljana 1988, 1991.
-	Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.
-	Gradivo za strategijo varstva narave v Sloveniji, delovno gradivo. Zavod RS VNKD, Ljubjana 1993.
-	Parki za življenje. Zavod RS VNKD in Slovenska komisija IUCN, Ljubljana 1994.
-	IUCN Commission on National Parks and Protectcd Areas (1994). Parks for lile: Action for Protectcd Areas in Europe, IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK. 154pp.
-	Arhiv ZVNKD Novo mesto. Hrani ZVNKD Novo mesto.
Ptice, življenje brez meja
Vse fotografije v tem prispevku. Andrej Hudoklin
KULTURA Rast 1-2 /1995
Akcija: Parki za živijcnjc
Pomemben prispevek k aktivnejšemu in boij organiziranemu varstvu evropskih zavarovanih območij predstavija ianska (1994) pobuda Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), imenovana Parki za življenje. Ciij projekta je vzpostavitev učinkovite in dobro vodene mreže zavarovanih območij do prcioma tisočtetja, ki bo zagotavijaia ohranitev pestrih krajinskih podob in biotske raznovrstnosti Evrope.
Ati bomo zmogti, znati in si upati kot država iti v korak s prizadevanji sosednjih, naravovarstveno botj osveščenih držav?
Bojim sc, da bodo naravni parki še naprej nepomembna tema uradne potitike, ki se največkrat te paradno obtači v zeteno. Vstopanje v akcijo namreč zahteva v prvi vrsti prav spremembe v vrhu državne potitike, ki sc mora najprej odtočiti za zastavtjeno strategijo varovanja naravnih parkov in izpetjati potrebne zakonodajne in upravne spremembe. Te morajo segati od viadnega nivoja - direkcij za zavarovana območja - do nivoja parkov z zagotavljanjem načrtov upravtjanja, ustreznih kadrov in sredstev za promocije, nadomestita, aktivno varovanje in še bi iahko naštevati.
Žetonih citjev ktjub podpisanim konvencijam, dektaracijam in zakonskim ukrepom ne bo tahko uresničiti, saj sc mora nckotiko spremeniti tudi naš antropocentrični pogted na naravo. To pa so nedvomno gtobatne spremembe, ki preprosto rabijo čas, da dozorijo, da jih tjudje razumejo in sprejmejo.
Za konec naj ponovim miset s ptakata, ki ga je ob promociji akcije Parki za živtjenjc tetos izdat Rcpubtiški zavod za varstvo naravne in kutturnc dediščine: "/Varavniparki morajo presečipravne prer/pise, ne .sme/o postat; otok v morja nebizr/anega razvoja a/i z,go// parki na papir/a. Biti morajo primer r/ragačnega, t/o/goročno naravnanega sonaravnega razvoja - zamise/ je aresm'č//iva /e, če jo sprejmejo /jin/je, ki živijo in razvijajo v sto/et/i/i nakopičeno mor/rosi sožitja z naravo, ter jo spoštnjejo tisti) ki v park pri/iaja/'o. Potem so to res parki za živ/jenje."
Vitma Pirkovič
Jakob Savinšek: Portret Mirana Jarca, 1955, marmor; foto. Boris Gaber-ščik
KULTURA Rast 1-2/1995
ZAČETNE STISKE IN USPEHI KNJIŽNICE MIRANA JARCA
Pred drugo svetovno vojno je imeto Novo mesto z okotico žeto bogate knjižnice. Najpomembnejša javna knjižnica je bita Sokoiska knjižnica. S širokim izborom knjig je pomembno vpiivaia na mtadc generacije doienjske intciigcncc. Tudi šoiske knjižnice so bite koiikor toiiko razvite. Poteg šotarjev so jih obiskovati tudi drugi. Precej je bito dobro zatoženih privatnih knjižnic. Bogate in dragocene knjižne zbirke so imeti skoraj vsi gradovi na Dotenjskem, prav tako frančiškanski, kartuzijanski in kapucinski samostan v Novem mestu, Pteterjah in Krškem. Tudi kapitetjska knjižnica v Novem mestu je bita bogata.
Že takoj na začetku napada na Jugostavijo so 11. aprita ]94t nemška tetata kot edino mesto v Stoveniji - razen nekaj bomb v Ljubtjani - močno bombardirata Novo mesto. Bombe so uničite vetiko zgradbo, v kateri sta biti novomeška osnovna in meščanska šota. V njej so zgorele učitetjska, šotarska in okrajna učitetjska knjižnica.
Vojna vihra je v Stoveniji najtežje prizadeta prav knjižnice na Dotenjskem. Leta 1942 so bite skupaj s požganimi gradovi uničene skoraj vse doienjske grajske knjižnice s svojimi dragocenimi in redko ohranjenimi knjigami, kompteti periodike iz časa avstro-ogrske monarhije, rokopisi itd. Poteg uničenih knjižnic z gradov Poganci, Hmetjnik, Prežek, Gracarjev turn, Vrhovo, Otočec in Soteska je zgoret tudi det dragocene knjižne zbirke pteterskega samostana.
Med italijansko okupacijo je dobro zatožena Sokotska knjižnica v Novem mestu sicer nekaj časa še detovata. Ko pa so okupatorske obtasti od bivšega knjižničarja Boga Kometja in profesorja Milana Dodiča zahtevate, naj vodita knjižnico, sta to oba odktonita. Zato soju zaprti in postati v koncentracijsko taborišče. Ob ponovnem bombardiranju Novega mesta jeseni 1943 so tjudje vdrti v Sokolsko in Žetezničarsko knjižnico in odnašati knjige. Le mato jih je še ostato.
Značiten primer, kako je itatijanski okupator vedet, kaj Stovenccm pomeni knjiga, se je zgodit v Šentjerneju. V družini Pirkovič so imeti dobro opremtjeno hišno knjižnico. Italijanska vojska je prišta požgat njihovo družinsko, še nasetjeno hišo. Preden so jo zažgali, so iz nje znositi na gtavno šentjernejsko cesto vse njihove knjige, narediti iz njih grmado in jo zažgati. Pred hišo so knjige pustiti goreti dva dni, v opomin prebivatstvu, kaj jih čaka, če sc bodo upirati okupatorju. Sete ko so knjige pogorete, so zažgati tudi hišo in gospodarska poslopja. Kar je na pogorišču še ostato, so zravnati z zemtjo, iz opek in kamna pa v bližini zgraditi vojaški bunker. Ko so zažgati knjige, so za hišo ustretiti tudi mtadega gospodarja Jožeta Pirkoviča in ga pustiti težati ob cesti. Mistim, daje bi) na tak način izveden požig knjig edinstven primer v Ljubljanski pokrajini. V drugih primerih so knjige zgorele skupaj s hišami, gradovi in šotami.
Zanimivo je, da je septembra 1943, ob začasni osvoboditvi Novega mesta, takratni pomočnik komisarja dotenjskega vojnega področja Franc Pirkovič napisat ukaz Bogu Komclju, da mora poskrbeti za knjige in arhive, jih zbrati in odpetjati na varno na Kočevsko. Ta ukaz je še nekje shranjen. Bogo Kometj je skupaj s profesorjem Jankom Jarcem in drugimi to izpolnit, žat pa se je med jesensko nemško ofenzivo nekaj tega gradiva izgubito. Sredi vojne vihre skrbeti, da bi sc ohranit det knjižnega in arhivskega bogastva, je redko zabeteženo domotjubno dejanje.
Po osvoboditvi je bit Bogo Kometj, strasten tjubitetj knjig in umetnin, imenovan za čtana repubtiške komisije za ugotovitev škode na kutturnozgodovinskih predmetih repubtike Stovenije z detovnim
KULTURA
Rastl-2/1995
območjem v novomeškem okrožju. Nato je postat predsednik okrožnega zbirnega centra. Uspeto mu je zbrati ostanke bivše Sokotske in Žetezničarske knjižnice. Ohranjen je ostat tudi fond knjižnice na novomeški gimnaziji. Kot mravtja je neutrudno tekat okoli in zbirat knjige. Bit je entuziast. Mnogo knjig je uspet rešiti pred propadom. Pridobit sije nekaj vnetih sodetavcev, a gonitna sita je bit on.
Ministrstvo za prosveto je teta 1946 v Novem mestu ustanovito Študijsko knjižnico. Vodit jo je Bogo Kometj. Ogromno truda, vztrajnosti in iznajdtjivosti je bito potrebno, daje zbrat prcostatc knjige in jih nekaj tudi kupit. Prvi udarec je prišet iz Ljubtjanc. Prišti so njegovi nadrejeni, odbrati najdragocenejše knjige in jih odpetjati v Ljuhtjano v Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer so še danes. Toda Bogo je nadatjevat z zbiranjem knjig za Študijsko knjižnico. To je bita njegova živtjenjska natoga.
Zbirni center in poznejša Študijska knjižnica sta v prvih tetih našta začasne prostore v kieti in prithčju pogorete osnovne šote. Tam je bito tudi sktadišče stitnega pohištva, umetniških stik in arhiva za poznejši Dotenjski muzej. V utesnjenih in neprimernih prostorih so sc knjige zbirate, razvrščate, obdetovate. Začeti so prihajati knjižni darovi posameznih tjudi, tjubitetjev knjige in novoosnovanc novomeške knjižnice. Leta 1947 je ta imeta 4.824 knjig in periodik, teta 1950 pa že 24.231 enot.
Z teti se je nabiraio vse več knjižnega gradiva, prostori pa isti, tesni. Bogo Kometj in odgovorni tjudje v Novem mestu so začeti za Študijsko knjižnico iskati nove, statne in večje prostore. V zbombardiranem in močno poškodovanem Novem mestu je bito ktjuh najbotjši votji to vprašanje skoraj nerešljivo. Mnogo hiš je bito doceta porušenih, precej pa močno poškodovanih. Števitne družine so bite brez stanovanj. Marsikatero zgradbo je bito potrebno na novo zgraditi ati vsaj obnoviti.
Zbrati so sc pametni tjudje, tjubitetji Novega mesta - profesor arhitekture na tjubtjanski univerzi dr. Marjan Mušič, akademski stikar Božidar J akac, profesor zgodovine J anko J are, umetnostni zgodovinar dr. tvan Kometj, magister farmacije Boris Andrijanič, Bogo Kometj in drugi. Začrtati so obnovo Novega mesta na osnovi kakovostnega arhitekturnega obtikovanja in narediti načrte za obnovo starega mestnega jedra. To, kar sedaj počno mnoga stovenska mesta, je Novo mesto uredito vzporedno s povojno obnovo, pribtižno do konca teta 1953. Poteg Gtavnega trga so sanirati eno od večjih stavb - Križatijo. Nameniti so jo pravkar ustanovtjenemu Dotenjskemu muzeju, Študijski knjižnici in arhivu. Kasneje so ugotoviti, da v Križatiji ne bo dovotj prostora za vse tri navedene institucije. Ko je bita obnovtjena, sta se teta 1953 vanjo vsetita Dotenjski muzej in arhiv. Študijski knjižnici je bita teta 1952 namenjena druga vetika stavba, kresija na Vratih. Tudi to je bito potrebno temetjito obnoviti.
Obnova je trajata več tet, saj je bito potrebno rešiti več težkih vprašanj. Prav skozi središče Novega mesta je namreč vodita nekdanja srednjeveška magistralna pot in poznejša gtavna cesta Ljubtjana - Beograd. Z razvojem avtomobitizmajc na Vratih nastato ozko grto, saj je kresija segata gtoboko do cestišča. Ta, več kot dvesto tet stara stavba - sedanja Knjižnica Mirana Jarca - je bita nekoč mestna botnišnica, ob koncu 19. stotetja pa okrožno sodišče. Najprej je bilo potrebno sanirati det mestnega obzidja, nato podreti fasado ter v gtobini urediti novo . S tem so pridobili prostor za razširitev gtavne ceste in sanirati kresijo, kamor naj bi sc presetita Študijska knjižnica. V novo fasado so vgraditi portat iz porušenega gradu Ruperč Vrh, urediti ptoščad pred stavbo, zgraditi Spominsko tožo z arkadnima stebroma iz porušenega gradu Soteska, stavbo sedanje Krke na Vratih restavrirati z rudimentom obrambnega stotpa, in v vrata gostitne Na vratih vgraditi portat iz porušenega gradu Hmetjnik. Prevtadato je mištjcnjc, naj bo tu koncentriran novomeški spomeniški kompteks.
Novomeščan dr. tvan Kometj, ki je detat na Repuhtiškem zavodu za
Pogled na Knjižnico Mirana Jarca iz Hladnikove ulice; iz fototeke Knjižnice Mirana Jarca
KULTURA Rast 1-2 /1995
spomeniško varstvu, je predlagat, naj za postavitev teh spomenikov ne vzamejo nobenega od že priznanih kiparjev, temveč nadarjenega mladega kiparja Jakoba Savinska, ki je že ustvaril nekaj kvalitetnih del. Dali so mu naročilo za več skulptur. Julija 1953 so slovesno odkrili njegovega Talca, nato v Loži portreta Franca Rozmana in Borisa Kidriča, za prvi občinski praznik 29. oktobra 1953 pa še Pesem o svobodi. Z veliko slovesnostjo je bi) istega dne odprt celoten spominski kompleks z obnovljeno kresijo vred. V zadnjih mesecih sta se naporom za udejanjanje teh načrtov pridružila še novodošla Novomcščana Jože Borštncr in Franc Pirkovič, ki sta nato še vrsto let imela nadvse pomembno vlogo pri vsestranskem, tudi kulturnem razvoju Novega mesta in Dolenjske. Mislim, daje Novo mesto v Sloveniji edinstven primer, ko je bilo v trdih povojnih letih toliko posluha za zgodovinsko obnovo, za pridobitev novih prostorov Dolenjskemu muzeju, okrajnemu arhivu in Študijski knjižnici ter za prelep spomeniški kompleks. Če ne bi bilo v Ljubljani in v Novem mestu na uglednih mestih toliko razgledanih in kulturi predanih Novomeščanov, bi se stvari odvijale drugače. Novo mesto ne bi bilo to, kar je danes. Pri tem gre posebna zahvala prof. dr. Marjanu Mušiču in njegovim izrednim zamislim.
Srečna okoliščina za Dolenjski muzej je bila, da so Križatijo obnovili precej prej kot kresijo in da so bili prostori prazni. Tako so imeli muzejski delavci čas, da so se selili postopno in si uredili svoje zbirke. Slavnostna otvoritev je bila na prvi občinski praznik 29. oktobra 1953. Študijska knjižnica ni imela te sreče. Sprednji de! zgradbe, katerega so izpraznili razni uradi, so morali zaradi razširitve ceste porušiti. V srednjem in zadnjem delu stavbe pa so bila s številnimi družinami prenapolnjena stanovanja.
Začela so se mučna in več let trajajoča prizadevanja za njihovo preselitev. V takratnih razmerah v Novem mestu sploh ni bilo prostih stanovanj. Številne družine, ki so prej stanovale v hišah, ki so bile med vojno porušene, so zaman iskale druga stanovanja. V tistih povojnih letih je bilo popolnoma brezupno misliti na to, da bi dobili sredstva za gradnjo novih stanovanj. Le z največjimi napori občinskih in okrajnih dejavnikov je uspelo leta 1954 dobiti nekaj nadomestnih stanovanj in vanje preseliti prvi del stanovalcev iz Kresije. S tem seje sprostil vsaj prvi de) prostorov za Študijsko knjižnico. Potrebno jih je bilo preurediti za knjižnične potrebe, opremiti s policami za knjige itd.
Ob 70-letnici pisateljice like Vašte, na Otočcu leta 1961 (od leve: lika Vašte, Bogo Komelj, Vilma Pirkovič); fotografija je last Vilme Pirkovič
KULTURA Rast 1-2 /1995
Tako se jc teta 1954 začeta postopna setitev prvega deta knjižnice v nove prostore. Prcostatc knjige so morate čakati vsktadiščcnc v enem od starih prostorov v osnovni šoli. Vodstvo okrajnega tjudskega odbora jc še naprej pritiskato na občinskega, naj išče in najde še nova nadomestna stanovanja in s teni ustvari razmere za prostorsko širjenje knjižnice. Ker jc postopno izsctjcvanjc stanovatccv trajato več tet in jc knjižnica prav tako postopno pridobivata nove prostore, ni bilo stovesne otvoritve njenih novih prostorov. Leta 1956 jc bit knjižni fond vgtavncm presetjen v nove, toda že takrat tesne prostore. Vendar jc začeta Študijska knjižnica normatno detovati, dobita jc tudi vetiko čitatnico.
Leta 1952 seje knjižnica poimenovala po novomeškem pesniku Miranu Jarcu. Jakob Savinšekje naredit njegov poduhovljeni portret, v avto pa so ga postaviti in odkriti na stovesnosti )4. aprita 1956.
Že v časih prve selitve jc začeta Študijska knjižnica dobivati obvezne izvode vsega, kar se je v Stoveniji tiskato. Tega jc bito iz teta v teto več. Razne ustanove in mnogi posamezniki so darovati knjižnici svoje knjige, osebne arhive pomembnejših ljudi itd. Upravnik Bogo Konretj jc stalno oprezal, kje hi tahko dobit ati kupi) dragocene tiske. Prijatetji so ga sproti obveščati o tem. Za nabavo dragocenih knjig, periodik ali rokopisov je imet odtično organizirano "obveščevatno mrežo".
Najbotjši informator mu jc bit upravnik Trubarjevega antikvariata v Ljubtjani Štefan Tausig. V tistih tetih jc občinski proračun dajat knjižnici samo totiko sredstev, daje pokrivata nujne osebne in materiatne izdatke. Za nabavo novih, posebno še dragocenih knjig jc imela na razpolago te nekaj manjših sredstev. Okrajni tjudski odbor Novo mesto jc imet v te namene, prav tako tudi za potrebe muzejev, rezerviranih znatno več sredstev. Cim je Bogo Kometj od Tausiga izvedet, daje kakšna dragocenost naprodaj, jc takoj prišet na Okrajni ljudski odbor, sprva k mojemu soprogu Francu, pozneje k meni. Oba sva bila vetika ljuhitetja knjig, tmeta sva vetiko žetjo, da hi sc fond knjižnice čim bolj obogatil. Zato smo poskrbeti, daje upravnik dobit denar v pot ure, nakar jc odhitel v Ljubtjano. Vedno seje žeto mudito, da ne bi žetjene stvari kupit kdo drug. Običajno je prišet pravočasno. Nato naju je poklicat v knjižnico in ves žaret, ko je kazat novo pridobitev. Tako smo dolga teta skrbeti, da jc knjižnica sedaj bogato zatožena z vrednimi in redkimi primerki.
KULTURA Rast 1-2/1995
Bogo Komclj jc v prvi vrsti nabavijai stvari, ki so bile vezane na Doienjsko, poteg tega pa še mnogo knjig in tiska iz prejšnjih stotetij. Zbral jc žeto bogato zakladnico rokopisov raznih pomembnih Slovencev, njihova pisma in druge predmete. Knjižnica ima pet dragocenih inkunabul, več redkih knjig iz 16. stoletja, precej iz 17. inl8., največ pa iz 19. in 20. stoletja. Imajo najstarejšo Dalmatinovo Biblijo, dela Janeza Vajkarda Valvasorja, Tomaža Linharta, Valentina Vodnika, Prešernove poezije iz leta 1847. Knjižnica hrani skoraj vso slovensko in dolenjsko periodiko ter časopise iz 19. in 20. stoletja. Zbrali so bogato zbirko tiska NOB. Poleg enciklopedij raznih narodov imajo tudi knjige v tujih jezikih: v francoščini, italijanščini, nemščini, angleščini, ruščini, hrvaščini in srbščini.
Vsa leta je knjižnica prirejala veliko razstav, sprejemala ugledne slovenske literate, posebno še ob njihovih jubilejih, pripravila srečanja bibliotekarjev Slovenije, skrbela za Ljudsko, Pionirsko in Potujočo knjižnico ter za preostale knjižnice njene regije, sprejemala ugledne državne in kulturne delegacije itd.
Že leta 1956, ko je začela knjižnica normalno poslovati, smo ugotovili, da so prostori zanjo žal pretesni. Vodstvo okraja in občine kakor tudi okrajni svet za kulturo so to problematiko večkrat obravnavali in jo skupaj z Bogom Komcljcm skušali rešiti. Leta 1958 sta okraj in arhitekt dr. Marjan Mušič videla rešitev v tem, da bi knjižnico nadzidali za eno nadstropje. S tem bi pridobila prostor za 100.000 knjig. Toda spomeniško varstvo tega ni dopustilo. Sledile so zamisli, da hi dozidali novi del ali vsaj prizidek na dvorišču, preuredili vežo in podstrešja. Vse te zamisli so bile iz spomeniško-varstvenih kakor tudi tehnično-gradbenih razlogov žal neuresničljive. Začetna sredstva za gradnjo smo že zagotovili, potem pa jc vse propadlo. Tudi preselitev knjižnice v povsem drugo, večjo stavbo ni bila uresničljiva, ker take stavbe takrat v Novem mestu ni bilo, razen stare gimnazije. Tam pa jc imel svoje prostore nujno potrebni zdravstveni dom. Žal ni bilo sredstev, da bi lahko pomislili na povsem novo gradnjo za vse bolj naraščajoče potrebe knjižnice, kajti z dotokom vsega slovenskega tiska so se njene potrebe naglo večale.
Končno seje našla začasna rešitev. Po dolgotrajnih pogajanjih z lastnico jc uspelo občini kupiti sosednjo stavbo. Tli jc bilo leta 1963. Tilda problemi so se nadaljevali, ker je bila ta stavba zasedena. Ponovno seje bilo potrebno truditi za izselitev strank in pridobitev nadomestnih stanovanj. Vse to se je vleklo do leta 1975, ko jc knjižnica dobila zadnji izpraznjeni prostor. Uprava knjižnice je medtem pristopila k temeljiti adaptaciji in povezavi obeh stavb z dvoriščnim mostovžem. Ker so bili kljub temu prostori še vedno premajhni, so pozneje poskušali z raznimi rešitvami, a so vse propadle.
Po podatkih Boga Komelja iz leta 1976 (Trideset let Študijske knjižnice Mirana Jarca) bi knjižnica brez posebnih zbirk in stranskih prostorov takrat potrebovala 1.160 m2 površine. Pri tem bi moralo biti kar 70.000 knjig v depoju. Dejansko jc takrat imela le 722 m2 površine, torej skoraj tretjino manj od minimuma. Pri tem jc tudi ostalo, kljub osemnajstletnemu dotoku novih in novih knjig. Iz tega jc razvidno, v kako hudi prostorski stiski in brez konkretnih perspektiv za izboljšanje jc Knjižnica Mirana Jarca.
Malokatcra ustanova je skozi tri desetletja morala trpeti stalne spremembe prostorov in obnovitvenega dela ter pri vsem tem normalno poslovati. Posebna zahvala gre dolgoletnemu upravitelju Bogu Komclju kakor tudi njegovim sodelavcem, profesorju Milanu Dodiču, profesorju Karlu Bačerju, profesorici Nataši Petrov, Neli Koštial, Nadi Zagorc Serajnik, Piki Kulovec, Jožici Barbič, profesorju Janezu Mcžanu in drugim. V izredno težkih razmerah jim jc uspelo, da knjižnica posluje, na zavidljivi ravni. Sedanji požrtvovalni kolektiv skrbi, da knjižnica kljub težavam odlično izpolnjuje svoje veliko poslanstvo.
Bogo Komclj (1915-1981) - doigo-Ictni prvi ravnatcij Študijske knjižnice Mirana Jarca; iz fototeke Knjižnice Mirana Jarca
KULTURA Rast 1-2/1995
Še nekaj besed o Bogu Komctju. Vse svoje živijenje (umrt je leta 1981, star 66 tet) je posvetit knjigam in še posebej Knjižnici Mirana Jarca. Ut mu je postata dom. Šestintrideset tet je izgorevat zanjo. Brez njega bi bita to te povprečna večja knjižnica. Bitje ncutrudtjivin normatnega detovnega časa sptoh ni poznat. Vsako natogo, če je hita še tako težka, je trdoživo reševat totiko časa, dokter ni uspet. Bit je izredno vztrajen, pravi garač. Kadar je prevzet natogo, je bito zanestjivo, da jo bo tudi izpotnit. Poteg deta je tudi ogromno študirat. Kadar si prišet k njemu, je sedet v vetiki sobi za dotgo študijsko mizo, vso preobteženo s knjigami in vezanimi tetniki časopisov. Levo in desno od njega so biti natoženi ogromni kupi knjig. Med njimi si komaj zagtcdat njegovo, nad knjigo sktonjcno gtavo. Dotga teta je hit brez pisarne, detat je kar med knjigami. Ob njegovem širokem znanju in razgtcdanosti si se počutit nevednega. Z vsem, kar je bito povezano s knjigami, pa tudi pri drugem detu, je bit sitno zagret. Vedno je govorit naravnost, jasno, brez ovinkov. Bit je idealist, kakršnih je te mato, pravi entuziast. Iskren, pozoren, uravnotežen in miren, vztrajen in iznajdtjiv. Ni zahajat med tjudi, četo nasmehnit seje redko. Živet je samo za deto in dom. V Novem mestu je bit ena od osrednjih osebnosti na področju kutturc. Dotgo vrsto tet je bi) čtan Okrajnega sveta za kutturo, eden od pobudnikov Dotenjske zatožbe in čtan njenega Zatožniškcga sveta. Tudi pri ohranjanju dotenjske kutturne dediščine je bit zagret. Vse živtjenje je detat skorajda dvojni detovni čas, pri čemer sc je njegovo srce prekmatu izčrpato.
Po zadnjih podatkih (31.t2.1993) ima Knjižnica Mirana Jarca 237.602 knjižnih enot in brošur, t4.955 zvezanih zvezkov periodičnega tiska in 173.701 drugega knjižničnega gradiva. Brez dvoma je ena izmed najugodnejših in najpomembnejših ustanov na Dotcnjskem. Nešteti tuji obiskovatci niso mogti prehvahti njenega bogastva. V domovini in tujini je te redko katero mato mesto, vehkosti Novega mesta, ki sc tahko pohvati s tako knjižnico. Če ho v prihodnosti te dobita potrebne prostore, bodo njene vrednote še v večji meri dostopne dolenjskemu prebivalstvu. V zadnjem času so se razmere totiko postabšatc, da zahteva po novih prostorih postaja imperativ.
p. Janez Holtenstein
REVMA ZA
UTERATURO KULTURO <N DRUŽBENA VPRAŠANJA
]]i
NAŠ GOST






































