Komu je bila napoti šoštanjsica žaga? Tuš prodaja del premoženja vop/e ® Cgflfe UŽITEK v DOBRI KAVI I PR\Z\RM:03/713-26«i6l st. 5 - leto 63 - celje, 18.1.2008 - cena 1,25 eur CW^ovcma um0SlCV4fV;C — ------ DARS Po polžje skozi nevarne predore Štajerski predori so nevarni za vožnjo, ugotavljajo avstrijski strokovnjaki - Najbolj nevaren Jasovnik ste se kda} kot voznik vprašali zakaj ob vsakih malo slabših vremenskih pogojih praktično vsi mediji opozarjajor da je hitrost v Štajerskih predorih orne-jena na 60 kilometrov na uro? Odgovor so v tem tednu podali na dunajski tehnični univerzi» kjer so po naročilu ministrstva za promet pripravili posebno analizo. Iz nje je razvidno, da večina vozišča v predorih na Štajerskem ni ustrezna za varno vožnjo. Avstrijski strokovnjaki so opozorili predvsem na zelo slabo odpornost proti drsenju in hrapavost vozišč v predorih. Tudi zato )e ob vsakem slabšem vremenu hi-Irost omejena na 60 kilometrov na uro, Betonska vozna površina v slovenskih predorih sicer izpolnjuje zahteve, ki jih navaja t.i. »zelena knjiga« iz leta 1989 in kasneje sprejetih dopolnil, vendarle pa ne ludi današnjih specifikacij In zahtev slovenske zakonodaje, ki se je spremenila v letu 2004. Vožnja skozi predore Je lahko že ob normalnih pogojih precej nevarna in zahteva veliko koncentracije ter upoštevanja cestnopro-metnih predpisov. V Dar su so tudi zato pripravili zgibanko Varno skozi predore, z osnovnimi napotki o vami vožnji. Analiza o tornih sposobnostih betonskih vozišč je bila opravljena v štirih avtocestnih predorih med Blagovico in Vranskim. Dela v dveh predorih, Trojane in Podmiij, so Prizor iz predora pred uradnim odprtjem. Se «spomladanskih mesecih obetajo podobna dele? se zaključila po sprejetju strožjih s tandaro v za beton. Seveda se sedaj lomijo kopja, kdo je kriv za slab beton v štajerskih predorih. Nekateri slovenski strokovnjaki menijo, da nadzorniki med gradnjo predorov niso opra-vlii svojega dela, saj naj bi se gradijo po standardih, ki veljajo v času gradnje. Spet drugi odgovornost valijo na projektante in inženirje, nihče pa pravzaprav ne zna odgovoriti, kdo je odloČil, da se bo ludi po letu 2004 betoniranje nadziralo po Že omenjeni »zeleni knjigi«». Minister za promet Radovan Žerjav je izključil možjiost, da bi bil za težave kriv izvajalec. torej SCT, ki je v vseh štirih predorih beionlrai vo- zišče. Na Darsu pa menijo, da izvajalci niso izpolnili vseh zavez iz sklenjenih pogodb. Iz analize avstrijskih strokovnjakov izhaja, da je daleč najbolj nevaren predor Jasovnik, v katerem je 85 odstotkov vozišča dobilo najslabšo oceno pri analizi odpornosti na drsenje. Sledijo predori Ločica, Podmilj in Trojane. Po predvidevanjih Darsa bo sanacija predorov, ki se naj bi začela v spomladanskih mesecih, veljala od enega do desetih milijonov evTOv, odvisno od tega, ali bodo uporabili cenejše materiale ali pa se odločili za popolno preplastitev vozišča. Kdo bo plačal opravljena dela. še vedno ostaja odprto vprašanje. Sicer je bilo avgusta lani na slovenskih avtocestah 23 predorov, pokritih vkopov In galerij, skupna dolžina pa je presegala 54 kilometrov. Najdaljši in hkrati edini enocevni avtocestni predor v Sloveniji je predor Karavanke, najdaljši dvocevni predor jeTro-jane s približno 2,9 kilometra dolžine. Spomnimo, da so avtocesto na našem koncu gradili po etapah, in sicer so odsek Arja vas-Vransko dogradili leta 1997. Vransko-Trojane 2002, zaključili pa 12. avgusta 2005 z odprtjem S,2-kilometrskega avtocestnega odseka Trojane-Blago-vica. S tem je bila dokončana 230.7 km dolga avtocesta Al M ari bor-L] u bij ana-Koper. US Več nadzora javnosti Župan Bojan Šrot se pred sprejemanjem lokacijskega načrta Cinkarna zavzema za javno dostopne podatke o onesnaževanju Na sestanku predstavnikov civilne iniciative AJja-že v hrib in Cinkarne pri županu Bojanu $rotu so žele li pred sejo mestnega sveta zbližati stališča krajanov, ki nasprotuje spremembam lokacijskega načrta za območje Cinkarne in širjenju proizvodnje v njej, in podjetja. Po sestanku smo župana Šrota vpra&ali, ali bo mestni svet upošteval želje in voljo občanov. »V vseh devetih letih, kar opravljam hmkcijo župana Mestne občine Celje, je mestni svet v veliki meri upošteval voljo občanov. Seveda so interesi velikokrat nasprotujoči, a na sestanku ni šlo za to, da bi že v naprej sprejemali odločitev, saj je vedno negotovo, kako se bodo svetniki odloČili o posameznem vprašanju. Tako civilni iniciativi kot predstavnikom Cinkarne, predstavnikom političnih strank in list sem pojasnil postopek in predstavil razmišljanja občinske strokovne službe in v kateri smeri vidim rešitev. Povedal sem, da koraka nazaj najbrž ni mogoče storiti, kajti s sprejemanjem lokacijskega načria gre za zagotavljanje možnosti, da Cinkarna izvede še dodatne ukrepe v smislu ekološko še bolj sprejemljive proizvodnje, čeprav je že obstoječa na evropsko zah- tevani ravni. Odločitve mestnega sveta pa ne morem predvideti v naprej,« je odgovoril Šrot. Na pobudo predstavnikov Cinkarne bo s podporo žu-pana v začetku februarja v Cinkarni organizirana predstavitev in po želji tudi ogled proizvodnje s poudarkom na čistilnih napra-vah. Spremembe lokacijskega načrta Cinkarne prihajajo na diieviiiiednie$Uit^sveia29. januarja in sodeč po županovi izjavi bodo strokovne službe predlagale sprejem spre» memb in omogočile Cinkar- ni nadaljnji razvoj na tej lokaciji. Ob tem pa se župan zavzema Se, da bi se podailU o emisijah objavljali Še bolj javno. »Pa ne ie oni, ki pridejo iz Cinkarne, tudi podatki, ki izhajajo iz obstoječih merilnih postaj v mestu. Razmišljamo o javnem displeju, na katerem bodo dostopni vsi podatki, kot so dostopni že zdaj na internetu. Hkrati si prizadevam, da bi te meritve opravljala povsem neodvisna institucija, ki je ne bi plačevala Cinkarna, ampak bi bilo najbolj sinolrno. da ta strošek prevzame občinski proračun,« je povedal Šrot- BRST KJE SO NASI POSLANCI Jelinčič proti Hrvašici Prepolovljena poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je sredi odhajajočega tedna spet pritegnila pozornost, tokrat ne zaradi notranjih razprtij, temveč so poskrbeli za zunanjepolitični hladen tuS. V državni zbor so namreč vložili predlog za razpis re* ierenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Predlagano referendumsko vprašanje se glasi: »Ali sle za to, da Republika Hrvaška samostojno vstopi v EU?« Vodja poslanske skupine nacionalne stranke Zmago Jelinčič je včera) novinarjem pojasnjeval, da so se za lak korak odločili zaradi a^esivne politike južne sosede do Slovenije, s katero posega v slovensko suverenost. Pri tem ne spoštuje načel mednarodnega delovanja, po Jelinčičevih besedah pa jih niti ne namerava spoštovati, kar naj bi dokazovale njihove enostranske politične poteze. Na zahteve preostalih poslancev SNS se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša in pobudo stranke označil za »v tem Času povsem brezpredmetno«. Po njegovih besedah HrvaŠka ne vstopa v EU, ampak se Šele z EU v Številnih poglavjih pogaja za vstop. Predloga ne bodo podprli niti Socialni demokrati, saj ima naša država kot polno-pravnačlanica vse možnosti, da izraža svoje interese in svoja stališča pri izpolnjevanju pogojev Hrvaške za vstop v unijo. Poleg tega je bila dosedanja praksa EU, da so vstope novih članic potrjevali nacionalni parlamenti. V SD so prepričaiii, da je v interesu naše drŽave, da čim prej meji zgolj na države članice EU. Kot pravi Bojan Kontič (SD), gre za pobudo, s katero bi naša država imela na koncu lahko samo težave. »Ne verjamem, da bi tudi ob slovenski odločitvi za oviranje hrvaškega vstopa v EU, v Bruslju na to pristali. V pogovorih bi osamili našo državo, da bi se na koncu morala umaknili, kar ne bi imelo ravno dobrih posledic. Sploh pa so takšna sporočila neprimerna v času, ko naša država predseduje EU,« ugo> ta vi j a šaleški poslanec. V SNS pa so prepričani, da bi v Ljubljani morali vztrajali, naj nečlanica EU pred vstopom razreši popolnoma vsa odprta vprašanja s Slovenijo. Poslanci SNS tudi zagovarjajo stališče, da naj Hrvaška v EU vstopi skupaj z ostalimi državami Zahodnega Balkana, ko bodo te pripravljene na sprejetje evropskega reda. Referendum o vstopu Hrvaške v EU bo razpisan, Če ga bo izglasoval državni zbor z navadno večino, njegov izid pa za vlado ne bi bil zavezujoč. So pa v poslanski skupini Lipa, v kateri so trije prebegu poslanci SNS, predsednika vlade pozvali, naj »izrazi jasno stališče, ali bo, v kolikor do referenduma pride, izid glasovanja predstavljal zavezujočo vsebino vladnega delovanja tako v slovenskem kot v evropskem političnem pro-sioru?<ř Predsednik vlade Janša je menil, da je sedanja vladna politika do Hrvaške realna, zavrnil pa je očitke koalicijske SLS, da Slovenija vodi mlačno politiko do južne sosede. Po Janševih besedah so samo v mandatu sedanje vlade odgovorili na vsak enostranski ukrep Hrvaške. »Verjetno pa nekatere stranke, tudi koalicijske, gledajo jav-nomnenjske raziskave in v skladu 5 tem skušajo voditi politiko, med katero je tudi politika sedenja na dveh stolih,« je premier oŠvrknil vladne partnerje. Ob iskricah znotraj vlade se je Zmago Jelinčič včeraj moral otepati očitka, da naj bi v SNS zamisel o referendumu »speljali« ljudski stranki. »SLS je začel jaliati našega konja, ki smo ga mi vzgojili že leta 1993, SLS pa je začel s prevzemanjem te zamisli zaradi lastnih interesov,« je Jelinčič po svoje opravil z namigi, Seveda je osrednja kost, ki se je zataknila v griu nacionalne stranke, hrvaSka razglasitev zaščitne EkoloS-ko-ribolovne cone tudi za Članice EU od I. januarja. Po Jelinčičevih besedah gre za eklatantno kršitev evropskega sporazuma in nes poštovanje komunikacije s sosednjimi državami In državami članicami EU. SEBASTUAN KOPUŠAR INTERNET. TELEVIZIJA. TELEFONIJA ze zd HUDATf^OJKAl ' Pakât hfirosi imemeia Z&dKDps/ I^SKfipPS. Dodatne intofmcjcije: 03 42 88 112 03 42 88 119 ©•moli: lnfo@tufnsek.net TU R N S E K v akdji NOV] TEDNIK V VASEM KRAJU bomo cri^iskali QREHEK pri Šmarju. NaŠe%á novinářka boste oašLí na ČakSevi kmetiji v Mali Pristav! IS v ponedeljek, 21. Januarja, ob 16.30, kjer mu b09te lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaà kraj, nam pišite ali nas pokličite! Na» sogovomiltf: Vlado, Jakob. Oušsn. Alojz, Dušanova lena Tatjana s sinovoma, Tatjana in Stanko. Povezani z Gojko Dol pod Gojko» nd videz majhna, v resnici med največjimi vasmi -Cerkev daje značilno veduto Frankolovemu Povr^n opazovalec bi kraj, ki ga predstavljamo tokrat, lahko kratko malo enačil kar s Fran-kolovim. Znamenita cerkev z dvema zvonikoma najbolj označi ve-duto krajevne skupnosti Franko-lovo. dejansko pa stoji na vrhu hriba Gojka. po katerem je izbrani kraj dobil tudi ime. Bili smo v Dolu pod Gojko. Na prvi pogled kraju ne bi pripisali več kot par ko pa ga pogledal še z druge strani, vidiš, da si tokrat nismo izbraii ravno majhn^ kraja, «Hja, smo edina vas v krajevni skupnosti, ki ni fara, pa ima cerkev. Če bi imeli Še >bri(oř, bi laliko bili že občina,« se pošali predsednik KS Fran-kolovo Dušan Horvat, najbližji sosed znamenite cerkve, Pridevnik znamenita ne pomeni le. da je ena redkih cerkva z dvema zvonikoma, temveč je njena znamenitost Se v marsičem. »Je center sprave med krajani,« rad pove domačin Stanko Ska-za. Je prostor z malodane najboljšo akusdko daleč naokoli, ki jo s pridom uporabljajo pevski zbori za snemanja. Je kraj, ki ga gotovo vsakdan obhodi j>varuh<< krajanov Alojz Ja-kop s svojim zvestim prijateljem Medom. In nenazadnje, za rodbino Bla-Žičevih, ki so v tej cerkvi od vsega začetla »mežnarji«, predstavlja dnevno obveznost. Pa ludi ponos. Po zvonjenju si lahko naravnal uro Najbrž si boste težko predstavljali, a Vlado in »Blažičeva«< Tatjana Pečovnik sta do leta 200S trikrat dnevno ročno zvonila v obeh zvonikih. Ker sla zvonika preveč oddaljena drug od drugega, je to pomenilo, da sta za vsako zvonjenje morala biti kar dva, ne le eden. Tatjani je to opravilo bilo povsem Izpod Gojke prihaja tudi dobro znani pater Pavle Jakop, ki je v Ljubljani ustanovil Frančiškov študentski dom in izdal več pesniških zbirk. Čeprav so ga Ljubljančani vzeli za svojega« še vedno rad obišče rodno domačijo. Vbisi, ki jo še zdaj ovija 1201st stara trta in v kateri ja Tatjana odraščala, so 2Û0 let živali (»mežnarji« Gojke. Kljub majhnosti in predvsam revščini seja mad 2. svetovno vojno po njej podilo devet otrak, ko pa sososedo odpeljali v teharsko taborišče, so bili revni mežnarjevi pripravljeni posvojiti še njeno ha. samoumevno, saj