Milan Markeij IZ SAMOTE IN MOLKA
Pogovor s priorjem picterskc kartuzije p. Janezom HoHensteinom
5aaro;a a; arotA. ^rrAvaa aroč je v ;eA Ac.sertaA,' za aeAa;ere ortAo/aa, za rtrage prtvtačaa, eatra ježet/eao /a tvAaao, rtragta: ;t.s/o, čeararve ve//'a ogra;t. zl vearta^ Ao ve v vvaArtarrjear vrveža v aeAera treaatAa zavearo, AaAo vttrro var o razpržeai arert v/o/ere aepoarearAae v/vart, AaAo rrara žtvt/eaje Ara vAozt reveto car//a v prazaa, .H zažettaro zAraaov;; /a ce/ovt;ov;t; ;aAra; .ve vaarora ta arotA zartve/a Ara aargtčrr; poArajaa, Ayer ve /aAAo vreča a! o v ttvAar, Aar je gtoAt/e a: fe/aaejve ort Acgorae vvaArtaajovtt, revatčae/ve ort ;t.s;cga, Aar ve rraat faAo taAAoOio ta Atfro razArja aa cereA žtvt/eaja. .Saarora ta arotA vta vArtra tzvtra, At aarttfa rtaAovao Arepctto; a veartar tz ajt/a te rertAt prjo, Aerja te rertAt zarev tvče/o ta ve rertAe/vt aajrte/o. ttertov/aAt AoatearptatrvarA areatvAtA rertov verto zaaje, že rtotga v/oterja ve aapaja/o tz ajtA, Ao ve v arotAa ta vaarot; z arotttvrjo, avAezo ta raerttracrjo zrtražajejo z Bogoar.
Brtor p/etervAe Aartazrje p. /aaez //otterrvteta je raerrt/r že ort .svojega rtvajvetega te/a. Hč Ao; vttrt rteverte^a je prežtvc/ za vaarovfaavAtaa ztrtovt, prertaa Ap/t za tžrtv/avoar, Aot jo je poAazat avtaaovtret/' AarTazrjaavAega rerta, vv. Braao, ta jo po ajear že rtevet vfotefrj Aortrjo Aarrazt/aat, ;o oAčevtvo pavčavatAov vettAe rtaAovae vvoAorte. ČtoveA At poartvttt, rta ara je vvet ta vve vvefao taje, veartar pa ve v pogovora z ajtar tzAaže, rta pozaa žtvt/eaje arorrta četo Aot/ Ao; ;tv;t, At vo vev čav vrertt rtogajaaja. A*aAo je zoret za rtaAovat poAttc, Aaj ga je oAAAovato, v čear je ajegova žtvt/eajvAa pot rtragačaa ort oAtčajae, AaAo žtvt v vtoveavAear oAot/a ta Aaj vve poareat Aar;azrja Pte;erye, At jo Ao; prtor vortt? Ha ;a vpravaaja vo avarerjata aajta pogovor; Ao je v ;tAt voAtprt/azaogortrajatzaAarjeat žetezatga^rerčeA, Ao vo ortarevatt aa/tat AoraAt po rtotgtA, AtartatA vaarov;aavAtA AortatAtA ;er raert ogtertoar ajegove areatvAe cettce ta rtetavatce, A/er ve tvAatec Boga "ozeartjaje " z rtetoa:, prtpravt/aajear rtrv ta Aovavtvora. Brtor Vaaez AfotteavVeta zaa rraarrec ;artt Aova;t trr Ao;
RAST^f	Aovač tzrteta/e aporaAae v^aa, rartpa vAaje ;artt Aa/ aaretatvAega. /Ar pogovora
ve atvear ta atvear aroget aAraattt artvtt, rta je p. Jaaeza //otteavtetaa avpeto z Aož/o poaroč/o vAovaA aeAaj zarev rtoArega - vaarega veAe. 7aAtA Aovačev rev 83 at vettAo.
Prior Janez v svoji celici ob značilnem pleterskem gašperčku, ki pozimi ogreva menihovo prebivališče. V samoti meniške celice kartu-zijan preživi vse svoje življenje. To je ves njegov zunanji svet, ki ga občasno zapusti le za skupno molitev v samostanski cerkvi in za tedenske sprehode v okolici.
- Po rodtt ttt.s/e SVopertec, po.še koreot/te .so p .S'rtct, tore/ p r/eže/t, A; joto po.sektte zt;očtktoy/t trt .s/o/cOte trodtetje, prer/p.veot po je pervko trt rtoror/rto.strto preče/ prsorto. /z kakčrtega ožjega oko//a prt/tajate?
"Sem Švicar nemškega porekia iz kraja Atttoggenburg, ki teži na vzhodu Švice v kantonu St. Gatten. To je razmeroma mtad kanton, ki se je razvit iz mesta St. Gatten, to pa iz opatije. Moj rodni Atttoggenburg je manjši kraj v viševnatem svetu. Za to območje Švice je značitna povezava kmetijstva, predvsem gre za mate kmete, in vezenja, ki stovi po vsem svetu. Skoraj na vsaki kmetiji so imeti stroje za vezenje, s tem opravitom pa so se ukvarjate čete družine. Thdi pri nas doma, vendar sc jaz tega opravita nisem nikoli naučit."
- Zro.s/t Ate p Jrttžtrtt, kt je Mo kor pe/tko. Mrš oče je M zootrrttpa o.seMo.st. Rt /o/tko o.spet/tk drttžtrt.sko okolje ?
"Rodit sem se teta 1933 kot zadnji od sedmih otrok, torej smo biti res NAŠ GOST velika družina. Tudi oče je bit iz vetike družine in to mu je po svoje dotočito RAST 1-2/ 1995 življenjsko pot. Zeto sije žetet študirati, vendar ni moget. Kot znanja žetjan čtovek se je potem sam izobraževat. Bit jc samouk brez pravih šot, a si je 84 nabrat totiko znanja, daje četo poučevat na kmetijski šoti. Dejansko jc bit
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
za tiste čase zelo napreden človek, pri pouku je uporabtjai celo filme in diapozitive, ki jih je sam pripravljal. Trikrat v šoli drugi o tem še pomislili niso. Med vojno je oče sprejel službo direktorja hladilnice in selili smo sc v vzhodno Švico. Tu je oče nadaljeval s svojim delom in podobno kot prej v centralni Švici pomagal pri reorganizaciji kmetijstva, bilje namreč precej dejaven tudi v kmetijski politiki. Ustanovil je dve kmetijski zadrugi. Ljudje so mu rekli, daje kmečki kralj."
-	.Sr/ca je M;; /ned vojno uevfra/na /n /m njenem ozeni//n /n Mo vojne, vendar pa je .s vetovna morija seg/a tud/ do va.s. KaM .ste /cot otroA dož/v/ja// ta ča.s'7
"Vojno sem zavestno doživljal. Bivali smo ob meji in pogosto smo sc srečevali z begunci, tako sem zgodaj posredno skusil, kaj je begunstvo. Tri se mi je zelo vtisnilo v spomin in zato sem pred leti, ko seje začel razpad Jugoslavije, takoj reagiral na dogajanje. Vedel sem, da vojna vedno prinese tudi begunstvo. Klical sem na policijo in vprašal, ali so pripravljeni na naval beguncev. Opozarjal sem, da se morajo pripraviti, saj so med begunci vse vrste ljudi in tudi kriminalci. Takrat sem računal, da bodo begunci iskali zatočišče tudi v našem samostanu, kar bi seveda močno ogrozilo red v njem. Na srečo so problem rešili tako, da so begunce razmestili po begunskih centrih."
-	Za vaša pr/zudevrmju pr/ zMauju pomoč/ za Mimice .ste preje/; ua/viš/e pr/zmmje, &/ ga pode//uje Rdeč/ Mž .S7ovemjc. TMo priznanje .sta do.s/ej v .samostojni .s/oven.sL/ držav/preje/a /e nadšMjdi: /l/ojz;j .Šuštar /n predsednik države A/dan Kučan. Kako g/edate na begunstvo?
"Prvo, kar človek občuti do beguncev, je nemoč, vendar to ni prav. Treba je gledati naprej in problem videti v vsej njegovi širini ter vedeti, kaj vse prinaša s seboj. Begunci niso nujno zlo, ki spremlja vojne in prevrate, ampak so lahko tudi pozitivna stvar. Vzemimo na primer kartuzijo Pleterje. Kaj ni nastala kot begunski samostan? Leta 1904 so oživili kartuzijo, ker se je ves francoski kartuzijanski samostan preselil sem. Iz begunstva lahko nastanejo tudi vrednote, zato mora biti odnos do tega pojava obziren. Ni treba na begunstvo gledati čustveno, ampak racionalno pogledati, kje so nove kvalitete, ki jih dežela lahko dobi. Vendar do tega ne pride, če imamo do begunstva negativen odnos."
-	LT/iiva .sc v oMočje vaše o.se/mc ra.sl/ m zoreuya. Ko razu!iš//'aa!, kje .so vzrok/, da Ve .se od/oč/// za redek m /ežak du/iovu/ pok/ic redovnika, me zanima, kakšno je Mo du/iovno vzdušje v vaš/ družin/.
"Pri nas doma je prevladovalo liberalno vzdušje. Sploh smo Švicarji menda vsi liberalci, kar pa ne pomeni nasprotje z vero. Švicarski liberalizem je pred dvesto leti postavil temelje sedanje družbe in ti temelji so še zdaj čvrsti. Tako bi lahko rekli, da je pravzaprav vseeno, v kateri stranki si, saj so vse po duhu liberalne. Poudarjam, da pri nas liberalizem pomeni nekaj drugega kot pri vas v Sloveniji. V verskem pogledu je bila naša družina katoliška. Oče nas je usmerjal tudi glasbeno. Takrat sem mislil, da bo tovrstno očetovo prizadevanje delovalo ravno obratno in da ne bo v družini glasbenikov, a se je izkazalo, da sem se zmotil. V sorodstvu imam zdaj precej dobrih glasbenikov. Pomemben se mi zdi tudi kritičen odnos do politike in države, ki gaje oče gojil in nam ga vcepljal. Rad nam je razlagal, kaj se dogaja po svetu, pri tem pa je bil zelo objektiven. Dobro se je, denimo, zavedal nevarnosti nacizma, opozarjal je, da so ljudje, ki se zavzemajo zanj, na napačni fronti in daje velika tragika, ker je toliko ljudi zavedenih. Skratka, lahko rečem, da smo imeli pestro vzgojo na vseh področjih."
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
-	-Sv/co je vko7;/e.s/ouu//:em pog/er/u pretežno pro/e.s/mu.skn, vuV; r/rt;ž;7:u pu je 6/k/ kr//ok'žkr/. Ve /o povzroča/o /re//ju z oko//'cm?
"Ne. V Švici prevladuje velika verska toleranca. Protestanti ter katoliki so povsem enakopravni. Že v šoli našega kantona prevladuje paritetni sistem. V državnih šolah je verouk obvezen, vendar je protestantski ali katoliški. Če je otrok drugačne veroizpovedi, mu verouka ni treba obiskovati. So vasi, kjer imajo skupno cerkev katoličani in protestanti. Od otroških let smo sc tako učili živeti z drugimi in drugačnimi. Mislim, da je to velika vrednota, da smo se od malega učili upoštevati, da ljudje različno razmišljajo. V gimnaziji so to tako dosledno upoštevali, da celo nismo imeli učnih knjig za nobenega od učnih predmetov. Pri zgodovini je profesor predaval snov, vmes pa opozarjal, da katoliki in protestanti različno razlagajo kakšno zadevo in naj sami pogledamo, če nas bolj zanima, Tako se je dogodilo, da sem nekoč napisal nalogo, ki je bila po vsebini nasprotna temu, kar je menil profesor, vendar mi je dal odlično oceno. Lahko rečem, da je bil čas šolanja na gimnaziji najlepše obdobje v mojem življenju. Klasična državna gimnazija in v njej prevladujoči svobodni duh ter vzgoja za samostojno mišljenje so širili moje duhovne obzorje in seveda vplivali name. Naj omenim še nekaj: pri športu nismo poznali duha tekmovalnosti in rekordov, temveč je šlo predvsem za zdrav način življenja."
-	Po&t&m /o/eruuca m Mpož/evu/pe krug/7; ve//7/ najkrž mr// v ork/o.s/7/ mer/ /mro/k. /Vucio/mki/7; razprt//', ko/ ,s*o z/zač/k/a za Ra/kan, najkrž ne poznate.
"Tolerance smo se učili tudi v nacionalnem pogledu. Slišal sem včasih tujce, ki so se čudili, zakaj nemški Švicarji ne uporabljajo samo nemščine, saj je nemško govorečih največ. Toda to je tako zunaj našega razmišljanja, da sploh ne pride v poštev. Tudi razdelitev kantonov ni narejena po nacionalnih merilih. Kantoni so jezikovno mešani in politične meje ne sovpadajo z jezikovnimi. Pri nas je normalno, da znamo jezik svojega sodržavljana. Nemški Švicarji zelo radi hodimo v francoski del, da tako pridobimo dvojezičnost, saj je to bogastvo in prednost. V času, ko sem študiral na univerzi v Friburgu, je vsak profesor predaval v svojem jeziku in si pač moral znati vsaj dva jezika, da si lahko spremljal predavanja. In ko že omenjamo Balkan, moram povedati, da za nas v Švici Balkan nikoli ni bil psovka. Zame je imel vedno pozitiven pomen mostu, povezave med Vzhodom in Zahodom. Žal zdaj to ni."
-	Az/a/je v va.s' za ček; zore/; ok/očz/eg <7a ko.ftc o<7ik /m rcf/ovn/.žko po/? .S7c kne/z v ožjem .soror/.stvzz koga, k/ je v tem pog/eJa vp/zva/ na va.s ?
V očetovem sorodstvu so bili štirje duhovni poklici, sestra in trije bratje so bili redovniki, tudi med bratranci in sestričnami jih je precej, v materinem sorodstvu pa ni nobenega. V naši družini sem bil od sedmih otrok edini, ki sem kazal zanimanje za to. Starši so mojo usmeritev diskretno podpirali in mi niso nasprotovali. Veliko kasneje sem zvedel, da sta oče in mati na poročni dan sklenila, da bosta omogočila svojim otrokom, da si bodo izbrali svoj življenjski poklic po svoji volji. Oče namreč ni mogel postati to, kar si je želel. Spominjam se, da sem najprej sanjaril, da bom postal misijonar. Ko smo v šoli pisali nalogo Kaj bom, sem zapisal to svojo željo. Učitelj je vse skupaj vzel zares in je šel z nalogo k župniku, ta pa k mojim staršem. Dogovorili so se, da mi bodo pomagali. Vendar o tem nisem nič vedel, saj mi ni nihče nikoli nič naravnost rekel. Zanimivo je, da kljub temu nisem hotel nadaljevati šolanja v kakšni srednji katoliški šoli, ampak sem si izbral državno gimnazijo. Tisti čas me je že začel privlačiti
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
kontcmptativni odnos in tehta) sem, ah v misijonarski red ah med menihe. Obiska) sem župnika in ta mi je da) neko knjigo o kartuzijanih. !z nje sem dobi) prve informacije o tem meniškem redu. Name je knjiga žeto močno de)ova)a. Še pred maturo sem za tri dni obiska) kartuzijo La Vatsainte, da bi se podrobneje pozanima) o redu. Tam so mi povedati, da sem še premtad, da bi me sprejeti, saj nisem ime) še niti dvajset )ct. Rck)i pa so mi, da tahko po maturi pridem na poskus, da se bom potem )ažje odtoči)."
-	.Sc je Mo težko o<7/očiti7
"Vsaka odtočitev je težka, a vsaka me pripetje tudi do pomirjenja. Ko se enkrat odtočim, mi gre tahko naprej in hitro se mi odtočitev potrdi kot prava. Po maturi sem ime) pred seboj tri živtjenjske ci)je: redovništvo, misijonarstvo a)i študij fitozofije in matematike na univerzi. Vendar sem sc, ko sem odšc) v kartuzijo in so mi povedati, da me ktjub mtadosti tahko, če si to res žetim, vseeno izjemoma sprejmejo v red, odtočit za redovništvo."
-	.Ste trnek v prvem oMck/n uvajanja v meništvo kakšne /nijše notranje krize?
"Prej sem deja), da mi gre vedno tahko, ko se enkrat odtočim, vendar to ne pomeni, da nisem imet kriz. Toda stvari je treba jemati tako, da je kriza nekaj pozitivnega za napredek in razvoj. Nevarno je postati menih, če ne preživiš krize. Pet tet je trajat noviciat in obdobje začasnih obtjub, preden sem dat večno zaobtjubo. V tem času sem v samostanu končat tudi študij fitozofijc in tcotogijc. Kartuzijani smo namreč edini, ki ne gremo v zunanje šote, ampak imamo poseben sporazum s Svetim sedežem, ki nam omogoča, da potrebno izobrazbo pridobimo v kartuziji."
-	Kartrtzija/t .ste posta/i v .samostana La Mi/samte. Kake je priš/o r/o tega, t/a .ste priš/i v f/etetje?
"V La Vatsainteju sem opravit zaobtjubo in to je moj matični samostan, v Pteterjah sem pravzaprav gost, čeprav sem tu preživet skoraj trikrat več tet kot v svojem matičnem samostanu. Kartuzijani smo vezani na en samostan in pravitoma četo živtjenjc preživimo v enem samostanu. Kartuzija La Vatsainte je vetika, zato smo dati vetiko menihov drugim hišam, kjer jih je manjkajo. Tako so teta 1963 iz Ptetcrij zaprositi za pomoč, jaz pa sem se prostovotjno javit, da bi šet tja. K odtočitvi me je nagnito več stvari: Pteterje so edina kartuzija v stovanskih dežetah, žetet sem se učiti stovanske jezike, pritegovat pa meje tudi prostor. Bratje so mi rekti, da če si na Batkanu, si že na pot poti na Vzhod. Naš red ima namreč vzhodno duhovnost z tatinsko hturgijo, vzhodna krščanska tradicija nam je žeto btizu in zanima nas, kaj se dogaja v pravostavju. Vsaka kartuzija ima bogato knjižnico, v kateri so tudi knjige o vzhodni titurgiji. Pteterje naj bi bite nekakšen most, ki bi nam omogočit nekoč ustanoviti kartuzijo v srcu pravostavja. Sicer pa jaz nisem prvi kartuzijan iz La Vatsaintcja v Pteterjah; pred menoj so biti že drugi."
-	Lnkor/ v novo oko//e je prinese/ neka/ .sprememb, mer/ r/ragim .s te pni/; v oko//e .s' s/ovanskim jezikom, ki ga govori' /e r/va mi/ijona ijur/i, za nameček pa je .še težak za učenje. Kakšno je Mo vaše srečanje s s/ovenščino?
"Ko sem prišet v kartuzijo, sem že drugi dan šet k priorju in mu dejat, da se hočem naučiti govoriti stovensko, da žetim spoznati vire stovenske duhovnosti. Bito je vetiko zadrege, saj sem ga s svojo žetjo presenetit. Kakšne težave sem imet, da sem našet neko staro avstrijsko stovensko gramatiko! Potem sem se praktično sam učit stovenščine. Bito je precej težko, saj stovenščina res ni tahka za učenje. Takratni prior p. Leopotd, ki
Milan Markelj jc bit po narodnosti Hrvat, je z menoj vedno govorit nemško, dokter mu tz SAMOTE tN MOLKA nisem sam dejat, da hočem tudi z njim govoriti stovensko. On namreč ni nikoti govorit stovensko. Že prej so mi povedati, da prior ne bo nikoti govorit stovensko. Nekako ni sprejet principa jezikovne teritoriatnosti, ki vetja pri kartuzijanih. Če je samostan na stovenski zemtji, jc uradni jezik v samostanu stovenski, ne gtede na to, kakšne narodnosti so menihi. V Pteterjah bi bita stovenščina uraden jezik, tudi če ne bi bito nobenega Stovcnca v samostanu. Pri tem ne gre za identifikacijo, ampak za integracijo. Menihi med seboj govorijo jezik, ki ga znajo, a vsak se mora naučiti tudi slovensko, ker jc pač uradni jezik v pteterski kartuziji stovenščina."
- H/Vcrer/tr/t .ste mr/; .sp/errtert;7; .s voje re&tvrro mre. Prej .ste /r;7; Vetr/; Mtrrre, z<7trj /m .ste /trt/; rtrtrt/rto ,/trrtez.
"Ja, tako je. Tudi v potnem tistu imam napisano, da sem Janez HoUcnstcin. Pri rojstvu sem dobit ime Joseph Johann Baptista, ko sem postat novinec, pa sem dobit redovno ime Jean Maric. Tu v Pteterjah so moje ime izgovarjati "Žan", kar v francoščini pomeni tvana (Jeanne). Bito je smešno. Ko sem postat prior, sem sc odtočit, rta bo moje redovno ime postej po stovensko Janez."
Poglabljanje v duhovni svet je eno od pomembnih meniških opravil. V ta namen kartuzijanom služi dragocena in bogata samostanska knjižnica. Menihi si v nji izberejo knjige, ki jih potrebujejo za svoj študij. Na sliki: prior Janez med ogledom ene od dragocenih knjig, ki sojih v Pleterje pripeljali iz Francije ob ponovni oživitvi samostana.
- /Vate .se ttčt/r .strmo .s/overr.ščrrrc, v jezrVot	.s/overr.sAr' /rrr/ttrrf .ste r.s/rtr/; vrre
s/orert.s/rc t/rt/rovrrojh. Tčtrj .se vtrrrr je ot%rt7o v re/; r.sTttr/rj;/;?
NAŠ GOST "Prihod v Pteterje jc hit zame kar majhen šok. Prišet sem iz vetike RAST 1-2/1995 samostanske skupnosti v majhno, v tujejezikovnookotje, v tujo mentahteto, ki jc nisem razumet. Dejat sem si: naučit se bom stovenskega jezika in ^ našet korenine stovenske duhovnosti. Dvajset tet sem sc posveča) študiju
Piiorvsvoji delavnici, kjerkot kovač udejanja drugi del meniškega načela "oraetlahora", se pravi poleg molitve tudi delo.
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
teh virov in zdaj toiiko vem, da tahko rečem, da ima Slovenija svojo lastno kulturo, kar je pravi fenomen. Daje narod, ki ni imel svoje države, ohranil jezik in svojo kulturo, to je zares fenomenalno. Zanič je bil ta pojav še toliko bolj zanimiv, ker v nasprotju s Slovenci Švicarji nimamo svoje kulture, imamo pa seveda svojo državo in politiko. Slovence ne misli politično, ampak nacionalno, medtem ko smo Švicarji kar malo alergični na nacionalno. Za nas nacionalnost ni tako pomembna, ker tvorimo švicarsko identiteto na državi, Slovenci pa na svojem jeziku in kulturi. Tri je velika razlika. Tujci v samostanu smo začeli zavestno študirati, kje so vzroki za ta fenomen. Vodila me je misel, da je to veliko bogastvo in da mora tu biti globoka duhovnost. Škupaj z novinci - v tistem času sem bil magister in samostanski knjižničar - sem raziskoval, kaj je tipično slovensko na različnih področjih, od arhitekture do glasbe, in v njih iskal izvire duhovnosti. Pokazalo seje, daje posebej zanimiva glasba, v nji sem našel enega od jeder. Moj zaključek je bil, da Šlovcnija tako verske kot profane vrednote najbolje posreduje preko glasbe. Slovenske ljudske pesmi so nadpovrečne kakovosti v primerjavi z drugimi evropskimi deželami. Vendar pa slovenski skladatelji žal niso znali iz tega zaklada dovolj ustvarjalno črpati, niso iz njega ustvarili klasične glasbe, kot je to uspelo Rusom, Madžarom ali Romunom. Ta proces še ni prišel dovolj do izraza in to je res škoda."
-	/žiur/ar/auje /:actoaa//ro.stf, /a je za -SVovence taAo zaači/ao, va.v torej moti?
"Ne, to ne, moti pa me nacionalizem. Slovence najprej nisem razumel, a ko sem preštudiral slovensko dušo, sem začel razumeti, kaj je na stvari. Po prvi svetovni vojni, ko je nastala nova država Jugoslavija, je bil to za katoliško Slovenijo precejšen šok, saj seje znašla v državi s šestimi milijoni pravoslavnih. Od tu izvira slovenski občutek, da so odgroženi od Srbov. Na tej podlagi sta oba slovenska škofa razvila pastoralo, ki je potrdila slovenstvo. Vse to razumem, vendar je iz tega zrasel tudi slovenski nacionalizem. Mene je začudilo, ko sem začutil zid med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi."
-	,S7ovence v povojnem času posebej r/o/oea vprašanje .sprave. KaAo v; v/r/ae to vpra.šaaje.^
"Zgodovina zadnje vojne še ni napisana, tega sc zavedam. Zgodovina v šolskih knjigah je falsificirana, in to me skrbi. Tl) je za politični in kulturni razvoj Slovenije slabo. Ni mi jasno, kaj sc je med vojno na Slovenskem natanko dogajalo, čutim pa, da dogajanje še zdaj razlagajo preveč črno-belo, zato gotovo tudi napačno. Takšni zgodovinski pogledi mi ne gredo v glavo in sem do njih vnaprej nezaupljiv. Kar sc sprave tiče, mislim, da se je ne da diktirati z državnim odlokom, ampak mora zaživeti med ljudmi. Za kaj takega pa potrebujemo še precej časa. Čas še ni zrel."
-	/Vcterjc .so ime/e .spretno urejene ortno.se z neManjo oti/a.st/o. Ve tur/i zetaj ta An?
"Naš red je med vojno stal na strani partizanov, vendar smo pomagali vsem, ki so bili pomoči res potrebni. Samostan mora biti vedno azil za tistega, ki je preganjan. To nam odreja višja etična vrednota. Zato se nas je najbrž prijel vzdevek, da smo režimski samostan. S komunistično oblastjo smo imeli dobre odnose. A to ne bi smelo čuditi. Samostan je pravzaprav na nek način uresničen ideal komunizma oziroma socializma, kakršnega so poznali že prvi kristjani. Vendar je tu neka pomembna razlika: samostan je majhna skupnost, v kateri je mogoče tak ideal živeti, vprašanje pa je, ali ga je sploh kdaj mogoče živeti na ravni države, saj ves narod ne more
Kovaška spretnost in estetski občutek se izkažeta pri izdelavi umetniških izdelkov, kakršen je izdelek, ki gaje prior skoval v svoji kovačnici.
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
postati meniški. Z današnjo obiastjo pa imamo nekaj težav, predvsem zaradi tujcev, ki smo v samostanu. Vprašanje je, kako naš status urediti. Z dciovno vizo? Začasnim dovoijcnjcm za bivanje? Kaj vem, ampak pravni status mora hiti dotočen, saj tu živimo. Iz nas so narediti gastarbajterje. Ampak, da se moraš totiko časa boriti, mesece in mesece, da sptoh dobiš detovno dovotjcnjc, to ni več normatno. Mi vendar nobenemu Stovcncu ne odžiramo deta!"
-	A//nr).s/nn v ciAviru CerAve /iriču/c o ArvUcm/j/n/Zv/;/ .s'/rwu Ao/'e zn K/7.s 'n-.s<wi, ve/tr/nr/tnyc An/ n.v/nnnvn, čc/urA rA/Aov/ia, /povežem z oAo//'em, r/n /nAAo AeA//e. Zn oAo//e je /t/e/enAn Anr/t/z/jn AnZ/urn/A: zgoe/ovA:.sA/ .s/)ome/uA, po svo/e/n go.vpor/nn/vn je eAono/n.sAn zemi/mvo.s/. KnAo Ao/ prr/ /ner/ ennAnn/ n.sA/njnje/e vse /o, r/n jezngo/ov//e/to Zn/A A.s/o prvo, ntožnoA/Ao/:/emp/n//vnegn ž/v//e/tjn men/Aov?
"V samostanu morajo hiti vsi sektorji usktajcni, duhovnost, ekotogija, ekonomija, kuttura. Če kateri od teh faktorjev manjka, potem samostan počasi propade, prav tako, kot bi počasi propadet, če bi mu bito citj te gospodarstvo ati, denimo, kuttura. Poskušamo usktajevati posamezne faktorje, da detuje cetota. Samostan je tipičen primer, kako sc mora vse razvijati v dotočenih proporcih. Praktično so, denimo, vse kartuzije kutturni spomeniki. 11) je vtoga, ki smo jo menihi vedno razumeti. Biti smo interkuhurni etement. Prek meniških redov so dežete in kutture prihajate v medsebojni stik. Sodctujcmo z ustreznimi zavodi in ustanovami, da ohranjamo in restavriramo kutturno dediščino, vendar je razumevanje bolj teoretično, pravo pomoč pri tem imamo predvsem od reda. V zadnjem času imamo dobre odnose z ministrstvom za kmetijstvo. V naši kartuziji je nastata stovenska genetska banka za sadje. Imamo že zdaj t03 vrste jabtan, med njimi so mnoge starih sort, kijih drugod skoraj več ni. Zato je precejšnjega znanstvenega pomena, da se ohranijo. Starc vrste smo začeti cepiti na nove podtagc in sadike prodajamo tjudem. Tilko sc ponovno širijo stare vrste sadja. Z vsem tem in sptoh z gospodarstvom sc profesionatno ukvarja agronom Simončič. Praktično je on naš prokurator. Nič več nimamo meniha prokuratorja, kot smo ga imeti včasih, če se spomnite p. Cirita. To jc preveč zahtevno za meniha, nekako ne gre skupaj z meniško usmeritvijo."
-	Fr/ vn.s' .se jc /jororA/o že več nnčr/ov /n znm/.sA.
"Ob programu za razvoj Podgorja in vinogradništva je ena od naših idej tudi, da bi Gorjanci postati narodni park. To je res edinstvena krajina z živatstvom, rasthnstvom, svojo kutturo, bogato zgodovino. Imeti smo tudi načrt, da bi pri kartuziji narediti mati botanični vrt, kjer bi prikazati Gorjance v matem. A za take načrte je potreben večji kapitat, da bi se tahko začeto uresničevati. 11) presega moči samostana. Tu nastajajo ideje, morati pa bi jih uresničiti v širšem okotju.
-	/7e/e/je Ann/o rrzzvA A/r/Z /nr/zem. zIA ni.s/% /unzem /n .sumo.s/rm /icAnj /)OV.S'CW /!H,S/JW/MjoČegK s/?
To jc res probtem. Turizem in samostan nekako ne gresta skupaj. Mi smo probtem rešiti tako, da smo det samostana iztočiti za turizem. Stara gotska cerkev je dostopna turistom, vendar jo še vedno uporabtjamo za verske obrede. Naša rešitev jc dobita potrditev v kartuzijanskem redu in tudi druge kartuzije razmištjajo, da de) samostana iztočijo in ga odprejo turizmu. Ptctcrski samostan je zgtcd za druge, generatni prior navaja priorje kar k meni, naj vprašajo, kako smo mi narediti. Nekatere kartuzije pa so še skrite in nimajo turizma. Vendar jc vprašanje, kotiko časa bo tako. Turizem jc pozitiven pojav. Na Dotenjskcm imamo kutturni in verski
Na vhodu v redovno cerkev
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
turizem, ki priteguje ijudi, ki iščejo nekaj več kot razvedriio. To bi morati izkoristiti in razviti. Dotcnjska ima zdaj nekakšen manjvrednostni komptcks, čeprav je to žeto bogat, če ne četo najbogatejši det Stovcnijc."
- Kako vAAle pnAorAto.s/ p/efer.sAe Aar/azi/e v ča.sa, Ao po e/a .r/ra/a meri m/nrlimi m več/ega za/ama/;ya za AuAorva poAAc, po Arag/ pa m/arA /.rčejo rlaAovao.st v /aoeAaA a.smer/tvaA m /a/eror/mA vzAoA/ija.šA/7; izroč/AA?
"Stišat sem za trditve, da smo izgubiti mtadino zaradi sckutarizacijc. V cerkvi je sicer ostat det mtadih, ki je žeto sotiden, večji det mtadine pa je nekako izgubtjena. Mtadi so padti naravnost v gibanja, kot je new age, v droge ati popotno indiferentnost, predvsem potitično. To je najhujše, kar sc nam je tahko zgodito. In kje so vzroki? Mistim, da mtadih nekaj ni prepričato v totatno sekutarizacijo. Ko niso več povezani s svojimi koreninami, naj so krščanske ati kakšne drugačne, postanejo močne psihosomatične tehnike, ki jih prevzemajo od vzhoda, same sebi citj in se emancipirajo znotraj čtoveka. Tak čtovek pa namesto, da bi postat zdrav, dejansko zboti. Zen, joga in podobne tehnike, za katere se mtadi navdušujejo, so dejansko nastate v okviru samostana, to so v bistvu meniške tehnike. Ce jih vzameš iz okvira, v katerem so nastate, če jih sekutariziraš, je to tahko probtematično. V našem redu smo prakticirati jogo in zen. Tir nam je btizu. Jaz sem s tem prišet v stik že v noviciatu. Naši bratje budisti in hindujci imajo vetiko modrost. Zakaj je ne bi pritagoditi našim potrebam? Kontemptacija in tehnike gredo skupaj, vendar je zunanja tehnika, katera koti že, krščanska, mustimanska ati hindujska, tahko te dopotnitna, ne more postati sama sebi namen in citj.
Zame so takšna vprašanja precejšen duhovni izziv, ker gre za vprašanje sckutarizacijc. Vse vrednote je treba teoretično sekutarizirati, da vidimo, kaj ostane od njih, ko niso več v dotočenem koordinacijskem sistemu.
Vse fotografije v tem prispevku: MitanMarketj
NAŠ GOST RAST 1-2/1995
Danes jc sodobna družba sckularizirana, izgubita je stik s svojimi koreninami, nima več koordinacijskega sistema, ki bi vrednote utemetjevai. To jc eden gtavnih probtemov sodobne družbe: kako ohraniti vrednote, če ni več transcendence kot njihovega poroka. Zgodovinska praksa kaže, da jc po koncu druge svetovne vojne zaradi tega prišlo do močne moratne krize."
- AafAc premaga?/ fo Ar/zo /a Aa/^ao v/ogc /a/i&ct pr/ /ca! <w//gra afea/.&va?
"Za! nimam recepta. Vera in živtjenje iz transcendence sta dar, ki ju nihče ne more vsiliti. Moramo pa se naučiti zgodovinsko misliti in sc zavedati, da posameznik in družba živita iz korenin, četudi jih svetovnonazorsko ne moreta več sprejeti. S spoznavanjem zgodovine, tu imam v mislih osebno bigrafijo, narodno in evropsko zgodovino, postanemo bolj kritični do sebe in družbe. To bi moralo biti izhodišče, osnova, kadar sploh razmišljamo o ogroženosti človeških vrednot. Dilema jc v tem, da ljudje nimajo odgovorov na vprašanje o smislu sveta in zgodovine, Bog pa ne more biti nekakšno mašilo naše nesposobnosti, niti ni prepričljiv porok smisla. Vernik pa zna živeti v tem zelo pomanjkljivem stvarstvu, kajti v veri sprejme njegovo končnost in pogojnost. Moja prava skušnjava jc Bog sam in možnost ustvarjanja, predvsem ustvarjanja svobodnega človeka... V zgodovini jc meništvo, ne le krščansko, odigralo pomembno vlogo za ohranitev in razvoj človeškega bivalnega prostora v vseh razsežnostih tega pojma: biti, imeti, ljubiti, gospodariti. Ali smo lahko še model? Ali le posredujemo določene vrednote, ki so potrebne za to, kot so pravi ritem med uživanjem in odpovedjo, ideja bratstva na podlagi skupnega cilja, kontemplacija in borba? Naše strastno iskanje Boga vključuje ukoreninjenost v zemlji, zgodovini, kulturi... Mogoče smo priče transcendence z duhovnostjo, kije ozemljena."

RAST L.V), ŠT.1-2(31-32) MAJ 1995
IV
REVMA ZA
UTERATURO KULTURO !M DRUŽBEMA VPRAŠAMJA
DRUŽBENA
VPRAŠANJA






















Bogdan Osoinik
SLOVENCI IN DRUGA SVETOVNA VOJNA
Ob 50. ob!etnici zmage nad fašizmom in nacizmom
Pred petdesetimi teti, 9. maja 1945, seje po brezpogojni kapituiaciji nacistične Nemčije uradno končata druga svetovna vojna v Evropi, la dan je ostat v spominu zgodovine kot dan zmage svobodotjubnega čtoveštva nad fašizmom in nacizmom, dan osvoboditve v vojni okupiranih in zatiranih narodov, dan rešitve stotisočev izgnancev in jetnikov, ki so trpeti v nacističnih ječah in taboriščih smrti, dan miru, ko je umotknita smrtonosna govorica orožja in so tjudje sproščeno zadihati v upanju, da sc podobno gorje vojne ne bo nikdar več ponovito.
Za stovenski narod, ki sta mu fašizem in nacizem napovedala fizično uničenje, je spomin na ta dan še totiko pomembnejši, saj označuje njegovo osvoboditev in rešitev v težkem boju za obstanek, v katerem je dokazat svojo življenjsko moč in voljo ter pravico do enakopravnega položaja med suverenimi narodi Evrope.
Zaznamovanje pctdesettetnice zmage nad fašizmom je priložnost za pogtobtjcn razmislek o usodnih dogajanjih v letih druge svetovne vojne na mednarodnem prizorišču in na stovenskih tteh, o narodnem uporu tuji siti, o dosežkih, pa tudi o trptjcnju Stovenccv in o tragični detitvi, ki je zapustita globoke stcdovc v našem povojnem živtjenju.
Svetovni pomen boja proti fašizmu in nacizmu
Dogajanja na Stovenskem v tetih druge svetovne vojne ni mogoče stvarno in celovito presojati brez upoštevanja svetovnih razsežnosti tega strahotnega vojaškega spopada, ki je v vrtinec nasitja zajel tudi stovenski narod.
Ne glede na raztične okotiščine, ki so v tetih po prvi svetovni vojni spodbudite ati omogočile nastanek italijanskega fašizma, velcnemškega nacizma in japonskega mihtarizma, je nesporno zgodovinsko dejstvo, da teži odgovornost za izbruh druge svetovne vojne na državni in vojaški trozvezi, t.i. " osi Rim - Bertin - Tokio". Njene države so namreč dejansko in neposredno zanetite svetovni spopad, ko so sc s svojimi armadami podate v osvajatni pohod, da hi nasitno spremenile obstoječo ureditev sveta in si pritastitc čtoveško in gmotno bogastvo drugih narodov.
Čeprav je vojna zajeta vse kontinente - v njej je bito udeleženo 61 držav z več kot 2.100 mitijoni prcbivatccv ati 96 odstotkov vseh tjudi na svetu -je za nas, Stovencc zlasti pomembno, kako je vojna potekata v Evropi in kakšno usodo so fašistični in nacistični osvajatci nameniti narodom na tej cetini.
Kot je znano, je Hitter razgtasil zahtevo po razširitvi "živtjenjskega prostora" nemškega rajha na račun drugih narodov, ztasti stovanskih, ki jih je v svoji rasistični politiki obravnavat kot nezgodovinske in manj vredne, njihove pripadnike pa kot tjudi nižje vrste ati "podtjudi". Po zavzetju njihovega ozemlja in gmotnih bogastev jih je nameraval razseliti v rezervate izven Evrope, uničiti ati izkoristiti za suženjsko detovno sito. Ukazat je fizično iztrebitev Judov, kjerkoti živijo. Prav tako je zapisat smrti Stovcnce kot narod in nameravat njihovo ozemtje priktjučiti k nemškemu rajhu. Podobni so biti nameni voditetja fašistične Itahjc, Mussotinija, kar je že v tetih pred drugo svetovno vojno dokazat z raznarodovatnimi ukrepi proti Slovencem, živečim v Itatiji.
Nobenega dvoma ni, da bi Evropa v primeru zmage fašistične osi postata
cetina mračne fašistično - nacistične tiranije in rasističnega genocida, narodnega zatiranja in čtovckovc brezpravnosti. Gotovo je tudi, da v njej ne bi bito več Stovencev kot naroda.
Znamenja te nevarnosti in ogroženosti stovenskega naroda so postata očitna, ko so v marcu 1938 nemške čete vkorakate v Avstrijo in čez pol teta še v Češkostovaško. Odtočitni dogodek, ki je sprožit začetek vojne v Evropi, pa je bit ttitterjev napad na Potjsko t. septembra 1939. Izzvat je poteg ogorčenega odpora Potjakov tudi vojno napoved Nemčiji s strani Vetike Britanije in Francije. (Sovjetska zveza si je takrat na osnovi sporazuma med Hitterjem in Statinom pritastita det potjskega ozemtja, zasedta mate battiške države in se spustita v vojno s Finsko.)
Hitter je s svojimi odtično opremljenimi in dobro izurjenimi armadami htiskovito premagovat in zasedat evropske države eno za drugo: v tetu 1940 najprej Dansko in Norveško, nato pa Nizozemsko, Bctgijo in večji del Francije. Hkrati je pričet s sitovitimi zračnimi napadi na Vetiko Britanijo ter s pripravami za invazijo na Otok. Nekatere druge države, kakor npr. Madžarsko, Romunijo in Botgarijo, sije podredil brez vojne; pristopite so k trojnemu paktu in sc zavezate sodetovati v njegovih vojaških operacijah in dejavnostih. Ker mu to v lugostaviji ni uspeto, jo je 6. aprita 1941 brez vojne napovedi sitovito napadel ter v sodetovanju z itatijanskimi, madžarskimi in botgarskimi zavezniki prišiti) k brezpogojni kapitutaciji. Kmatu nato, 22. junija 1941, je Nemčija napadta Sovjetsko zvezo v pričakovanju, dajo bo ztomita še pred koncem teta ter da bo po tej zmagi zvsemi sitami tahko uspešneje nadatjevata vojno proti Angtiji in Ameriki. Vendar sc to ni zgodito. Nemci so zasedti vetik det evropske Rusije, v hudi zimi pa so obtičati pred Moskvo. Sovjetska zveza, katere prcbivatci so boj proti nemški agresiji doživljati kot svojo domovinsko vojno, je postala nositni dejavnik protifašistične koaticijc. Po japonskem napadu na ameriško oporišče Pcart Ilarbour, 7. decembra 1941, so poteg Kitajske tudi Združene države Amerike odtočncjcposegtc v vojno. Z odprtjem bojišč na Datjnem vzhodu je vojna dobila gtobatno, svetovno razsežnost, sovražnosti na kopnem, v zraku in na oceanih pa so zajete ves svet.
Tako sta se dokončno izobtikovata dva vetika vojaška tabora: tabor fašistično- nacistične osi in tabor protifašistične koaticijc, v katerem so imete poteg " treh vetikih", Vetike Britanije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, pomembno vtogo tudi druge nezasedene dežete in odporniška gibanja v nekaterih državah okupirane Evrope in na Datjnem vzhodu. Sodelovanje Sovjetske zveze kot sociatistične države v protifašistični koaliciji ni v ničemer spremenito značaja te obrambne zveze, čeprav sta si Hitter in Mussotini prizadevata, da bi osvajatski napad na Rusijo otepšata in predstavita kot boj za uničenje komunizma. Dejstvo je, da npr. četo Vatikan ni pristat na to tezo in da so z njegovim tihim pristankom ameriški škofi izrecno odobravati pošitjanje pomoči Sovjetski zvezi. Lc-ta sc je v tetu 1942 pridružita podpisnikom t.i. Attantske listine o temetjih povojne ureditve sveta, ki je - med drugim - priznata pravico vsem narodom, da si sami izberejo obtiko vtadavinc in živijo v svobodi. Vse do konca vojne so voditetji protifašistične koaticijc - ktjub njihovim raztičnim pohtičnim in drugim posebnim interesom - usktajevati vojne operacije pa tudi podobo sveta po vojni, kar je omogočito ustanovitev organizacije Združenih narodov 24. oktobra 1945.
Z zmago nad nacizmom in fašizmom so biti tako postavtjeni mednarodnopravni temetji povojni ureditvi, ki je omogočita odpravo kotoniatizma, samoopredetitev in osamosvojitev vetikega števiia novih držav in kije ktjub zaostrenim odnosom med vetesitami preprečita izbruh nove, verjetno še strašnejše, jedrske vojne. V Evropi, v obdobju t.i. htadne vojne najbolj razdetjeni cctini, pa sc je prav na teh mednarodnopravnih temetjih spočet proces, ki je privede) do podpisa Hetsinške tistinc v tetu
1975, o načelih sodelovanja in varnosti ter enakopravnega združevanja suverenih narodov.
To so dejstva o svetovnem pomenu zmage nad fašizmom in nacizmom. Mladi slovenski državi je lahkosamo v ponos, daje k zmagi protifašistične koalicije za ceno velikih žrtev prispeval tudi slovenski narod in da smo tako že v letih druge svetovne vojne bili del demokratične, svobodoljubne Evrope.
Praznovanje letošnjega jubileja nam daje priložnost, da na to dejstvo ponovno opozorimo vse demokratične države in mednarodno javnost ter da tudi na ta način uveljavljamo svojo pravico do enakopravnega položaja v družini evropskih narodov.
O vojni na siovenskih tteh
Vprašanje, katera stran bo zmagala v silovitem spopadu druge svetovne vojne, je bilo usodnega pomena za slovenski narod, zlasti ko sc je po razpadu kraljevine Jugoslavije pod zasedbo nemških, italijanskih in madžarskih okupatorjev nenadoma znašel sam, okupiran in razkosan, dobesedno zapisan uničenju. Nemci so na ozemlju, ki so ga zasedli, takoj pokazali, kaj nameravajo. Pričeli so z množičnim preseljevanjem in drugimi ukrepi za hitro ponemčenje dežele. Italijani so svoje namene poskušali uresničevati v navidez manj surovi obliki in so v t.i. Ljubljanski pokrajini -zajemala je poleg Ljubljane večji del Dolenjske in Notranjske - ob njeni priključitvi k Italiji obljubljali določeno stopnjo avtonomije, kar naj bi se izražalo v uvedbi slovenskega sosveta kot pomožnega organa italijanskega visokega komisarja ter dvojezičnosti v javni upravi.
Večina Slovencev je spoznala usodnost dogajanja in sc čustveno pa tudi dejavno opredelila za upor fašistični sili, ki ga je razglasilo osvobodilno gibanje. Takšna množična opredelitev je izzvala vznemirjenje pri tistih cerkvenih in posvetnih voditeljih v Ljubljanski pokrajini, ki so že sprejeli sodelovanje z italijanskimi oblastmi ter presojali, daje glavna nevarnost, ki grozi slovenskemu narodu, " brezbožni komunizem". Tb nevarnost so videli v udeležbi - in celo pobudniški vlogi - slovenskih komunistov v Osvobodilni fronti. Hitlerjev napad na Rusijo so dojemali kot boj za uničenje komunizma in mu v svojem fanatizmu pripisovali versko poslanstvo, slovensko narodnoosvobodilno gibanje pa so zavračali - med drugim - z utemeljitvijo, da okrožnice papeža Pija XI. strogo prepovedujejo vsako sodelovanje s komunisti.
Danes ni bistveno, ali je do te zablode prišlo zaradi pretirane, slepe vdanosti Rimu in fanatične protikomunistične naravnanosti vodstva katoliške Cerkve na Slovenskem ali pa je šlo zgolj za težnje po ohranitvi oblasti nad lastnim ljudstvom, za politično sebičnost in beg pred tveganjem, ki ga je zahteval upor proti tedaj nepremagljivi fašistični sili. Dejstvo je, daje takšno stališče tradicionalno najvplivnejših dejavnikov imelo tragične posledice, ker je del Slovencev - z izjemo Primorske, Štajerske in Gorenjske - vodilo v kolaboracijo z okupatorji in v vse globlji spopad z narodnoosvobodilnim gibanjem. Trpljenju, ki ga je slovenskemu narodu povzročala sama vojna in teror okupatorjev, sc je marsikje pridružilo še gorje notranjega spopada, ki je tujim zavojevalcem znatno olajšal zatiranje upora in jim omogočal, da so svoje zločine nad zavednim slovenskim prebivalstvom prikrivali pod krinko boja proti komunizmu.
Jeseni leta 1943, po kapitulaciji Italije, je Hitler vključil Ljubljansko pokrajino v novoustanovljeno nemško operacijsko cono Jadransko primorje. Za njenega visokega komisarja je imenoval nacističnega voditelja dr. Fridericha Rainerja. Lc-ta je v Ljubljani postavil kvizlinško pokrajinsko upravo pod vodstvom generala Leva Rupnika, Slovensko domobranstvo pa podredil višjemu vodji SS in policije, generalu Etvvinu Rosenerju. Te enote za boj proti osvobodilnemu gibanju so v službi nacističnega režima
vztrajate vse do konca vojne.
Ne gtede na gtohino prepada, ki je zazijat med Stovenci oh tej detitvi med drugo svetovno vojno in v obdobju po njej, ko je prišto do okrutnega maščevanja nad poraženci, ostaja dejstvo, da zmaga nad fašizmom pripada vsemu stovenskemu tjudstvu, saj upor proti tako strašni tuji siti ne bi bit mogoč brez množične udetežbe in podpore večine prebivatstva. Danes si nihče te zmage ne more tastiti za kakršnekoli posebne koristi, prav tako pa tudi nikomur ni mogoče odrekati pravice, da uživa vse njene pridobitve, ki so postate samoumevna tast vseh Stovcncev. Prav 9.maj 1945 nam je prinese) nekaj, kar je bito teta 1941 skoraj neverjetno in neuresničijivo: svobodo in možnost obstanka na svoji zemtji, tastno državotvornost in stovensko repubtiko, osvoboditev Stovenskega primorja in dostop do Jadranskega morja. Tb so trajne pridobitve stovenskega naroda, ne gtede na to, kako so sc posamezniki ati njihovi predniki obnašati med vojno in kako so takrat razumeti koristi svoje domovine. Prav tako raztične usode in živtjenjske izkušnje posameznikov iz obdobja po vojni ne morejo izbrisati pomena teh pridobitev, ker so - poleg vsega, kar je bito v tem obdobju ustvarjenega v gmotnem in duhovnem živtjenju - vgrajene v temetje sedanje samostojne države, Repubtike Stovenije.
Spomin na čtoveško tragiko vojne
Obtctnica konca druge svetovne vojne ni samo pritožnost za zaznamovanje vetikih bitk in stavnih zmag, ampak nas spominja tudi nepopisnega čtoveškega trptjenja in žrtev, ki jih je povzročita. Sam podatek o več kot petdesetih milijonih padtih, nam ne more predstaviti vseh razsežnosti te katastrofe. Ljudje niso umirati samo v boju, na frontah, ampak vsepovsod, kamor je scgto moderno uničevatno orožje ati roka represivnega aparata. Tbtatna vojna je doccta izničita omejitve v vojskovanju, ki jih zahteva mednarodno humanitarno pravo, ker je bit njen cilj, da uniči udarno moč nasprotnika z razdejanjem zatedja in onesposobitvijo civitncga prebivatstva. lako so, npr. , maščcvahii zračni napadi, pogosto v eni sami noči, spremenili četa mesta v kup ruševin, pod katerimi je izgubito življenje na desettisoče nedolžnih žrtev. Neizmerne so tudi razsežnosti čtoveškega trptjenja in ponižanja v nacističnih taboriščih smrti, kjer so si esesovski moritci htadnokrvno izmištjati vedno učinkovitejše načine mučenja in množičnega ubijanja tjudi.
Zto vojne je še posebno težko občutit stovenski narod, ki ga je nemita usoda razpeta med mtinske kamne svetovnih državnih in ideotoških nasprotij ter od njega terjata nesorazmerno visok krvni davek. Stovenci so krvaveli v hrabrem uporu tujim zavojcvatcem, trpeti pod njihovim nasiljem doma in po širni Evropi, na prisitnem detu, v ječah in koncentracijskih taboriščih. Umirati pa so tudi pod tujimi zastavami ne te na domačih tteh, ampak četo na oddatjenih bojiščih Evrope in Afrike. Btižnja obtctnica naj bo dan rnisti na vse te žrtve in znamenje, da jim vsem nova stovenska država prizna pravico do trajnega spomina.
Ob jubiteju sc ne moremo izogniti vprašanju: kdo je kriv za vse to nepopisno zto, ki gaje povzročita druga svetovna vojna? Kako sc porajajo ideje vojne in kako dobijo tako sitovito moč nad tjudmi, da čete narode oziroma njihove države potegnejo v brezno brezumnega, zločinskega pretivanja krvi?
Britanski ministrski predsednik Winston Churchitt je nekoč izjavit: "% voj/a; je Me; Joce/a nepofreMfi. LnMo h/ .se j; Mi izogmV;, če bi .se r/ržave ii.spc/e pravoča.siio .sporazameh' a merMirMni iazaraziit i..." Samo po sebi se vsitjujc vprašanje: zakaj ni prišto do razsodnega sporazuma v takratni Ligi narodov, saj so sc v njej več tet pogovarjati o omejitvi oboroževanja? Zakaj je prišto do tega, da so mitijoni tjudi na obeh straneh v spopadu morati trpeti in umirati - morda res po nepotrebnem?
Jakob Savinšck: Spomenik NOB na Gričku, 1954-1961, kamen, Črnomelj; fototeka Moderne galerije Ljubljana
Edini izhod iz tabirinta teh vprašanj, utemeljen na upoštevanju vrednosti enkratnega človeškega življenja, je mogoče najti v obsodbi vseh vojn in vseh oblik nasilja nad ljudmi ter vseh ideologij, ki spodbujajo nestrpnost in sovraštvo. Tb naj bi bil temeljni sklep ob razmišljanju o človeški tragiki druge svetovne vojne. Ni nobenega tako visokega in svetega cilja, ki bi opravičeval brezumno in zločinsko uveljavljanje državnih, nacionalnih, etničnih ali drugih koristi z orožjem, z množičnim prelivanjem krvi in teptanjem človekovega dostojanstva.
Ni naključje, da so se v desetletjih po II. svetovni vojni prav neposredni udeleženci vojne prek svojih veteranskih organizacij dejavno vključevali v mirovna gibanja in podpirali napore Združenih narodov za ohranitev miru. V svetovni federaciji nekdanjih borcev - v njej ni pripadnikov t.i. kvizlinških enot - zdaj sodelujejo predstavniki armad, ki so si v drugi svetovni vojni stale nasproti kot sovražnice, torej zmagovalci in poraženci. Povezujejo jih - poleg specifičnih veteranskih problemov - ideje miroljubnega sodelovanja in sožitja narodov. Tb je zgovorno znamenje, kako je mogoče doseči spravo z zgodovino, saj se je že pred petdesetimi leti končalo obdobje M. svetovne vojne, s padcem berlinskega zidu in zlomom totalitarnega socializma pa tudi obdobje povojne ideološke, blokovske razdeljenosti Evrope.
Bližnja obletnica konca druge svetovne vojne je priložnost, da se tudi v zavesti slehernega Slovenca zgodi odločilni premik pri preseganju preteklosti. Zgodovine tega, kar se je zgodilo, ni mogoče poljubno spreminjati in prilagajati današnjim željam in koristim posameznih političnih strank, ideoloških in drugih združenj. Možno pa je vplivati na sedanjost in prihodnost slovenskega naroda tako, da sc spravimo z zgodovino, razbremenimo nove generacije delitev in ran iz preteklosti ter strnemo svoje moči in sposobnosti v korist Republike Slovenije in vseh Slovencev.
Mazani Osotnik SLOVENSKE DILEME GLEDE
REGIONALIZMA IN POVEZAV V SVETU
i
V sodobnem svetu - zlasti po koncu hladne vojne - potekata hkrati dva procesa, ki sta si na videz medsebojno nasprotujoča: giobahzacija ter univerzalizem po eni strani in regionalizacija ter regionalizem po drugi. O tem priča krepitev mednarodnih organizacij in institucij, še posebej pa pomembnejša vloga Združenih narodov, ki niso več paralizirani z blokovskimi konflikti, čeprav je njihova učinkovitost v marsikaterem primeru še vedno blokirana z raznolikimi interesi velesil. K temu da se danes večini problemov v svetu pristopa univerzalno in globalno, so veliko pripomogle prav Organizacija združenih narodov in njene specializirane agencije, kot so UNESCO, FAO, WHO, 1AEA in druge. Povečuje sc število specializiranih agencij. Prav z novim letom smo dobili novo mednarodno organizacijo, Svetovno trgovinsko organizacijo, kjer se Republika Slovenija prvič pojavlja kot njen ustanovni član. Vse več področij gospodarskega, kulturnega in znanstvenega ustvarjanja in delovanja sc ureja z osnovnimi pravili na globalni ravni. Varstvo in zaščita človekovih pravic in svoboščin sta deklarirani univerzalno in ne smatra se več sprejemljiv izgovor, da gre pri tem za notranje zadeve posamezne države.
Nekaterim v svetu se na prvi pogled zdi kot anahronizem, da se hkrati z okrepljenimi integracijskimi procesi razdružujejo in razpadajo države ter pojavljajo nove, majhne države kot subjekt v mednarodnih odnosih, kot npr. Slovenija. Prav v primeru Slovenije in baltskih držav je očitno, da je bila njihova nacionalna suverenost predpogoj za svobodno odločanje o pristopu k tistim oblikam evropske in svetovne integracije, ki je za njih prirodna in ki se opira na kulturnozgodovinsko dediščino in gospodarske interese ter predstavlja njihovo svobodno in demokratično izbiro, predvsem pa ni posledica prisile. Vse kaže, da marsikateri državnik v svetu, zlasti iz vrst velikih sil, še ni dojel logiko teh procesov, kot je to razvidno iz izjav tistih zunanjih ministrov, ki še vedno vztrajajo na teritorialni integriteti zadnje imperialne velesile.
Zdi se skoraj samoumevno, da je treba mnoge probleme našega časa nujno obravnavati globalno, saj npr. ekološke probleme kislega dežja ali ozonske luknje sploh ne bi bilo smiselno obravnavati drugače. S stališča modernih elektronskih medijev pa se je celo uveljavil pojem "globa! vil-lagc" kot pogled na svet. Slika našega planeta, posneta iz vesolja, nas utrjuje v prepričanju do takšnega globalnega videnja, ko nas opominja na majhnost in ranljivost našega planeta.
Hkrati s t.i. globalizacijo poteka paralelno tudi drugačen komplementaren proces, ko narašča pomen in vloga regij in regionalizma. Morda gre pri tem za nekakšno nujno kompenzacijo sodobnim procesom centralizacije in integracije, za nekaj, kar naj bi nam pripomoglo, da se ne izgubimo v brezimnem mnoštvu, kar naj omogoča, da ohranimo lastno barvitost in specifičnost, da bi preprečili utapljanje v sivini univerzalne statistične povprečnosti.
Problem regionalizacije je zapleten, saj se o regionalizmu danes govori v treh zelo različnih primerih: Največkrat imamo pri tem v mislih različne DRUŽBENA VPRAŠANJA oblike gospodarske in tudi politične integracije, kot so Evropska unija, Rast 1-2/1995 NAFTA, ASEAN in druge, torej primere, ko gre za regionalno povezovanje in združevanje suverenih držav. Precej drugačno je regionalno 100 povezovanje posameznih pokrajin suverenih držav, kot je delovna skupnost
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rastl-2/1995
Alpc-Jadran, ki ni postala osamostaljcn pravni osebek. V tem primeru lahko govorimo o t.i. transnacionalnem regionalizmu, tj. regionalnem sodelovanju, ki presega meje posameznih nacionalnih držav. In kot tretje se postavlja tudi problem regij in sodobnega regionalizma znotraj posameznih suverenih držav, kar je, kot vidimo, akutno na dnevnem redu v sosednji Italiji, Veliki Britaniji in še marsikateri državi.
Slovenija, ki si je najprej morala izboriti mednarodno priznanje kot samostojna in suverena država, ima na vseh treh omenjenih ravneh še nerazrešene dileme pa tudi odprte probleme. Od tega, kako se jih bo začela zavedati, jih proučevati in iskati ustrezne rešitve, skladne z njenimi nacionalnimi interesi in specifičnostmi, bo v veliki meri odvisno, kako uspešno se bo kot samostojen in enakopraven subjekt vključevala v mednarodne odnose, pa tudi, kako uspešen bo njen notranji razvoj. Vse preveč je še odprtih dilem in nepredvidljivih možnih scenarijev v naši neposredni soseščini, kar lahko močno prizadene tudi nas, da bi si smeli privoščiti evforično uspavanost po doseženem mednarodnem priznanju ali da se izgubljamo v brezkončnih strankarskih razprtijah o ključnih in bistvenih vprašanjih slovenske zunanje politike. ZDA, čeprav vodilna gospodarska in vojaška velesila, so ves čas hladne vojne v ključnih vprašanjih nacionalnih interesov vodile t.i. "bi-partisan", tj. dvostrankarsko zunanjo politiko, pri tem pa jim ne primanjkuje kadrov in inštitutov ter visokih šol, ki se specializirajo za proučevanje mednarodnih zadev. Zadnji zapleti v odnosih mlade slovenske republike z nekaterimi sosednjimi državami so že pokazali odsotnost jasne in dolgoročne strategije slovenske zunanje politike, kakor tudi potrebo, da se čimpreje - ne samo v državnem zboru in med političnimi strankami, temveč v slovenski javnosti nasploh - doseže temeljni konsenz o ciljih in prioritetah slovenske zunanje politike, zlasti glede ocen njenega mednarodnega položaja in poti ter akcij, ki so potrebne in nujne za zaščito osnovnih interesov slovenskega naroda in njegove države. Pričujoča razmišljanja, zapažanja in sugestije naj bi bili prispevek k temu cilju.
II.
Oglejmo si najprej dileme sodelovanja Slovenije v alpskem prostoru.
Jemljem si pravico, da govorim o tem, ker sem bil kot tedanji republiški sekretar za mednarodno sodelovanje odgovoren za to pobudo in skupaj s podpredsednikom vlade Dušanom Šinigojem prisoten 20. novembra 1978 v Benetkah, ko smo podpisali Skupno izjavo o ustanovitvi Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Jugoslovanska ustavna reforma iz leta 1974 je namreč resnično prinesla elemente konfederativnosti, vključno na področju mednarodnih odnosov, in vse republike so pričele oblikovati urade, ki so skrbeli za posebne interese republike na področju zunanje politike in mednarodnih odnosov. Kot prvo smo tedaj v Sloveniji poskrbeli za to, da so na čelo vseh jugoslovanskih mešanih komisij z nam sosednjimi državami, kot je npr. Komisija za uresničevanje Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu oseb, prišli slovenski kadri, kakor tudi, da so bila slovenska gradiva in stališča vsebovana v navodilih za delo takšnih delegacij. Teh komisij je bilo menda celo osemnajst, od vodnogospodarskih pa do tiste, ki je na osnovi Londonskega memoranduma obravnavala položaj manjšin. Prav na osnovi večdesetlctncga obstoja takšnih sporazumov o maloobmejnem osebnem prometu, na osnovi katerih je bilo vsako leto več deset milijonov prehodov meje, se je v obmejnem prostoru sčasoma ustvarilo na obeh straneh vzdušje prijateljskega sodelovanja in odprtosti, in sicer že desetletja pred padcem berlinskega zidu. Zato je vsako današnje govoričenje o ostankih nekakšnega berlinskega zidu pri Gorici popoln nesmisel, enako kakor tudi enačenje Jugoslavije z Nemško demokratično republiko.
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 1-2/1995
Res pa je, da začetek sodelovanja Slovenije v aipskem prostoru ni hi! brez porodnih probtemov in težav. Znano je, da je že odstopljeni predsednik slovenske vlade Stanc Kavčič zastopal podobne zamisli in da je bil med očitki, ki so mu bili izrečeni, tudi njegov obisk na Bavarskem. In prav Bavarski, ki je imela velike izkušnje z že tedaj obstoječo delovno skupnostjo ccntralnoalpskcga območja, gre zasluga, da je prebudila zanimanje za takšno sodelovanje pri nas kakor tudi pri naših italijanskih in avstrijskih sosedih. Bavarci so pokazali izredno zanimanje za skupno proučevanje in načrtovanje razvoja železniških in cestnih prometnic v smeri jadranskih luk. Njihova študija je pokazala, da sta za njih luki Koper in Reka enako, če ne celo bolj, pomembni s stališča razvoja kot italijanske luke, pri tem pa so ugotovili, da je bila varnost blaga v jugoslovanskih lukah večja kot pa v Trstu in Benetkah. Z dejavnostjo OPEC-a in novoustvarjenim bogatstvom petrolejskih držav Bližnjega vzhoda so Bavarci ugotovili, da je propustnost transalpskih prometnic že blizu zasičenosti. Zato so podprli naša začetna razmišljanja o karavanškem predoru in o tem, da hi morale evropske institucije in skladi podpreti modernizacijo prometnic in luk tudi pri nas. Bilo je očitno, da si bomo s skupnim nastopom lažje zagotovili določene prioritete takšnega finansiranja projektov. Na italijanski strani je bilo že tedaj mogoče ugotoviti nezadovoljstvo alpskih pokrajin s politiki) oddaljenega Rima. Predstavniki alpskih dežel Italije so nam govorili, da se na njih gleda samo kot na ceneni vir hidroenergije, ki jo porabijo oddaljeni industrijski centri, ne da bi se njim priznale težave in specifičnosti hribovskega kmetijstva, kakor tudi upoštevala ranljivost in občutljivost alpskega okolja. Za nas v Sloveniji, kjer smo zaradi primitivnih oblik industrializacije doživeli močno dcpopulacijo alpskih območij, so bile izkušnje Bavarske, avstrijskih in italijanskih alpskih dežel izredno dragocene na marsikaterem področju, od gospodarstva, prometa do urbanizma, ekologije in vodnega gospodarstva. V takšnih začetnih stikih s sosedi in poznejših skupnih študijah projektov nam je izredno spodbudo predstavljala t.i. Helsinška listina o varnosti in sodelovanju v Evropi, podpisana 1. avgusta 1975. Opredelili smo se skupno, da načeta te listine uveljavljamo v našem regionalnem sodelovanju, saj le-ta pokriva ogromno področij, od političnih odnosov, gospodarskega, kulturnega in znanstvcno-tchničncga sodelovanja tja do človekovih pravic in pravic manjšin. Prav s sklicevanjem na Helsinško listino nam je uspelo odstraniti domače, zlasti pa beograjske pomisleke in nerazumevanja. Rojstvu delovne skupnosti Alpe-Jadran je predhodilo večletno uspešno tristransko sodelovanje Slovenije, Furlanijc-.lulijske krajine in Koroške. Verjetno tedaj Slovenija sama zase ne bi uspela dobiti pristanek federacije, da v Benetkah 20. novembra 197Š podpiše vzpostavitev delovne skupnosti Alpc-Jadran, če sc temu ne bi pridružila tudi Hrvaška, v precejšni meri po zaslugi tedanjega hrvaškega predsednika vladnega Komiteja za mednarodno sodelovanje Ljuba Majeriča, s katerim sva dogovorno nastopala. Nekdo bo morda rekel, da je Beograd to Sloveniji in Hrvaški dopustil "v zameno za zaresno diplomacijo", toda tudi to ni potekalo brez pikrih pripomb beograjskega tiska, češ da gre za oživljanje črno-žolte monarhije in "jodlanja". Po drugi strani pa je uspešnost te delovne skupnosti porodila poskuse ustanavljanja podobnih skupnosti na južnem Jadranu med Črno goro in italijanskimi deželami ter v Podonavju med Vojvodino, Srbijo, Madžarsko in Romunijo. Selc ob desetletnici delovne skupnosti so ministri zunanjih zadev držav udeleženk v skupnosti Alpe-Jadran na sestanku v Millstattu na avstrijskem Koroškem s svojo deklaracijo dali pozitivno oceno tega sodelovanja.
Priznati moram, da so bili naši avstrijski in italijanski partnerji v tem sodelovanju od vsega začetka zelo korektni glede enakopravnega položaja vseh udeležencev, vključno glede uporabe jezikov vseh dežel članic delovne
Marjan Osolnik skupnosti. V tem pogiedu je takšno uvcijavijanjc slovenščine na sestankih SLOVENSKE DILEME GLEDE delovne skupnosti, ki so potekali v Trstu ali na Koroškem, izredno roVFZAV V SVETU odmevalo tudi med pripadniki slovenske narodne skupnosti v teh deželah, saj so oblasti pokrajine iz njihovih vrst rekrutirale prevajalce, ne samo za konferenčno prevajanje, temveč tudi za prevode skupno pripravljenih strokovnih poročil in publikacij, kar je bila dotlej redkost za uradne publikacije teh dežel.
Podpisovanje Skupne izjave o ustanovitvi Delovne skupnosti Alpc-Jadran v Benetkah 20. novembra 197H (foto: Fotoattualita Vcnezia)
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 1-2/ 1995
Daje delovna skupnost Alpc-Jadran uspešno zaživela, potrjuje plodna dejavnost na številnih področjih, zlasti pa, da je od prvobitnih sedmih ustanovnih članov in dveh opazovalcev narastla na sedanjih 19 članic iz sedmih držav, v katerih živi skoraj 40 milijonov ljudi. V času obstoja Jugoslavije je v okviru tega sodelovanja Slovenija nastopala avtonomno, skladno s svojim interesom, ter sc kot taka uveljavljala v srednjeevropskem prostoru. Poleg sestankov predsednikov t.i. deželnih vlad in visokih funkcionarjev je skupnost sprožila sestanke ministrov posameznih resorjev, kot npr. prometa, urbanizma, kmetijstva, odgovornih za kulturo in izobraževanje, rektorjev univerz, predsednikov gospodarskih zbornic, organizatorjev sejmov in gospodarskih prireditev, športna srečanja mladine, strokovnjakov za urbanizem in za vodnogospodarska vprašanja,
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 1-2/1995
za turizem, kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov radijskih in TV postaj itd. S tem je bistveno prispevata k botjšemu vzajemnemu spoznavanju in sodctovanju. Ztasti so bite dobro sprejete skupne TV in radijske oddaje, karvetiko prispeva tudi k razmahu turizma. Organiziranih je bito tudi že pet fitmskih festivatov Atpc-Jadran.
Tudi danes so ocene vseh udeteženk gtede sodetovanja v prostoru Atpc-Jadran pozitivne. Ztasti predstavniki Madžarske poudarjajo pomen, ki ga je imeta vzpostavitev te skupnosti, saj je bito to za njih prvo odprtje okna izven vzhodnega btoka in v zahodni svet. Ugtedni štajerski potitik dr. Krainerje za to sodetovanje dejat, da predstavtja "partnerstvo v najboljšem pomenu te besede". Za Stovcnijo pa je bito v času njenega osamosvajanja izredno pomembno, da je pri svojih neposrednih sosedah uživata potno podporo in razumevanje. O temu priča tudi to, da sta bita prva moža avstrijskih zveznih dežet Koroške in Štajerske, dr. Zcrnatto in dr. Krainer, prisotna pri razgtasitvi samostojnosti Stovenije.
Prva teta svoje neodvisnosti je bita Stovenija očitno v dvomih, kako naj sc v bodoče - kot mednarodno priznana samostojna država - obnaša v okviru detovne skupnosti Atpc-Jadran gtede sodetovanja s pokrajinami, ki niso subjekti mednarodnega prava. Res so nekatere čtanicc te skupnosti tako po prebivatstvu kot po površini ozemtja precej večje od Stovenije in se npr. Bavarska uradno imenuje "Svobodna država Bavarska", čeprav ima samo status zvezne pokrajine v Zvezni repubtiki Nemčiji, po drugi strani pa ima npr. Koroška skoraj štirikrat manj prebivatstva od Stovenije, da ne govorimo o madžarskih županijah, ki so tudi čtanice skupnosti. Z isto ditemo seje ukvarjata tudi Hrvaška, ki pa je prej kot Stovenija ugotovita koristnost in potrebo, da se to sodetovanje nadatjuje. Nekateri voditni stovenski potitiki so biti mnenja, da obstoji nevarnost, da bi z nadatjevanjem sodetovanja na pokrajinski ravni morda okrniti pravkar pridobtjeno suverenost in samostojnost, čeprav so nam ravno prijatelji iz pohtičnih vrhov sosednjih pokrajin, ki smo sijih pridobiti v tem sodelovanju, vetiko pripomogti s svojim javnim zavzemanjem za priznanje stovenske državnosti. Pri takšnih dilemah so upoštevati, da je detovna skupnost ustanovljena kot združenje obmejnih regij ter da bi bito tahko torej čtanstvo Stovenije kot države vpraštjivo. Stovenija bi morda lahko nadatjevata s sodetovanjem v detovni skupnosti Atpe-Jadran tako, da bi sc vanjo včtanite posamezne stovenske pokrajine ati regije. Toda nova stovenska ustava ni izobtikovata regij ati pokrajin, ki bi tahko prevzete nadatjevanje sodetovanja Stovenije v tej izvirni in koristni obtiki mednarodnega uvetjavtjanja. Tako je bito mogoče stišati ocene, daje s slovensko državnostjo za Stovenijo ta obtika sodetovanja "preživeta" in "izgubita svoj smiset". Predsednik stovenske vtade Pcterte je kmatu po osamosvojitvi Stovenije izjavit, daje Stovenija "iz obrobne pozicije prišta v osrednji potožaj v srednji Evropi" ter da bo potrebno drugače ovrednotiti sodetovanje v okviru te detovne skupnosti. Stovenija je že pred tremi teti bita na vrsti, da prevzame predsedstvo detovne skupnosti, vendar je zaradi takšnih ditem zaprosita za dvetetni odtog prevzema te dotžnosti, da bi dottej opredetita svoj bodoči odnos do skupnosti Atpc-Jadran. Zaradi tega se je Stovenija nekaj časa po osamosvojitvi izmikata aktivnejšemu delovanju v tej skupnosti in morda nekateri od naših partnerjev menijo, da smo neupravičeno "dvigniti nos", odnosno, da Stovenija sedaj, ko vzdržuje stike na diptomatski meddržavni in medvtadni ravni, sodetovanje na dežetni ravni ne ceni več kot pomembno in prioritetno.
Sčasoma se je vendarte nadatjevato že utečeno sodetovanje v posameznih detovnih tetesih Detovne skupnosti, pa tudi na najvišji ravni, botj zaradi iniciativ naših zainteresiranih sosedov. Madžarska je na Btatnem jezeru novembra 1993 organizirata prostavo petnajste obtetnice te skupnosti s poudarkom, da je bito vktjučevanjc njihovih okrožij Vas in
Gyor-Sopron eno prvih oken odpiranja v zahodni svet. Oh koncu novembra 1994 je v Kaposvaru dr. Davorin Kračun prevzel od madžarske županije Somogy za dve leti predsedovanje delovni skupnosti Alpc-Jadran. Ohrabrujoče je razumevanje, ki ga kaže nastop dr. Kračuna, ko je v svojem govoru v Kaposvaru poudaril, da "nova evropska arhitektura postavlja regionalizem kot enega temeljnih elementov evropskih integracijskih procesov".
Očitno je, da smo začasno razrešili dilemo sodelovanja v srečanjih na ravni Alpc-Jadran tako, da bo slovensko zastopstvo na ravni republike, le da sc bo namesto predsednika vlade udeleževal sestankov podpredsednik vlade ali posamezni minister. Stiki na ravni premiera pa naj bi bili prihranjeni za predsednike vlad na državni ravni. Ne vem, kako bodo takšno slovensko obnašanje sprejeli npr. predstavniki Bavarske, ki šteje 11 milijonov prebivalcev.
Nova prerazdelitev predsedovanja stalnim komisijam delovne skupnosti je naslednja: Bavarska - Komisija za gospodarstvo, promet in turizem; Hrvaška - Komisija za urejanje prostora in varstvo okolja; Tridentinsko-Gornjc Poadižjc - Komisija za kulturo in šport; madžarske županije Gyor-Mosam-Soprom - Komisija za zdravstvo in socialne zadeve; Koroška -Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo.