so to počeli že njeni starši, stari starši, pa njihovi starši.... »meni pa je, Če sem hotel dobiti Tatjano, kar moralo postati samoumevno,« doda Vlado. »Po resnici povedano» sem si zda) lele malce oddahnil, saj je bilo zvonjenje velika obveza. Vsak dan si moral bili zjutraj» opoldne in zvečer doma, sicer si moral dobiti zamenjavo. Bolj žalosten pa je najbrž Dušan. ko mu sedaj vino ostaja v kleti,« hudomušno doda. Zanimivo pri njunem zvonjenju je bila tudi neverjetna točnost. »Po zvonjenju smo si lahko naravnali ure,« poudari Stanko. Zakonca imata s cerkvijo Še vedno dovolj obveznosti. Sta tista, ki poskrbita za njeno okolico, Tatjana pa ludi za notranjo čistočo in okrasitev. Najpogostejša zamenjava ali »mežnar po potrebi« je bil sosed Alojz Jakop, svojevrsten čuvaj Goj- Klet, kjer Dušan in Vlado shranjujeta prave dobrote. V stari kleti sa dobro ohrani taka vino kot klobasa. Znatnenita cerkev na vriiu Gojke daje značilno podobo Frankolovemu. kev, razna računalniška gesla so v večini primerov povezana z njo, poroke domačinov skorajda praviloma niso nikjer drugje kot v cerkvi z dvema zvonikoma, še celo ob dru-Žinskili slavjih pojejo ponarodele pesmi Metoda Jakopa, ki je v pesmih opeval ravno Go/ko. »Če bi kra; pogledali iz ptičje perspektive, bi videli. da je Gojka skorajda središče Frankolovega,« pravi Dušan, »prav tako v celem kraju nobena stavba ne leži višje od cerkve,« »lahko bi rekli, da je Gojka točka, ki združuje,« iz prve roke doda Stanko, saj je bil priča že marsikaterim mladoporočencem aH pa boier njihovim potomcem. »Neuradno naj bi biJa celo druga najbolj akustična cerkev v Sloveniji,« znova doda iz prve roke, saj kol član raznih društev le izjemoma manjka na kakšni krajevni ^zadevi«. Izpod Gojke prihaja tudi kup mladih in nadarjenih harmonikarjev, ki so prve viže zaigrali prav ob cerkvi, kot je na primer Jakob Jakop. No, najbrž ste že opazili, da je v tem kraju veliko Jakopov, kar, če v obzir vzamemo nekdaj Številčne družine. sploh ni presenetljivo. Ravno s to rodbino pa je povezana tudi sania gradnja cerkve. Jakopovi so zanjo podarili zemljo, saj se je enemu izmed njih na mestu, kjer zdaj stojicerkev, prikazovala »svetloba«. Ko se je to razvedelo naokoli, so na Gojko začeli prihajati romarji. Tljdi ti so prispevali denar za gradnjo, ki je trajala celih 40 let. Krajani si zato cerkve, s katero so moč-nepovezani, ne lastijo, temveč poudarjajo, da je od vseh faranov in romarjev. Za dnevni obisk jo lahko »posvojile« tudi vi- ROZMARI PETEK Dislektild bi mogoče vas, v kateri smo se mudili tokrat, prebrali malb bolj humomo -naselje Dol pod Gojko se na* mreč lahko, če zamenjate veliki začetnici, prebere povsem drugače... vmšetn kmju ke, kot domačini pravijo cerkvi Svete Irojice. Dnevno jo namreč obhodi, podobno ima »pod kontrolo« ludi ostale v vasi. Po opisu domačinov je Lojze prava maskota kraja. Že od nekdaj, saj je že kot otrok slovel kot listi, ki je v šoli s pestro druščino manj in bolj nevarnih ter manj in bolj prijetnih živali (beri: kače, kuš^rji, žabe. dihurji) »ustrahoval« učiteljice. Njegova spretnost je imela tudi dobre plati - bil je edini, ki je znal z golimi rokami naloviti ribe. Zdaj, ko je upokojen, mu Čas krajša kosmati prijatelj Medo, ki pa je s svojo neverjetno zvestobo lastniku tudi svojevrsten posebnež. Gojka - center draženja in sprave Vas, ki diha pod okriljem mogočne cerkve, se jez njo pravzaprav poistovetila. Ime Gojka jim pomeni cer- Enodnevni mrk javnega sektorja? Sindikati zaposlenih v javnem sektorju 30. januarja napovedujejo opozorilno stavko 30. januarja se Sloveniji obeta nov stavkovni val. inflacija in neusklajenost z izhodiščnimi plačami v javnem sektorju sta sodu izbili dno. Napovedane opozorilne stavke so valeča se kepa> ki lahko do konca meseca postane pravi plaz. Medicinske sestre, êolniki, policisti, carina, gasilci ... Sodeč po napovedih sindi' katov bi se stavki lahko pri-družiJo 130 tisoč zaposle-nih. Sindikati v javnem sektorju, sklep o opozorilni Slavki jih je podpisalo 27. vladi postavljajo dve ključni zahtevi. Zahtevajo izpolnitev dogovora o uskladitvi izhodiščnih plač s 1. januarjem 2008 za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo (3,5 odstotka) ter uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oziroma kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008. ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni pogoji zanje. Včeraj so se tako začela naporna pogajanja med stavkovnim odborom, katerega vodja Doro Hvalica je napovedai, da sindiicati ne bodo popuščali, in vladno pogajalsko fJMWK/TI , VUApA ^BlOMVAUd " - J^ete^jjeLo skupino. Minister za javno upravo Gregor Virant je pred tem napovedal, da so pripravljeni na kompromis, če povišanja plač ne bi presegla rasti produktivnosti. Vsaj načeloma pa je pristal na uskladitev plač z inflacijo. Sin- dikati se medtem že pripravljajo na stavko, v primeru, da pogajanja ne bodo uspešna. Stavko bodo prilagodili naravi svoje dejavnosti, vsi pa zagotavljajo, da bodo kljub okrnjenemu delavniku vsak na svojem področju poskrbeli jo prenizke pokojnine in tudi socialno podporo bi bilo treba zvišati, ker tistih 200 evrov na mesec, danes, ko je takšna draginja, ne pomeni skoraj nič. Me bo pa zelo molilo, če bo na dan stavke prišlo do kakšnih nevšečnosti in ne bom mogel opraviti vseh stvari, ki jih bom želel« Rosvita Ačkun iz Šempetra: »Menim, da bi se bilo treba nekako drugače dogovo-riti in ne s stavko opozaijati na vse trenutne nepravilnosti. Stavka )e izhod v sili. 2e prej bi se bilo treba dogovarjali in upoštevati različna mnenja. Če pa bo stavka, sem pripravljena vsekakor potrpeli nevšečnosti na tisti dan, ker razumem obe strani.« Amalija Herman iz Celja: »Moje mnenje je deljeno. Strinjam se, da bi nekateri morali stavkati, medtem ko za druge mislim, da to ni potrebno. Menim, da nI potrebno stavkati ljudem, ki delajo v javni upravi. Potreba pa je za fizične delavce, Zaposleni v proizvodnji, trgovci in nasploh ljudje z nižjo izobrazbo so občutno prerriaio plačani.« Peter Mernik iz Celfa: »Mislim, daje potrebno, da stavkajo vsi, ki so napovedali stavko. Pa tudi ostali imajo prenizke plače, upokojenci ima- Kamdija JkeliČ iz Celja: »Mislim, da ima vsak pravico stavkali. Glede na to, kar se dogaja, je skrajni čas, da se začne stavkali, da se nekaj ukrene glede nizkih plač. podražitev in inflacije. Ne vem točno, kdo vse stavka, ampak tisti, ki stavkajo, verjetno že vedo, za kaj to delajo, saj so plače res nizke.« KS za najnujnejše storitve oziroma oskrbo, Dve zahtevi medicinskih sester v primeru neuspešnih pogajanj z vlado se bodo stavki pridružili medicinske sestre in zdravstveni tehniki na cel j-skem območju. Sindikat zdravstvene nege, ki na našem območju vključuje prib-hžno tisoč članov, sicer podpira novo kolektivno pogodbo za javni sektor, saj prinaša v povprečju za 11 odstotkov višje plače. »A ker nov plačni sistem še ni zaživel, bomo ob tokratni stavki zahtevali, da ob uveljavita dobimo poračun od 1. januarja letos,« dodaja drugo stavkovna zahtevo članica republiškega odbora sindikata zdravstvene nege za regijo Celje Ana Justiji. Predsednica sindikata zdravstvene nege v celjski bolnišnici Branka Šket ob tem poudarja, da se bodo o načinu stavke, ki bo predvidoma med 12. in IS. uro, 5e dogovorili z vodstvom sindikata. »V Času stavke se želimo organizirati tako, da bi Jo bolniki kar najmanj občutili.« Poulca ne bo« varstvo zagotovijeno Člani glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ), največjega samostojnega sindikata v celotnem javnem sektorju, so namero o stavki soglasno podprli. Glavni od- bor je potrdil, da bodo stavkali zaposleni v osnovnih, srednjih in višjih šolah ter ra-ziskovalnih zavodih. V vrtcih na dan stavke ne bodo izvajali vzgojnoizobraževalne dejavnosti, bodo pa otrokom zagotovili varstvo in prehrano. Srednje in višje Šole bodo zaprte, stavkajoči pa bodo otroke v osnovnih šolah vseeno sprejeli ter poskrbeli za varstvo, varnost in prehrano. Kot pravi Martina Krebl, predsednica celjskega območnega odbora SVÍZ, bodo se bodo o izvedbi stavke v celjskih zavodih pogovarjali na ponedeljkovem sestanku. »Na našem območju je v sindikat vključenih kar 36 zavodov, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, glasbene šole, do zgodovinskega arhiva in zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine, Pričakujem, da bo bomo Slavko, če bo do nje prišlo, izvedli v vseh zavodih. Podrobnejše informacije bodo znane po 25. januarju. Vsekakor na prvo mesto postavljamo varnost otrok,« pravi Kreb-lova. Stavko napoveduje tudi Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR). Sekretar celjskega območnega odbora sindikata Franc KJepej je zatrdil, da so priprave in usklajevanja za napovedano opozorilno stavko v teku. Kolone na mejnih prehodih? Policisti zagotavljajo, da Slavka ne bo ogrozila varnosti državljanov ler da bodo opravljali vse nujne naloge. »Opravljalibomo ogledepro-metnih nezgod, intervencije in poskrbeli za varnost. Skratka naloge, ki so nam predpisane po zakonu,« pojasnjuje predsednik policijskega sindikata Branko Prah. Ne bodo pa v času stavke, denimo vprimeru nezgode z manjšo materialno škodo nudili pomoči, kot bi jo sicer in kraj ne^ode le zavarovali, vse potrebno pa opravili naslednji dan. Stavka policistov se bo med 7. in 19. uro najbolj odražala na mejnih prehodih, kjer bodo policisti opravljali temeljito kontrolo vozi), zato je tam pričakovali večje zastoje vozil. Avto prevozniki, ki bodo (ponovnol odiočilni sestanek z ministrstvom imeli danes, se vseeno pripravljajo na belo stavko. Skoraj 120 Članov celjske obrtne zbornice bo s počasnim plačevanjem cestnine ohromili cestninsko postajo Tépanje. Pridružili se bodo še člani desetih zbornic, kar pomeni. da bo skupaj z rednimi tujimi prevozniki cestninsko postajo »okupiralo« od dva do tri tisoč lUmionov. Morebitno stavko napovedujejo za 25. januar. Da se utegne veliko težav 30. januarja pojaviti ravno na mejnih prehodih, poudarjajo tudi cariniki, ki bodo vključeni v stavko. Napovedujejo celo večje težave, kot so bile na mejah ob njihovi novembrski stavki. Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan MišČeviČ pravi, da bo stavka, v kolikor dogovora ne bo, ohromila državo. »Nadzor bo še bolj poostren, posledica tega bodo daljše Čakalne dobe. Glede na to. da stavkajo tudi policisti, bodo ob ]nejah težave že zaradi tega. Stavkali bodo tudi veterinarji, ki imajo pri prehodu meje in prevozu določenih vrst živeža svoje pristojnosti in naloge, zato bo tudi zaradi njih dodatne težave,« Samo v nujnih primerih bodo med stavko posredovali tudi gasilci. Predsednik sindikata poklicnih gasilcev Bogdan Godnič pravi, da bodo v primeru večjega požara prišli na kraj nesreče in poskrbeli za ustrezno reševanje ljudi, medlem ko vseh ostalih del la dan ne bodo opravljali. PM, MBP, MJ, SŠ, RP Med smrtjo in boleznijo ni povezave Kot smo že pisali, naj bi bili včeraj znani vzroki smrti sedemletne deklice, učenke prvega razreda osnovne šole Braslovče. Deklica je pred dnevi umrla nenadne smrti, le dan zatem pa so na zdravljenje v ljubljanski klinični center zaradi meningokokne infekcije poslali 13-mesečnega ou'oka, vpisanega v jasli braslovškega vrtca. Rezultati obdukcije dekličine smrti še vedno niso pojasnjeni, nam je včerai dejala polzelska pediatrinia Vlasta Matjaž, zato je patolog odredil nadaljnje preiskave. Bakteriološke analize pa so po&dile, da med smrtjo deklice in boleznijo otroka ni povezave in da je smrt sedemletne deklice zaradi meningokokne infekcije izključena. MJ GOSPODARSTVO 0 cetis Tus odprodaja del premoženja! Mali delničarji s prvimi delnicami Engrotuša že poleti - Mirko Tuš bo tretjino lastništva prodal za 250 milijonov evrov v tem tednu so v Engro-tušu končno pojasnili, za-ka) seje po tolikem Času edini lastnik Skupine Tuè Mirko IXiš odiočii, da bo prodal 3 5-odstotni lastniški delež v trgovski družbi Engro-tuš. Njegov imperij je zgoij v tem podjetju» ki je sicer največje, od leta 1999> ko je mrežo razširil s ň^anši-zami, od 106 tisoč evrov zrasel na 610 milijonov evrov. Kol je poudaril generalni direktor Skupine Tliš in zdaj še predsednik uprave Engrotuša Aleksander Svelelšek, so razlog predvsem v hkratni širitvi trgovske mreže na tri tuje trge. »V naših strateških dijih smo zapisali, da bomo vsaj polovico prihodkov Skupine T^JŠ ustvarili na tujih ti^. V tem času smo prešli tudi na novo področje telekomunikacij,« je nadaljeval Sveielšek, »zato želimo nove poslovne priložnosti izven Že obstoječih dejavnosti izkoristiti. Preoblikovanje nam omogoča tudi širši prostor za finančni inženiring, za možnosti različnih virov inoblikfínancíranja, obenem pa želimo kupce nagraditi tako, da bodo lahko postali tudi njihovi lastniki,« Tusevo hišno zlato Delniška dojžba Engrotuš bo imela predvidoma aprila prvo skupščino, ki bo odloČila o vseh podrobnostih prodaje tretjine Engrotuša. Zato zdaj še nista znana cena in število delnic. S vete) šek ocenjuje le, da bodo s prodajo zbrali približno 250 milijonov evrov. V štiričlanskem nadzornem svetu delniške družbe Engrotuš bodo sedeli predsedujoči Emil Štukeij, Mirko TUŠ, Dušan Korošec ter Gorazd Lukman. Zanimivo je tudi, da želi lastnik Mirko Tul kol kupce pritegnili le male delničarje» ne pa sklade ali strateške partnerje- S prodajo tako velikega deleža Tuš izgublja možnost večinskega Poteza družbe» ki je svojo neodvisnost poudarjala ravno z dejstvom» da imajo le enega lastnika, je kljub naštetim razlogom presenetljiva. Aleksander SveteJŠek pravi: »Iti smo res poudarjali vsa leta, ampak smo se vsa leta tudi zelo močoo spreminjali. Današnje podjetje nima s tistim izpred treh let nič skupnega niti po velikosti, načiDU upravljanja niti po ciljih, ki smo si jih postavili. Engrotuš je brez »okostnjakov« in bo v bodoče imel umirjeno rast, zato je Čas> da z njim stopimo v nove v poslovnem svetu uveljavljene vode.