Sedaj je na Sloveniji odgovornost, da med svojim dveletnim predsedovanjem pripravi in obrazloži zamisli o prenovi in prestrukturiranju delovanja delovne skupnosti Alpc-Jadran, opredeli bodočo vsebino in cilje njenega delovanja, da se ne bi skupnost izrodila v samo še eno od številnih oblik regionalnega organiziranja in sestajanja. Slovenija bi to nalogo opravila lažje, če bi dotlej domislila lastno notranjo organiziranost in urejenost. Sosednja Italija ima poleg centralnih državnih oblasti še tri nivoje organiziranosti in samoupravljanja - občino, pokrajino in deželo. V Sloveniji sc ob sedanji novi razdrobljenosti občin že čuti potreba po regijskem ali pokrajinskem organiziranju, kar bi bilo smiselno in sorodno tistemu, kar pozna večina evropskih dežel. Prav gotovo hi takšne regije veliko lažje od slovenske vlade definirale konkretne interese sodelovanja v alpskem prostoru.
m.
Splošno sprejeto definicijo regije bi težko zasledili v literaturi, saj le-ta izglcda različno, odvisno od kriterijev, s katerimi jo skušamo oblikovati: ali so nam pri tem ključna merila geografije ali politične ekonomije, urbanizma, lingvistike itd. Enoje gotovo in v tem se vsi strinjamo: Nikjer na zemeljski obli nista dva kraja povsem identična in zatorej geografi, politologi in ekonomisti iščejo povezave pojavov, ki so skupni v določenem prostoru in ki naj hi bili karakteristični za to področje. Če bi se hoteli izraziti bolj precizno, bi verjetno morali reči, da gre pri definiciji regije za ugotovitve podobnosti določenih danosti in pojavov, ki jih mi kot opazovalci ocenjujemo bolj pomembne kot pa razlike, ki tudi na takšnem področju obstajajo. Na splošno sc pod pojmom regije misli na oznako za večja področja, ki imajo nekatera skupno določena svojstva, ki se od drugih razlikujejo. Sc na bolj spolzkem področju bi se znašli, če hi poskušali določiti meje regij. Lahko bi torej rekli, da so regije pravzaprav produkt našega uma in da smo si jih samo ustvarili v naših predstavah, ker jih potrebujemo za oblikovanje naših zapažanj, analiz in sintez. Čeprav so geografi po svoji poklicni usmeritvi nagnjeni k temu, da posplošujejo danosti, se prav oni zavedajo, da brez proučevanja specifičnosti regij naše poznavanje sveta ne bi moglo biti vsebinsko, celovito in popolno. Zato lahko rečemo, daje spoznavanje regij in regionalizma danes osnovni pogoj za boljše razumevanje sveta. Skeptik pa bi dejal, da je v svetu toliko
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 1-2 /1995
probtemov, kotikor jc regij.
Pred drugo svetovno vojno so bite v Evropi v modi teze o geopoiitiki nemškega geografa Karta Haushoferja, ki mu mnogi pripisujejo avtorstvo idej, ki so odtočitno vpiivaie na obiikovanje strateške koncepcije Adoifa Hitierja, ziasti giede zahtevka za t.i. živijcnjski prostor, "Lcbcnsraum". Razvoj po drugi svetovni vojni jc prepričljivo ovrge) te teze, saj jc Zahodna Nemčija dosegia izreden gospodarski, sociatni in kuiturni razvoj na znatno zmanjšanem živtjenjskem prostoru.
Ukvarjanje z regijami in regionaiizmom je produkt šeic zadnjih desetietij. Pogtcdai sem jugostovansko cncikiopcdijo, ki jc nastajaia v Zagrebu, in odkrit, da o regijah in regionatizmu ne vsebuje ničesar, kar verjetno ni bilo stučajno. Večina teksikonov govori o regijah v širšem, gtobatnem pomenu, ko pojem regije zajema več držav ati dete več držav, kot v primeru atpskc regije, Podonavja, Mediterana in podobno.
Pred več kot štirimi desettetji sem kot študent v Beogradu imet pritožnost, da v zasebni družbi postušam razmištjanja in nenavadno gtasbeno demonstracijo o temi, ki je tedaj obsedata znanega sktadatetja Josipa Stavenskega. Na osnovi tastnega raziskovanja nam je dokazovat, da so osnovni gtasbeni motivi narodov, ki žive v goratih pokrajinah, podobni in sorodni, ne gtede na raso, jezik ati cetino. Enako, jc trdil, imajo ljudstva, ki žive v ravninah, sorodne obtike gtasbenega izražanja. Pozneje sem imet pritiko, da postušam predavanje ugtcdncga psihotoga, ki je trdit, da ni stučajno, da so sc sodobne moderne civitizacije razvite v področjih z zmerno, če že ne s htadno ktimo (v pretežno tuteranskih dežetah), samo so te danosti prisitjevate čtoveka k dotočeni detovni etiki, iznajdtjivosti gtede zagotavtjanja hrane, obtačit in obutve ter bivatišč.
Sc botj mi jc ostato v spominu predavanje, ki sem mu prisostvovat v Washingtonu pred petindvajsetimi leti, ko jc znani ameriški futurotog, zdaj že pokojni Herman Kahn, preroško raztagat svojo tezo, da sc bo ob koncu tega stotetja težišče svetovne trgovine in gospodarstva s prckoattantskih stikov prenesto na področje, ki gaje Kahn imenovat PITA - Pacific Investment and 'Iradc Area.
Danes jc regionatizem, kakorkoti ga že razumemo, doseget sptošno priznanje. V procesu izgradnje nove arhitekture Evrope se hkrati z novimi spodbudami o evropski integraciji govori "o Evropi regij". Organiziranost evropskih regij narašča. Zlasti Svet Evrope posveča temu posebno skrb pa tudi Evropska unija, kjer je eden od komisarjev odgovoren za regionalizem. V Strasbourgu detuje Evropski center za regionatni razvoj, ki so ga vzpostaviti predstavniki petdesetih regij Evrope. O novih pojavih mednarodnega regionatizma jc univ. prof. dr. Bojko Bučar, ugledni strokovnjak za mednarodno pravo in mednarodne odnose, objavil predtani izčrpno študijo, ki daje pregled dostej sprejetih regionatnih konvencij in obtik regionatnega sodetovanja v svetu - od Nordijskega sveta do Delovne skupnosti Alpc-Jadran. (Dr. Bojko Bučar: Mednarodni regionatizem -mednarodno večstransko sodetovanje evropskih regij, Znanstvena knjižnica Fakultete za družbene vede, Ljubljana 1993.)
Četo hrvaška Istrska županija jc v pretektem tetu postata - ne brez spornih odmevov - članica Skupščine evropskih regij. V ttatiji so zahteve Lombardske tige in njene nastednice Severne tige postavite na dnevni red možno fedcratizacijo države. Britanski taburisti nameravajo nasprotovati škotskemu separatizmu tako, da Škotski obtjubtjajo avtonomijo kakor tudi Wa)csu. Vse to so večinoma upravičene reakcije na pretirani ccntratizcm, ki lahko povzroča notranje krizne napetosti, kakor je to opisat dr. Marjan Brezovšek v izvirnem delu Federalizem in deccntratizacija. Večino centratnih vtad je strah partikutarizma ter drobitve države in državne moči, za kar so v anglosaksonskem svetu že na začetku tega stotetja izmisliti izraz "batkanisation" in ga poistovetiti s "fragmentation". Včasih sc za
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 1-2 /1995
takšnimi slogani skrivajo resnično destruktivne sile ali pa teritorialne ambicije drugih držav. Nas v Sloveniji bi moralo zlasti zaskrbeti zloraba koncepcij regionalizma, ko se, tudi na našem ozemlju, izrablja čustva regionalne pripadnosti, tako da se propagira vzpostava Istre kot nekakšne naddržavne evropske regije, ki naj bi segala od Milj do Reke. Govori se o nekakšni kantonalni ureditvi Istre z lastnim parlamentom. V tem duhu sc pripravlja tudi nekakšen Svetovni kongres Istranov. Idealizira se zgodovinska preteklost Istre in ureditve, za katero vemo, da ni bila ugodna za Slovence in Hrvate, ki jim v preteklosti ni bil priznan enakopravni položaj ter nacionalne, jezikovne in kulturne pravice. Takšna istrska naddržavna regija, za katero sc zlasti zavzemajo t.i. ezuli, bi nedvomno pomenila, da sc Sloveniji onemogoči dostop do morja in s tem resno ogrozi njena suverenost in obstoj. In če sc že govori o eksodusu italijanskih Istranov po drugi svetovni vojni, pretežno iz hrvaškega dela Istre, potem ne bi smeli pozabiti, da je bila večina njih nastanjena v dotlej pretežno slovenskih občinah okolice Trsta, kar je bilo svojevrstno etnično čiščenje. Račun za hrvaško Istro je torej že plačala slovenska narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini!
IV
Slovenija, kot vse kaže, še vedno okleva, da bi dolgoročno opredelila svojo strategijo glede takšnih oblik regionalnega povezovanja, kot so Srednjeevropska pobuda, EFTA in Višegrajska skupina. Efto smo že bili skoraj odpisali kot nepomembno in razpadajočo, pa ji je norveška in švicarska zavrnitev vključitve v Evropsko unijo podaljšala življenje. Ne bi smeli pozabiti, da v Efti še vedno deluje Fond za Portugalsko, čeprav je ta že nekaj let v Evropski uniji. Pri tem ne gre samo za to, da sc vključimo v cono proste trgovine. Za majhno državo, kakršna je Slovenija, je predvsem pomembno, da si preko članstva v regionalnih grupacijah okrepi svoj vpliv in zagotovi aktivno podporo drugih držav in s tem tudi lastno udeležbo v dogovarjanju nove arhitekture Evrope. V tem smislu je gotovo ključnega pomena usmeritev k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji. Poleg gospodarskega pomena, predvsem pa varnosti, si bomo le tako zagotovili ustrezna zagotovila v mašinerijah Bruslja, Združenih narodov in specializiranih agencij.
Prav v zvezi s pridruženim članstvom v Evropski uniji pa so nastali zapleti v naših odnosih z Italijo, češ da naša zakonodaja glede pridobivanja lastninske pravice tujcev do nepremičnin ni skladna s tisto, kijev veljavi v sodobni Evropi. Resje, da takšne izrecne prepovedi, z izjemo dedovanja, kot je vsebovana v 68. členu slovenske ustave, ni v Evropi. Večina držav pa pozna v tem pogledu druge omejitve, ki so največkrat vsebovane v dopolnilnih predpisih, zlasti regionalnih in lokalnih organov, in so vezani na zaščito regionalnih ali krajinskih posebnosti, preprečujejo pritiske iz tujine in odtujevanje tistega, kar je ocenjeno kot nacionalno pomembno. Tako sta si npr. Finska in Švedska zagotovili posebne pogoje varstva in subvencioniranja kmetijstva v pogojih široko tolmačenega Arktika. V Avstriji je vsaka kmetija nad 65(1 m uvrščena med gorske kmetije in zanjo veljajo drugačna pravila zaščite in pomoči od tistih, ki so na splošno v veljavi za kmetijstvo v Evropski uniji. Osnovno v pravnem sistemu te unije glede pravice do nakupa nepremičnin je načelo nediskriminacije: zatorej če avstrijska Tirolska iz ekoloških ali drugih zaščitnih razlogov dovoljuje nakup kmetij samo kmetovalcev izTirola, je to skladno s predpisi Evropske unije, ker je omejitev enako v veljavi za avstrijske državljane drugih področij Avstrije kot za Bavarec ali Francoze. Seveda pa to hkrati pomeni, da v primeru izgradnje turističnega centra, ki bo razprodajal apartmaje ali hiše vsem avstrijskim državljanom, mora takšen nakup biti dostopen pod enakimi pogoji tudi državljanom drugih držav Evropske unije. Švedska
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rastl-2/1995
HM
jc dostcj zavračata dovoljenja za nakup zemljišč za vikende ob švedskih jezerih in rekah, za kar so bili zlasti zainteresirani Nemci, z obrazložitvijo, da ne more v teh redko naseljenih krajih vzdrževati infrastrukturo socialnih in drugih služb, ki bi bila potrebna, če bi se bistveno povečala naseljenost področja. Večina pravnih sistemov držav Evropske unije, ki se vse bolj izenačujejo, prepušča državam, da same določajo pogoje in eventualno možnost nakupa t.i. sekundarnega bivališča, kjer so države praviloma bolj restriktivne kot pa v primeru stalne nastanitve. Finska, kjer jc še vedno večina gozdov v državnem lastništvu, bo npr. dopustila, da kmetijo kupi tudi nefinski državljan, pod pogojem, da bo tam stalno nastanjen, plačeval davke in da bo nadaljeval s kmetijsko dejavnostjo. Nakupe iz špekulativnih razlogov pa skuša vsaka država omejevati in onemogočati.
Glede na italijansko zanimanje za nakup hiš in zemljišč na slovenski obali, na Krasu in celo v Posočju je zanimivo ob tem ugotoviti, da z italijanske strani ni nič več slišati o zaskrbljenosti za kraško okolje, zaradi česar jc Liga za Trst onemogočila uresničitev proste industrijska cone na Krasu kot integralnega dela Osimskih sporazumov. Na italijanski strani v Furlaniji-Julijski krajini še vedno v določeni obliki veljajo za nakup zemljišč s strani tujca, zlasti pa za slovenskega državljana, predpisi, ki so jih še pred fašizmom sprejeli za obmejna območja, ko se je zahtevalo, da za vsako transakcijo nepremičnin morajo dati soglasje tudi lokalne vojaške oblasti, in ko na njihovo negativno odločitev ni bilo nobene možnosti priziva. Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini so bili žrtve številnih ekspropriacij zemlje ob izredno nizkih, nepravičnih odškodninah, ko so sc gradila nova stanovanjska naselja za ezule ali pa širil mednarodni inštitut za fiziko in druge inštitucije. Furlanija-Julijska krajina ima izredno detajlno izdelane varstvene in zaščitne predpise glede Krasa, ki dostikrat onemogočajo celo razširitev ali predelavo že obstoječih hiš, kaj šele izgradnjo novih. Pri nas bi gotovo hitreje prišli do ekoloških in drugih zaščitnih predpisov, če bi poleg osrednjih republiških organov odločene pristojnosti v tem pogledu priznali regionalno vzpostavljenim organom.
V
Čeprav nova slovenska ustava ne prizna regij v Sloveniji, obstojajo od nekdaj. Opazne so v dialektih, običajih, narodnih nošnjah, sozvočju melodij. Najboljši dokaz indcntifikacijc ljudi s svojo regijo jc regionalni tisk in priljubljenost regionalnih radijskih in TV postaj. V resnici prav raznolikost na relativno majhnem geografskem prostoru daje Sloveniji tisto edinstveno lepoto, ki nas je vse očarala.
Pred kratkim sem prebral, da so župani petih občin na Gorenjskem podprli zamisel o ustanovitvi regijske skupnosti alpskega sveta Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ki bi se obrnila tudi na Evropsko skupnost glede financiranja določenih regijskih projektov. Tudi ta primer kaže, da ljudje občutijo kot pomanjkljivost, ker še nimamo regijske organiziranosti. Vendar mislim, da regije ne moremo oblikovati izključno po kriteriju gorskih grebenov, marveč po načelih interesnih samoupravnih skupnosti, kjer bodo pomembni poleg prirodnih tudi gospodarski, prometni in drugi kriteriji.
Nikoli pa nisem mogel dojeti, kako in po kakšnih kriterijih so urbanisti umetelno razdelili Slovenijo po regijah in subregijah. Zlasti se mi je vedno zdelo absurdno, da jc enoten kompleks kočevskih gozdov razdeljen med Dolenjsko in Kočevsko, kot subregijo ljubljanske regije. Prav gotovo bi bilo potrebno enotno ekološko varstvo in zaščita, skupno načrtovanje glede racionalnega izkoriščanja gozdnega bogastva Gorjancev in gozdov kočevsko-notranjskega kompleksa. Na takšnem področju hi potem bilo smiselno razvijati delitev dela na področju lesnopredelovalnih in turističnih dejavnosti kakor tudi izobraževanja kadrov za te potrebe. Prepričan sem,
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 1-2/ 1995
da je tudi takšna razdelitev v precejšnji meri vpiivata, da je Dolenjska imela premajhno specifično težo v pomembnih državnih odločitvah, kar je bilo razvidno v zaostajanju pri gradnji cest, plinovodov in še marsičem.
Če bi uveljavili načela združevanja tradicionalnih pokrajin v širše regije, kakor je to bilo storjeno v primeru zveznih dežel Nemčije, potem bi Slovenija imela kvečjemu pet ali šest regij. Ena od teh naj bi bila Dolenjska s Kočevsko in Belo krajino, morda celo deli Notranjske, druga bi bila lahko Štajerska s Prekmurjem in Posavjem, tretja Gorenjske s Posočjem in četrta Obala in Kras. Ljubljana bi z okolico morala biti samostojno regija, enako kakor tudi Dunaj v Avstriji uživa status "landa". Gotovo ni naključje, saj je edino smiselno, da so se zavarovalnica Tiha in ustanovitelji družbe Vizija usmerili, da s svojo dejavnostjo "pokrijejo" celotno regijo Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevskega.
Zakaj govorim o tem? Predvsem zaradi tega, ker sem prepričan, da so brez obstoja regij in regijskih samoupravnih predstavništev marsikateri vitalni regionalni interesi zanemarjeni in ne dovolj upoštevani. Vzemimo samo program gradnje cest, kije poln svojevrstnih absurdov. Čeprav Italija predvideva glavni prometni priključek na slovenski sistem avtocest pri Gorici, z naše strani prednjači smer k Trstu in ne k naši luki Koper ali Gorici. Usmerjamo prioriteto za promet proti Madžarski v času, ko obstoje resni razlogi, da bo znova oživela prometnica Zagreb - Beograd in bo cesta od Višnje Gore do hrvaške meje znova preobremenjena, čeprav pride v naših načrtih na vrsto šele v prihodnjem tisočletju.
Prepričan sem, da je med dejavniki, zakaj je bila Slovenija relativno bolj uspešna v svojem gospodarskem razvoju kot druge republike Jugoslavije, gotovo v veliki meri zaslužen policentrični pristop, ki je prevladoval v zadnjih desetletjih. Bojim se, da smo v želji za spreminjanjem vzpostavili močno centraliziran sistem, ki duši lokalne pobude, zlasti pa jih pušča brez lastnih sredstev. V vseh evropskih državah zavzema regionalno načrtovanje pomemben sestavni del zagotavljanja razvoja. Mar je mogoče, kot si nekateri zamišljajo, izdelati regionalne načrte razvoja v kabinetih centralne vlade? Ali mar nismo temu nasprotovali že v bivši Jugoslaviji? Ali pa morda načrtovanja sploh ne potrebujemo? V ZDA so začeli z regionalnim načrtovanjem v času Franklina Roosvclta v tridesetih letih tega stoletja. Francija, kije bila še nedavno zelo centralizirana država, pripravlja regionalne načrte za dvajsetletno obdobje in je glede tega vso državo razdelila na 21 regij. Velika Britanija ima desetletne regionalne projekcije. Večina držav smatra občino kot premajhno enoto za načrtovanje in predvidevanja razvoja, saj je le na regionalni osnovi mogoče funkcionalno organizirati uporabo prirodnih in ljudskih virov.
Vse to so torej razmišljanja, ki naj bi služila spoznanju, da Slovenija nujno potrebuje odločitev o oblikovanju regij ali pokrajin, ki naj bi bile vmesni člen med državo in občino. Novi demokratični pravni red in stabilnost slovenske države bi s tem samo pridobili. Brez regij in njihove vloge Republika Slovenija ne bo skladna s sistemom in koncepcijami, ki prevladujejo v Evropi in svetu.
Jakob Savinšek: Spomenik Dragotina Ketteja, 1955, bron, Glavni trg, Novo mesto; fototeka Moderne galerije Ljubljana
RAST-L. V), ŠT. 1-2 (31-32) MAJ 1995
REVMA ZA
LITERATURO KULTURO IN DRUŽBEMA VPRAŠANJA
ODMEV! IN ODZIVI
24. PODELITEV KRKINIH NAGRAD
ODMEV] ]N ODZtVt
Rastl-2/1995
8. decembra 1994 v Novem mestu Stavnostni nagovor dr. Franceta Bernika
Dovolite, da ob letošnji, že štiriindvajseti podelitvi Krkinih nagrad povem nekaj misli, da razkrijem, kako človek druge stroke doživlja, kako razume današnjo slovesnost. Najprej naj ponovim izhodiščno utemeljitev Sklada Krkinih nagrad: glavni namen nagrajevanja je spodbuditi mlade ljudi, študente dodiplomskega in podiplomskega študija v Sloveniji in dijake srednjih šol iz Dolenjske in Bele krajine k ustvarjalnosti. Nagrade mladim so seveda drugačne od tistih, ki jih dobivajo starejši, uveljavljeni raziskovalci. Če prejmejo ti priznanja praviloma za opravljeno delo, imajo nagrade mladim, tudi Krkine, predvsem namen, da nagrajence motivirajo za znanstveno raziskovanje. V prvem primeru gre torej večidel za priznanje minulemu delu ali preteklosti, pri nagradah mladim je poudarek na perspektivi, na prihodnosti. Inv tem pogledu prevzema Krka motivacijsko vlogo, vlogo visoke šole, saj vzgaja študente in dijake, jih spodbuja k ustvarjalnosti. Ustvarjalnost pa je gibalo napredka, brez katerega si ni mogoče predstavljati sodobne zgodovine naše civilizacije.
In kaj je ustvarjalnost? Ali je zgolj delovna produktivnost, kot ugotavljajo neke teorije, ali je več kot to? Kaj nam pravzaprav pomeni ta pojem? Lastnosti, ki označujejo ustvarjalnost v pravem pomenu, gotovo niso vsakdanje, poprečne, tipične lastnosti. Če pravimo ustvarjalnost, pomislimo najprej na nadpoprečno nadarjenost ali na izjemno ambicioznost, ki sta sploh pogoj ustvarjalnosti. Iz tega izhaja šele tisto, kar v resnici predstavlja ustvarjalnost: globlja senzibilnost pri razumevanju pojavov in sveta, intenzivna strokovna radovednost, samostojno mišljenje, in to na
področjih, kjer lahko koristimo skupnosti, v kateri živimo. Ustvarjalnost je torej nekaj, kar označuje odličnike, kulturno, intelektualno in znanstveno elito naroda, ki pa se opira na številne manj odlične, vendar še vedno nadpoprečne posameznike.
Ko si je Krka pred štiriindvajsetimi leti zadala nalogo, odkrivati nadarjene študente in dijake, je začela z mladimi raziskovalci prispevati opazen delež k razvoju farmacije, kemije, biokemije, biotehnologije in medicine pri nas. In ko je v zadnjem četrtstoletju opravljala tako vlogo, vlogo motivatorja študentov in dijakov, je hkrati posegala v območje kulture, naj je to hotela ali ne, kulture v širšem pomenu, ki združuje industrijo in vzgojo človeka, razvojne raziskave in didaktiko, množično proizvodnjo in ustvarjalnost.
Zdi sc, daje prav preseganje ožje panoge gospodarstva ali ožje stroke v smeri širše kulture sploh neka posebnost Dolenjske. Tb si upam domnevati, ker primer Krke, čeprav najizrazitejši, ni edini te vrste, več dolenjskih večjih gospodarskih podjetij že nekaj časa išče stike s kulturo in kultura z njimi, v taki ali drugačni obliki velja to tudi za stroka, ki praviloma delujejo zunaj kulture. Ena takih je ekonomska stroke in v svežem spominu nam je še letošnje posvetovanje Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, organizirano na temo: Sožitje ekonomije in kulture kot priložnost za uspešen razvoj Slovenije. Crcm še naprej in tvegam trditev, da sc ta hip nobena naša dežela ne razvija tako celostno, povezano s širšim kontekstom na več ravneh kot Dolenjska. In ko razmišljam, odkod ta posebnost, ugotavljam, daje kulturna, posebej
PODELITEV KRKINIH NAGRAD
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2/1995
humanistična tradicija Dolenjske že od konca srednjega veka tako močna in usodno pomembna za vso Slovenijo, da so sc tukaj tudi področja, ki ne sodijo neposredno v njeno orbito, razvijala in sc še danes razvijajo v povezavi s to tradicijo ali vsaj v njeni bližini. Tako imamo ob Jakobu Gallusu iz 16. stoletja, ob Trubarju, ob triadi Levstik, Stritar in Jurčič, ob Zupančiču, Miranu Jarcu in Šaliju, ob Rajku Nahtigalu, Jakcu, Marjanu Mušiču in Edvardu Ravnikarju, ob Marijanu Kozini, da naštejemo samo nekatere, tudi botanika Alfonza Pavlina, meteorologa in klimatologa Ferdinanda Seidla, zdravnika Lunačka in še več živečih vidnih naravoslovcev. Razmerje, ki pove, daje Dolenjska postopoma, ob veliki zavezanosti različnim umetnostim in humanistiki, začela v novejšem času hitreje razvijati še druga, bolj eksaktna, bolj tehniška območja. Te
njene tendence, v katerokoli smer že vodijo, pa kažejo izrazito vpetost v celoto dogajanja. Nikjer namreč ni zaslediti poskusov, da bi naravoslovne vede in uporaba njihovih dosežkov v tehniki rušile v stoletjih preizkušeno razmerje med človekom in okoljem, kaj šele, da bi sc naravoslovno-tehniški razvoj obračal proti humanizaciji človeka in družbe. Zato je današnja slavnost, pomembna za Dolenjsko, pa tudi za Slovenijo, hkrati ožje strokovna in širše kulturna manifestacija. Tako jo razumem iti s tem prepričanjem čestitam nagrajencem v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in v svojem imenu. Izražam željo, da bi bilo njihovo raziskovalno delo, ki je danes dobilo javno priznanje, uspešno in da bi našemu in prihodnjemu času prineslo obilo novih in plodnih spoznanj.
* * *
Stavnostni nagovor gen. direktorja Mitoša Kovačiča
Že skoraj dve in pol desetletji v Krki spodbujamo mlade generacije v raziskovalno dejavnost in jih tako neposredno pritegujemo v delovni proces. Seveda je to intelektualno zahtevno področje in zato tudi privilegirano za nadarjene posameznike. Če rečemo talent, najprej pomislimo na umetniško nadarjene ljudi, znanosti in raziskovanju zavezani ljudje pa so nemara še redkejša vrsta, ki jo je treba v Sloveniji še posebno spodbujati, odkrivati in tudi nagrajevati. Prav njim vsako leto posvečamo Krkine nagrade. To so zdaj postala juniorska in senior-ska srečanja znanstveno-razisko-valnih navdušencev in uporabnikov njihovih dognanj, ki smo jih popestrili še s Krkinimi raziskovalnimi dnevi.
Seveda Krkine nagrade zajemajo le zanjo zanimiv segment raziskovanja, ki sc nanaša na njeno proizvodnjo, okolje in cilje. Krkin slogan, da teče Krka hitreje, mora-
mo za današnji utrip dopolniti: tudi ukrepa hitreje. Tak naš ukrep je tudi naložba v mlade raziskovalec. S številkami povedano je to 1419 nagrad v 24 letih. Vsako leto dobimo laskavo veliko prijav, zato je izbira večja in tehtnejša. Vsa leta ostajamo zvesti prvotni zasnovi, zavezani uporabni raziskovalnosti. Marsikateri nagrajenec je danes član našega podjetja.
Obsedeni smo s pridružitvijo v Evropo, v kateri že bivamo tisoč let in več. Tehnično je to parcialno ekonomska zadeva, ki ne bi smela biti tako močan politično manipulativni vzvod. Svet je namreč že dolgo en sam tržni oder, na katerem uspešno nastopa tudi Krka. Danes na njem ni več moč skriti ničesar, niti odkritja niti vojne. Znanje je postalo last vsega človeštva. Veliko bolj pomembno je vzgojiti ljudi-senzorje, ki sc zavedajo, kaj in kako naj prenesejo v proizvodnjo in uporabo v svoji
PODELITEV KRKINIH NAGRAD
Borut Križ
ODMEVI IN ODZIVI Rastl-2/1995
deželi, Tudi to je odtenek v namenu Krkinih nagrad: ugotoviti, koliko so študirajoče generacije zmožne zaznavati in prelivati znanja, ki sc pretaka po svetu. Koliko ga mi sami lahko k tej masi dodamo, pa je odvisno od naše razvitosti in umeščenosti v svet in tudi v Evropo.
Minili so časi, ko je en sam raziskovalce dognal in uveljavil svoje odkritje. Danes govorimo o skupinskih projektih, usmerjenih ciljnih raziskovanjih. V farmacevtski industriji si zastavimo cilj, določimo želeno lastnost zdravila, npr. počasno dolgo delujoče sproščanje učinkovine - in raziskujemo. Cesar pred leti niti slutiti nismo, je danes rutina in stvarnost, Tako npr. ves farmacevtski raziskovalni ustroj išče zdravilo proti aidsu. Bolezen je že kar dobro znana in raziskana,
zdravilo pa je pravzaprav le še zadeva časa. Preprosto vemo, da ga bodo raziskovalci odkrili; izumitelj tega zdravila ho nedvomno prejel Nobelovo nagrado. Tudi Krkino nagrado bi mu z veseljem podelili. Torej, veliko dela in odkrivanj čaka zlasti vas, dragi mladi raziskovalci.
V Krki namenjamo raziskovanju od vsega začetka posebno mesto. Rezultat so lastni patenti, tehnološki postopki, torej ne le trženje izdelkov, ampak tudi trženje lastnega znanja. V Krki je znanje spoštovano, zato smo vas, dragi mladi raziskovalci, nadvse veseli. Užijte današnji dan zmagovito in spodbudno za vaš nadaljnji študij in delovni ter umski vzpon. Iskrene čestitke vsem in veliko raziskovalnega zagona in veselja vam želim.
DOLENJSKA ARHEOLOGIJA V LETU 1994
Varovanje arheološkega gradiva, tako premične kakor tudi nepremične dediščine, ureja zakon o naravni in kulturni dediščini, neposredno pa je celotna arheološka zapuščina Dolenjske prepuščena v varstvo strokovnjakom: z muzeja in z zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na območju ožje Dolenjske delujeta dva zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine: ZVNKD Novo mesto, s tremi konservatorji za arheološko dediščino, od katerih eden opravlja delo direktorja, ter Ljubljanski regionalni zavod za VNKD z dvema arheologoma -konservatorjema. Na tem območju delujejo še trije pokrajinski muzeji: Belokranjski, Dolenjski in Posavski muzej. V vseh treh muzejih sta zaposlena le dva kustosa arheologa. Območje Dolenjske študijsko vključuje v svoje raziskave še Arheološki oddelek Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Narodni muzej v Ljubljani. Pri
Posavskem muzeju v Brežicah je tudi restavratorska delavnica, ki obdeluje pretežno arheološki material. V Novem mestu pa deluje delavnica ZVNKD in DM, ki restavrira pretežno lončeno arheološko gradivo. Po številu arheoloških najdišč sodi Dolenjska med najbogatejše pokrajine v Sloveniji, po številu prazgodovinskih, predvsem železnodobnih arheoloških spomenikov pa celo v evropski vrh.
Arheološko gradivo, ki je bilo doslej najdeno na Dolenjskem, je žal razpršeno po vsem svetu. Nahaja sc v stalnih zbirkah najpomembnejših muzejev, kakor sta Dunaj in Berlin, nekaj gradiva pa je tudi v ZDA. Vsi ti predmeti so bili najdeni konce preteklega in v prvih letih tega stoletja. Vse najdbe iz arheoloških izkopavanj po II. svetovni vojni ostajajo v domačih muzejih, rezultati izkopavanj pa predstavljajo vedno dobrodošle in iskane podatke.
ODMEVI IN ODZIVI Rastl-2/1995
Poleg množice strokovnih predavanj, tako v Sloveniji kakor tudi v tujini (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Švica), je bilo arheološko gradivo, ki izvira z Dolenjske v letu 1994, večkrat obdelano tudi v strokovnih člankih.
V letu 1994 je tu gostovala le ena arheološka razstava, in sicer v Posavskem muzeju v Brežicah z naslovom Antično steklo Argyrunta. To je bila gostujoča razstava arheološkega muzeja iz Zadra.
Leta 1994 je bilo na območju Dolenjske opravljenih več sistematičnih, zavarovalnih in son-dažnih arheoloških raziskav. Dokončni rezultati bodo znani po temeljiti obdelavi arheološkega gradiva in podatkov, že sedanja spoznanja pa so obetavna.
Na Dolenjskem že nekaj let poteka arheološki projekt: Proučevanje prazgodovinske poselitve Dolenjske, ki ga ob sodelovanju ZVNKD Novo mesto in Narodnega muzeja Ljubljana vodi Arheološki inštitut ZRC pri SAZU iz Ljubljane. V okviru tega projekta so bila leta 1994 sondažno raziskana tri arheološka najdišča:
Gradec nad Vratnim
Arheološki izkop je pokazal, da je bilo to prazgodovinsko naselje v uporabi v pozni bronasti dobi. Najdena je bila množica črepinj lončenih posod in deli glinenega ometa lesenih hiš, kar je potrjevalo intenzivnost tukajšnje poselitve. Delo Arheološkega inštituta ZRC SAZU je vodil dipl. arheolog Primož Pavlin.
T^nišče pri Mihovem
Na grebenu, ki poteka v smeri S-J, je ležalo naselje, ki s skromnimi, a povednimi ostanki izpričuje življenje v pozni bronasti in mlajši železni dobi ter v času zgodnje antike.
Raziskovanje Al RC SAZU je vodil dr. Janez Dular.
Goišaj pri Toistem Vrhu
Arheološko sondažno raziskovanje je razkrilo, da je bilo naselje utrjeno z ledeno palisado.
Najdeni ostanki lončenih posod pa so najdišče časovno opredelili v pozno bronasto dobo.
Delo ZVNKD Novo mesto je vodil Phil Mason.
Brežice - Cesta prvih borcev !7
Sondažna arheološka raziskava v prizidku na dvorišču stavbe je razkrila srednjeveške kulturne plasti v več nivojih. Delo ZVNKD Novo mesto je vodil konservator arheolog Uroš Bavec.
Črnomeij - Sv. Duh
Po večkratnih raziskavah na območju cerkvice Sv. Duha v Črnomlju se je v letu 1994 začela pre-zentacija najdenih kamnitih struktur iz časa od pozne antike do visokega srednjega veka.
V	letu 1994 je bil odkrit še drugi, manjši del poznoantičnega mozaika, ki je edini tovrstni spomenik v Beli krajini in na Dolenjskem. Doslej v Sloveniji poznamo te mozaike le na Ptuju, Ljubljani in Celju.
Delo ZVNKD Novo mesto je vodil Phil Mason.
Dobova
V	Dobovi je bila opravljena sondažna arheološka raziskava na območju gradnje nove bencinske črpalke. Ugotovljeno je bilo, daje bila srednjesavska terasa v uporabi tako v prazgodovini kakor v antiki.
Delo ZVNKD Novo mesto sta vodila konservatorja Phil Mason in Uroš Bavec.
Gradac - grad
Na območju srednjeveškega gradu v Gradcu smo domnevali ostanke starejše poselitve. Arheološko izkopavanje je pokazalo, da je bil okljuk v Gradcu, kjer danes stoji srednjeveški grajski kompleks po-
Novo mesto - Kapitetjska njiva, grob 136; foto: Borut Križ; fototeka Arheološkega oddelka Doienjskega muzeja
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2 /1995
seljen že v času mtajše kamene dobe in v bakreni dobi. Najdeni so biii ostanki prazgodovinske stavbe, množica tončenih črepinj in kamnitih odbitkov, ki potrjujejo čio-vekovo prisotnost na tem področju že v neoiitiku.
Arheoioško izkopavanje ZVN-KD Novo mesto je vodi! konservator arheo!og Phi! Mason.
Lopata - cerkev sv. Neže
Pri obnovitvenih de!ih v podružnični cerkvi sv. Neže je bi!a raziskana tudi talna površina v prezbiteriju.
Arheološko sondažno izkopavanje je pokazalo, daje bila na tem mestu še starejša cerkev, ki sega v čas romanike, saj je bila odkrita romanska cerkvena apsida, ko je sedaj prezentirana v novem cerkvenem tlaku.
Arheološko izkopavanje ZVN-KD Novo mesto je vodil konservator arheolog Danilo Breščak.
Novo mesto - Kapitetjske njive
Delo na tej prazgodovinski nekropoli je potekalo od aprila do konca julija ter septembra in oktobra. Sistematično delo na tem grobišču poteka že od leta 1986 in
v tem času je bilo odkritih in raziskanih že 6 starejše železno-dobnih gomil, preko 50 grobov iz časa pozne bronaste dobe in skoraj 140 žganih grobov iz časa mlajše železne dobe.
V	letu 1994 smo raziskali 1700 m2 grohiščne površine, pri tem pa odkrili 33 skeletnih grobov prazgodovinske gomile VI. iz časa od 8. do 3. stoletja pred n.št. ter skoraj 60 mlajšeželeznodobnih grobov iz časa od 3. do 1. stoletja pred n.št.
Količina in kvaliteta izkopanih arheoloških predmetov Novo mesto le še utrjujejo v vrhu najpomembnejših železnodobnih centrov v Evropi.
Arheološko izkopavanje Dolenjskega muzeja in ZVNKD Novo mesto je vodil kustus arheolog Borut Križ.
Novo mesto - Mestne npve
Na tem obsežnem planem grobišču je potekalo zavarovalno arheološko izkopavanje v letu 1994 v dveh kampanjah.
V	mesecu januarju smo izkopali 16 žganih prazgodovinskih grobov, decembra pa še 22 grobov. Grobove predstavljajo masivne lončene žare s premerom do 60 cm, ki so napolnjena z žganino in pepelom umrlega, vmes pa so včasih še drobni arheološki predmeti, ki jih je
Novo mesto - Mestne njive, grob 393; foto: Borut Križ, fototeka Arlieo-toškega oddelka Dolenjskega muzeja
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2/1995
uporablja) pokojnik v vsakdanjem življenju. Poleg steklenih jagod ogrlic se v grobovih pojavljajo še lončena vretenca za tkanje, redkeje pa še bronaste zapestnice, ovratnice in sponke. Posebnost v letošnjem letu sta predstavljali bronasta sekira in sulica, ki se na tem grobišču pojavita prvič. Vsi grobovi, ki jih je bilo doslej odkritih že 393, so brez izjeme žgani in sodijo v čas 9. in 8. stoletja pred n.št.
Arheološko izkopavanje Dolenjskega muzeja in ZVNKD Novo mesto je vodil kustus arheolog Borut Križ.
Pusti Gradac - podružnična cerkev Vseh svetih
Na znanem in v daljšem časovnem obdobju poseljenem v okljuku reke Lahinje leži cerkev Vseh svetih. Ob sanacijskih delih na stavbi je bila odstranjena stranska lopa, arheološko sondažno raziskovanje pa je poizkušalo dokazati ostanke starejše in mlajše lope oh cerkvi.
Najdeni ostanki so obstoj starejšega prizidka potrdili, vendar rezultati za rekonstrukcijo ne zadoščajo.
Delo ZVNKD Novo mesto je vodil konservator arheolog Phil Mason.
Stari grad nad Podbočjem
Na izstopajočem hribu, kjer leže ruševine srednjeveškega gradu, je
v prazgodovini stalo utrjeno gradišče. Že nekaj let tu potekajo raziskave Arheološkega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pa raziskuje predvsem srednjeveške kulturne plasti. Delo vodi dr. Mitja Guštin.
Veiikc Maicnce - cerkev sv. Martina
Zaradi širitve in urejanja pokopališča ob cerkvi sv. Martina v Vel. Malencah je bil izveden arheološki poseg, ki je po predvidevanjih razkril ostanke rimske podeželske vile, z dobro ohranjenimi temeljnimi zidovi, tlaki in sistemom ogrevanja. Drobne arheološke najdbe, kot so novci, sponke in ostanki lončene in steklene posode, potrjujejo časovno vpetost najdišča v prva stoletja po Kristusu. Za presenečenje pa so poskrbele večje jame pod antičnimi zidovi, kjer so bile najdene lončene črepinje, kamniti odbitki in drobne kamnite sekirice. Časovno ti predmeti sodijo v čas bakrene dobe.
Drugi poseg na območju Vel. Malcnc pa je bil potreben oh koncu leta, ko so ob izkopu jarka za PTT naleteli tako S kot Z od pokopališča na nove antične ostanke.
Arheološko izkopavanje ZVNKD Novo mesto sta vodila konservatorja arheologa Phil Mason in Uroš Bavec.
Mojca Ramšak BERNARDA POTOČNIK, HMELJNIK