« Ledas zaradi Hardija v prisilni poravnavi Po prisilni poravnavi podjetja Arka, ki je po Sloveniji imelo trgovine Hardi, se je v težavah znašel tudi njihov dolgoletni dobavitelj, mesarstvo Ledas. Kot so napisali v obrazložitvi uvedbe postopka o prisilni poravnavi, je na poslabšanje rezultatov poslovanja vplivalo tudi to, da je v težave zašlo podjetje Arka, ki je bilo eden njihovih največjih poslovnih partnerjev. Podjetje je v dolgove pahnila še izgradnja prizidka, ki so ga morali zgraditi zaradi sprememb veterinarske zakonodaje, na razpisih za sredstva iz Evropskih skladov pa niso bili uspešni. Novi LjubljanslU banki» pri kateri so najeli kredit, so zato dolžni Se dobre 1,4 milijona evrov. Konec oktobra je imelo podjetje 1,316 milijona evrov neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, med največjimi upniki pa so Celjske mesnine ter Kmetijska zadruga Celje. RP aero Miri(oTuš »Naše napovedi se vam ponavadi zdijo preoptimistič-ne ali netočne. Na koncu se izkaže, da so korektne. Mi smo realno ocenili vrednost, ki jo lahko dobimo s prodajo delnic,« je na vprašanje, ali ni ocenjena vrednost prodaje delnic prenapihnjena, odgovoril Svetelšek. odločanja, kako bo zagotovil, da bodo med kupci njegovih delnic le majhni vlagatelji ali da ti kupljenih de-leže v ne bodo prodali naprej, pa še ni jasno. »Uporabili bomo vse možne inštrumente, obenem pa računamo, da bodo tisti, ki bodo želeli biti naši delničarji» zaradi našega dobrega in stabilnega poslovanja to tu- di na dolgi rok ostali,« predvideva Svetelšek- »Mogoče bo prav to tisto malo hišno zlato, ki prehaja Iz roda v rod.« »Hišno zlato« bo mogoče kupiti predvidoma čez pol leta, jeseni pa upajo tudi na uvrstitev na Ljubljansko borzo. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ wififw.novitedn ik.com Nivo v prekmursko vodo Celjski Nivo se pripravlja oa naložbo v prekmurski turizem, saj načrtuje gradnjo novih term v občini tankova, tik ob meji z Avstrijo. Investitor je Nivojevo hčerinsko podjetje Kotrman, ki namerava zgraditi v vasi Korovci hotel, skupaj z notranjimi in zunanjimi kopalnimi površinami. V hotelu s štirimi zvezdicami, kjer načrtujejo bogat wellness program, savna program, vodni program in kongresni lurizem, je predvidenih 124 sob. Na zemljišču trenutno izvajajo pripravljalna dela za raziskovalno geotermalno vrlino, za kar je z Izvajalcem Nafto-Geotermom Lendava pogodba že sklenjena, vrtanje pa bo potekalo od prihodnjega meseca do aprila. Načrtujejo dve vrtini v globino blizu dva kilometra, saj je predvidena uporaba geoiermalne energije. Med Nivojevimi hčerinskimi podjetji je poleg Kotrma-na Dom Lipa, ki gradi v Štorah dom za starejše občane. Poleg njiju ima Nivo še dve povezani podjetji: hčerinski Radok deluje na področju investicijskega inženiringa izgradnje objektov ter njihovega upravljanja (prvi pro* jekt je bila izgradnja parkirne hiše pri mariborski bolni* šnici). Garant s Polzele pa na področju pohištvene industrije. Obenem je za obravnavano območje v izdelavi občinski prostorski načrt, ki je tren umo v fazi javne razgrnitve, krat je prehitro govoriti o rokih faz neposredne priprave in izvedbe. Končna opredelitev bo mogoča po izvedbi raziskovalne geotermalne vrtine in zaključku postopka občinskega podrobnega prostorskega načrta.« omenja Saška Bu-latovič iz družbe Nivo. BRANE JERANKO Komu Terme Olimia? v ponedeljek opoldne se bo iztekel rok javnega zbiranja ponudb za nakup delnic družb Terme OlU mia In Terme Olimia bazeni, ki imata v lasti zdravi* lišče v Podčetrtku in bližnjem hrvaškem Tuhlju. Gre za prodajo 53-od$totnega državnega lastniškega deleža, ki je v lasti Kada, Soda in Slovenskih železnic (v družbi »bazeni« je 49,70-odstotni državni delež v celoti v lasti Kada}. Odpiranje ponudb, ki jih morajo interesenti v obeh primerih poslati Kadu» ne bo javno, bo pa predvidoma Še isti dan. Kot so povedali v Kadu, naj bi nato naslednji dan, v torek, prišlo do javne objave. Kot smo že poročali, je bil ustanovljen konzorcij za odkup državnega deleža, ki ga sestavljajo Zvon 1, vodstvo Term Olimia ter Občina Podčetrtek, za odkup pa naj bi se zanimali tudi v Termah Čatež ter drugih družbah. BJ QZS-Regionalna gospodarska zbornica Celje, Ljubljanska cesta 14, Ceije vskladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj In diplom za inovacije objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNAKJ IN DIPLOM ZA INOVACIJE NA CEUSKEM OBMOČJU ZA LETO 2007 1. Vž^ji, da pospešuje inovacijsko dejaw^ost v družbi, kar povečuje konkurenčno sposobnost gospodarstva in istočasno javno vzpodbuja in predstavlja ustvarjalnost mnogih strokovnih kadnDV'inovatorjev, omogoča Regionalna gospodarska zbor-niča Celje vsem zdintere&ranim gospodarskim dru^^ ali podjetnikom, posameznim inovatorjem ali dnjgim institucijam predstavitev inovacijskih dosežkov za leto 2007, ki so rezultat domačega znanja. S tem namenom objavlja ra^is za podelitev priznanj in diplom za najboljše inovacijske dosežke v letu 2007. Veseli nas, da pomenijo rtala priznanja tudi prednost podjetjem, ki se prijavljajo na slovenske razpise. V infom^acijo: Pri razpisu Mladi razi^ovaici za gospodarstvo lahko podjetja, ki so pri nas prejela priznanja za inovacije, pridobijo dodatne too-kel 2. Razpis obja>^)a Regionalna gospodarska zbornica Celle. Pravico do pnjave na razpis in^o vse gospodarske družbe, samo-stojni podjetniki, samostojni inovatorji ali druge obKke gospodarskih združenj. Z razpisom ieiimo podjetja spodbudit), da v dokumentaciji predstavijo vsebir>o, merljive in primerljn« rezultate (tržna zanima vost). 3. Prijava na razpis mora vsebovati: a) ime in priimek ter popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen - naziv in popolni opis realizirane Inovacije v letu 2007 z navedbo zr^čiinostt inovacije po naslednjih kotenjih: inovativnost ' izvmostfn stopnja možne avtorske zaščite - nivo tehnične rešitve - novost doma in/ali v svetu - izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije itd. tržna žanimivost - zapodročjesplošneinširokeporabe • za proizvodna in podobna podjetja/organizacije - za posebne namene in področja primernost okoiiu - izboljšano delovno okolje in/ali varnost pri delu - uporaba neškodljivih materialov in/ali okolju neškodljiva uporaba - možnost reci kJiranja racior>alnQS> - poenostavljenooziromaizboljsanodelovanje - cenenost izdelave in/alivzdrževanja • manjšešte>4lopotrebnihsurovinalidobavttel;ev finančna učinkovitost • letni prihr^ak{za inovacije s področja splošne inovacij^e dejavnosti) - letna realizacija {za profesionalne inovacije) b) slike, načrte in opis pnjavljene inovacije c) stopnja realizacije inovacije O predlogih, ki bodo prispeli vroku 60 dni od objave, bo odločala komisija za inovacijsko dejavnost pri RG2 Cêlje. Komisija bo na podlagi sprejetega Pravilnika in kriterijev za ocenjevanje, kjer bo krftenj inovativnosti upoštevan s faktorjem 1,5, predlagala UO v odločitev podelitev priznanj (zlata, srebrna, bronasta medaljazlistino}ter diplom. Javna razglasitev ter podeiitev priznanj In diplom bo najkasneje septembra feta 2008. Prijave inovacij zbira Regionalna gospodarska zbornica Ce)je. Ljubljanska cesta 14, Cetje v roku 60 dni od objave. Na Regionalni gospodarski zbornici Celjoje možno dobiti tudi podrobnejše informacije v zvezi z razpisom na telefon 42-67-400 vsak dan med 8. (n 14. uro. Jože Pusnik Direktor RGZ Celje AfešMikeln Predsednik UO RGZ Celje y [Ol I partner I najboljšim climm ^AKCIJA (L)judj e z veliko začetnico -.ni • POZOR, HUD PES Pri svojem delu moraš uživati »Biti moraš kot sončni žarek, saj so nekateri ljudje odvisni le od tebe,« pravi Martina Zupane Maitina Zupane skrbi za ljudi na domu vokviru Cen* tra za socialno delo Šentjur. Pri svojih varovancih opravlja najrazličnejša dela. Pospravlja, popravlja, Či-sti in lika, vozi varovance k zdravniku, pri čemer mora poskrbeti tudi za kakšnega hipnega ljubljenčka. Svo)e delo obožuje in pravi» da se od svojih varovancev nauči mnogo stvari, ki ji koristijo v življenju. Negovalka Martina ljudem na domu Še ne pomaga dolgo, pri čemer meni» da je pri njeni službi bolj pomembna kvaHteta dela: »Res je, da imaš več izkušenj, če si zaposlen že dlje časa, vendar je najbolj pomembno to, da pri delu uživaš.« Martina je imela že več različnih služb, nazad-nje je našla veselje v pomoči slarejšim: »Ljudje si izberemo poklic, se šolamo zanj, polem pa ugotovimo, da to ni tisto, kar bi radi delali vse življenje. Zalo sem veseJa. da sem končno našla delo, pri katerem zares uživam in naredim ludi nekaj koristnega za druge ljudi.« Martina skrbi za štiri varovance, Obiskuje jih vsak dan in jim razvaža tudi kosila. »Včasih je ueba poskrbeti za stvari, ki se nam zdijo povsem samoumevne,« pravi předaná negovalka, »treba je zamenjati žarnico, zakuriti v kaminu, nasekati drva ali poskrbeti za hišnega Martina In Branka vedno uživata v pogovoru. Dniži ju tudi strast do reševanja križank. ljubljenčka.« Martina pazi. da njeni varovanci dobijo vse, kar si zaželijo. »Trudim se, da vsem ustrežem,« mi zaupa, »Če znaš narediti, narediš, če ne znaš, rečeš, da se boš potrudil. Pomembno je, da je varovanec vesel in zadovoljen, ko odhajaš, in da komaj Čaka, da boš spet prišel. Delo negovalke na domu je treba opravljati z veseljem, ker Če ni navdušenja in razumevanja, je bolje, da te ni v lej službi.« V naSem uredništvu se je doslej nabralo že 5.2S4 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 398 vaših glasov. Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Se zlasti bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj Še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico. 1. Majda Makovšek....................................Î.315 glasov 2. Cvetka Opexčkal...............................................1.232 3. Klavdija Brežnik.................................................7â2 4. Branko Koštomaj................................................562 5. Sabina Kolar.......................................................354 6. Sonja Mastnak.....................................................Î74 7. Ivanka Tofant.......................................................111 8. Olga Židan...........................................................100 9. Brigita Muškotelc.................................................79 10. Zofka ČakŠ............................................................71 i(L)judje z veliko začetnico [ Glasujem za limô in prvmsk. toi^an naslov dl ndskiv ustanovel: ; Moj naslov (bne In priimek, ulica, kraji: Kupon poiljil« n» Novi tednik, PreSemova 19,3000 Celje. Vsak leden bomo imů poSiljslilji izhaball dottlnrka tnSnega tfsrila. Nagrajenka tega tedna, ki bo prejela majico Novega tednika, |e Majda Kregar, Gajstova pot 36, 3230 Šentjur. Najbolj ji je všeč, da je delo dinamično in da lahko ustreže ljudem. Ne zato, da bi jo spoštovali, ampak zato. da ve, da nekomu nekaj pomeni, da ji poklonijo nasmeh in sliši besedo hvala. Martina pravi, da se laiiko od starejiih ljudi veliko naučiš. Imajo modrost, ki je mlajši nimajo. So potrpežljivi in si znajo vzeti Čas zase. Rešujejo križanke, gledajo televizijo, znajo uživati v tem obdobju svojega življenja. Ne zdijo se jim pomembne le materialne stvari. Tega se je treba od njih naučiti in jih posnemati. Vsaka negovalka na domu mora biti prijazna, komunikativna, znati mora navezovati stike z ljudmi in dovoliti, da imajo ludi oni svoj prav. Pripravljene morajo biti tudi na nepredvidene zaplete. »V pr-vih dneh svoje službe sem nosila kosilo starejši gospe. Nekega jutra, ko sem prišla do njene hiše, sem videla, da so zavese le zagrnjene in okna zaprta. Vladala je mrtvaška liSina,« se spominja negovalka Martina, »takrat sem prvič našla mrtvega Človeka. Smrt zame ni tabu, vendar je to, da sem jo jaz. ki sem bila zanjo tujec, našla mrtvo, pustilo pri meni svoj pečat. Od takrat naprej si vedno vzamem čas za vsakega» ki me kaj prosi, ker nikoli ne vem, mogoče ga vidim zadnjič.« Martina nima težav z navezovanjem stikov. Ko prvič nekoga obišče, se vedno zelo potrudi, da se izkaže. Vedno obstaja dvom, ali jo bo varovanec sprejel Vendar to zares vidi Šele po nekaj mesecih. »Ko se te varovanec na- vadi in ti reče. zdaj vas pa že pogrešam, kadar vas ni, je to zares lep občutek, Biti moraš kot sončni žarek, saj so nekateri odvisni le od tebe.« »Sonce ml nosi v hisola Martina je zelo zaposlena ludi v prostem Času. Poleg tega, da skrbi za tri hčere, se ukvarja še z tnnogimi dnigi dejavnostmi. Hodi na Rifnik, rile in Šiva mandale, fotografira, kuha, peče, zapisuje misli, občasno dela ludi kot vamostmca, Njena strast so tudi križanke. Miselne uganke so tudi ena mnogih stvari, ki so skupne njej in njeni varovanki Branki Ga-bršek. Pri njej Martina poskrbi za hišna opravila: sesa, čisti, pere in lika. Zelo radi se tudi pogovarjata, saj Branka potrebuje ob sebi nekoga, ki ji krajša čas. »Martina me obiskuje vsak dan, razen ob Četrtkili in koncih tedna. Zelo jo pogrešam, kadar je ni,« pravi Branka, »ne vem, kako bi živela brez nje. Zato se mi zdijo dnevi, ko je ni, tako dolgi, da komaj zdržim. Za ta čas ml kupi križanke, da jih rešujem.« Branka pravi, da je delo socialnih delavcev zelo naporno in da si želi, da bi bili temu primerno nagrajeni. Za Martino sploh ne najde besed, s katerimi bi jo lahko pohvalila: »Če je zunaj oblačno, turobno vreme, mi ona prinese sonce v hišo. Komaj čakam, da pride in nato ji kar ne pustim oditi. Lahko si deliva doživetja, izkušnje in bolečino. Kadar je Martina pri meni, nikoli ne pomislim na to, da me kaj boli. Veliko je vredno, da se razumeva in se razideva s čistim srcem.« KATARINA ŠUMEJ 15 Vse vključeno Pozdrav mamam lega sveta, ki berejo moje prispevke, in Tudi vsem drugim» ki nimajo v Življenju kaj pametnejšega za početi, kot prebirali moje umotvore. Najprej seveda vsem srečno v le-tošnjemJetu. Leios namreč še nisem nič napisal. Razlog je predvsem v tem, da sem obiskal Kubo. in tudi v tem, da bi bilo na hitro nesmiselno pisati prisiljene, sentimentalne zmazke. Torej, bil sem na Kubi in glede na to, da semže prejšnje leto pisaril o turizmu, se bom ponovno vrnil k tej temi, predvsem zalo, ker je v veliki meri moje kubansko srečanje s ponudbo »aH inclusive« povezano z našim vsakdanjikom. Če sem pred poljo komu omenil, da bom sedem dni preživel na plažah Varadera, v hotelu, kjer je »vse vključeno«, me je pogledal s pogledom , ki sem ga tolikokrat opazil v Oiaplinovih nemih filmih, s pogledom zaljubljenega, sramežljivega Charlieja ali lačnega, žicajočega psa pod mizo. »Ali inclusive«, vse vključeno, se sliši sanjsko, kajne? Se več, rajsko! SVaú dovino so si ljudje seveda podobo raja predstavljali različno, še večkrat pa so jim jo vsilili vladajoči ali kakšni drugi dušni pastij)i. V sodobnem Času poiroSnišrva je seveda podoba raja, počitniška raja, takšna, da potrošniku na nek način njegove empirično pridobljene strahove zdravtz recepturo »vse vključeno«. Če so vas že kdaj vtaknili v kakšen hotel kjer ste imeli plačan na primer po^)ai2jon, kasneje pa so vas luščili za razne prevoze, izposojo brisač, koles, sončne dežnike, pre-vozv mesto, na točketurisli6 nih ogledov in podobno, ste na koncu spoznali, da ponudba, sprva tako vabljiva, sploh ni lako zelo poceni. Zdelo se vam je, da so vas »prinesli naokrog«. da bi bilo veliko bolje, Če bi plačali vse naenkrat, ifl bi bilo vse lažje, bolj razvidno in predvidljivo. No, turistični strateg so seveda vedno korak pred vami [s strategi ne mislim na turistíá^e agen-dje, tudi te so ujetnik rajskega načrta). T\idi oni so spoz- Piše: MOHOR HUDEJ mo horh® ho imail. co m nali, kaj si potrošnik želi. Želi si raj, vse vključeno. No, ampak tu nastopi problem, saj je podoba potrošniškega raja pač podoba nažrtosti, nez-memosú, bakanalij. Sodome in Gomore, kar seveda ni poceni, razen če poslane raj podoben Tantalovim mukam. V grški mitologiji namreč bogovi Tantala kaznujejo tako, da ga zaprejo v »raj-pekel«, kjer mu pred oči in usta ves čas nastavljajo nekaj najbolj slastnega, nekaj najbolj poželjivega, in ko hoče ugrizniti, rajsî^ podoba izgme. Vse vključeno je nekaj takšnega, sliši in vidi se dobro, v resnici pa ... Prideš zjutraj v bar-ček, kavico bi, oprostite, kavico strežemo v bazenskem baru. Greš tja. joj, aparat se je pokvaril, čez eno uro bodo stregli v baru pri recepciji. Grem na zajtrk, prevelika gneča za jajca, gneča pri bife-ju, bom sok, ups, je nenara ven, bom sadje, kije bilo očit no hranjeno na pripeki, ah bom kosilo jedel, zajtrka ne Grem na eno pivce, pa bo škoda, da je mešano z vodo da ga točijo v plastičnih kozarčkih po deci in pol, bom pa še eti mojito, ga žal ni, zmanjkalo mete, potem pa daiquiri, cccc, ne bo Šlo, me-šalnik za led v popravilu, pride danes popoldne, pa cuba libre, žal, je že prepozno, od te ure naprej strežemo v baru na plaži. No, amp^ je že kosilo, super, škampi, si jih naložil, ampak hudiča, kako se to je, pri nas gla\% škampov zavržemo, tukaj očimo zadek, že preden jih spečejo, vprašam natak^a, kako se to je, ne pozna oi^ovora ... Skratka. nič ne Stekam, Mali princ bi rekel, bistvo je očem prikrito, ^e pač za pridobitev spoznanja, kaj so Tantalove muke. LJUDSKA ^CEUE Ker jo več znanja danes vee uspeha Jutri: www.lu*celje.si fi*MN>JCV* UUA* i. MM VABIMO K VPISU: • Brezptónaosawi*ioteza ki so ga v občini povzročile septembrske poplave, sta bila razloga, da je varuhinja s sodelavci svoj delavnik preživela v Vojniku. Sicer v iako majhne kraje hodi redkeje. Njen obisk je tokrat izkoristilo dvanajst občanov. Kakšne so bile težave» s katerimi so se na vas obrnili občani? Temaiika je bila zelo pestra in zajema vsa varuhova področja. Približno pri polovici primerov je Šlo za pritožbe glede dela sodiSČ. Takšne pritožbe so tudi sicer najpogostejše na srečanjih zunaj sedeža varuha. Ljudje niso zadovoljni z odločitvami sodišč, velikokrat tudi ne s predolgimi postopki. Naj ob tem poudarim, da varuh ne sme presojati o vsebini dela sodnikov. Del zgodb je povezanih z upravnimi postopki, na primer pritožbe glede okoljskegd ministrstva v primerih različnih gradbenih dovoljenj, postopkov pridobitev takšnih in drugačnih dovoljenj... Ljudi tudi moti, da je inšpekcijska služba premalo učinkovita. Prav na vseh zunanjih poslovanjih se ukvarjamo s pojavom revščine in tudi Vojnik ni izjema. Na ta problem sem začela opozarjati že lani aprila, ko smo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve iskali podatke o tem, kako je na državnem nivoju revščina opredeljena in obravnavana. Prvi odgovori so bili. da je to pojav, ki ni posebej pereč, sedaj pa sem zadovoljna zaradi ugotovitve vlade, da je to vendarle zelo resen problem, s katerim se bo morala država spopasti. Na nas se obračajo ljudje, ki jim po rednih poteh v tej državi ne uspe zbrati, zaslužiti Dr. Zdenka Čebašek • Travnik je bila pred leti zaposlena tudi v psihiatrični bolnišnici v Vojniku. Je doktorica medicine in specialistka za psihiatrijo, precej je delala na področ-ju odvisnosti od alkohola. Do začetka svojega Šestletnega mandata, sprejela ga je lani februarja» je bila zaposlena v psihiatrični kliniki v Ljubljani kot pomočnica strokovnega direktorja za izobraževalno dejavnost. Vrsto let je bila tudi asistentka na katedri za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. ali kakorkoli dobiti dovolj sredstev za preživetje. Spoznavamo tudi ljudi. ki se znajdejo na robu raznih cenzusov - ie so le malo nad njimi, imajo dvojno izgubo. Nekateri, ki so se znašli na robu revščine, pa so pomoč morda iskali na neustrezne načine ali so spregledali kakšno navodilo in posledično ostali brez pomoči. Cemu je bil namenjen obisk v psihiatrični bolnišnici? Obisk v psihiatrični bolnišnici je povezan z zakonsko določeno dejavnostjo varuha človekovih pravic v smislu izvajanja opcijskega protokola o preprečevanju mučenja in nečloveškega ravnanja- Nadzor (mi raje rečemo obisk) izvajamo v ustanovah» kjer bivajo ljudje, ki jim je odvzeta svoboda gibanja. Torej tam, kjer so ljudje pod ključem, ki je lahko tako majhen, kot je na psihiatriji. ali takšen, kot )e na policiji, v zaporu, izvajamo nadzor nad bivanjskimi razmerami in medčloveškimi odnosi- V Vojniku je šlo torej za redni ogled, ne pa za kakšen nepredviden dogodek. So pravice bolnikov v podobnih ustanovah pogosto kršene? Postavlja se bolj drugo vprašanje, ki posredno kaže na problematiko človekovih pravic, Ljudi, ki so proti svoji volji hospitalizirani, mora pregledati neodvisna sodniška komisija. v kateri sta sodnik in psihiater, ki ni zaposlen v tej ustanovi. To, kar se kaže kot problem, je. da ta komisija premalo upošteva priporočila lečečih psihiatrov. Lahko bi rekli, da je ravno zaradi odločitve te komisije marsikdaj ogroženo zdravstveno stanje satnih pacientov ali pa njihovi svojci, posebno kadar so pacienti do njih agresivni. Teh primerov je kar nekaj, V preteklosti smo Imeli primer, ko je prehitro izpuščeni bolnik storil hudo kaznivo dejanje. Na obisku v Vojniku ste izvedeli dvanajst različnih zgodb posameznikov. Kakšni bodo vaši nadaljnji ukrepi, kako jim boste pomagali? Varuh najprej preuči dokumente, ki jih da pobudnik, in na podlagi zbranih podatkov naredi lastne poizvedbe- Če se na primer nekdo pritožuje, da inšpekcijska služba ni dobro opravila svojega dela, varuh od inšpekcijske službe zahteva poročilo o tej zadevi, Včasih pomaga že to, da naredimo poizvedbo in se stvari že uredijo. Pri sodnih zadevah po primerjavi dokumentov in izjav pobudnika izvemo, ali gre za nedopustno dolgi postopek. Nato informacijo, kdaj pnbhžno bo na vrsti, posredujemo pobudniku. Izbrane primere, seveda brez osebnih podatkov, objavimo v poročilu, ki ga enkrat letno predstavimo državnemu zbo- ru. ta pa nato sprejme, ali vsaj naj bi. priporočila za izboljšavo stanja. Na ta način se stvari počasi spreminjajo- V nekaterih drugih primerih pišemo županu in občinski upravi in vprašamo, kako je z določeno zadevo- Ponavadi je tako» da nam odpišejo, da so ravno ta dan ali dan prej pobudniku odgovorili in v teh primerih ocenjujemo, da je naše posredovanje učinkovito. Pri tem je treba vedeti, da je le en del takšnih pobud, ogromno pa je pobud, kjer varuh ne more naredhi ničesar. Na primer: pobudnik je v fazi sodnega postopka podpisal sodno poravnavo. Potem ugotovi, da mu je ta bolj kot ne v Škodo, zato se mu zdi krivlčna-Ampakv primeru, ko je Človekpod-pisal sodno poravnavo, je prevzel posledice in tukaj varuh ne more narediti ničesar- Ljudje to zelo težko sprejmejo. Nimam čarovniške paličice. Mogoče ime varuha res nakazuje, da bo nekaj rešil in obvaroval ljudi, a žal tega vedno ne more. Kako se počutite ob tem, da kot varuhinja krivic ne morete popraviti? Prej, ko sem bila zdravnica, so ljudje prihajali k men), skupaj smo odkrili smo težavo, se dogovorili za zdravljenje in v večini primerov je bilo takšno sodelovanje uspešno. Tukaj pa se dnevno soočam s tem, da zadeva ni z mojega področja, da nimam pooblastil ali je celo zadeva že tako zamujena, da se je ne da več popraviti. To je spoznanje, ki mi ni v veselje. Veliko raje bi ljudem pomagala. Veliko bi lahko pomagali tudi mediji, pogostokrat poudarjate. Glejte, Če gre na primer za problematiko s področja okolja, je pomembno temu namenjati dovolj prostora, predvsem pa podajanju mnenj z vseh strani. Na področju revščine pomagate, če pišete o osebnih zgodbah, njihovih vsakdanjih preprekah. Ne le o tem, Česa si ne morejo privoščiti, temveč tudi o tem, kako se znajdejo, kdo jim lahko pomaga in na kakšen način. Podobno je s primeri s področja sodišč, Čeprav je ob tem potrebna pazljivost pri osebnih podatkih. Še posebej. če so vpleteni mladoletni otroci- Sodelovanja je lahko veliko tudi na dnigih področjih, ki jih obrav- »Na nepravilnosti, na katere opozarjamo v vsakoletnem poročilu, se zdajšnja, pa tudi prejšnja oblast, ne odziva dovolj. Tako imamo dokazane krivice na različnih področjih, pri katerih še vedno čakamo, da pride načrt dela v parlament. Ali kot se nam je godilo z Zakonom o pravicah pacientov, ki je po 12 letih vendarle prišel v DZ, nanj pa je Državni svet podal veto, tako se lahko zgodi, da bo spet zamaknjen v neko daljno prihodnost.