Mviicttjapknoiskc druHm-
?y*
Naslovnica knjige Hmcljnik Bernarde Potočnik
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2 /1995
Način živijenja plemiške družine Wambo!t von Umstadt
med prvo in drugo svetovno vojno
(Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 22)
Avtorica se v knjigi, ki je njena diplomska naloga na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, loteva problematike načina življenja plemstva, hmeljniških Wamboltov med vojnama. Zapuščino družine Wambolt je Bernarda Potočnik dokumentirala na podlagi arhivskih virov in gradiva iz različnih dokumentacij in na podlagi izbrskanih dejstev, preverjenih tudi po ustnih virih (in obratno), in tako oživila čas, prostor in okolje, ki jih nikoli ni doživljala, podoživljala pa jih je posredno v svojem delu. Zunanje in duhovno okolje tega plemiškega sveta je ob odlični organizaciji gradiva predstavila v obliki pisnega in vizualnega materiala, sporočila pa je jasno in berljivo strnila v knjigi, ki se lahko bere tudi kot "dokumentirano romanopisje".
Knjiga je razdeljena na pet poglavij, ki vključujejo zgodovinsko poreklo družine in njeno družabno življenje, vlogo posameznih članov, njihovo versko in politično usmeritev (1. poglavje), bivalno kulturo na gradu Hmeljnik (2. poglavje), družinski krog in vzgojo otrok, splošne družbene norme tistega časa in prisotnost drugih nečlanov družine, ki so po emocionalni poti vstopali v življenje družine (3. poglavje), medsebojne odnose, prijateljske stike, izobraževanje, navade pri mizi in druge vsakodnevne navade ter lov kot pomembno sestavino aristokratskega življenja. Družinske člane predstavlja tudi skozi njihovo korespondenco. Avtorica je tu v vlogi komentatorske, ki razlaga nejasnosti, in prevajalka (4. poglavje). V zadnjem, petem poglavju knjige osvetljuje tudi celotno organiziranost gospodarjenja na gradu in
njegovo usodo med drugo svetovno vojno in po njej, gospodarstvo in ekonomijo posestva.
Dejstvo je, da je grad Hmeljnik s svojim dominantnim položajem simbolno izražal priviligirani družbeni položaj ne le njenih lastnikov, marveč tudi zaposlenih na gradu, ki so prav tako uživali sorazmerni družbeni ugled ("Dekle, kije služila na Hmeljniku, je bila bolj imenitna."). Ib je pripeljala na obliko, ki jo izraža tudi v tehniki pisanja. Pri ubeseditvi raziskovalnega gradiva je uporabila avtorsko analizo. Avtoričina pozornost in smisel za dokumentirano niansiranje podrobnosti, ob tem pa še premišljen izbor besed in izvrstni prevodi gradiva iz nemščine, dajejo knjigi sočnost, njena dokumentirana pripoved pa nas ne odvrača od problema etnološkega raziskovanja. S subjektivno ustvarjalnostjo daje tekstu razsežnost pragmatično-poetičnega načina pisanja etnologije, kije lahko privlačen tudi za neetnologc.
S knjigo Hmeljnik: Način življenja plemiške družine Wambo!t von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno je avtorica pravzaprav zorala doslej slabo obdelano zemljo in posejala seme na doslej v etnološki raziskovalni praksi skoraj neobdelano njivo raziskovanja življenja plemstva. Razen člankov Alenke Auersperger o načinu življenja na gradu Krumperk pri Domžalah v prvih desetletjih 20. stoletja in etnološke obravnave gradu Vod-riž Gorazda Makaroviča ter redkih študentskih seminarskih nalog študentov etnologije, ni imela na razpolago nikakršnih drugih zgledov etnoloških raziskav, ki bi ji olajšale orientacijo v prostorih gradu Hmeljnik in med njenimi prebi-
valci. Zaradi vsega naštetega seje uredništvo Knjižnice Glasnika Stovenskega etnološkega društva odtočilo, da je poskus tovrstne obravnave tako uspešen, da bi ga veljalo v celoti objaviti. Uspešnost dela je z govorico lesketa v očeh potrdil tudi eden glavnih protagonistov v knjigi in tudi sicer pri nastajanju diplomske naloge najpomembnejši pripovedovalec iz vrst nekdanjih plemičev, Philipp Wambolt, ki je bil verjetno najpaz-
ljivcjši poslušalec pri zagovoru Bernardine diplomske naloge na sedanji hmeljniški žagi 30. maja 1994 in predstavitvi knjige v novomeški Knjižnici Mirana Jarca 8. decembra 1994. Obakrat se je kot s "časovnim strojem" povrnil v čas svoje mladosti in občuteno ugotavljal, skupaj z vsemi prisotnimi, da obstaja v tem delu uravnovešen odnos med etnološko znanostjo in človekom, ki ga etnologi zremo in preučujemo.
Jakob Savinšek: Osnutek za spomenik v Šentjerneju, 1958, pt. mavec; fototeka Moderne galerije Ljubljana
Milan Markelj ŠINIGOJEV PROTIVOJNI ROMAN