« navamo, V preteklosti je bilo veliko sodelovanja na področju diskriminacije, sama pa kot pojav, ki ga je potrebno obravnavati na prvem mestu, postavljam nasilje. Pri tem ne mislim le na nasilje iz sodnih dvoran, ampak na nasilje na cestah, ko vedno bolj pogosto brezvestni vozniki povzročajo hude tragedije v družinah, na delovnem mestu. V medijih objavljene zgodbe, četudi brezimen, so lahko poučne, saj ljudi pritegnejo k razmišljanju in s tem ksmiselnemu ukrepanju. Mediji ste lahko varuhu res v veliko pomoč in brez vas bi težko opravljia svojo nalogo. Kaj menite o tem. ko mediji zgodbo krivično predstavijo? Poznate takšne primere? Tudi so. a pri tem ne gre le za krivično predsuvijanje, temveč tudi za to, da mediji diskreditiralo določeno stran v sporu- Takšnega obravnavanja sem bila že tudi sama deležna. Odločilno pri tem je, kako se medij odzove, ko prepozna svojo napako. V kolikor da ustrezno pojasnilo in pove, da je primer v drugačni luči predstavil zaradi pomanjkanja informacij, je to dobro v smislu resnice in kredibil-nosti medija. Opažam pa, da mediji zelo neradi spreminjate svoje zgodbe in stališča, kar zna biti kar hudo, saj potem ljudje zadoščenje iščejo na druge načinein s tem obremenjujejo sodišča. Ko ste ravno omenili obremenjenost sodišč... Znano je, da sodišča obremenjujejo razni spori, na primer medsoseski. ki bi se lahko rešili tudi na aesodni način. Najbrž se tudi s takšnimi primeri ljudje obračajo na vas? Zaposleni pri varuhu Človekovih pravic smo se odločili tudi za šolanje s področja mediacije, tako da pričakujem, da bomo v prihodnosti v določenih sporih lahko pomagali tudi z ekipo mediatorjev, ki bodo skušali vzpostaviti dialog tam, kjer je to težko. Ne bomo šli le skozi preverjanje papirjev, temveč bomo poskušali kot zunanji neodvisni dejavnik vzpostaviti dialog med sprtimi stranmi. Verjamem, da je, kadar so zadeve čustveno zelo nabite, rešitev težko najti, kadar pa nekdo tretji vstopi in poskuša zadeve objektivizirati, se rešitve, vsaj po določenem času, vendarle najdejo. Naj vas za konec vprašam še -kdaj ste bolje spali? Kot zdravnica ali varuhinja? Ne vem, kaj vam ta prispodoba pomeni, ampak težav s spanjem nimam. Je pa res, da so problemi, o katerih razmišljam tudi zunaj delovnega časa, zdaj pogostejši. Prej sera se »natrenirala«, da sem lahko ločevala osebno življenje od strokovnega dela na psihiatriji, zdaj pa je delo v mojem življenju od jutra do spanja. Tudi televizijska poročila zdaj gledam z očmi varuhinje, ne državljanke x. Tako sem vse dni v letu, ko sem v budnem stanju, vpeta v vlogo varuhinje. ROZMARI PETEK Kdo je podtaknil požar na žagi, kjer je nastalo vsaj za pol milijona evrov ikode? »Ni časa za jamranjeff Janez Mazej> lastnik pogorele Savinekove žage v Šoštanju, o požaru, dvomih, klarinetu in iskrenih ljudeh v jdvnosli in med ljudmi še »gori« požar, ki je minuli leden izbruhnil na Savinekovi žagi v Šoštanju. Seveda so ogenj ukrotili, toda ostalo je de kar nekaj neod-govorjenih vprašanj. Kdo in zakaj sta temeljni» ki glodata lastnika žage oziroma podjetja Males Janeza Mazeja» ki z družino sicer živi v Šmartnem ob Dreti. »Točno 25 minul čez polnoč me je poklical eden od šoštanjskih gasilcev. Boris Goličnik. In povedal, da žaga gori. da je vse v plamenih. >Kaj, kje, kako,< so bila moja prva vprašanja. V minuti sem bil oblečen, Še dnižine nisem zbudil,« je Mazej Še enkrat podoživljal grozo sredine noči. »Že med potjo sem poklical viličarista Robija, ki je doma iz Loko vi ce, naj takoj, Če je varno, spravi viličarja ven. Na žagi je bilo kol v vojni - poln >plac< ljudi, vse je bilo zapno, lestve, gašenjeZ viličarjem, ludi ob pomoči Franca Navodnika, smo takoj začeli odstranjevati aluminijaste strehe, da so gasilci lažje prišli do žarišča in ognja.« Po prvih podatkih je požar na Savinekovi žagi uničil kar nekaj strojev in pisarne- »V bistvu smo imeli tri linije. Zgorel je precejšnji del prve linije, torej zgornji polnojar-menik. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je nekaj strojev le ostalo. V celoti je bil uničen spodnji pol-nojarmenik. Izključno zbranosti m profesionalnosti gasilcev gre zahvala, da je ostal največji polnojar-menik, t. i. gater, ker so takoj pravilno ocenili situacijo in se usmerili predvsem na to, da so ga obvarovali pred ognjem. V pisarni so zgoreli vsi dokument, pravzaprav sploh ne vem, kaj točno. Spomnim se različnih daril za poslovne partnerje, kar Je še najmanjša zadeva, kup nogometnih pokalov, tudi osebna darila iz prejšnjih iet, pohištvo Škoda, po prvih podatkih je presegla 300 tisoč evrov, je ogromna. Toda Mazej pravi, da je Še višja. »Že takoj, pol ure potem, ko sem prispe) na žago. so me pač policisti vprašali o Škodi. "Ridi po podatkih zavarovalnice se giblje okrog 300 tisoč evrov, (oda sam menim, da samo materialna škoda dosega pol milijona evrov, da o ostalem, izpadu dohodka, zgorelih zalogah, ne govorim,« je pretresen pripovedoval Mazej in pošteno dodal, da je imel premoženje pod zavarovano: »Vse tri linije so bile zavarovane, vendar so bili na žagi linija za robljenje lesa, cepilka in še dnigi stroji, ki niso bili zavarovani. Sam objekt, ki je bil velik približno 700 kvadratnih metrov» je bil zavarovan za 180 tisoč evrov, kar je v bistvu hiša, ne pa poslovni objekt z vsemi pisarnami in inšlalacijami.« Kdo, zakaj...? Mnoge je presenetilo, ker so Se v dnevu požara kriminalisti potrdi-U, ds je bil podtaknjen. Tlidi Mazej pravi, da je iz medijev izvedel ugotovitev o namernem požigu. Mazej z družino, ženo Tanjo in tremi otroki, Il-letnim Juretom, 6-letnim Žigom in 6-letnim Rokom, živi v Šmart-nem ob Dreti. Jan«z Mazsj »Dobesedno me je prilepilo ob sedež. Verjamem, da so kriminalisti naredili vse, kar je v njihovi moči, in po pogovoru z njimi je požig prva od teorij. Preiskava Še ni končana, veijamem, da tudi ne dokončna. Dejansko so mi v glavo vcepili črne misli: komu sem napoti, kdo je to naredil? Pojavilo se je sto teorij, kaj, kdo, zakaj, kako ... Vendar nisem prišel do nekega oprijemljivega rezultata. 6i bil kdo sposoben 10 narediti zaradi poslovanja, zaradi mene, )fovšije I /OOS. Pi>pip»tnc vci]A?d njhup i/d?'bov v úficijl ifiTuiÚJblo^tncK(n4 pt^VMiit orvHf.t rt.i I' 1-j un^imtnp Viiivt »i^ tcvirfi. i^tfvrâtnci «mbâidio. oinii,Vftof»l,i.Moin ni iinuvťlik vvv^liKjWtjhCjsh&Ç'jriy. Alctj.i jepreOvifl^f« f^proO^jov kol^Mt) ^Li.i,, Al ^\f«pr«1u>i>lv.*iii nv vei-A .'n («a^nc osebe. tus Vedno boljši iAtinrw.noiriteclnik.com POLZELA I NAZARJE | Z dvigalom lažji dostop Po prenovi prostorov v Zdravstvenem domu Polzela je dom bogatejši $e za novo pridobitev, osebno dvigalo. Na krajši slovesnosti je pol-zelski župan Ljubo Žnidar povedal, da je z izgradnjo dvigala starejšim in gibalno oviranim osebam ter staršem z majhnimi otroki omogočen lažji dostop v prvo nadstropje, kjer se nahajajo vse zobne ambulance, ambulanta splo-Sne medicine ter fizioterapija. Izrazil je tudi zadovoljstvo ob novi naložbi, ki je vredna nekaj več kot 32 tisoč evrov. oi?čina Polzela je poplačala veČino, ministrstvo za zdravje pa Je dodalo 12 odstotkov potrebnega denarja, TT S pritiskom na gumb je pofzelski župan ljubo Žnidar predal namenu novo osebno dvigalo, pri Čemer sta sodelovala direktorica občinske uprave Alenka Hočevar in braslovški župan Marko Balant Med nastopom otroškega pevskega zbora Cekinčki, ki ga vodi Tina Novak. Trikraljevski koncert v polzelskl župnijski cerkvi so minulo nedeljo pripravili trikraljevski koncert. Predstavili so se tamburaški orkester, župnijski otroški PZ Cekinčki, mladinski PZ osnovne šole, VS Primule, župnijski mešani PZ, mešani P2 Oljka ter flavtistki Katarina Slokar in Sara Strajner ob spremljavi Mija Novak na klavirju. Ob koncu koncerta je besede zahvale izrekel domači župnik Jože Kovačec s prošnjo, naj pevci s svojim petjem še naprej sodelujejo pri bogoslužju. TT Popravek v 3- številki Novega tednika se je ob Članku z naslovom Sodelovanje z duhovniki dobro zgodila neijuba napaka» saj smo ob tekstu objavili malce zastarelo fotografijo. Ibkrai objavljamo pravo fotografijo s srečanja žalskega župana Lojzeta Posedela z duhovniki, Natura spet vabi Po neka jtedenskem premoru so spel odprli vrata Apart hotela Natura v Lačji vasi. Kakor je pojasnil lastifik, tudi direktor žalskega Cai-fe Tropica Darko SukiČ, jih je k odločitvi o ponovnem odprtju hotela navedlo predvsem izjemno povpraševanje med gosti. Hotel je sedaj v družinskih rokah, kar omogoča preglednejše poslovanje. Hkrati pa so v družinskem podjetju Cafie Tropic objavili tudi ponudbo za prodajo enega najlepših hotelov v Zgornji Savinjski dolini. Cena je 3,6 milijona evrov. K^orje povedal Sukič, je med potencialnimi kupci kar nekaj zanimanja, vendar so vse možnosti Se odprte. US BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Velikopotezni načrti Na povabilo župana Vilka Jazbinška so se na tradicionalnem ponovolelnem srečanju zbrali taborski podjel* niki in kmetje. Aktivnosti občine, ki se vedno bolj razvija tudi na področju podjetništva, so poleg Jazbinška pred* stavili pomočnik direktorja Regionalne razvojne agencije Celje Jože Lorbek, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva 2alec Danilo Basle in direktorica žalske Razvojne agencije Savinja Danica Koreni. V Taboru so se letos lotili projektov, ki bodo omogočili nova delovna mesta in novo poslovno cono za domaČe podjetnike. Ob tem upajo na interes podjetnikov tudi iz drugih okolij, da v kraju razvijajo ideje in načrte in s tem omogočijo nova delovna mesta tudi za občane Tabora. Odprtje poslovne cone in izgradnja nekaterih novih objektov v prihodnjih dveh do treh letih so nujno potrebni ukrepi, da občina funkcionira, meni Jazbinšek. Dom starejših občanov, varovana stanovanja in individualne hiše naj bi gradilo štorsko podjetje LŠ Projekt, katerega predstavnik je obenem tudi, poleg prej omenjene funkcije, Jože Lorbek. Že prihodnji mesec se bo podjetje skupaj z občino prijavilo za pridobitev koncesije za gradnjo doma in lelos pripravilo vse potrebno za gradnjo, ki naj bi jo dokončali konec prihodnjega leta. Poslovna cona, s katero je občina pismo o nameri skupaj z Regionalno razvojno agencijo Celje že podpisala in o Čemer občina Še pripravlja razpis, pa naj bi se razširila na 9 hektarjih ob Ljubljanski cesti v Kapli. Predvidena je pozidava 9 do 12 poslovnih objektov. DN OFTIMCA ^uJuJjîr PE CEUE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino 2 optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE. Leveč 38 Taíeíon: 03/426 5S 60, fax: 03/428 55 83 iilco Sanje vsakega avtomobila! Zaradi širitve prodajne mreže in uresničevanja dolgoročnih ciljev, k sodelovanju vabimo: a) Komercialista • za ambulantno prodajo na terenu. Od kandidata pričakujemo: • najmanj IV. stopnjo izobrazbe « poznavanje osnov deia z računalnikom - vozniški \zp\t B kategorije ' samostojnost, motiviranost, komunikativnost« pripravljenost na izzive in timsko delo . sposobnost dosedanja pnxlajnega plana ) kontsTcIslM •mbiilvrtM I pro ftniuu (Wo MprvMnniJ b) Nabavnega komercialista - za podporo prodajni ekipi na terenu. Od kandidata pričakujemo: • najmanj višjo izobrazbo ekonomske ali teli nične smeri • aktivno znar^je angleškega jezika • poznavanje MS Office v okolju Windows • samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, pripravljenost na izzive in timsko delo - Izkušnje zaželene Ponujamo; • stimulativen zaslužek - delo v motiviranem» hitro rastočem podjetju • izobraževanja, možnost napredovanja • možnost zaposlitve za nedoločen čas. po preteku poskusne dobe Pošljite kratek O V na: bostja n .gom boct^^l Ico.s i in utemeljite, zakaj se nam želite pridružiti. Najbolj prepričljivi kandidati, bodo povabljeni na zaposlitveni razgovor in ocenjevalni dan. v$£ informacij o pfodsjneni projmu. WWW.9Í(C0.9Í wvifw.racliocelje.com 12 ŠeWTJUB I LAŠKO novi tednik Tuji jeziki in peica Odprt Center za usposabljanje in razvoj podeželja v okviru mednarodnega projekta Razvoj za razvoj, ki mu zagon daje Razvoj* na agencija Kozjansko, so v posebne delavnice za podeželsko prebivalstvo in manjše podjetnike vključili blizu 300 udeležencev. Za še bolj uspešno Črpanje sredstev je bila ustanovljena tu-di posebna evroskupina. Rezultate je razvojna agencija s sedežem v Šentjurju predstavila na včerajšnji novinarski konferenci. Pripravila jo je v prostorih Centra za usposabljanjein razvoj podeželja, ki so tudi eden od dosežkov v okviru projekta. Center, organizacijska enota RA, namreč deluje v Šentjurskem Zgornjem trgu, kjer so v ta namen povsem prenovili prostore in uredili dve konferenčni predavalnici, opremljeni tudi s prevajalnim sistemom. Zlata Ploitajner Sicer pa je direktorica razvojne agencije mag. Zlata PloŠtajner predstavila Še ostale rezultate projekta, za katerega so pridobili sredstva na javnih razpisih. V njem sodelujejo s hrvaško Zagorsko razvojno agencijo in več ostalimi partnerji» vključenih je kar 13 občin na slovenski in 25 na hrvaški strani. »Želeli smo izboljšati razvojni potencial območja predvsem preko usposabljanja prebivalstva, zato smo izvedli analizo razvoja Človeških virov za Obsoteije> Kozjansko in Dravinjsko. Pokazalo se je> da je ključna ovira za razvoj neustrezna izobrazbena struktura prebivalstva. Na podlagi anket in v sodelovati j u obrtnih zbornic ter kmetijskih svetovalnih služb smo zato organizirali delavnice,« je povedala Ploštajnerjeva. Rezultati so že vidni. Partnerji so pripravili kar 20 delavnic in uspœabljanj za manjše podjetnike. Odzvalo se je 40 podjetij in okoli 200 udeležencev, ki so jih najbolj zanimali tuji jeziki, računalništvo, marketing, davki, trženje in strežba. Izvedenih je bilo še 10 delavnic za podeželsko prebivalstvo; okoli 90 udeležencev se je spoznavalo s peko, z zeliščarstvom, računalništvom, ekološkim kmetovanjem» s turizmom, pa tudi strategijami poslovanja. 44 udeležencev bo pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo in bodo lahko registrirali lastno dopolnilno dejavnost. POLONA MASTNAK Foto: CK Zaživela je evroskupina 25 bodočih nosilcev razvojnih aktivnosti na omenjenih območjih, ki se praktično usposablja za črpanje sredstev na državnih in evropskih razpisih. Z Zagorsko razvojno agencijo je v lem Času nastalo že 36 skupnih razvojnih projektov. Občinska podpora novemu programu Šolski center Šentjur bo s šolskim letom 2008/09 začel s Šolanjem v novem izobraževalnem programu naravovarstvenega tehnika. Za čim večji vpis v ta program se je zavzela tudi Občina Šentjur. Solskj center je v skladu z novimi potrebami na tigu dela, pa tudi na osnovi novih znanj v kmetijstvu oblikoval nov štiriletni izobraževalni program za bodoče naravovarstvene tehnike. V njem naj bi se dijaki naučili prepoznati vplive delovanja človeka na naravo, okolje in prostor 1er vzdrževati naravno in kulturno krajino. Posebna pozornost bo namenjena varovanju okolja in sodelovanju s strokovnimi službami, dijaki pa naj bi se naučili še nadzora in vodenja obiskovalcev v zavarovanih območ- jih. Novi kadri naj bi imeli veliko možnosti zaposlitve; od zavodov za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, podjetij za reciklažo, vodnogospodarskih in komunalnih podjetij do različnih zavodov in podjetij» ki delujejo na področju urejanja okolja. ŠC Šentjur s tem dopolnjuje ponudbo šiiriletnih programov: izvajajo še programa kmetij-sko-podjetniškega ter živil-sko-prehranskega tehnika. Šentjurska občina je sicer izrazila podporo vsem programom ŠC, saj meni, da so izrednega pomena za razvoj lokalne skupnosti in celotne Kozjansko-Obsoteljske regije, hkrati pa pomagajo ščititi naravne in kulturne vrednote okolja ter skrbijo 23 trajnostni razvoj podeželja in urbanih sredin. PM Za tesnejše sodelovanje župan Občine L^ško Franc ZdolŠek je minuli teden na tradicionalno ponovoletno srečanje povabil predstavnike Katoliške cerkve tega območja (na sliki), la teden pa še ravnatelje oziroma direktorje javnih zavodov in podjetij. Srečanje s predstavniki cerkve je bilo namenjeno pogovoru in krepitvi nadaljnjega dobrega sodelovanja. Med drugim so govorili o ureditvi kulturno sakralnih spomenikov, kjer lahko pričakujejo strokovno pomoč občinske uprave. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot dobro pri pripravi dokumentacije za prijavo na razpis za dodelitev državnih sredstev za ureditev Kartuzije Jurklošter. S strani Katoliške cerkve so se srečanja udeležili Jože Horvat (Laško), Iztok HanžiČ (Vrh nad Laškim}, Stanislav Domanjko {Sedraž)> Frančišek Horvat (Rimske Toplice], Dušan Todorevič (Zidani Most] in pater dr. Karel Gržan (Loka pri Zidanem Mostu, Jurklošter). Na delovnem srečanju z direktorji pa so ocenili delo v minulem letu in začrtali skupno sodelovanje v letu 2008 s poudarkom na proslavah in prireditvah v občini. BA V pripravi lolcaini energetski iconcept Prostore Šmocla so temeljho obnovili, vanje pa bodo najprej povabili najmlaise. Trojno odprtje prenovljenega Šmocla v Laškem želijo pripraviti dolgoročno strategijo energetike v občioi. zato so konec leta začeli pripravljali projekt Lokalni energetski koncept Občine Laško. Pri pripravi dokumenta potrebujejo osnovne informacije o trenutni rabi energije, zato bodo že v začemi fazi projekta začeli zbirati podatke o tem» kar bo osnova za izboljšanje stanja ter podlaga za ukrepe in aktivnosti v prihodnjih letih. Za izdelavo energetskega koncepta občine bodo izvajali energetske preglede javnih zgradb, podatke pa bodo zbirali preko vprašalnika, ki bo služil kot osnova za preyed rabe ener^je v občini, Na Občini Laško zato prosijo vse udeležence, ki bodo vprašalnik prejeli, da ga izpolnijo in pravočasno vrnejo na naslov, ki je naveden v vprašalniku. Lokalni energetski koncept izvaja podjetje ECO Consulting iz Ljubljane v sodelovanju z zavodom Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. BA jj^- 5-18. januar 2008 Pet mesecev po poplavi Študentski» mladinski in otroški center Laško (ŠMOCL) spet odpira svoja vrata. Jutri, v soboto, bodo v Mestni ulici najprej odprli otroški center, medtem ko bodo morali mladostniki in Študentje na to počakati še en te-den. »V prostorih smo imeli dober meter vode. Tako) naslednji dan po poplavi smo čistili in teden kasneje sušili prostore. Ob pomoči prostovoljcev nam je končno uspelo uredili prostore. Tako bodo jutri prostore Šmocla najprej napolnili najmlajši. Začeli bomo ob 10. uri z lutkovno predstavo Bici kleta, uro zatem bodo nastopili otroci iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, S programom bomo nadaljevali ob 14. uri, ko se nam bodo predstavili otroci iz Vrtca Laško. Otroški pevski zbor Laško bo ob 15. uri naznanil slovesno podelitev knjig Moja prva pravljica in Poem Express mladim avtorjem,« pravi Aljaž Cestnik. Naslednji petek ob 20. uri bodo odprU mladinski center. Začeli bodo s kratkim video uvodom, odprtjem fotografske razstave Marije Schwarz Lausten in zakusko. Ob 22. uri bodo, kol pred petimi leti, zažurali z Mi2-Prihodnjo soboto pa bo na vrsto prišla Se otvoritev študentskega centra, ki jo bodo prav tako obeležili s hrupno glasbo, in sicer se bo ob 20. uri predsta^^ Laški akademski klub, zatem pa bo sledil koncert zasedb Burning Legion in 5 Symbols. BA iiiniiniv.novitednik.coin www.radiocelje.com KOZJE I bogaSkas.1 Šmarje p. jj bogateč »PoŠte ne damofc »Pošte ne namerâvâmo ukiniti,« pomirjajo v Celju - Po dvoumnem odgovoru iz Maribora v treh kozjanskih obmejnih krajevnih skupnostih so zddnje čase ogorčeni. To se je zgodijo po govoricah» da namerava Pošta Slovenije pošto na Bučah (v občini Kozje) ukiniti, ki sla jim sle-diia množično podpisovanje peticije proti ukinitvi ter dvoumen odgovor s sedeža Poite Slovenije. Peticijo proti zaprtju poslovalnice pošle Buče je v začetku jeseni podpisalo več kot tristo uporabnikov polte, saj pokriva omenjeni poštni urad območja KS Buče, KS Polje ob Sotli ter delno KS Podčetnek. »Pomen poslovalnice ptóte Buče je še toliko večji, ker se nahaja na maloobmejnem, izrazito kmetijskem območju, z malo delovnimi mesti, z razmeroma slabo cestno infrastrukturo in visoko starostno strukturo prebivalcev ter pomeni poleg trgove edini utrip (ega kraja,« piše med drugim v besedilu, pod katerega so se podpisali tako rekoč vsi po vrsti , TUdi vsi svetiiiki občinskega sveta v Kozjem. Peticijo, ki so jo poslali naj-viSjim predstavnikom Pošte Posta Buče, ki deluje ne območju tfveh občin In treh krajevnih skupnosti, domuje v stavbi nekdanje osnovne Šole. Slovenije, so podpisovali na pobudo KS Buče. Predsednica KS Milena Krajne omenja, da ni prejela po pogovoru s pristojnimi v Pošd Slovenije, nobenega konkretnega odgovora gle- Celjani v Strmolu v dvorcu Strmol v Rogatcu bo danes, v petek, koncert mladih pevcev Glasbene šole Celje. Nastopili bodo rogaška rojakinja Spela Kregar, Barbara Grabar, Tanja Ravljen, Blanka Čakš in Luka JuterSek, na klavirju pa jih bo spremljal Primož Mavrič. Izvajali bodo dela Šestnajstih skJada-celjev, od Mozarta do Pavčiča. Koncert bo ob 19.30, BJ de usode domaČega pošmega urada. To je poštnega urada, ki je v stavbi nekdanje osnovne šole, katere večinski lastnik je posta] umetnik z Etolenjske, Pošta Slovenije pa ima v svoji lasti osmino te nepremičnine. Stavba je potrebna obnove, krajani govorijo, da se poŠti obnova zaradi prenizkega prometa naj ne bi izplačala. »Krajevna ski^r^ost je zato predlagala PoŠti Slovenije drug poslovni prostor v neposedni bližini obstoječe pošte» kjer je prav tako parkirišče. lokacija je tudi najprimemejša. Prav tako je odgovorne povabila k skupnemu sestanku, da najdemo skupno rešitev za ohranitev poŠte Buče,« omenja predsednica KS. Občanom je bila prav tako sumljiva sprememba delovnega Časa pošte. Skrajšanega, seveda. Odgovor je krajevna skupnost prejela jeseni. S sedeža PoŠte Slovenije v Mariboru so odgovorili, »da sklep o zaprtju pJOšte še ni spjejet» spremenjen pa je delovni čas«. Kot odgovarjajo, so razlog za spremembo delovnega časa analize. ki so pokazale, da pošta »sprejema malo pošiljk ter opravi malo plačilnega prometa«. Dvoumen odgovor? »Z odgovorom nismo zado voljni, saj ni konkreten. Se vedno nas pušča v negotovosti- Vsekakor smo odločeni, da mora za Buče ter šir^o okolico pomemben urad ostati,« poudarja predsednica. »Pošte ne damo,« je odločena skupaj z drugimi občani. Odgovor iz Maribora resnično ni najbolj jasen, zaio smo o usodi pošte na Bučah v tem tednu dodatno povprašali Se direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Celju, Štefana Zidanška. «Pošte vsekakor ne nameravamo ukiniti,« trdi Zi-danšek, ki dodaja, da ne bo prišlo letos v celotni državi do nobene ukinitve pošte (plan pripravijo vedno za leto vnaprej). Res pa je, da se z novim lastnikom nekdanje šole na Bučah pogovarjajo o odkupu njihovega pošmega urada, saj želi imeli v svoji lasti celotno stavbo. Pošmi urad naj bi se nato preselil na drugo lokadjo. BRANE JERANKO Kalvarija med čudesi Šmarski kulturni spomenik Kalvarija s cerkvijo svetega Roka so braici enega od slovenskih časopisov uvrstili med sedem največjih slovenskih čudes. Cerkev so postavili v 17., kapelice pa v 18. stoletju. Prav slednje že nekaj let s pomočjo občine in države obnavlja tamkajšnja župnija, ki s kulturnim spomenikom upravlja, dokončno obnovo pa naj bi dočakale Čez dve leti, V občinskem vodstvu ugotavljajo, da tudi z dodamo promocijo Kalvarije. ki ji posvečajo veliko pozornosti, ta postaja ena izmed popularnejših slovenskih romarskih in turističnih poti. V drugi polovici lanskega leta jo je obiskalo tudi 60 slovenskih konzervatorjev in si obnovo ogledalo kot primer dobre prakse. Občina je pred kratkim izdala prenovljeno zloženko o tej znamenitosti in jo ponudila v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Razglasitev sedmih največjih slovenskih Čudes bo danes v Litiji, občina pa bo prejela poseben certifikat. AK Kalvarije je eno od slovenskih čudes. Kopica slatinskih naložb V Rogaški Slatini so letošnje razvojne prioritete razdelili na itiri področja: podjetništvo, turizem, cestna infrastruktura in družbene dejavnosti, je na po-novoletnem srečanju z novinarji pojasnil slatinski župan Branko Kidrič. Na razvoj podjetništva so mislili že v preieklosri. Lani so tako za 420.000 evrov kupili nekdanjo Korsovo stavbo v Prvomajski ulici, kjer bodo lOSO m^ preuredili v podjetniški inkubator. Naložba v obnovo in zagon objekta bo stala milijon evrov. Sredstva bo prispeval tudi sklad za regionalni razvoj in v prvi polovici leta 2009 bodo skušali v objekt vseliti prve podjetnike. A glede na izkušnje iz drugih občin občinsko vodstvo ne pričakuje, da ga bodo napolnili takoj ob otvoritvi. Hkrati bodo nadaljevali s spodbujanjem zaposlovanja. Kot lani