MHZSTMUEM1
NABOJ
/n tStoveoijo
tM&n o
drA-Ittnevfti
wjn}

Naslovnica Šinigojevega romana Neizstreljeni naboj
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2/1995
Mladi pisatelj Damijan Šinigoj iz Novega mesta odločno stopa v slovensko literaturo, izdal jc namreč že svojo drugo odmevno knjigo. Prvencu Vojake ubijajo, mar ne, ki jc izšel pri založbi Amalictti leta 1991, je ob koncu minulega leta sledil roman Nciztreljeni naboj, ki sta ga izdala skupaj Amalictti in založba Slon. Šinigoj sc z obema knjigama vpisuje v slovensko pisateljsko srenjo kot pisec, ki mu jc pri srcu vojaška oziroma vojna tematika.
Medtem ko v prvi knjigi popisuje težke izkušnje slovenskega vojaka z nekdanjo JLA in njenim sodstvom, pa v drugi riše usode več literarnih junakov v času slovenske osamosvojitvene oziroma, kot ji tudi rečejo, desetdnevne vojne. V obeh delih si torej stojita nasproti slovenski vojak in JLA, le daje spopad med njima v prvi knjigi izrazito na osebni ravni (gre za boj posameznika z močno in mogočno vojaško organizacijo), medtem ko se v drugi knjigi položaj posameznika začrtuje nekoliko bolj zapleteno, saj gre po eni strani za spopad,vkate-rem ima posameznik sicer za seboj večinsko voljo slovenskega naroda, vendar jev svojem boju proti sistemu, ki je v tem primeru vojna z vsemi svojimi človeškimi nesmisli in nasilstvi, kljub temu sam. Osnovna tendenca romana je namreč izrazito protivojna in v skladu s to usmeritvijo se utemeljenost posameznikove akcije v volji širše narodne skupnosti kaže le kot možen okvir osmišljanja, vendar ne dovolj močan, da bi premagal temeljno kruto resnico, ki pravi, daje posameznik le kolešček v mehanizmu, ki se vrti mimo njegove volje in moči.
Ponuja sc nam še ena zanimiva primerjava, ki morda ni najbolj ustrezna, vendar pa omogoča osvetliti roman tako, da se pokaže nekaj njegovih posebnosti, ki bi jih sicer lahko spregledali. Gre za primerjavo med literaturo, ki jc nastala po drugi svetovni vojni, in literaturo, ki nastaja po slovenski
osamosvojitveni vojni. Prvo jc pospremila najprej heroična, črno-bela, propagandistična, lahko bi rekli tudi politično dirigirana, spod-bujevana in usmerjena literatura, oh nji pa obsežen val spominskih in publicističnih del, prav tako bolj ali manj v okvirih črno-belega prikazovanja. Šele precej kasneje (če izvzamemo Kocbekove novele Strah in pogum) so obotavljaje in previdno sledila dela, v katerih jc idealna podoba dobivala razpokice in praske in jc skozi veličastni hero-izem začela pogledovati tudi umazana barva vojne. Kratki, a zgodovinsko nedvomno izjemno pomembni osamosvojitveni slovenski vojni pa jc sledilo le nekaj malega publicističnih del, političnih pregledov in zarisov. Kot prvo večje literarno delo sploh pa se je pojavil Šinigojev roman Neizstreljeni naboj. Na nek način bi lahko presenečalo, da to prvo literarno delo ni podalo ne sla-vospevne ne heroične podobe zadnje vojne, ampak je takoj prišlo pred bralce z večplastno resnico o vojni in z močno protivojno filozofijo.
Ko iščemo razloge za to, sc nam kaže kot precej močan razlog v pisateljevi usmerjenosti, značilni tudi v prvem romanu, to je navezanosti na vire in na resničnost. Šinigoj ne ustvarja literarnih zgodb, fikcij v pravem pomenu te besede, ampak v bistvu literalizira realne dogodke. Morda tudi zaradi tega o sebi ne govori kot o literatu. Pravi, da njegova literatura ni "prava literatura". Svoj roman je zasnoval skoraj v celoti na pričevanjih znancev in prijateljev, ki so se usodnega junija 1991 znašli v vrtincu dogodkov kotvpoklicani pripadniki Ičri-torialne obrambe ali na služenju vojaškega roka v JLA. S tem se je seveda zavezal in odločil za povsem določeno optiko zrenja dogajanja. Tl) seveda ni optika, ki jo uporablja pisatelj tradicionalnega romana, v kateri avtor vidi vse in mu je razvidno tudi najskrivnejše tkanje dogodkov. Šinigoj v romanu zre do-
Milan Markelj ŠINIGOJEV PROTIVOJNI ROMAN
Franci Šali
Ilustracija naslovnice knjige V dedovi grapi Ivanke Mestnik je delo Jožeta Kumra
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2/1995
gajanje skozi oči in doživljanje mladega človeka, ki ni posvečen v ozadje dogajanj, zato vse skupaj doživlja kot nekaj zmedenega, kaotičnega, nepreglednega. V tej optiki tudi ni prostora za ideološke razlage, saj avtor gleda s svojimi junaki dogajanje povsem človeško, normalno, vidi tako strah kot pogum, tako razumljivo preračunljivost kot zanesenost, tako resnost kot neresnost, tako odločenost kot obotavljivost, ne presega občutij in vednosti, danih posamezniku, o kakovosti in utemeljenosti svojih dejanj. Zaradi tega so Sinigojcvi junaki na prvi pogled zelo vsakdanji, a bralcu človeško blizu in sprejemljivi.
To je vrednota Šinigojevcga romana, a hkrati se kaže tudi kot njegova pomanjkljivost, če ga jemljemo dobesedno. Razumeti in gledati ga moramo v širšem kontekstu sedanjega časa, ki nam govori, da je čas ene same resnice za vedno minil, da je zdaj čas več resnic, tako v znanosti kot filozofiji in seveda tudi v literaturi. Ene same, zveličavne resnice ni več, o vsem je mogoče izrekati več resnic, priznani in enakovredni so različni pogledi in perspektive, pri čemer sc različnosti med seboj nc izključujejo in ne izrivajo. Šinigojeva podoba slovenske osamosvojitvene vojne je pač taka, berljiva, človeška, protivojna, drug pisec bo najbrž ustvaril drugačno.
NOVOSTI DOLENJSKE ZALOŽBE
Ivanka Mestnik V DEDOVI GRAPI
Siga, IS. knjiga
Ni je menda zapeljivejše lepotice, kot je Krka. Ta reka je že marsikoga priklenila nase in uročila z močjo svoje lepote, osvežujočim mrzlikavim hladom v vročičnih pasje pripekajočih poletnih dneh, lenobno otrplim koketnim poležavanjem v dnu krasaste, z vinogradi in zaselki porasle vijugaste doline, tu in tam zagozdene v ozke, globoke tesni, skozi katere ta skakljaje žubori ali se poganja in razpenjeno pada vase ali zajeta in speljana na mlinska kolesa melje skorje domačega kruha.
Življenje z njo je zgodba. Ena takih seje zapisala Ivanki Mestni-kovi, kjer je reka še najbolj umaknjena mimoidočim očem, tam, kjer je najgloblje zarita v tesni, tam, kjer je še skoraj deviško sama, kjer se vanjo skoraj še nc natekajo druge vode, tam, kjer je pravzaprav tekla pisateljičina mladost, v lepoti, bogato otroštvo.
Zgodba se dogaja na pripovedni in simbolni ravni. Prva raven odkriva daljna obzorja pripovedovalkine
mladosti ali otroštva, čeprav z razgledi današnjice, ko mestni pobič pride na počitnikovanje k svojemu stricu v dedovo grapo. Tu videva in razpoznava svet in življenje ljudi, odraslih in otrok na borni zemlji ob Krki. Stric France ga varno vodi do novih spoznanj prek raznih doživetij, a tudi sam hote ali nehote pada vanje, saj je ves radoživ in radoveden, iščoč in preiskujoč. Tako odkriva in doživlja reko, stričevo življenje in njegove poglede, življenje, radosti in trpkosti preprostih, z zemljo in živalmi spojenih domačij, lepoto in skrivnostnost gozdnih juter, šegavost in iskrivost njenih ljudi, nagnjenih tudi k raznim potegavščinam, kar vse ga ob koncu počitnikovanja pripelje do zapuščenih, zavrženih in pozabljenih kosov predmetov, počivajočih v razpadajočih, v trhli hiši njegovega deda, med katerimi najde tudi kovček, s katerim se je ta vrnil iz daljnega Clevelanda v svojo suhokra-jinsko grapo, s katro je sedaj fantič
Franci šaii po vseh počitniških pripctijajih in NOVOST) DOLENJSKE doživetjih nerazdružijivo povezan ZALOZBA morda tudi zavezan.
tn tu bi se tahko začeta simbolna raven te zgodbe. Namreč, biti in ostati zvest svojemu rodu, svojim koreninam in izročitom, tjubiti tepoto narave in jo spoštovati, ceniti in razumeti preprosto, trudno živtjcnjc matega čtoveka, potno skrbi in bojev za obstoj, okusiti razkošje prijatetjstva in sotidarnost v stiskah ati vsakdanjih sosedskih odnosih, začutiti in
použivati ugodje svobode, poštenja in medsebojnega zaupanja ter tjubiti in biti ponosen na to, kar si in s čimer si.
tvanka Mestnikova ta svet vrednot in ideatov zrcati, da hi morda vendartc dojeti, kako marsikaj v našem siceršnjem živtjenju še zda-teč več ni takšno, čtovečno, pa bi ga mogto povsem razvrednotiti in v temetjih ogroziti.
Posebno mikavnost omenjene zgodbe so tudi itustracije Jožka Kumra.
Naslovnica pesniške zbirke Mitje Bukovca Univerzalni Honio habilis
ODMEV! [N ODZ)Vt Rast 1-2/1995
Mitja Bukovec
UNIVERZALNI HOMO HABILIS
Siga, 20. knjiga
Mitja Bukovec je eden redkih nitadih pesnikov na Dotenjskem, ki ne išče pesniškega sozvočja s to htago, gričevno, matcc zasanjano pokrajino, z njeno zemetjsko tepoto in naturo, saj pesnik kot da ne živi v njej in ne z njo, kot da je v nagtici, čez noč zapusti) svojo mtadost, sanje, vzgib in utrip srca, sc razte-tcsil in presek) v duhovno brezčasje, zroč v ta čas z jedkim očesom, kakor čisti razum v svojo tuzemsko žrtev. In tako neprizanestjivo jedka svojo resnico v tem razčustvenem, posu-rovetem, htadnokožnem biznis-potrošništvu.
O sebi in svojih pesmih, ki jih razporedi v tri detc-Eigcr Cottcc-tion, Definicija pogorete kašče in Medvek - v uvodu v zbirko spregovori v natanko takšnem jeziku, v kakršnem sc nam kaže skozi ves svoj pesniški izbor: kot čtovek in pesnik najmtajšega avantgardnega ptjuska v stovenski poeziji. Nekaj Podbevškovega je v njem, čeprav ne v tako sitoviti in erotični podobi; botj umirjeno, htadno, nestrast-veno, navidez neprizadeto, raz-hrepenjeno, svinčeno hoteče niza in upesnjuje svoj notranji svet pred nas in nam skoraj ne dovoti vstopa vanj in ztitja z njim. Hermetičnost je dokaj razvidna poteza, ki se vteče skozi zbirko, in te v nekaterih pesmih ati verzih sc totiko razpro vsebinski pomeni rabe posameznih besed ali besednih zvez, da je
mogoče ohraniti spoznavni kontakt s cctoto njegove govorice oziroma njeno sporočitnostjo.
Z njo Mitja Bukovec prebode in razprši tirične in estetske batončke, uniči mavrice cvetne poezije. Svet sc mu ne zdi pravšen za tako pes-ncnjc. Zemtja in čtoveštvo sc mu kažeta sceta in od btizu. Takšen pogtcd ni ravno osrečujoč in pomirjujoč. Vse preveč je v njem krute ncidihčnosti, iznakaženosti in raznovrstne pohabe. Čas je za premislek in resen poseg. Ljubezen, zatju-htjenost. Atije sptoh primeren trenutek za takšna čustva? Morda za tjudi preproste vsakdanjosti, zanj ta dosti ne pomenijo, vsaj zdaj ne, a tudi sicer se mu zdi, da takšna intimna čustva niso njegova interesna zadeva. Svet sicer ljubi, čeprav hoteče tega in pritiska nanj, čeprav ga zaskrbljeno zre, čeprav mu ubija vesetje in jemlje sproščenost. Živeti z njimi in v njem v jeziku čiste misti in misteče poezije sc mu razpira kot njegova pot, kot tisto, ki najbotj ustreza njegovi duši. Z nami je torej kot človek duha človeške kutture, kot osebek tega ptancta, kot ozaveščeni in osveščeni det čtoveštva, Zemtje in Kozmosa. Hoče sc mu razmištjanja, večnosti, ne sanj in sanjaštva, prihodnosti. Ne zaveže sc utopiji, pač pa mistečemu živtjenju. Le to daje čtoveštvu prihodnost in na nek način večnost. Miset je svettoba, je beg in pobeg iz teme,
Naslovnica pesniške zbirke Jalova setev Jožeta Sevljaka
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2/1995
je rešitev pred temo in večno nočjo in je edini aii vsaj najboij zanesljivi porok preživetja. Misel, ljubeča misel ati pomislek, kako si ne
Jože Sevtjak:
JALOVA SETEV
Utva,)3. knjiga
To naj bi bile pesmi "življenju, ki naj kljub vsemu zmaguje", kot pravi pesnik Jože Scvljak v tej svoji zbirki Jalova setev, ki jo je razdelil v enote: Je pobožam. Mrzlo sc reži, Na dno, v katerih upesnjuje srečanja z neizbežnimi trenutki odhajanja, minevanja, umiranja. Gre pravzaprav za pesmi, posevke smrti, ki se Sevljaku zde kakor jalova setev, ki jih seje ledena hinavka ali bela žena, smrt torej, s katerimi ta polni prstene jaške s prstenimi ostrešji na širni beli ponjavi, kamor pač vsakogar prej ko slej pripeljejo stopnice življenja.
Kaj pravzaprav smrt je, kakšna je, kakšne si je ni želeti, če je že vsakomur usojena, premišljuje pesnik ob osebnem, čustvenem dotiku z osebami, ki jih je le-ta objela in odpeljala k sebi, na svoj dom. Smrt ne sprejema, smrt jemlje. Ona je tista, ki ugrablja življenja. Ljudje bi živeli, tudi če jim je težko, boleče pri duši ali telesu. Za smrt sc ponavadi ne odločajo, samomori so prej izjema, čeprav na Slovenskem precej pogosta. JJoče sc jim toplih dlani, pozornosti, ljubezni, zelenih domačij. Sam je v naročju svojega doma, pripetega na strmi klanec, pri ognjišču svojega rodu, kamor vabi vse raztepene, pokopane daleč na tujem, da hi skupaj z njimi preživel večer ob peči, kjer vre kaša, držeč se za roke, ker si to želi njegovo srce. Smrti pravzaprav ni, dokler so živi spomini, dokler mrtve duhovno oživljamo, z njimi posedamo in sc jih dotikamo z dlanmi. Smo, dokler smo; torej kot ljudje, kot rod, kot živa ognjišča.
Pa vendar je odhod na prsteno dno nekaj posebnega in za vsakogar osebna zadeva, za najbližje pa boleč trenutek. Živi naj bi ga osebno laj-
smemo zapravljati in zapraviti možnosti, da tudi jutri in pojutrišnjem kot vrsta ostanemo in gremo dalje.
šali, bili pozorni do odhajajočih, še posebej do tistih, ki jih pestijo onemoglost, samota in trpljenje v bolečinah. Radoživost naj hi čutila in razumela nemočnost človeka v krempljih smrti, še posebej, če gre pri tem za osebo, kije leta že zdavnaj ne nosijo; kojih je bilo že toliko, dajih mukoma nosi in komaj premaguje še zadnje stopnice k neskončnim belim poljanam, v večni negib in zagreb. Ko pogrinjaš rjuhe drugim, pravi pesnik, vedi, da boš nekoč tudi ti na vrsti, la, smrt namreč, neslišno in nevidno lega na nas kot prah, nas pregrne in s prstjo zapolni usta. Sosed v ilu te sprejme; potem nisi več sam kot mrtev med živimi, ki so tedaj ob tebi in to objokujejo. Rešen si, odrešen in spravljen sam s sabo in s svetom.
Pesniku se zdi, da so vsi posevki smrti jalove setve. Ledena hinavka, ki se mrzlo reži, kosi, polni z mrtvimi svoje prstene jaške, jih zagreba s prstenimi ostrešji. Njih roke zaman brezmejno lačne hrepene po dotikih. Svet je razklan, razpolovljen in pregrajen na dvoje. Prehodi nazaj niso možni. Le srce živih zmore misliti in čutiti ter oživeti vse in spraviti vse v eno, v neminljivo celoto.
Odhajanje je asimetrično, asinhrono, mimobežno, zato je vselej boleče. Dom človeka še potrebuje: živina čaka, polja kličejo, hočejo ga, pričakujejo ga, ne zavedajo sc gospodarjeve minljivosti, so kot nedolžni malčki, ki jim je vse večno, trajno neusahljivo. A človek odhaja stran, drugam, kakor pač hoče ledena hinavka. V opreki z njo je življenje, ki ni jalova setev, ki naj kljub vsemu zmaguje. "Naj," pravi pesnik in jaz bi ponovil z njim.
JOŽE PRINČIČ
NACIONALIZACIJA NA OZEMLJU LR SLOVENIJE 1945-1963
Naslovnica Prinčičeve knjige Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije
Jože Prinčič
NACIONALIZACIJA NA OZEMLJU LR SLOVENIJE 1945-1963
Seidtova zbirka, 12. knjiga
lože Prinčič, zgodovinar, znanstveni sodeiavcc na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljuhijani, sc v svojem strokovnem dciu ukvarja predvsem s proučevanjem gospodarskega razvoja Siovenije po drugi svetovni vojni. Tako je objavi) knjigo o industrializaciji na Slovenskem, izšta je pri Doicnjski za-tožbi, pregled virov nacionalizacije, kateremu pa je zdaj sledita še knjiga o štirih etapah povojne naciona-hzacijc ah podržavtjanja privatne tastninc, in sicer stednja v sodc-tovanju s prej omenjeno zatožbo. Avtor v tem svojem novem znanstvenem detu najprej predstavi sovjetsko teorijo o izgradnji sociali-stične države ter postopno udejanjanje nacionatizacijskih načrtov v Sovjetski zvezi po oktobrski revo-tuciji, nato pa taktiko postopnega omejevanja in odpravtjanja privatnega sektorja na t)ch nove Jugo-stavije, kakor si je oboje zamishta KPJ v razmerah doma in v svetu po koncu druge svetovne vojne.
V nastednjih treh poglavjih avtor podrobneje predstavi najnovejše faze podržavljanja na Slovenskem. Patriotični nacionalizaciji (1945-1946), za katero je značilno prehajanje zasebne lastnine v državno last kot kazen za dejanja, ki so bila v novi zakonodaji označena kot protinarodna in protirevolucionarna, je sledila nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij (1946-1948) v državna gospodarska podjetja ali pa njihova ukinitev in dodeljevanje osnovnih sredstev drugim podjetjem in ustanovam. Tema dvema sta sledili še nacionalizaciji preostalih zasebnih industrijskih, rudniških, kreditno-zavarovalnih, energetskih, zdrav-
stvenih in kulturnih, trgovinskih in trgovskih ustanov (1948-1950) ter kasneje še podržavljanje zemlje kmetov, če so posedovali nad deset ha (1953), in zemljišč za gradbene potrebe (1962). V ta čas sodi tudi nacionalizacija (1959) večjih stanovanjskih in poslovnih zgradb.
Tako je KPJ postopno ustvarila močan državni gospodarski sektor kot temelj za razvoj socializma. Avtor ugotavlja pri tern pozitivne in negativne učinke. Med prve uvršča hitrejši in vsestranski gospodarski razvoj, odpravo gospodarske zaostalosti, zmanjševanje socialnih razlik, dvig življenjske ravni, med negativne pa nesmiselno uničevanje štcvilnh podjetij in večkrat negospodarno ravnanje s stroji, opremo, strokovnim osebjem in zemljo, slabo gospodarjenje z nacionaliziranim oziroma splošnim ljudskim premoženjem, ugasnitev podjetništva in zanemarjanje tržnih načel.
Kasneje je kriza državne lastnine privedla do razvoja samoupravljanja z družbeno lastnino na ravni podjetij in ustanov ter vse večjega soočanja z zakonitostmi blagovne narave proizvodnje dobrin in storitev, kar pa ni prineslo takšnih gmotnih učinkov v neizprosni svetovni tržni ekonomiji, ki bi utrjevali prednosti socialističnega ekonomskega in družbenega sistema. Prišlo je do njegovega tragičnega propada (1991) in do ponovnega vračanja k zasebni lastnini in kapitalistični družbeni ureditvi. O tej zgodbi seveda avtor več ne piše, saj je ta že izven predmeta njegovega proučevanja in neoporečne znanstvene analize časa in razmer udejanjanja socialistične družbene uto-
Pijc;
Jože Dular
PROŠEL JE PISANI VUZEM
ODMEVI IN ODZIVI Seidtova zbirka, 13. knjiga
Rastl-2/1995
Pravzaprav se pod tem naslovom kranjske preteklosti, ki jih je Dular 125 zvrsti trideset pripovedi iz belo- natkal v nekaj desetletjih, udomljcn
Lucijan Reščič je iiustrira) nastovnico knjige Prošel je pisani vuzem Jožeta Dularja
med Belokranjci. Iz njih sc luščijo časi in podobe nekdanjosti, vse napisane z roko raziskovalca, zbiratelja zgodovinskih, etnoloških, kulturnih, umetnostnih, narodnostnih, socialnih plati življenja, še posebej vsega tistega, kar je na tak ali drugačen način še pričujoče v Metliki in njeni okolici, čeprav pisatelja kdaj pa kdaj pero potegne tudi do nekoliko bolj oddaljene Vinice ali pa celo na tuje, ko sledi drage in častitljive Belokranjce. Pri tem Dular ne zataji svoje tenkočutne literarne darovitosti, vendar z njo ne gre prek meje, ki jo terja in vzpostavlja pristop k snovi, ki ga je pritegnila in terjala, da jo prouči in zapiše. In moral je prebrskati marsikateri arhiv, poiskati nešteto drobnih pisnih in predmetnih znamenj preteklosti, se zadržati ob njih, razmisliti o njih, obiskati prc-nckatcrc žive priče, se z njimi pogovarjati in naposled vse skupaj ubrano in prav razvrščeno ter med seboj povezano ubesediti v kratke pomnike ne tako daljnega časa.
Zakaj, čemu vse to? Samo ne banalnih odgovorov, kot so: preteklostjo naša učiteljica, ne pozabimo na naše korenine, ozavestimo našo zavest in srce z ljudmi in njih deli, da ne bomo tavali v temi in da bomo vedeli, kaj nam je storiti! In kaj potem, če ne...? Potem je važno zgolj to, da te Dularjeve zapiske imamo! Sc posebej so dragoceni za Belokranjce, a nič manj za vse tiste,
ki jih nekdanjost te brczavc dežele in njih ljudi bolj in globlje zanima ali sc s preteklostjo poklicno ukvarjajo. Tb, da spoznanja in odkritja, pričevanja in opisovanja človeku -bralcu morejo vselej nekaj povedati in dati, pa menda je vsakomur jasno. Dularjevi zapisi bodo pač slehernemu dali tisto, kar bo v njih iskal ali našel, kar so, recimo, poljane njegove zvedavosti, marsikomu pa bodo ti šele odprli ali vsaj odškrnili duri k časom, ljudem, predmetom, skozi katere morda doslej še niso zrli, kaj šele, da bi skoznje radoživo vstopili.
Dular je iztrga) pozabi dragocenosti, zato da bi bilo v nas več nepozabljenega! Mislim, da je predvsem v tem pravi smisel in namen njegovih zapiskov in knjižne objave )e-teh, saj človek ne more živeti zgolj iz sedanjosti in te brez včerajšnjega, kar ne more biti. Ali kakor je zapisal Ivan Zoran v predgovoru h knjigi: Če je, recimo, ne bi imeli "ne bi vedeli ali brali o metliškem pustovanju pa o tem, kako so vozili in trobili postiljoni, malo ali nič ne bi vedeli o zadnjem metliškem tkalcu, o metliških podobarjih Jerebih, metliški mestni hiši pa o viniškem dvorcu, o graščakih Savinjških, o slikarju Gustavu Stuparju in o drugih belokranjskih znanih in manj znanih ljudeh." Morda še to: v lepo vnanjo podobo je knjigo vdel Lucijan Reščič.
ODMEVI IN ODZIVI Rast 1-2/1995
RAST-L.V), ŠT.1-2(31-32) MAJ 1995
VI
REVMA ZA
UTERATURO KULTURO <N DRUŽBENA VPRAŠANJA
GRADIVO ZA DOLENJSKI
BIOGRAFSKI
LEKSIKON



























































Kare! Bačer GRADIVO ZA DOLENJSKI
BIOGRAFSKI LEKSIKON (38)
RAJH - SNOJ HELENA koncertna pevka in igraika
R. 3. apr. 1893 v Zagradcu na Do!.. u.22.jan. 1970 v Cetju. V Kočevju se je učita petja in kiavirja in nastopata na koncertih in v spevoigrah. V Celju, kamor seje presetila z možem dr. Rajhom, je hita ena najbolj znanih gtedatiških igratk (Vdova Rošlinka, Gospa ministrica).- Zbornik občine Grosuptje H/1970, str.77 - s stiko.
RAJ M ER JANEZ slikar amater
R. I.t957 v Kopru. Živi v Črnomtju in se ukvarja tudi s stikarstvom. Razstavtjal že večkrat skupaj z drugimi pa tudi sam.- Dotcnjski tist XXXV/1984 23. febr. št. 8., str. 15 - s stiko. J. Dular, Pomembni Betokranjci, str.36.
Dr. Jože Ramovš (t947)
RAKOVEC ENGELBERI jezikostovec
R. 2. nov. [873 v Potjčanah, u. 4. maja 1960 v Ribniei. Gimnazijo je končat v Mariboru, študiral fitozofijo v Požunu in končat bogostovje v Innsbrucku. Bil je profesor ktasičnih jezikov, misijonar pri jezuitih, kaplan v Ribnici, župnik v Boštanju, med vojno pregnan od Nemcev, nato župnik pri Novi Štifti in Goriči vasi. Izdat je dve knjigi: Sestava človeškega jezika ati sptošna etimotogija ter Tbtmač stovenskega jezika ati slovenski ctimotog (oboje tudi v nemščini), vendar sta strokovno šibki. - SBL tlt, str. )8. Letopis ljublj. nadškofije 1967, str. 111 (datum smrti).
RAK) EL! JOŽEF šotnik
R. 22. jan. 1825 v Dot. Tbpticah pri Ložu, u. 8. febr. 1899 v Ribniei. Učitetjeval je v Dot. Ibplicah (1843 - 1848) in nato do smrti v Ribnici. Bit je pritjubtjen učitelj, organist in pevovodja Čitatniee, okrajni šotski nadzornik in čtan okrajnega šotskega sveta v Kočevju. Pisat je v Učiteljskega tovariša in Šotskega prijatetja. - SBL 111, str. 20 (pod gestorn Raktetj Frančišek).
RAMBSCH!(E)SS(E)L JERNEJ stikar, Valvasorjev sodelavec Podatki o rojstvu in smrti niso znani. Za Vatvasorja je risat grbe, ki so detno objavtjeni v Stavi vojvodine Kranjske, ter noše. V župnišču na Flomcu pri Kamniku pa je ohranjena oljna podoba Kalvarije z njegovim podpisom. - SBL 111, str. 21.
RAMOVŠ JOŽE sociatni delavce
R. 13. apr. 1947 na Homu pri Šentrupertu na Dot. Diptoniirat na višji šoli za socialne delavce 1978, promoviral na Teološki fakulteti v Ljubtjani iz filozofske antropologije in se izpopolnjeval v Munchnu. Knjižna dela: Alkoholno omamljen 1, H (1981, 1983), Boj za življenje družine (1983), Sto domačih zdravil za dušo in telo (1990). - Kdo je kdo za Slovence (1991), str. 215. Rast V/1994 št. 5-6, str. 408 - slika.
RANGUS JOŽE ljudski podobar
R. ok. 1807 v Vojniku na Štajerskem in od tam z dvema bratoma prišel v Gorenje Vrhpolje pri Šentjerneju. Ukvarjal seje z mizarstvom in stikanjem. Ko so avgusta 1826 tolovaji iz Bosne napadli Vrhpolje in potem še Gracarjev Turn, je te dogodke Rangus upodobil na dveh slikah: od prve se je ohranila samo fotografija (gl. posnetek v Grudnovi Zgodovini slov. naroda, str. 1083), medtem ko je druga ohranjena na vratih grajske kašče na Gracarjcvem Turnu. Tir je nastala šele I. 1875 po spominu, ko je bil Rangus v 68. letu. - TT 25. nov. 1954 št. 47, str. 10 - s sliko. Trdina ZD VH, str. 429.
RANT ALOJZU pravnik
GRADIVO ZA DOLENJSKI	R. 1. junija 1874 v Šturijah pri Vipavi, u. 27. jan. 1943 v Ljubljani. Maturiral na
BIOGRAFSKI LEKSIKpN	novomeški gimnaziji 1893, študiral pravo na Dunaju in promoviral I. 1909. Po
Rast 1-2 / 1995 prvi svetovni vojni je bil profesor na ljubljanski univerzi. Napisal je veliko člankov finanenogospodarske vsebine. - SBL 111, str. 25.
Dr. Anton Ratajee (1873-1939); reproducirano iz Koiedarja družbe sv. Mohorja, 1940
Marjan Ravbar
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rastl-2/1995
RANT GVIDO (ANTON) bogoslovni pisatelj
R. 16. jan. 1880 na Premu, u. 7. marca 1956 v Ljubljani. Napravil 3.- 5. razred gimnazije v Novem mestu, stopi! v frančiškanski red in promoviral v Freiburgu v Švici. Bil je gvardijan in provincial. Pisal je versko-zgodovinske, filozofske in vzgojne razprave. - SBL 111, str. 26.
RANT JOŽE stomatolog
R. 15. apr. 1896 v Godešiču pri Kranju, u. 22. jun. 1972 v Ljubljani. Zadnja dva razreda in maturo je napravil na novomeški gimnaziji, bi) med prvo svetovno vojno vojak, nato študiral medicino v Gradcu, Zagrebu in na Dunaju. L. 1945 je bi) imenovan za rednega profesorja stomatologije na ljubljanski univerzi. Bi) je ustanovitelj stomatološke klinike v Ljubljani. Objavljal je strokovne članke v domačih in tujih časopisih ter dvignil raven zobozdravstva na Slovenskem. L. 1970 je prejel Kidričevo nagrado. - SBL 111, str. 26. Loški razgledi 1986, str. 187 (datum smrti).
RANT MATIJA šolnik, sadjar in entomolog
R. 21. febr. 1844 v Martinj Vrhu nad Škofjo Loko, u. 6. febr. 1917 na Dobrovi pri Ljubljani. Napravil je pripravnico v Idriji in bil med drugim pomožni učitelj v Dobrepoljah. Pisal je v Novice in Učiteljskega tovariša ter izdal Opis najnavadnejših sadjereji škodljivih mrčesov (1883). - SBL III, str. 27.
RAPE ANDREJ šolnik in mladinski pisatelj
R. 30. nov. 1872 v Rafolčah pri Kamniku, u. 11. sep. 1940 v Ljubljani. Obiskoval je eno leto novomeško gimnazijo. I. 1894 maturiral na ljubljanskem učiteljišču, bil šolski nadzornik, izdal Četrto čitanko za osnovne šole, priredil za mladino pravljice Tisoč in ena noč in svoje mladinske spise izdal pod naslovom Mladini (1-Vlll). - SBL !!!, str. 27. 225 let, str. 382.
RATAJEC ANTON šolnik, publicist in prevajalec
R. 29. dec. 1873 na Bučki na Dolenjskem, u. 3. jan. 1939 v Šentvidu nad Ljubljano. Maturiral z odliko na novomeški gimnaziji 1894, končal ljubljansko bogoslovje, študiral matematiko in fiziko na Dunaju ter dosegel filozofski doktorat. Na škofijski gimnaziji, ki je pred vojno veljala za eno najboljših šol te vrste v Jugoslaviji, je poučeval matematiko in fiziko ter bil tri leta njen direktor. Objavlja) je članke o astronomiji, izdal Poljudno kemijo (1923 in 1924) ter prevedel Jules Vernovo povest Carski sel. SBL 111, str. 35.
RAVBAR MARJAN geograf
R. 27. jan. 1947 v Novem mestu. Po maturi, opravljeni I. 1966 na novomeški gimnaziji, je na ljubljanski univerzi študiral geografijo, diplomira), dosegel magistrsko čast in I. 1993 promoviral na podlagi disertacije Suburhanizacija v Sloveniji. Je direktor Inštituta za geografijo na Univerzi v Ljubljani. Njegovo strokovno usmerjenost kažejo številni članki, publikacije in knjige: Elektroenergetska izraba obstoječe zajezitve na reki Krki (1985), Kvalitetaokolja v občini Novo mesto (1986), Urbanizacija podeželja v občini Novo mesto itd..Sodeluje tudi v reviji Rast. - 225 let, str. 462. Rast IV/1993 št. 1/2, str. 121.
RAVNIHAR BOŽENA - NA'1 AŠAonkologinja in politična delavka, spomeničarka R. 18. marca 1914 v Ljubljani, maturirala v Ljubljani, študirala medicino doma, na Poljskem in v Pragi, promovirala v Beogradu 1940. Kot študentka je pripadala levo usmerjenim organizacijam, odšla 1941 v partizane, kjer je zavzemala odgovorne položaje v bolnicah na Rogu in Snežniku. Je rezervni partizanski major, odlikovana s številnimi odlikovanji ter imetnica partizanske spomenice 1941. ludi po vojni je opravljala pomembne naloge v zdravstvu, bila redni profesor na medicinski fakulteti ter sodelovala na številnih mednarodnih kongresih kancerologov. - SBL HI. str. 40. Slov. novice, 27.3.1995 - slika.
RAVNIHAR VLADIMIR pravnik in politik
R. 6. marca 1871 v Ljubljani (oče Božene), u. 18. nov. 1954 prav tam. Promoviral je na dunajski univerzi in bil 1896 - 1897 avskultant okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer je sodeloval pri Sokolu in pevskem društvu. Bil je državnozborski poslanec in ijubljanski župan (1935). - SBL III, str. 41.
Akademik Edvard Ravnikar
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 1-2 /1995
RAVNIKAR EDVARD arhitekt in akademik
R. 4. dec. 1907 v Novem mestu, u. 23. avg. 1993 v Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani (osnovna šola in realka), nato pa je študiral arhitekturo na Dunaju in v Ljubljani, kjer je bil Plečnikov učenec. Izpopolnjeval se je tudi v ateljeju Le Corbusiera v Parizu. Po vojni je bil profesor na tehniški fakulteti. Njegovo delo obsega področje arhitekture in urbanizma, likovne kulture, knjižne opreme in arhitekturno publicistiko. Med pomembnejšimi deli so: Kostnica padlih v L svetovni vojni na ljubljanskem pokopališču, Moderna galerija, Študentsko naselje, grobišči v Begunjah in na Rabu, Skupščina v Ljubljani, Moderna galerija v Beogradu itd. Zelo plodno je bilo Ravnikarjevo delo pri popularizaciji arhitekture v domačem in tujem tisku. Ravnikar je eden vidnejših slovenskih arhitektov po drugi vojni. Bil je član SAZU od 1970 in je imel naslov zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. - SBLIII, str. 44. Letopis SAZU 1969 20. knjiga, str. 85 - slika. Mladika XXX/1993 št. 7, str. 186 (datum smrti).
RAVNIKAR FRANC kipar
R. L apr. 1886v Radečah, u. 8. apr. 1948 v Mariboru. Po meščanski šoli je obiskoval obrtno šolo v Ljubljani, nato akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Kot strokovni učitelj risanja je poučeval do smrti na mariborski realni gimnaziji. Zaslužen je predvsem kot organizator likovnega življenja v Mariboru. Od del se je ohranilo le nekaj nagrobnih plastik in nekaj portretov. - SBL III, str. 45.
RAVNIKAR JERNEJ šolnik in glasbenik
R. 18. avg. 1856 na Vačah, u. 11. dec. 1920 v Krškem. Med drugim je učiteljeval v Krškem, Litiji in Mokronogu. S pedagoškimi članki je sodeloval v Popotniku in Učiteljskem tovarišu (tu je objavil prevod Didaktike Amosa Komenskega) ter za Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva napisal poglavje Vzgojeslovje. V letih 1907-1913 je bil deželni poslanec. - SBL 111, str. 45.
RAVNIKAR LUDVIK pravnik in politik
R. 21. avg. 1827 v Novi vasi pri Celju, u. 16. jan. 1901 v Ljubljani. Kot ljubljanski dijak (1839-1846) je mnogo občeval s pesnikom Prešernom, očetovim znancem. Kot pravnik je služboval tudi v Kočevju in Novem mestu (namestnik državnega pravdnika), kjer je bilo tedaj v službi še več Prešernovih znancev; odtod v Novem mestu razmeroma močna tradicija o Prešernu. Malo pred svojo smrtjo je Ravnikar objavil v Ljubljanskem zvonu kratek spomin na pesnika, ki pa vsebuje dragocene podatke o Prešernovi fiziognomiji in njegovi podobi v Wagnerjevi izdaji Poezij iz 1. 1866. - SBL III, str. 46. Kidrič, Prešernov album, str. 276.
RAVNIKAR - POŽENČAN MATEVŽ pesnik in zbiralec ljudskega blaga R. L avg. 1802v Poženku na Gorenjskem, u. 14. febr. 1864 v Predosljah. Bogoslovje je končal v Ljubljani in služboval kot ekspozit na Gori pri Sodražici (1833 - 1838) in kot kaplan v Semiču. Pod vplivom prof. Metelka in Emila Korytka je zbiral ljudsko blago. Njegove zapise so uporabili Vraz, Čelakovsky in Štrekelj (Alenčica Gregova sestra, Kralj Matjaž in Alenčica, Pegam in Lambergar). Prvi pri nas je zbiral tudi ljudsko prozo. V jezikovnem pogleduje bil pristaš Vrazove ilirščine. -SBL 111, str. 48. Cerkveni šematizmi navajajo kot rojstni dan 31. avgust, Slovenska književnost (CZ 1982) pa celo 18. februar.
RAVNIKAR TONE zdravnik in organizator zdravstvene službe R. 28. okt. 1901 v Ljubjani, u. 3. apr. 1971 prav tam. Medicino je študiral v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in tam 1928 promoviral. Leta 1941 so ga Nemci pregnali v Srbijo, od koder se je vrnil v Vinico, postal jeseni 1943 član upravne komisije SNOS, član IOOF in NOV za okrožje Črnomelj - Novo mesto ter je na osvobojenem ozemlju organiziral zdravstveno službo. Po vojni je bil med drugim sekretar Sveta za zdravstvo LRS in honorarni predavatelj na Medicinski fakulteti. Napisal je več člankov o organizaciji zdravstvene službe. - SBL 111, str. 52.
RAZDRIH FELIKS - STANE politični delavec
R. 18. maja 1901 na Vrhniki pri Ložu. Kot lesni delavec je organiziral delavsko gibanje na Notranjskem. L. 1941 je postal član rajonskega odbora OF in RK KPS za Loško dolino, na zboru v Kočevju 1.1943 pa je bil izbran za člana SNOS. - SBL III, str. 52. Delavska enotnost 7. apr. 1983 št. 13, str. 3 - slika.
Jakob Savinšek: Spomenik NOB, Otava, 1959, kamen, Kvasica v Beti krajini; fototeka Moderne galerije Ljubljana
KAZPKI MARTIN zdravnik
R. 3. nov. 1826 na Btcdu, u. 26. apr. 1888 v Novem mestu. Gimnazijo je obiskovat v Ljubljani, medicino študirat na Dunaju in promovirat 1858. Kot zdravnik v Postojni je imet opraviti z epidemijami škrtatinke, matarije in kotere. Bavit se je tudi z veterinarstvom in v času goveje kuge 1865 ter 1874 tjudem mnogo pomagal. Od 1884 do smrti je živet v Novem mestu. - SBLIII, str. 55
RAST L. V), ŠT.1-2(31-32) MAJ 1995
VII
REVMA ZA
UTERATUBO
KULTURO
DRUŽBENA
VPRAŠANJA
KRONIKA









Peter Štefančič KRONIKA
DECEMBER
Miklavžev knjižni sejem v šentjer-nejski osnovni šoli; foto: Milan Markelj
December 1994 - februar 1995
LJUBLJANA, 1. decembra - V Narodni in univerzitetni knjižnici so predstavili faksimilirano izdajo mape ekslibrisov Božidarja Jakca.
NOVO MESTO, 1. decembra - Novomeški župan Franci Koncilija je podeli) priznanje občine Novo mesto glasbenemu raziskovalcu Milku Bizjaku in predsedniku Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Antonu Ftičarju. Oba nagrajena imata največ zaslug za raziskovanje ustvarjalne dediščine slovenskega baročnega skladatelja Jakoba Frančiška Zupana (v tem letu je bila 260-letnica njegovega rojstva). Umetnik je sicer največ ustvarjal v Kamniku, vendar je največji del njegove zapuščine v arhivih novomeške kapiteljske cerkve in frančiškanskega samostana.
RIBNICA, 2. decembra - V Galeriji Miklove hiše so odprli razstavo del akademskega slikarja Rudolfa Kotnika iz Maribora. Avtorja in njegovega delaje predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Meta Gaberšek Prosenc.
ŠENTJERNEJ, 2. decembra - V tukajšnji osnovni šoli so v začetku meseca s sodelovanjem Mladinske knjige - Trgovina iz Novega mesta pripravili že 14. Miklavžev knjižni sejem. Tega dne se je tukajšnjim učencem predstavil pesnik Tone Pavček.
KAPELE, 3. decembra - Pred tukajšnjo osnovno šolo so odkrili spominsko obeležje sorojaku Andreju Žmavcu, znamenitemu pedagogu, prvemu slovenskemu enologu in pobudniku slovenskega zadružništva, ki je bil rojen pred 120 leti v Slogonskem, sedaj Vrhje pri Kapelah. Pri slovesnosti so sodelovali dramski igralec Polde Bibič, Pihalni orkester Kapele, pevski zbor in recitatorji domače osnovne šole ter moški pevski zbor iz Kapel. O pomenu Žmavčevega dela je govoril prof. dr. Jože Colnarič z agronomske fakultete v Mariboru, slavnostni govornik je bil minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc.
4. decembra so bile v Sloveniji lokalne volitve za župane in člane občinskih svetov.
NOVO MESTO, 4. decembra - V restavraciji Breg so odprli pregledno razstavo likovnih de) tržaškega slikarja in zdravnika Roberta Hlavatyja.
Predstavitev monografije akademskega slikarja in grafika Branka Sn-hyja (od desne: Branko Suhy, Igor Zidič, Bojan Božič); foto: Milan Markelj
NOVO MESTO, 6. decembra - V Dolenjskem muzeju so predstavili monografijo akademskega slikarja Branka Suhyja, kjer so predstavljena dela, ki jih je umetnik ustvaril od leta 1973 do letos. Osrednje besedilo je napisal direktor zagrebške Moderne galerije Igor Zidie, ki je knjigo tudi predstavil.
Miklavžev knjižni sejem v šentjernejski osnovni šoli; foto: Milan Markelj
\
LJUBLJANA, 7. decembra - Na decembrskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domuje Dolenjska založba iz Novega mesta predstavila tri knjižne novosti: Kitajske zapiske Alenke Aucrspcrgcr, roman Vladimirja Kavčiča Minevanje in dvojezično pesniško zbirko Ivice Jembriha Zemlja sme - Zemlja smo. Poleg predstavnikov Dolenjske založbe so bili na predstavitvah še avtorji del in ilustratorja Wang Huiqin (Kitajski zapiski) in Lucijan Reščič (Zemlja sme - Zemlja smo). Na predstavitev slednje knjige so z avtorjem Ivico Jembrihom in prevajalko Antonijo Baksa -Smel prišli še hrvaški veleposlanik Miljenko Žagar in predstavniki hrvaške občine Čakovec.
Z območja širše Dolenjske so na knjižnem sejmu sodelovale tri založbe: poleg Dolenjske založbe še Mondena iz Grosupljega in Založništvo Koce iz Starega trga.
NOVO MESTO, 7. decembra - V okviru tradicionalnih prireditev V sredo ob osemnajstih je bil v Dolenjskem muzeju gost večera hrvaški književnik Ilrvoje Uitrcc. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi njegova pravkar izšla knjiga Smogovci v vojni.
NOVO MESTO, 7. decembra - Tovarna zdravil Krka je že 24. podelila svoje nagrade. Dobilo jih je 29 študentov in IS dijakov, v vseh letih doslej pa jih je prejelo 1420. Nagrade sta podelila generalni direktor mag. Miloš Kovačič in predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj. Slavnostni nagovor je ime) predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik.
V okviru Krkinih raziskovalnih dni je potekal mednarodni simpozij, ki se ga je udeležilo več uglednih znanstvenikov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Simpozij je odprl rektor ljubljanske Univerze prof. dr. Miha Tišler, ki je tudi predsednik znanstvenega odbora Krkinega mednarodnega simpozija.
ČRNOMELJ, 8. decembra - V Špeličevi hiši je bila otvoritev prednovoletne likovne razstave belokranjskih umetnikov, ki jo je pripravilo KUD Artoteka; slavnostni govornik je bil Jože Mrzljak.
NOVO MESTO, 8. decembra - V Dolenjskem muzeju so nastopili svetovno znani indijski glasbeniki iz družine Shrivastava, Reshma (sitar), Girish Chandra (tabla) in Asha (tampura), ki so zaigrali tri starodavne rage.
Na predstavitvi knjige Bernarde Potočnik o ptentiški družini Wambo)t vonUmstadt je hi! navzoč tudi potomce te družine. Philipp Wam-bolt(vsredini): foto: Milan Markelj
Z otvoritve razstave v Dolenjski ga!eriji:avtor, akad. slikar Dušan Podgornik (v sredini), desno od njega: Bojan Božič, ZdenkoPicc!j; foto: Mitan Markelj
NOVO MESTO, S. decembra - Ob prednovoletnem srečanjti s poslovnimi partnerji so v avli poslovne stavbe GIP Pionir odprli razstavo del slikarja in pesnika Ervina MatešičaizTrhovelj.
NOVO MESTO, 8. decembra - V Knjižnici Mirana Jarca so predstavili knjigo Bernarde Potočnik Hmeljnik, način življenja plemiške družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno.
TREBNJE, 8. decembra - Na literarnem večeru v tukajšnji knjižnici so se predstavili pesniki mlade generacije iz Novega mesta in okolice, ki so izdali pesniško zbirko In P veritas.
NOVO MESTO, 9. decembra - Dolenjska turistična zveza jc skupaj s Turistično zvezo Slovenije pripravila regijski posvet o pripravah na zimsko turistično sezono. Podelili so tudi priznanja. Veliko zlato vrtnico je prejel Niko Veselič, najvišje priznanje, zlato plaketo za življenjsko delo, pa so podelili Alojzu Scriniju.
NOVO MESTO, 9. decembra - V mali dvorani Dolenjske galerije so odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Podgornika, nagrajenca 3. bienala slovenske grafike. Razstavo je odprl ravnatelj muzeja Zdenko Pieelj, o umetniku in njegovem delu je govoril Bojan Božič.
Otvoritev razstave det s 15. Krkinega srečanja stikarjcv; foto: Mitan Markelj
KRONIKA
Rastl-2/t995
NOVO MESTO, 9. decembra - V Gateriji Krka so odprti razstavo det 15. Krkinega srečanja stikarjev, ki je trajata od 16. do 22. oktobra v Novem mestu. Na ogted so bila dela Rada Jeriča iz Maribora, Bojana Klančarja in Tomaža Perka iz Cerknice, Jožice Medte iz Šentjerneja, Huiqin Wangovc iz Ljubljane, Dorda Petroviča iz Hrvaške in Ismarja Mujczinoviča iz Bosne in Hercegovine. O Krkinih slikarskih srečanjih je govoril predsednik KUD Krka Janez Bernik. Letošnje ustvarjalce je predstavil likovni kritik Janez Mesesnel.
DRAGATUS. 10. decembra - V Kulturnem domuje bilo srečanje belokranjskih tamburaških skupin, ki se gaje udeležilo okrog sto tamburašev.
KRŠKO, 10. decembra - Glasbena šota Krško in Skupnost slovenskih glasbenih šol sta priredili prvo revijo simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. V Kulturnem domu so sc predstavili orkestri iz Velenja, Vrhnike, Maribora, Novega mesta in Krškega.
NOVO MESTO, 10. decembra - V frančiškanski cerkvi je ime) predpraznični koncert mešani pevski zbor Pomlad, ki ga vodi zborovodkinja Jožica Prus.
ŠENTJERNEJ, It), decembra - V prostorih tukajšnje osnovne šole je imela praznični koncert Mestna pihalna godba Kamnik, ki jo vodi Franci Lipičnik. Prireditev, ki jo je organiziralo KUD Šentjernej, so poimenovali Kamniški večer.
ŠMARJEŠKE TOPLICE^ K), decembra - V Zdravilišču so odprli prodajno razstavo del Jožice Medle iz Šentjerneja.
NOVO MESTO, 12. in 13. decembra je Ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo v Domu kulture enodejanko poljskega satirika S!awomira Mrožka Na odprtem morju.
NOVO MESTO, 14. decembra - V Domu kulture je bi) koncert avstrijske pianistke Christine Witty.
NOVO MESTO, 15. decembra - Podjetje Vista 21 jev Bršljinu odprlo trgovino z galerijo. Ob otvoritvi prostorov je Bojan Radovič razstavil barvne fotografije Novega mesta iz adresarja, ki ga je založila ljubljanska založba Ars vivendi.
OTOČEC - Od 15. do IS. decembra je tu potekala L božična slikarska kolonija, ki sta jo na pobudo akademskega slikarja Janeza Kneza organizirala Galerija Otočec in Krkina družba Zdravilišča. K sodelovanju so povabili Nikolaja Bcera, Hermana Gvardjančiča, Apolonia Zvesta, Jožeta Tisnikarja, Henrika Marchla, Janeza Miša Kneza, Huiqin Wangovo, Marjana Skumavca, Jožeta Marinča, Antona
TREBNJE. 15. decembra - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je pripravita v Kutturnem domu predstavo Znameniti Stovenec, ki jo je uprizorit Trne Gogata.
LOŠK! POTOK - V prostori)) Nove Ljubljanska banke na Hribu so odprli prodajno razstavo olj, ptastik in grafik stikarja Vekostava Reparja z Vrhnike.
NOVO MESTO, 16. decembra - V prostorih kapitetjske proštijc je bita predstavitev dveh knjižnih novosti pisatetja !van Sivea, in sicer deto t n večno bodo cvetele tipe, ki govori o duhovniku P.P Glavarju, ter knjigo črtic iz življenja župnika Jakoba Aljaža Triglavski kralj. Predstavitve so se udeležili avtor fvan Sivec, glavni urednik Družine dr. Janez Gril in dramski igralec Andrej Kurent, ki je prebral nekaj odlomkov. Program so glasbeno popestrili Kamniški koledniki s pevcema Janezom Majcenovičem in Rokom Lapom ter citrarjem Tomažem Plahutnikom.
NOVO MESTO, 16. decembra - V Dolenjski galeriji so odprli razstavo del zelo znanega slikarskega samouka Jožeta Tisnikarja. Tokrat je predstavil 50 slik in 16 risb. V kulturnem programu je nastopil Slovenjegraški oktet. Nagovor je imel ravnatelj muzeja Zdenko Picelj, o umetniku in njegovem delu je govoril dr. Milček Komelj, razstavo pa je odprl novomeški župan Franci Koncilija. Ob tej priložnosti je izšel katalog z besedilom dr. Milčka Komelja.
ČRNOMELJ - Osnovna šola Mirana Jarca in učiteljica likovne vzgoje Natalija Orlič je povabila k sodelovanju belokranjske slikarje. Mladen Vukšinič, Janja Jakša, Erika Omerzel, Robert Lozar in Jože Vrščaj so se povabilu odzvali in dela podarili šoli.
METLfKA, 17. decembra - V Kulturnem domu so člani tukajšnje folklorne skupine Ivan Navratil in okteta Vitis pripravili celovečerni program.
SLOVENSKA VAS, 18. decembra - V Galeriji Hamer so odprli razstavo del petnajstih slikarjev, kiparjev in grafikov iste generacije, ki se je šolala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pori naslovom Generacija 1976.
18. decembra je bil v Sloveniji drugi krog volitev za župane. Na območju naše regije so bili izvoljeni: Novo mesto - Franci Koncilija, Šentjernej - Frane Hudoklin, Škocjan - Janez Povšič, Trebnje - Ciril Pungartnik, Črnomelj - Andrej Fabjan, Metlika - Branko Matkovič, Semič - Ivan Bukovce, Brežice - Jože Avšič, Krško -Danilo Sitcr, Sevnica - Jože Peternel, Kočevje - Janko Veber, Loški Potok - Janez Novak, Osilnica - Anton Kovač, Ribnica - Janez Rus, Grosuplje - Rudolf Rome, Ivančna Gorica - Jernej Lampret, Litija - Mirko Kaplja.
LJUBLJANA, 19. decembra - V Narodni galeriji so podelili enajst državnih nagrad za uspehe na področju šolstva. Med nagrajenci je bila tudi Alenka Knez iz Osnovne šole Mirna, ki seje uveljavila z izvirnimi metodami poučevanja.
ŠKOFJA LOKA - Med dobitniki Severjevih nagrad za najvišje igralske dosežke za lansko leto je tudi Drago Milinovič iz Ribnice.
BREŽICE, 20. decembra - Galerija Meke je odprla prodajno razstavo del akademskega slikarja Sava Sovreta, ki je ob tej priložnosti obiskal tudi učence tukajšnje osnovne šole. Umetnika je predstavil dr. Marko Jutcršck. Po otvoritvi razstave je lastnica galerije organizirala še božično - novoletni koncert v cerkvi sv. Lovrenca, na katerem je z nekaj arijami nastopila prvakinja ljubljanske Opere Milena Morača.
NOVO MESTO, 20. decembra - V avli Agencije za plačilni promet so odprli razstavo akvarelov in gvašev kamniškega slikarja Dušana Lipovca. Otvoritev je popestril nastop Mladinskega kvarteta godal Rožmarin iz Ljubljane. O umetniku je govoril umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Milček Komelj.
VIR PRI STIČNI, 20. december - Na tukajšnji turistični kmetiji Grofija so predstavili četrto lansko številko revije Slovenija, kjer so predstavljene dolenjske občine Grosuplje, Trebnje in Novo mesto.
NOVO MESTO, 22. decembra - V prostorih Zavarovalnice Tiha je bila predstavitev izredne številke revije Rast, ki je v celoti posvečena umetnostnemu zgodovinarju Jožetu Gregoriču. Gradivo je zbrala umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumcrič iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Lucijan Reščič pa je revijo oblikoval.
NOVO MESTO, 22. decembra - Na slavnostni seji občinske skupščine so podelili priznanja in nagrade občine Novo mesto za leto 1994. Častna občana sta postala prior kartuzije Pleterje Janez HoUenstcin in kapiteljski prošt Jožef Lap. Trdinove nagrade pa so prejeli ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar, pisateljica in knjižničarka Marjeta Dajčman in arhitekt Marjan Lapajne.
NOVO MESTO, 22. decembra - V mali dvorani Doma kulture so odprli razstavo del akademske slikarke Hilde Dugonjič-Mijatovič, ki že dalj časa živi kot begunka v Novem mestu. Razstavo sta pripravila Dolenjski muzej in Zveza kulturnih organizacij Novo mesto.
NOVO MESTO, 22. decembra - V avli grmske osnovne šole so pripravili prireditev Grmsko srečanje, na katerem je upokojena učiteljica in pisateljica Ivanka Mestnik predstavila svojo knjigo Izlet na modri planet. Večerje dopolnila študentka solo petja na ljubljanski Akademiji za glasbo Irena Vebuah, ki je nastopila oh klavirski spremljavi prof. Vlada Mlinariča.
NOVO MESTO, 22. decembra - Pri Knjižnici Mirana Jarca je bila zadnja akcija inscenatorja Matjaža Bergerja v Novem mestu pod naslovom Daj mi tisto, česar nimaš.
TREBNJE, 22. decembra - V Kulturnem domu je Občinski pihalni orkester Trebnje, ki ga vodi dirigent Igor Teršar, izvedel tradicionalni novoletni koncert.
TREBNJE, 22. decembra - Mladi literarni ustvarjalci iz osnovnih šol v občini Trebnje, ki izdajajo literarno revijo Srečanja, so povabili na obisk pisatelja Vitana Mala.
METLIKA, 23. decembra - Ljudska knjižnica je pripravila Koroški večer. Predstavili so četrti zvezek skladb za harmoniko mojstra igranja na elektronsko harmoniko Silvestra Mihelčiča, avtor je predstavil priredbe desetih koroških ljudskih pesmi, Mojca Molan je prebrala nekaj pesmi koroških pesnikov, Toni Gašpcrič pa je v pogovoru z Mihelčičem orisal njegovo delo v tridesetih letih, odkar ravnateljujc v črnomaljski glasbeni šoli. Metliški župan Branko Matkovič se je ob tej priložnosti zahvali) za pionirsko delo na glasbenem področju v Beli krajini tako Mihelčiču kot Ivanu Jerini iz Metlike.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke je imel dva božična koncerta, in sicer 25. decembra v župnijski cerkvi v Loki in naslednji dan v župnijski cerkvi v Radečah.
LJUBLJANA - Novomeški alpinist Vanja Furlan, ki seje lani izredno izkazal z vzponi v Himalaji, je bil proglašen za najboljšega slovenskega alpinista v letu 1994, njegova himalajska podviga pa za drugi in tretji največji vzpon slovenskih alpinistov v tujih gorah v letu 1994.
NOVO MESTO - Dolenjski športnik leta 1994 je postal kolesar novomeške Krke Gorazd Štangelj, za najuspešnejšo športnico regije pa je bila izbrana odbojkarica Jana Vernig.
LJUBLJANA - Državni zbor je na predlog predsednika Republike Slovenije izvolil v devetčlansko računsko sodišče Republike Slovenije dr. Janeza Gabrijelčiča iz Novega mesta.
Na otvoritvi razstave del slikarja Jožeta Kotarja (desno) je program povezoval Rudi Škof (v sredini); foto: Milan Markelj
ČRNOMELJ, 26. decembra - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je pripravila v Kulturnem domu novoletni koncert. Nastopili so mešani pevski zbor Črnomelj, moška zbora Beti in Črnomelj ter Lovski zbor Bele krajine in črnomaljska godba na pihala.
KRŠKO, 26. decembra - Zveza kulturnih organizacij Krško je pripravila Praznični pozdrav dnevu samostojnosti. Po slavnostnem nagovoru krškega župana Danila Siterja so podelili občinska priznanja. Veliki znak občine tokrat niso podelili, pač pa štiri znake občine. Prejeli sojih prof. Janez Ceglar za vodenje Pihalnega orkestra Senovo in šolskih pevskih zborov, prof. Drago Gradišek za vodenje Pihalnega orkestra Videm in Glasbene šole Krško, Planinsko društvo Bohor s Senovega in Kostak Krško. Tri priznanja občine so podelili ribiški družini in jamarskemu društvu iz Kostanjevice ter Francu Lckšetu iz Velikega Trna.
V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Svoboda in ženski oktet iz Brestanice ter literarna skupina in učenci Glasbene šole iz Krškega.
METLIKA, 26. decembra - Ženski pevski zbor folklorne skupine Ivan Navratil in oktet Vitis iz Metlike sta pripravita v župnijski cerkvi sv. Nikolaja božični koncert; dirigentka je bila Mateja Jakša.
NOVO MESTO, 26. decembra - V počastitev dneva samostojnosti so v gostišču Na Bregu odprli razstavo novejših de) novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Slavnostni nagovor je imel minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, o umetniku in njegovem delu pa je govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Za popestritev so poskrbeli mladi glasbeniki iz novomeških skupin Mercedes Band in Last Californians, violinistka Jelena Ždralc ter Joscp D erbezoa s svojo skupino.
ČRNOMELJ, 28. decembra - Prof. Milko Bizjak je imel v župnijski cerkvi orgelski koncert.
KRŠKO, 28. decembra - V Kulturnem domu sc je na celovečernem koncertu predstavil Slovenski oktet pod vodstvom Antona Nanuta.
Naslednji dan so pripravili za Krčane prireditev Kulturni pozdrav novemu letu. Nastopili so: ansambel Tonija Sotoška, Big Band Krško, folklorna skupina Svoboda iz Senovega, pevca Marjetka Podgoršek in Bojan Kaplan, mešani pevski zbor Viktor Parma iz Krškega, Plesna šola Krško in Pihalni orkester Videm.
DRUŽINSKA VAS - V penzionu Domen so odprli prodajno razstavo risb in skic znanega slovenskega impresionista Mateja Sternena.
NOVO MESTO - V tem mesecu je Dolenjska založba izdala naslednje knjige: Kitajski zapiski Alenke Auersperger, ilustratorka Wang Uuitjin; pesniško zbirko
JANUAR
Otvoritev razstave o slovenskih kozolcih; foto: Milan Markelj
v slovenščini in kajkavščini Zemlja sme - Zemlja smo hrvaškega pesnika Ivice Jcmbriha, prevod Antonija Baksa-Srncl, ilustrator Lucijan Reščič; roman Minevanje Vladimirja Kavčiča, ki je knjiga v dveh deliti: prvi (Ne vračaj se sam) je bila objavljen že 1957. leta in drugi del (Umiranje zla) s spremnimi študijami Tarasa Kermaunerja. Omenjene tri knjige so izšle v literarni zbirki Utva. V literarni zbirki Siga pa je izšla pesniška zbirka Sence skritih prikazni Romanc Novak, ilustrator Marjan Lipičar.
KOČEVJE, 7. januarja - V Šcškovcm domu so izvedli koncert flavtisti Cveto Kobel, violinist Volodja Balžalorsky in kitarist Igor Saje.
PLETERJE, 10. januarja - Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič je skupaj s predstavniki območne organizacije RK za Dolenjsko izročil priorju pleterske kartuzije Janezu Uollensteinu zlati znak organizacije za podporo in pomoč pri izvajanju humanitarnega poslanstva.
BREŽICE, 12. januarja - Društvo likovnikov Brežice je v počastitev 30-ietnice svojega delovanja skupaj s Posavskim muzejem pripravilo razstavo likovnih del več kot dvajsetih avtorjev, večinoma članov društva. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije Matjaž Mauser. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Brežice in oktet Orlica.
OTOČEC, 13. januarja - V Galeriji Otočec so odprli razstavo slikarskih del, ki so nastala na božično-novoletni slikarski kolonijivtem kraju.
NOVO MESTO, 13. januarja - V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo Slovenski kozolec. Razstavo je posredovalo podjetje Agens iz Žirovnice v okviru širšega projekta promocije Slovenije Poti kulturne dediščine. Avtor risb in maket je arhitekt Boran llrelja. Na otvoritvi so govorili ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, direktor podjetja Agens Slavko Mežek, ki je predstavil projekt Poti kulturne dediščine, in etnolog dr. Tine Cevc, ki je opozoril na pomen takih razstav za poznavanje in ohranjanje naše kulturne dediščine.
DOLENJSKE TOPLICE, 14. januarja - zdravilišče je skupaj z župnijskim uradom pripravilo v župnijski cerkvi koncert Ljubljanskih madrigalistov.
NOVO MESTO - 16. in 17. januarja je v Domu kulture gostovalo SNG Celje s satirično grotesko Slawomira Mrožka Na odprtem morju.
LJUBLJANA, 17. januarja - V Jožefovi galeriji je bila odprt razstava de) slikarske kolonije Slikarji otrokom, katere organizator je bila črnomaljska osnovna
JANUAR šota Mirana Jarca. Na ogled so bila likovna dela, ki so jih omenjeni šoli poklonili belokranjski umetniki: Janja Jakša, Erika Omerzel, Mladen Vukšinič, Robert Lozar in Jože Vršeaj.
NOVO MESTO, 18. januarja - Hrvaško kulturno združenje Novo mesto je v okviru kulturnih večerov V sredo ob osemnajstih pripravilo v Dolenjskem muzeju razstavo slik in grafik enega vodilnih sodobnih hrvaških umetnikov Daliborja Jelaviea. Umetnikova dela je predstavil višji kustos Jožef Matijevič.
GABERJU- Ivo Kuljaj, novinar in urednik pri Delavski enotnosti, je predstavil svojo knjigo Banda na prostosti, v kateri je predstavil 120 predvsem političnih osebnosti. Knjiga je izšla pri založbi Magnolija.
NOVO MESTO, 20. januarja - V Dolenjskem muzeju so odprli pregledno razstavo enega največjih slovenskih kiparjev, Jakoba Savinska. Razstavo je v Ljubljani lansko jesen pripravila Moderna galerija. Avtorica razstave Sonja Klemene je predstavila umetnika, razstavo pa je odprl novomeški župan Franci Koncilija.
Igralec Pavle Ravnohrib je prebral nekaj doslej še neobjavljenih Savinškovih pesmi. Pesmi kiparjeve življenjske sopotnice Mile Kačičeve pa sta prebrali Judita Zidar in avtorica (na sliki). Recitacije je z igranjem na kitaro spremljal Dušan Pavlenič.
Z otvoritve velike pregledne razstave del Jakoba Savinska v Dolenjskem muzeju; foto: Milan Markelj
i
J
SEVNICA, 21. januarja - 'tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je v Kulturnem domu GD Sevnica pripravila tradiconalno revijo pihalnih orkestrov Posavja. Nastopili so: Delavska godba na pihala pri GD Sevnica, pihalni orkester radeških papirničarjev, Pihalni orkester Kapele, Gasilska godba Loče, Pihalni orkester Senovo in Pihalni orkester Videm.
DOLENJSKE TOPLICE, 22. januarja - Učiteljice slovenskega jezika in kulture iz Argentine in Avstralije so bile na nekaterih dolenjskih šolah na enotedenskem seminarju, ki gaje organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
LOŠKI POTOK, 23. januarja - Župan občine Loški Potok Janez Novak je na seji občinskega sveta preje) dragoceno darilo ameriškega astronavta dr. Ronalda Rist^M/UbTS Šege, Prleškega rojaka, in sicer sliko, na kateri so posnetki izstrelitve, posadke, emblemi, slika Slovenije iz vesolja in ameriška zastava, ki je bila z odpravo v vesolju. Astronavt Šega je poslal to darilo takoj, ko je izvede), da je Loški Potok 143 postal občina.
FEBRUAR
KRONIKA
Ras(t-2/t995
OTOČEC, 24. januarja - Tu sc je pričela večerna šola podjetništva, prva v Sloveniji, ki jo izvaja Gea Collegc.
NOVO MESTO, 25. januarja - Dolenjski oktet je v Domu kulture pripravil jubilejni koncert ob 25-letnici svojega delovanja. Oktet, ki ga ves čas vodi Peter Cigler, je nastopil več kot sedemstokrat. Ob tej priložnosti so nekateri pevci prejeli zlata Gallusova odličja Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
NOVO MESTO, 26. januarja - V jedilnici Splošne bolnišnice so pripravili razstavo akvarelov Dorda Petroviča iz Karlovca. Umetnikova dela je predstavil višji kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič. Ob tej priložnosti je slikar poklonil sliko bolnišnici za stalno razstavo in prodajo ter dal s tem pobudo za tak korak še drugim umetnikom, ki bi tako prispevali k hitrejši izgradnji porodnišnice.
NOVO MESTO - 30. in 31. januarja je Prešernovo gledališče iz Kranja uprizorilo v Domu kulture dramo Frcdcrica Garcie Lorce Dom Bernarde Albe.
NOVO MESTO - V tem mesecu je Dolenjska založba izdala v Seidlovi zbirki dve knjigi, in sicer Pij, kume moj dragi! s podnaslovom Vinogradništvo in vinogradniki v Beli krajini avtorja Andreja Dularja in delo Jožeta Prinčiča Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije (1945-1963).
NOVO MESTO, I. februarja - V okviru prireditev V sredo ob osemnajstih, kijih organizira Hrvaško kulturno združenje, je v prostorih Dolenjskega muzeja predaval Slavko Goldstein, predstavnik židovske skupnosti v Zagrebu, o ustanovitvi izraelske države.
NOVO MESTO, 3. februarja - V Osnovni šoli Bršljin je bila predstavitev novega romana mladega novomeškega pisatelja Damijana Šinigoja Neizstreljeni naboj za Slovenijo. Knjiga je izšla pri založbi Slon in Amalietti.
NOVO MESTO, 3. februarja - V Izobraževalnem centru v hotelu Metropol so dijaki srednjih šol predstavili svoje naloge, ki so jih opravili v okvirit projekta Mladi podjetnik v Krki leta 1994.
SEVNICA, 3. februarja - V tukajšnji knjižnici so odprli razstavo de) akademske slikarke Marije Prelog.
SLOVENSKA VAS PRt MOKRICAH, 3. februarja - V Galeriji Hamcr so odprli razstavo slik Tomaža Gostinčarja, ki je bila posvečena spominu na pokojnega slikarja. O umetniku je govoril Peter Špiler, njegov mecen. Ob tej priložnosti so v galeriji prvič predstavili knjigo mag. Pavleta Čelika Na južni strani.
BREŽICE, 4. februarja - Skupina občanov pod vodstvom Anite Pegam je ustanovila Forum ustvarjalcev kulture.
METLIKA, 4. februarja - Oh slovenskem kulturnem prazniku jc priredila Ljudska knjižnica v Kulturnem domu večer glasbe in Prešernove poezije, ki so ga pripravili učenci tukajšnje glasbene šole in osnovne šole.
6.	februarja so v Ljudski knjižnici postavili razstavo novejše otroške in mladinske literature.
NOVO MESTO, 4. februarja - Spomin na pesnika Franceta Prešerna so počastili pevci mešanega pevskega zbora Krke pod vodstvom Sonje Čibej z nastopom v grmski osnovni šoli. Gostja večera jc bila pevka izvirnih ljudskih pesmi Ljuba Jcnče iz Cerknice.
SEVNICA, 4. februarja - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij jc priredila v počastitev slovenskega kulturnega praznika umetniški večer. V Kulturni dvorani GD Sevnica se jc predstavil gledališki igralec Zvone Hribar z dramatizacijo Cankarjevih pisem Ani. V uvodnem delu so nastopili trije mladi sevniški glasbeniki, in sicer Valerija Vovk, Katja Krnc in Dejan Brečko.
FEBRUAR KRONOVO, 6. februarja - V prostorih gostilne Prešeren je Traviea Maleš-Grešak predstavila razstavo ciklusa Sonetni venec, delo svojega očeta, slikarja Mihe Maleša. O umetniku in njegovem delu je govorila Marlena Premšak iz Celja.
Ob tej priložnosti je slikarjeva hčerka podarila Rudiju Škofu, predsedniku odbora za obnovo spomenika Julije Primic na šmihclskcm pokopališču, grafiko Neuslišane Prešernove ljubezni.
Razstavo sta organizirala zakonca Račečič.
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila več prireditev.
V avli knjižnice je bila na ogled razstava arhitekta Jožeta Plečnika iz opusa Dunajske risbe. V avli Dolenjske banke so postavili razstavo del pesnika, pisatelja, muzealca in publicista prof. Jožeta Dularja.
6.	februarja je v prostorih knjižnice bibliotekarka Jadranka Zupančič vodila razgovor s pisateljico Marjeto Dajčman, lanskoletno Trdinovo nagrajenko.
7.	februarja je bil v veliki čitalnici pogovor s prof. Jožetom Dularjem, ki je v tem mesecu praznoval 80 - letnico. Pogovor je vodil Ivan Zoran.
9.	februarja je na oddelku za mladino nastopila Mateja Koležnik.
10.	februarja je bila v veliki čitalnici predstavitev pisateljice Ivanke Mestnik. Pogovor z njo je vodila Jadranka Zupančič, odlomke je brala Staša Vovk. Na predstavitvi sta sodelovala tudi ilustratorja njenih del Alenka Vuk in Jože Kumer. Večerje popestril Adnan Bešo z igranjem na kitaro.
KOČEVJE- Kulturni center Kočevje je v počastitev kulturnega praznika pripravil več prireditev.
7.	februarja je bil koncert tamhuraškcga orkestra Bisernica iz Rateč na Gorenjskem, sodelovali so tudi Prifarski muzikanti.
8.	februarja so predstavili prozo o Prešernu in njegove pesmi. Nastopili so še moški pevski zbor iz Kočevja, pevska skupina Društva upokojencev Kočevje, Glasbena šola Kočevje; recitirali so pesmi domačega pesnika Franceta Lovšina; nastopila sta še Matevž Novak (klarinet) in Erik Šuler (klavir).
9.	februarja je bil koncert arij, na katerem sta nastopila pevca mariborske Opere Zorica Fatur-Fingušt in Emil Baronik oh klavirski spremljavi Roberta Mrazcka.
10.	februarja so v Likovnem salonu odprti razstavo del, ki sojih lani ustvarjali v Kočevskem Rogu France Slana, Maksim Sedej ml., Martin Avsenik in Janez Černač.
ŽUŽEMBERK, 7. februarja - V avli osnovne šole je bila predstavitev knjige Ivanke Mestnik V dedovi grapi. Poleg avtorice, rojakinje iz Drašče vasi, so obiskovalci lahko spoznali ilustratorja Jožeta Kumra. V kulturnem programu so nastopili pevci in recitatorji osnovne šole ter gojenci glasbene šole Trubadur.
S predstavitve knjige V dedovi grapi; na fotografiji avtorica tvanka Mestnik (desno), ilustrator Jože Kotar (levo); foto: Milan Markelj
KRONIKA Rast 1-2/1995
- - **