bodo letos s 1700 evri na osebo spodbudili zapo- slitev 25 oseb, ki so vsaj tri mesece prijavljene na zavodu za zaposlovanje. In če je bilo lani v občini odprtih sto novih delovnih mest in je brezposelnost prvič po letu 2000 padla pod 10 odstotkov, jih letos pričakujejo 200, tako v turizmu kot steklarstvu. Začenjajo tudi s komunalno opremo obrtne cone v Negonju, izvedli pa bodo tudi razpis za gradnjo manjših delavnic in proizvodnih objektov na tem ob-močju. Še vedno velik poudarek dajejo turizmu. Ob koncu lanskega leta so \istanovjli zavod za turizem, s pomočjo delavnic bodo izdelali strategijo razvoja in trženja de-stinacije Rogaška Slatina in sodelovali pri oživitvi turi- stične vodne pori v Kostriv-niči. Hkrati jih letos čaka celovita prenova zdraviliškega parka. »Ta je sinonim Rogaške Slatine, njegov lastnik je Zdravilišče Rogaška, za tekoče vzdrževanje pa skrbi občina skupaj z zasebniki. Gre za celovito prenovo, pri kateri bo občina upoštevala tudi navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine,« pove Kidrič, Čeprav je občina ob obnovi sprva nameravala parku ohraniti današnjo podobo, bo zaradi zahtev zavoda potrebno urediti betonski tlak in vnesti nerjaveče jeklene robnike. Tako bo naložba namesto prvotnih 100 tisočakov stala kar 2,6-krat to- liko. V prvi fazi bodo letos obnovili tlakovane in peščene površine, prihodnje leto pa še zelenice. Skoraj polovico sredstev za naložbo bo prispevalo ministrstvo za kultu ro. Na področju družbenih dejavnosti čaka občino letos 420 tisoč evrov vredna obnova telovadnice v Ratanski vasi, kjer bodo zamenjali streho, parket in stavbno pohištvo. V športnem centru Rogaške Slatine bodo postavili novo športno dvorano, namenjeno balinanju. Tretja faza obnove pa se je že začela v tamkajšnji zdravstveni postaji- andre; krajnc Zdraviliški park v Rogaški Slatini bo zač«! letos dobivati prenovljeno podobo. - Št. 5 • 18. januar 2008 - Če so lanskoletno obdobje zaznamovale naložbe v cestno inirastrukturo, zgradili so dve krožišči, uredili nekatere ceste in 10 kilometrov kolesarskih stez, bo tudi letos za naložbe na tem področju namenjenih več kot milijon evrov, pri čemer bodo tri Četrtine soiinancerskega denarja. V načrtu je izgradnja krožIŠča v Prvomajski uUd, druga faza obnove ceste Rjavica-Brezovec, začeli pa bodo tudi dela na odseku Podpiat-Kosthvnica. Kolesarske steze, ki jim že nekaj posvečajo posebno pozornost, bodo letcks luČ sveta ugledale še od Rogaške Slatíne proti Tekačevemu, v fazi idejne zasnove pa je ludi 10 kilometrov poti do Podčetrtka. 14 SL. KOWJICEl VOJNIK | ZBEĆE VITANJE V korak s časom z novim programom Solski center Slovenske Konjice • Zreče, ki ima letos triletne programe stroj-ništva in gimnazijski program» bo za prihodnje šolsko leto razpisal štiriletni program strojni tehnik. »Program srednjega strokovnega izobraževanja nam je uspelo pripeljati v Zreče po večletnih prizadevanjih. Z njim bomo nadgradili že obstoječe programe in s tem izpolnili želje občanov, predvsem pa podjetij na naSem območju,« je zadovoljen direktor ŠC Milan Sojč. Med podjetji, kjer so potrebe po strojnih tehnikih največje, izstopa Unior, potrebe po kadrih na področju strojništva pa so velike tudi v številnih drugih podjetjih Mlian Soje v ožjem in širšem okolju- Trenutno so tako velike, da sproti ni mogoče najti niti polovice potrebnih kadrov. Zato seveda ni presenetljivo, da so ravno predstavniki gospo- darstva iz območja Dravinjske doline, pa tudi predstavniki Občine Zreče, aktivno sodelovali pri prizadevanjih, da dobijo Zreče nov Štiriletni program. »Nov program pomeni korak naprej, korak s časom,« pravi direktor ŠC s 380 dijaki ter 50 redno zaposlenimi, ki si je pred nekaj meseci ob nastopu funkcije zadal kot glavni cilj k>nove programe, nove izobraževalne oblike, funkcionalno izobraževanje in delo v tej smeri«. Poleg rednega izobraževanja JiamreČ v ŠC med drugim ohranjajo in uvajajo nove oblike izobraževanja odraslih, skupaj s ŠC Ptuj pa izobražujejo tudi mehatronike (višja strokovna Šola). MB? Koncert za poplavljence župnijska Karitas Vojnik v nedeljo ob 16. uri v Kulturnem domu Vernik pripravlja dobrodelni konceri za družine, ki so bili ob minuli poplavi najbolj oškodovani. Takšnih je bilo v Vojniku več kot 80, v občini pa preko 150. Ravno ta organizacija je takoj po poplavi zanje namenila že.27 tisoč evrov, enico pa bo naredila z izkupič- kom nedeljskega koncerta. V programu bodo nastopili Harmonikarski orkester Kulturnega društva Vojnik, ansambel Lipovšek, vokalna skupina prijatelji iz Škofje vasi, ansambel Vitezi Celjski, vokalni kvartet Idila iz Slovenskih Konjic» Majda in Maiian Petan» Šentjurski muzikantje ter Modrijani- Cena vstopnice znaša 5 evrov. RP V Ločah od biomase do krožišča Tradicionalno novoletno srečanje so ielos v KS Loče pripravili januarja na Izletniški kmetiji Lopan. Povabilu predsednika KS Loče Janka Čakša so se odzvali konjiški podžupan Bojan Podkrajšek, ravnatelj OŠ Loče Franjo Šegel, župnik Pepi Gider, predsednik KS Draža vas Dušan Arba jter, občinski svetniki iz loškega kon- ca, svetniki KS Loče in predsedniki loških društev. Kot je v svojem nagovoru poudaril Janko Čakš, je bQo v minulem letu v KS veliko postor-jenega. Del Loč se že greje z biomaso - energijo prihodnosti, v cerkvi je spel zasijal obnovljeni oltar sv. Aniona Padovanskega, loški gasilci imajo novo avtocisterno. v Ločah je nasraJo krožišče in spet so asfaltirali nekaj cest. Predsednik nidi ni pozabil na vsa loška društva, ki se trudijo po svojih močeh in doma ter po svetu predstavljajo svojo KS. Pohvalil je tudi družino lopan, ki že nekaj let gosti njihovo srečanje -pred leti v svoji dnevni sobi, danes že v urejenih prostorih izletniške kmedje. JG u a novi tednik Zbrana dnižba se vsako leto postavi pred objektiv fotoaparata. Porušen zid|e videz vojniškoga pokopališča bistveno spremenil. Po mnenju večine na bolje. Prvi del porušen Del zidu, ki že vrslo let deli stari in novi del vojniškega pokopališča, so pred ted-nom dni končno porušili. Zgolj njŠUev (v večini Je bila opravljena ročno) je občino stala 4.500 evrov. približno toliko bo stala še ureditev in tçmeijitev nagrobnikov. Stari zid se je zaradi preslabih temeljev nevarno nagibal h grobovoin, zato so ga pred Časom dodatno podprli. Kako bodo uredili prostor, kjer je prej stal zid, občinska svetovalka Vesna Poteko še ne ve povedati, saj rešitve o tem. ali izbrali škarpnike, robnike ali kaj drugega, še iščejo. Bodo pa na račun odpovedi najemnika groba lahko uredili prehod iz starega v nov del pokopališča. Kdaj pa bodo nadaljevali z rušenjem zidu, prav tako Še ni jasno. »Odvisno od predračunov. od pogovorov z naslednjimi najemniki, ki bodo mogoče sprejeli drugačne rešitve,« pravi Potekova, »najbolj pa je odvisno od tega» koliko bo denaija v proračunu.« ROZMARI PETEK CELJE PIVOVARNA LAŠKO. Z ROKOMETASIV BARCELONO! Vse navijače, ljubitelje ter privržence celjskih rokometnih šampionov vabimo v Barcelono na osied lekme drugega kroga rokometne Lige prvakov med FC Barcejamramo<, da smo ravno ustvarjalci na področju sodobnega plesa deležni premalo pozornosti. Ome-nj^a plaketa je dokaz, da temu ni čisto tako in da moje 32-lelno delo vendarle nekaj predstavlja v razvoju sodobne plesne umetnosti v Sloveniji.« Plesu je Goga Stefanovič • Erjavec z dušo in s srcem predana že od svoje rosne mladosti in to svojo ljubezen že 28 let pre-naSa tudi na mlajše rodove, Plesni forum Celje je v 32 letih delovanja doživel veČ, kot je bilo sprva mogoče pričakovati. »Recept za takšen uspeh je samo srčna predanost temu, kar človek počne. Mislim, da sem res iskrena v tem, kar počnem, da to ljubezen, ki jo čutim v sebi, znam Siriti in da se to odraža tudi skozi moje delo ter skozi številne generacije plesalcev, ki so ob meni soustvarjali tudi svoje lastne podobe,« pravi plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, ki je leta 1980 prevzela umetniško, pedagoško in koreograřsko vodstvo skupine, ki se je pod imenom Plesni forum Celje preoblikovala v plesno-izobraževalni in ustvarjalni center za so- Goga Stefanovič - Eijavdc dobno plesno izobraževanje in umetniško plesno produkcijo otrok in mladine. V programe centra je bilo vključenih več kot 2.000 plesalk in plesalcev. Nekateri najbolj nadarjeni so svoje šolanje uspešno nadaljevali na akademijah v tujini in se poklicno zapi sah plesu. V Plesnem forumu Celje je nastalo že več kot petdeset celovečernih plesno-gledaliških projektov za otroke, mladino in odrasle. Trenutno se pripravljajo na dve premieri. Otroška skupina ustvarja projekt Lunino kraljestvo. Ta bo premiero doživel 16. februarja, aprila pa bo luč ugledal še projekt o razvoju sodobnega plesa Zgodba o plesu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: NATAŠA iVlOLLER ^ ZA ^ ZAVESO f« Gledališki drobir Zima je čas za obisk gledaliških predstav in za študij novih. Zato je ansambel celj skega gledališča v tem času dodobra vprežen v voz bo-ginje Talije, saj se na domačem odru in na gostovanjih (potem» ko so uspešno odigrali tudi silvestrsko predstavo), Še naprej vrstijo predstave iz letošnje produkcije, pa tudi ponovitve uspešnic iz minulih sezon. Mednje zagotovo sodi predstava To ti je lajf, ki je zlasti pisana na kožo mladine, ki Še vedno polni dvorano. Prav tako legendarni maček Muri in komedija Evrofilija ter Punca nazo6 iz leto§nje sezone. Lanskega Howarda Katza so obnovili na vaji in predstava bo znova >x>živela.« Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom Čaka občinstvo nova premiera, na katero se dei ansambia, ki se je za sodelovanje odločil na lastno željo, uprizoril svojevrsten» za gledališke hiše redek projekt. Kot pravi Ti- na Kosi, nova upravnica gledališča in v cej predstavi tudi dramamrginja, bo predstava z naslovom Borza slovenskih karakterjev nekaj posebnega zato, ker je metoda dela predstave nenavadna; takšna, da je najprej vsak igralec našel svoj lik, tega razvija in na tej podlagi tekst nastaja sproti. To pomeni, da je proces de la ravno obraten kot pri klasičnem pristopu režije. Gre za prerez slovenske družbe, ki nas bo zabaval in nas pokazal v komičiii luči. Projekta se je celjskimi igralci loti) zagrebšlo režiser inigra-lec Željko Vukminca. VSLG Celje pa napovedujejo tudi nekaj kadrovskih okrepitev. V sredini prihodnjega meseca se bo kolektivu pridružil mladi diplomirani tržnik in komunikolog, po rodu Celjan, Borut Od-iazek, ki bo skrbel za stike z javnostmi. To delovno mesto SLG Celje odpira prvič, saj so doslej naJoge tržnika t.i. »PR« opravljali vsi po malem. Okrepili pa bodo tudi igralsko vrsto, potem, ko sta jo zapustila Tjaša Železnik in Vladimir VlaŠkalič, se bosta ansamblu po končanem Studiju na igralski akademiji v jeseni pridružila igralka Nina Ivanišin, ki jo je občinstvo spoznalo že v Punci na zoh, ter Luka Cimprić, ki pa bo ognjeni krst doživel v celjski predstavi Stoli. MATEJA PODJED Gledališka skupina Vrba iz Vrbja pri Žalcu je Jani praznovala 30-letnico svojega delovanja. Gre za eno izmed najbolj delavnih amaterskih skupin daleč naokoli, gledali$Čniki pa so oživili Številna dramska dela. Med najbolj uspele uprizoritve Štejejo Bu-talce Frana Milčinskega v režiji Bogomira Verasa, ki so jih prvič postavili oder pred 20 leti. Ob jubileju so sklenili, da Butalce ponovno uprizorijo, saj jim čas ne more do živega. TMái tokratno uprizoritev je režiral Bogomir Veras, ki je nekatere zgodbe posodobil, sporočilo pa je ostalo isto. Tako je nastai igrokaz z glasbo in s petjem. IXtdi igralci Milan Vogrinc, Jože Meh, Jelka Štorman, Leonora Meh, Andrej Čehovin, Igor Veiigov-šek, Zdenka Stariha, Maruša Kobula, Neja Brglez in Aniia Križanec so isti, sceno so izdelali Zvone Holobar, Srečko Štorman in Marko Škrubej, kostume pa Dragica Kranjec. TT Prdmierna uprizoritâv »novih« Biitalcev bo jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov v Vrb ju, vrbenski gledališcniki pa imajo v programu tudi več gostovanj. Nagrajenci so izbrani ZaključU se je 13. mednarodni razpis revije Likovni svet in Galerije likovnih del mladih Celje za likovna dela avtorjev do 20 let na temo Kdo sem jaz? Kdo jemoje ljudstvo?. Na razpis je prispelo vei kol 10.000 del iz 40 držav. Vsa dela je pregledala mednarodna strokovna žirija ter določila po tri najboljša likovna dela v vsaki starosti skupini in Še po petdeset likovnih del za priznanja. V skupini do 10 let so najboljša dela ustvarili mladi umeuiiki s Kitajske, iz Rusije in Romunije, v skupini od Î1 do 15 let umetniki s Slovaške, iz Srbije in Indije, v skupini od 16 do 20 let pa je žirija za najboljša izbrala dela umetnikov iz Slovenije, Turčije in Cme gore. Slavnostna otvoritev razstave nagrajenih likovnih del ter podelitev priznaaj bo sredi maja. BA JAZ, LEGENDA JAZ. LEGENDA toi mio, (I srn Legend), znanstveno - fantastična ekcija ReSjBifrancis Lawente Igrajo: Alice Sraga. 