KRŠKO - Na večer pred kulturnim praznikom je minilo trideset let, odkar so odprli Valvasorjevo knjižnico.
NOVO MESTO, 7. februarja - V avli poslovne stavbe Tovarne zdravil krka so v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo del akademskega slikarja Štefana Galiča. O umetniku je govoril Franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota. Štefan Galič je prejemnik prvega grand prixa Otočec 1989.
TREBNJE, 7. februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil v Kulturnem domu koncert, na katerem so nastopili Občinski pihalni orkester Trebnje, oktet Lipa, recitatorka Romana Šalehar in dramaturginja Tatjana Zidar.
V	knjižnici Pavla Golic je bila predstavitev knjige Zvestoba avtorja Staneta Potočarja, narodnega heroja, generalpolkovnika v pokoju in častnega občana občine Trebnje.
ČRNOMELJ, 8. februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil v Kulturnem domu slavnostni koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača in Milana Kolbla. Koncert je organizirala Glasbena mladina Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj v sodelovanju s Slovensko filharmonijo.
KRŠKO, 8. februarja - V Kulturnem domu je bila osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in je bila v znamenju ljubiteljske dejavnosti Brestanice. S svojim diplomskim delom se je obiskovalcem predstavila mlada akademska slikarka Mateja Kavčič iz Brestanice. Na prireditvi je Zveza kulturnih organizacij Krško podelila Prešernove plakete zaslužnim kulturnim delavcem v občini.
METLIKA - Ob letošnjem kulturnem prazniku je Belokranjski muzej izdal prvo razglednico iz serije Muzejski predmeti, v kateri bo predstavil predmete iz svojih zbirk. Na prvi razglednici je fotografija dveh svetilk iz 19. stoletja.
NOVO MESTO, 8. februarja - Na kulturni praznik sta bili dve prireditvi.
Zveza kulturnih organizacij je pripravila osrednjo slovesnost v športni dvorani Marof, kjer se je s samostojnim koncertom predstavil novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja. Ob tej priložnosti so podelili odličja ZKO za leto 1994, in sicer Ani Mariji Kozlevčar iz Prečne za dolgoletno delo v Kulturnem društvu Prečna in Antonu Čehu, dirigentu Pihalnega orkestra Novo mesto za 20-lctno vodenje tega orkestra.
V	frančiškanskem samostanu so odprli razstavo del p. Mirka Pihlerja. Vsestranski ustvarjalec je pred tem med mašo spregovoril o strpnosti kot kulturi, nato prebral nekaj pesmi iz svoje prve pesniške zbirke Večerni spomini. O avtorju je govorila Marija Žveglič. Kulturni večer sta obogatila oktet Adoramus in Komorni pevski zbor.
OTOČEC - V počastitev kulturnega praznika je Galerija Otočec priredila slikarsko kolonijo TL.95, ki je trajala do 12. februarja. Udeležili so se je slikarji Janez Knez, Nikolaj Beer in Marjan Skumavc ter kipar Mišo Knez.
ZAGREB - Mešani pevski zbor Viva iz Brežic je z recitatorji iz brežiške gimnazije gostoval v Slovenskem domu v Zagrebu ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastop je organizirala Zveza kulturnih organizacij Brežice.
BREŽICE, 9. februarja - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij in Posavski muzej sta oh kulturnem prazniku pripravila osrednjo proslavo v avditoriju muzeja. Slavnostni govornik je bil župan Jože Avšič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja ZKO za leto 1994 in Gallusovo listino ter odprli razstavo umetniških fotografij Hrvoja Oršaniča. Programje s koncertom svojih pesmi popestril Vlado Kreslin.
TREBNJE, 10. februarja - Ob 35-letnici svojega delovanja je Delavska univerza Trebnje pripravila v Kulturnem domu predstavo Pavla Lužana Živelo življenje Luke De v izvedbi dramskega igralca Poldeta Bibiča.
FEBRUAR KRŠKO, 11. februarja - Tu je gostovato Prešernovo gtedatišče iz Kranja z veseioigro Kadar mačke ni doma.
NOVO MESTO, 11. februarja - V frančiškanski cerkvi sta nastopita mešana pevska zbora Revoz, ki ga vodi Cvetka Hribar, in Pomtad pod vodstvom Jožice Prus.
ŠENTJERNEJ, 11. februarja - V prostorih Dotenjske banke so odprti razstavo det stikarke Jožice Medte.
Besedito o ustvarjatki je napisat višji kustos Jožef Matijevič, prebrat pa Mitan Pavtič. V kutturnem detu so se predstaviti učenci osnovne šote kot mtadi gtasbeniki, titerati in igratci. Stednji so zaigrati odtomek iz Linhartove Županove Micke. Predstavita sta se tudi domačina pesnika Gustetj Cvetbar in Jože Grgovič.
MIRNA PEČ, 12. februarja - Domača dramska skupina je pripravita igro Cvetka Gotarja Vdova Roštinka v režiji Jožefa Matijeviča. To nedetjo so se predstaviti pred domačim občinstvom, nato pa so nastopiti še po drugih krajih na Dotenjskem.
BREŽICE, 14. februarja - V Gateriji Meke so odprti prodajno razstavo tikovnega pedagoga Vtada Ceditnika, kije do upokojitve poučevat na tukajšnji osnovni šoti.
NOVO MESTO, 14. februarja - V Domu kutture je gostovata Drama Stovenskega narodnega gtedatišča iz Ljubtjane s predstavo Georga Taborija Weisman in Rdeče tiče, ki je bito progtašeno za najbotjšo nemško dramo teta 1990.
NOVO MESTO - V razstavišču Agencije za ptačitni promet je razstavtja) svoja deta tjubitetjski stikar Kostja Virant - Stražan.
ŠMARJEŠKE TOPLICE, 14. februarja - V tukajšnjem zdravitišču so odprti prodajno razstavo det akademske stikarke Mire Uršič - Šparovec.
NOVO MESTO, 15. februarja - V prostorih Dotenjskega muzeja so odprti razstavo sedmih mtadih hrvaških likovnih ustvarjatcev. Razstava je bita v sktopu prireditev V sredo ob osemnajstih, ki jih pripravtja Hrvaško kutturno združenje. Razstavtjajoče umetnike, Ano Marijo Botteri Peruzovič, Darka Jakiča, Ivico Matčiča, Šašo Martinoviča Kunoviča, Mirostava Nemetha, Hrvoja Marka Peruzoviča in Vtasto Zetenko, je predstavit višji kustos Dotenjskega muzeja Jožef Matijevič.
LJUBLJANA, 15. februarja - Z otvoritvijo razstave Varstvo narave na Stovenskem seje uradno začeto evropsko teto varstva narave tudi v Stoveniji. V Muzeju novejše zgodovine sta jo pripravita Prirodostovni muzej Stovenije in Štovenski organizacijski komite za evropsko teto varstva narave.
Na stovesnosti so podetiti priznanja Prirodostovnega društva Stovenije za dosežke na področju varstva narave. Priznanje prof. Ferdinanda Seidta je prejet Oddetek za varstvo narave Zavoda za varstvo naravne in kutturne dediščine Novo mesto.
BREŽICE, 16. februarja - Tukajšnja knjižnica je pripravita predstavitev romana Barbotetta pisatetjice Marinke Fritz-Kunc. Pogovor z avtorico je vodita Gordana Rostohar.
CELOVEC, 16. februarja - Pevski zbori iz Brestanice so gostovati na avstrijskem Koroškem, in sicer otroški in mtadinski pevski zbor pod vodstvom Stanke Macur v Cetovcu, moški zbor in ženski oktet pa v Bitčovsu.
ČRNOMELJ - V Špetičevi hiši je direktor Zavoda za varstvo naravne in kutturne dediščine Novo mesto Danito Breščak odprt razstavo arheotoških izkopanin, ki so jih našti v cerkvi Sv. Duha. Po razstavi je obiskovatce popetjat dr. Phit Mason, KRONIKA ki je vodit arheotoška raziskovanja.
Rast 1-2 /1995
BREŽICE - V tukajšnji knjižnici je pisatetjica Marinka Fritz-Kunc predstavita svoj najnovejši roman Barbottetta.
Miki Muster med mladimi na likovni delavnici v Dolenjskem muzeju; foto. Milan Markelj
KRONIKA Rast 1-2 /1995
NOVO MESTO, 17. februarja - V Dolenjski galeriji so pripravili razstavo o delu ilustratorja Mikija Mustra.
Na otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi avtor, sta o njegovem delu govorila ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Pieelj in Rado Kostrevc.
Dolenjski muzej je s to razstavo, ki je bila prva od petih letošnjih v muzeju pripravljenih, počasti) Mustrovo 70-letnieo.
NOVO MESTO - Novomeški župan Franci Koncilija je sprejel častnega konzula Republike Slovenije v Clevelandu, prof. Karla Bonutija.
NOVO MESTO - Lani je novomeški Revoz izdelal 74.000 avtomobilov renault 5 in clio, od tega več kot 65.000 za izvoz, kar je skoraj 27 odstotkov več kot v letu 1993.
NOVO MESTO, 17. februarja - V preurejene prostore v nekdanjem Domu JLA, sedaj Kulturni center Janeza Trdine, seje preselila novomeška enota Republiškega zavoda za šolstvo in šport. Na slovesnosti, ki so seje med drugimi udeležili državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič, direktor Republiškega zavoda Ivan Lovrenčič ter župana novomeške in krške občine, Franci Koncilija in Danilo Siter, je orisal delo in poslanstvo Zavoda njen vodja, prof. Jože Škufca.
PIŠECE, 17. februarja - Učenci in učitelji tukajšnje osnovne šole so pripravili že 4. zimski glasbeni festival. Nastopili so pevci iz nižjih in višjih razredov ter otroški zbor, ki jih je pripravila učiteljica glasbe Melita Cerjak, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Vilko Urek.
MTLIKA, 20. februarja - Belokranjski muzej iz Metlike, Belokranjsko muzejsko društvo ter metliška, črnomaljska in semiška občina so pripravili slovesnost ob 80-letnici prof. Jožeta Dularja, pisatelja, pesnika, publicista in muzealca. O življenjski poti in umetniškem delu slavljenca, ki se je rodi) 24. februarja 1915 v Vavti vasi, je govoril prof. Janez Mušič. Na slovesnosti v Kulturnem domu, ki jo je vodil Toni Gašperič, je nastopil mojster na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič, spomine na slavljenca sta obujala pesnica Alenka Mežnaršič in Matjaž Rus.
Ob jubileju Jožeta Dularja je Belokranjski muzej iz Metlike, katerega ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj je bil Dular, izdal njegovo razpravo Svetila v Beli krajini, ki je bila leta 1977 objavljena v zborniku Traditiones. Izid knjižice, ki je izšla kot druga knjiga v zbirki Belokranjska dediščina, so omogočili poleg Belokranjskega muzeja še Belokranjsko muzejsko društvo ter vse tri belokranjske občine.
FEBRUAR NOVO MESTO, 20. februarja - V Domu kulture so šentjernejski kulturniki pripravili Novomeščanom kulturni večer, na katerem so nastopili: pevska zbora Vlaste Tavčar in Ajda, Šentjernejski oktet, rccitatorka in plesna skupina osnovne šole, citrar Darko Duh in pihalni orkester.
NOVO MESTO, 22. februarja - V Krkinem Izobraževalnem centru so predstavili knjigo Zvestoba upokojenega generala Staneta Potočarja, rojaka iz Mirne Peči. Knjiga je napisana kot pogovor med Potočarjem in zgodovinarjem Martinom Ivaničem. Delo je predstavil general Lado Kocjan. O Potočarju in njegovi knjigi je govoril tudi Franc Črnugelj, predsednik Društva piscev zgodovine NOB Slovenije.
NOVO MESTO, 23. februarja - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca so predstavili pesniško zbirko Ambra Tomaža Šalamuna. Pogovor z avtorjem je vodil Matevž Kos.
TREBNJE, 23. februarja - V Knjižnici Pavla Golic so predstavili knjigo Grajski objekti na območju občine Trebnje. Avtorje Ivan Jaklič, spremno besedo je napisal dr. Marko Marin, oblikoval in opremil jo je Lucijan Reščič, izdala občina Trebnje, založil pa Studio 5 Marko Kapus.
VELIKE LAŠČE, 23. februarja - V gostilni Pri Kuklju so predstavili Kuharsko knjigo dr. Borisa Kuharja.
24. februarja je praznoval svojo SO-letnico pesnik, pisatelj, muzealec in publicist prof. Jože Dular, ki se je rodil na ta dan leta 1915 v Vavti vasi.
OTOČEC, 24. februarja - V prostorih Galerije Otočec se je pričela slikarsko -kiparska kolonija. Tema kolonije, ki je trajala mesec dni, njen mecen so bile Dolenjske pekarne, je bil kruh. Likovna dela so ustvarjali: Janez in Mišo Knez, Nikolaj Beer, Marjan Skumavc, Jože Tisnikar, Rudi Stopar in Milan Razboršek.
ŠENTJANŽ, 25. februarja - Tukajšnja dramska skupina Prosvetnega društva je uprizorila dramo Frana Ksaverja Meška Pri Hrastovih, ki jo je režirala Anica Groznik.
LJUBLJANA - V 95. letu starosti je umrl prof. dr. filozofije in medicine Hubert Pehani, redni profesor in dolgoletni predstojnik Biološkega inštituta Medicinske fakultete, po rodu iz Žužemberka.
GROSUPLJE - Izšla je deseta številka literarne revije Res, ki izhaja pri založbi Mondena, izdajajo Literarni klub Grosuplje, njena urednika pa sta Ivo Ferbežar in Jurij Hudolin.
VELIKE LAŠČE - Tukajšnja osnovna šola Primoža Trubarja je prejela državno nagrado za najbolje urejeno šolo v Sloveniji; njen ravnatelj je Edi Zgonc.
NOVO MESTO - V tem mesecu je Dolenjska založba izdala naslednje knjige: V dedovi grapi (avtorica Ivanka Mestnik, ilustrator Jože Kumer, zbirka Siga), Univerzalni homo habilis (avtor Mitja Bukovec, zbirka Siga), Jalova setev (avtor Jože Sevljak, zbira Utva), Prošel je pisani vuzem (avtor Jože Dular, Seidlova zbirka).
Rast 1-2/1995
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
Jože AMBROŽIČ (8. marec 1884, Žabja vas pri Novem mestu - 24. oktobra
1923, Cononsburg, ZDA), izseljenski pisatelj
Kare! BAČER, prof. slovenskega jezika, v pokoju, Novo mesto
France BERNIK, dr. literarnih znanosti, akademik, predsednik SAZU,
Ljubljana
Marjan BREZOVAR, dramaturg, v pokoju, Ljubljana Marta FILU, knjižničarka, v pokoju, Tolmin
Lidija GAČNIK-GOMBAČ, prof. slovenskega in ruskega jezika, tehnična prevajalka v Metalni Maribor, Maribor
Jože GALE, režiser in igralec, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, upokojen, Ljubljana
Ivan GODEC, organizator dela, Skupščina Republike Slovenije, Litija Ivan GREGORČIČ, prof. slovenskega jezika, Osnovna šola Mirna, Trebnje Andrej HUDOKLIN, dipl. biolog, samostojni konservator, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Dolenjske Toplice Martin KADIVEC, prof. slovenskega jezika, Osnovna šola Šenčur, Kranj Sonja KLEMENC, dipl. umetnostna zgodovinarka, raziskovalka Filozofske fakultete v Moderni galeriji v Ljubljani, Kamnik
Mi!oš KOVAČIČ, mag. farmacije, generalni direktor Krke, tovarne zdravil Novo mesto, Novo mesto
Borut KRIŽ, dipl. arheolog in zgodovinar, kustos v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Novo mesto
Mi!an MARKELJ, novinar-urednik, Dolenjski list Novo mesto, Novo mesto
Jure MURN, tržni inšpektor, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Enota Novo mesto, Črmošnjice
Bogdan OSOLNIK, publicist, upokojeni sodnik Ustavnega sodišča Slovenije, Ljubljana
Marjan OSOLNIK, diplomatska šola, upokojen, Ljubljana
Tone PAVČEK, pesnik, prevajalec, urednik, Ljubljana
Robert PESKAR, dipl. umetnostni zgodovinar, Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine Novo mesto, Ljubljana
Vilma PIRKOVIČ, dipl. inž., agronomije, upokojena, Ljubljana
Mojca RAMŠAK, etnologinja, mlada raziskovalka na Oddelku za
etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani,
Ljubljana
Franci ŠALI, prof. sociologije, vodja Dolenjske založbe pri Tiskarni Novo mesto, Vavta vas
Ivan ŠKOFLJANEC, komercialist, upokojen, Ljubljana
Jože ŠKUFCA, prof. slovenskega jezika, predstojnik Zavoda Republike
Slovenije za šolstvo in šport - enota Novo mesto, Novo mesto
Peter ŠTEFANČIČ, lektor in tajnik v Dolenjski založbi pri Tiskarni Novo
mesto, Novo mesto
Marjanca ŽVAR, študentka, Brestanica
RAST	REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
RAST	Letnik VI., ieto 1995, št 1 - 2(31 -32)
RAST	ISSN 0353 -6750 UDK 050 (497.12)
IZDAJATELJICA:	Mestna občina Novo mesto, zanjo Franci Koncilija
SOIZDAJATELJ ICE:	Občine: Brežice, Črnomelj, Ivančna Gorica, Kočevje, Krško, Litija, Loški Potok, Metlika, Osilnica, Radeče, Semič, Sevnica, Šentjernej, Škocjan in Trebnje ter Zavarovalnica Tilia
UREDNIŠKI ODBOR:	Jože Škufca (glavni urednik), Nataša Petrov (odgovorna urednica), Janez Gabrijelčič ("Rastoča knjiga"), Ivan Gregorčič (Literatura), Milan Markelj (Kultura), Marjan Ravbar, Lucijan Reščič (likovni urednik), Rudi Stopar, Franci Šali (Družbena vprašanja), Peter Štefančič (lektor in tajnik)
NASLOV UREDNIŠTVA:	Mestna občina Novo mesto, Novi trg 6, 68000 Novo mesto - za revijo Rast, tel.: (068) - 321 - 040 (Franc Zaman), fax: (068) - 322 - 731
NAROČNINA:	Mestna občina Novo mesto, št. ŽR.: 52100 - 630 - 40115 za revijo Rast, tel.: (068) -321 - 040 (Franc Zaman) Letna naročnina za fizične osebe je 2.500 SIT za pravne osebe 5.000 SIT Ta številka stane v prosti prodaji 1.000 SIT
NAKLADA:	1000 izvodov
TISK:	Tiskarna Novo mesto Po mnenju Ministrstva Republike Slovenije za kulturo (št. 415 -325 / 92 z dne L julija 1992) je revija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Rastje naslednica trebanjske revije SAMORASTNIŠKA BESEDA Izhaja štirikrat letno Izid te številke so podprli Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, občine izdajateljice in Zavarovalnica Tilia.














'










.











v

^ .



TISKARNA NOVO MESTO
A,

DOLENJSKA ZALOZBA