8ash Mihok. Paradox Pollack. Salli Ridiarsan. Will Smith. DhârtiaTahan. Sterling Wolfe ŽevPlMMtal^ QBfBJTVâdaa; «k 30) ZmagovBlno delo v kategoriji 16 do 20 let Almire Dekić Vesalja zaradi daril, ki so jih dobili Iz Slovenije. Tibetanski otroci bodo zdravniici Med posamezniki iz evropskih dežel, ki pomagajo otrokom v Tibetu, so tudi dobrotniki s Celjskega Tibet je dežela naravnih čudes s prijaznimi prebivalci, ki pa dostikrat potrebujejo pomoč. Zato se je SavinjČanka Uršula Rech-bach odiočiia» da bo začela s projektom. ki bo pomagal otrokom, da se bodo Šolali in postali zdravniki. Ena izmed dobrotnic pri projektu je Majd Mrevlje z Dobrne, ki je odpotovala v Tibet in se tam srečala z otroki» ki se šolajo v okviru UrŠulinega projekta. Projekt tradicionalne tibetanske medicine je bil kot ideja zasnovan leta 2000- Leto kasneje }e že začel delovati v desetih vaseh v Tibetu» potem pa se je Siril naprej. Osnovni namen je pomagati lokalnemu prebivalstvu Tibeta. Izboljšati želijo njihove življenjske pogoje in izobraževati mlade. Zagotoviti želijo tudi. da si bodo domaćini Čez nekaj časa lahko pomagali sami. razvijali življenjski standard. Us- tanoviteljica projekta Uršula Rech-bach je živela v Mozirju, zda) pa je njen dom Že 12 let Tibet. Ko je prvič odSIa tja na potovanje, ji je čarobna dežela se^a v dušo in zato se je odloČila, da bo pomagala ljudem. ki tam živijo. Za kratek Čas se je vrnila v Slovenijo, ravno toliko, da je prodala svojo hišo, pustila službo in odšla riazaj v Tibet. Tam se je tri leta učila govorili tibetanS-čino in kitajščino ter razmišljala o začetku projekta. Iiobraievaitje za tradicionalne zdravnike »Je pogumna, plemenita, srčna in vizionarska ženska,« je povedala Maja Mrevije, ki je Uršulo spoznala na svojem potovanju po Tibetu, »Tibetanci jo izjemno spoštujejo. Če ne bi bila tako uporna Tlbetanoki v osnovni Šoli Sei^nje z Uršulo Rechbdoh in njenimi sodelavci v Lhasi in odločna, njen projekt ne bi uspel, saj tamkajšnje oblasti ne spodbujajo nobenih oblik pomoči.« V projektu sodeluje ekipa učiteljev in zdravnikov. Otroke učijo tradicionalne tibetanske medicine, Omogočajo jim šolanje v osnovni in višji srednji šoli. Višjo šolo zdaj obiskuje že 60 dijakov, ki so se zavezali, da bodo po končanem šolanju ostali v svojih vaseh kot vaški zdravniki. Tisti najuspešnejši, lani so bili Štirje, so opravili tudi sprejemne izpite za medicinsko fakulteto v Lhasi in so bih med petimi najboljšimi. V Soli se poleg tradicionalne medicine učijo tudi kitajščine. tIbetanŠČine, matematike in osnov nziologije ter patologije. Vendar pa je pri tradicionalni tibetanski medicini pomembno to, da obravnavajo Človeka celostno. Najti želijo razlog, ki je vodil v bolezen. Glavna metoda diagnoze je otipavanja utripa na obeh rokah. Zdravila izdelujejo iz naravnih sredstev, zelišč. Prebivalce Tibeta učijo tudi ravnanja z odpad- ki. Domačini so blU že od nekdaj vajeni, da vse odpadke odvržejo kar v naravo, saj včasih niso imeli ničesar, kar ne bi bilo organsko in ne bi razpadlo. Zdaj, ko modemi materiali prodirajo tudi k njim, pa smeti ostanejo in zato je okolje tam vedno bolj onesnaženo. »Prepovedanofc učenje Pri projektu se lahko sodeluje na več načinov. Do zdaj so si lahko sponzorji Izbrali otroka iz revne družine ali siroto in mu pomagali pri šolanju, tako da so mu vsak mesec nakazali nekaj sredstev. Sedaj, ko se projekt Širi, pa bodo sredstva zbirali le na splošno. Ena izmed dobrotnic je tudi Maja Mrevlje: »Nič nenavadnega ni, da sem se odločila za sponzorstvo pri tem projektu, saj Imam Tibet rada že od nekdaj. Potem ko sem ga obiskala, je moja navezanost še toliko večja.« Maja je odpotovala v Tibet skupaj s 16 drugimi sponzorji projekta tradicionalne tibetanske medi- Popotnlco Mftjo Mrevlje je globoko ganila hvaležnost tibetanskih otrok in njihovo navtiyšenje tied preprostimi darili. cine. Potovali so 24 dni in si ogledovali čudesa Tibeta. »Namen našega potovanja je bil, da si ogledamo» Čemu namenjamo sredstva,« je povedala popotnica, »ogledali smo si tudi dnige dele Tibeta, najdlje pa smo se zadržali v vaseh, kjer učenci, ki jih sponzoriramo, obiskujejo osnovno in srednjo šolo.« Za odhod v daljno deželo je bilo potrebnih precej priprav, saj je treba že pred odhodom dobili veliko dovoljenj, za potovanje po državi. Pri tem je sponzorjem pomagala tudi Uršula, ki jim je priskrbela vodiča in šoferja. »Tibet je presegel moja pričakovanja, čeprav sem nad to deželo navdušena že od otroških let in sem prebrala o njej vse, kar je mogoče najti na našem trgu,« je navdušena Maja, »poleg pokrajine so me najbolj očarali ljudje, ki so skromni, preprosti in v sebi nosijo modrost ter radost. Tudi v odraslih letih se znajo veselili kot otroci, kljub trdim življenjskim pogojem.« Popotnico Majo jegloboko ganila tudi hvaležnost otrok, ki so jih obiskali: »Dali smo jim priložnost, da se rešijo revščine in nevednosti, Ti otroci se kar naprej učijo, tudi ponoči. Vodstvo Šole je moralo celo prepovedati učenje ob določenih urah» tako da se lahko vsaj malo spočijejo.« Strpnost, sočulje ... Maja ni v Tibetu imela niti ene slabe izkušnje. Pravi, da bi moral vsak Slovenec oditi tja vsaj enkrat na leto, saj tam spoznaš, kako nepomembne so nekatere stvari, ki jim v naši civilizaciji pripisujemo prevelik pomen. »Ganilo me je, koliko sočutja, miline, radosti in topline premorejo Tibetanci, kljub razmeram, v katerih Živijo,« se spominja Maja. Pravi, da bo tja gotovo spet odšla. Zakaj naj bi ljudje pomagali ravno prebivalcem Tibeta. saj je tudi v Sloveniji toliko pomoči potrebnih ljudi? »Ne smemo spregledati dejstva, da je Tibet v stoletjih poleg bogate kulture razvijal tudi znanja in vrline, kot so stipnost, sočutje, brezpogojna ljubezen in toleranca. Te vrline so v današnjem svetu potisnjene ob strčrn in so potrebne vsem nam, kajti drugače bomo v boju za materialne dobrine potisnili človeštvo na rob in ne bo več zmoglo koraka nazaj.« KŠ Foto: MM REPORTAŽA Kaj je »šporhet?€€ Iz velemesta v osrčje Kozjanskega - Romina Korva je prišla v kozjansko hribovsko vasico iz središča Toronta Ko se preseli Celjan v osrčje Kozjanskega» je to zanj velika sprememba, id Č6 se preseli Ljubljančan« še večja. Ka* ko je, Če se tja seliš iz severnoameriškega velemesta, lahko pove Romina Korva, ki je prišla v Zdole nad Kozjem iz Toronta. Slovenka, ki je odšla iz sončne dežele pod Alpami, ko je bila stara teto dni, pri čemer ni bila v domovini nikoli pozneje. V Kozjem boste težko srečali koga, ki ne pozna priseljenke iz Kanade, saj so jo zaradi njene pozitivne energije brt posvojili. Učenko devetega razreda Osnovne Šole Kozje, ki je §e predlani živela v središču skoraj trimiii-jonskega Tbronta, komaj pel minut vožnje iz strogega centra (veie)mesta. Romina se je rodila na slovenski obali, nato je med odraščanjem v Kanadi obiskovala tako redno katoliško osnovno šolo kot slovensko sobotno Šolo. Njena starša, ki sta se z njo vrnila v Slovenijo, sta v Torontu vztrajala, da doma govorijo slovensko, vendar je pri deklici angleščina kljub vsemu prevladala. Po priselitvi družine v osrčje Kozjanskega. kjer živijo po upokojitvi Rominini stari starši, ji ni bilo vedno lahko, Včasih je bila kot nekakšna tujka v lastni domovini. »Na začetku sem se počutila preveč oddaljeno od vsega, Česar sem bila v Torontu navajena, vendar so me v Kozjem zelo lepo sprejeli. Prav zaradi tega mi je tu vse zelo pri srcu,« pripoveduje zgovorna Romina. »Največja sprememba so bili tukajšnji hribi in zelenje, saj sem bila v Torontu vajena visokih stavb in ravnine. Tudi ljudje so tam manj prijazni kot na Kozjanskem, čeprav sem v Kanadi zelo rada živela,« se spominja. V Severni Ameriki, kjer se živi veiiko hitreje, se je tudi učila flavto ter igrala nogomet. Ocene z odstotid Za deklico, ki je v Kanadi sedem let obiskovala katoliško osnovno lo\o, je bil začetek obiskovanja osnovne Šole v Kozjem največja in najtežja sprememba. Kljub temu, da je bila v Severni Ameriki odličnjakinja. Šolo v Kozjem je začela obiskovati v Šol- Kozjanska priseljenka Romina Korva s Šolsko svetovalno dslavko Mannko Drofenik. Slednia je nad prizadevnos^o slovanska Kanadoanke navdušena. skem letu 2006/2007 ter je (osmi) razred končala s prav dobrim uspehom. »Pri pouku je bistvena razlika, v Kanadi moraš biti samostojnejši. V klopi ne sedita po dva učenca skupaj, tudi zato, da je manj prepisovanja. Za razliko od Slovenije ni tam niti ustnega preverjanja znanja,« primerja Romina. V vrtcu in nato osnovni Soli jih ocenjujejo s Črkami, od najboljše ocene A do najslabše D, v sedmem in osmem razredu sledi ocenjevanje z odstotki. Najboljši učend prejmejo sto odstotkov, najslabši polovico lega. Ob delavnikih je obiskovala šolo v angleškem jeziku, ob sobotah so jo starši redno napotili še v slovensko šolo. ki je v okviru slovenske župnije. »Tam smo imeli prav iako govorne nastope in seminarske naîoge ter na koncu spričevala,« se spominja Romina, ki so ji v spričevalo napisali »zelo pridna učenka«. Vslovenski šoli dajejo največji poudarek slovenskemu jeziku in kulturi. Kvadrat ali »square«? Kljub temu je bilo Romini po priselitvi v Kozje najtežje prav zaradi slovenskega Jezika. Že zaradi pogovornega jezika, saj ko so starejši Kozjanci omenjali »Šporhet« ali nekatere druge narečne besede, ni vedela, o čem govorijo. V šoli so se po drugi plati pojavile zahtevne slovenske strokovne besede. Ko so na primer govorili o matematičnem kvadratu, je ugotovila, da mislijo na »square«, kot mu pravijo v angleščini. Težave so bile tudi pri zgodovini in zemljepisu, saj so se onstran luže učili o ameriških državah, ne o evropskih, zato je morala vse to znanje nadoknaditi. »Takoj je začela delati in to s polno paro,« se 2 navdušenjem spominja šolska svetovalna delavka Marinka Drofenik. ^Romina je izredno prizadevna in sposobna deklica,« pravi Drořenikova, ki poudarja tudi posebna prizadevanja dekličinih staršev. Deklici, ki je zaradi posebne pozornosti šolskih delavcev zelo zadovoljna, so lakoj priznali uro pripadajoče dodatne strokovne pomoči za slovenski jezik. Po dobrem ietu je Romina Korva v osrčju Kozjanskega kol domačinka ter ceni tamkajšnje prednosti. »Vedno sem si želela konja, doma imam zdaj z očetom kar tri,« govori o uresničeni želji. Prav tako se uči igrati električno kitaro ter piše tekste in glasbo za lastne skladbe. V šoli je tudi na čelu plesne skupine za sodoben ples. Spomini na številne prijateljice in prijatelje v Torontu ostajajo močni, obujajo jih s pomočjo elek-uonske pošte ter »messengeija«. Sodobna tehnika premaguje tudi največje razdalje, še največja težava je Časovna razlika med Kozjem in Torontom. Romina se bo čez pol leta od Osnovne šole Kozje poslovila ter nadaljevala v srednji Šoli v Celju: »Nameravam na Gimnazijo Lava, v evropski oddelek, kjer je poudarek ,na učenju tujih jezikov.« In pozneje? «Želim Študirati angleščino, v Kanadi.« BRANE JERANKO CRNE TOČKE Podrtija žalostno propada Res žalosten je pogled na že skoraj povsem propadlo stavbo ob Teharski ulici v Celju. Ta se že več let pogreza sama vase, o^ajaokoli nje pa ne preprečuje možnosti poškodb ob rušenjih. V celjski občinski stavbi pravijo, da so že večkrat želeli stavbo porušili. Sprva ni bilo jasno, čigava last je. Sodišče je ugotovilo, da so to dediči pokojnega Goimajerja, ki je nazadnje živel v hiši. Dediči pa se za svojo dediščino očitno ne zmenijo. Bo dokončno rušenje opravila mati narava? BS Foto: BJ NA TATAMIJU Urška Žolnir Koliko ste bili slari, ko ste začeli trenirati judo, in kaj vas je navdušilo za ta šport? Judo s^m začela trenirati pri desetih letih, ko me je sestra vpisala v klub Sanka-ku. Takrat le juda nisem poz-nala in tudi v medijih Še ni bil zelo prisoten. Za ta šport so me navdušili predvsem filmi» v katerih sta se pojavlja- V Celju je plavala Slovenija Celjski klub Itiatlon Celeia je v nedeljo izvedel pfvo pla* valno tekmovanje v okviru akcije Slovenija plava. Tekmo vao j a, katerega osrednja disciplina je bilo plavanje na 1500 metrov, se je udeležilo rekordno število plavalcev iz treh držav. Na mitingu se )e pomerilo 100 plavalcev iz 22 klubov iz Slovenije, s HrvaŠke in iz Italije. Plavalci so tekmovali v vseh kategorijah in disciplinah, 400 m. 800 m in 1500 m. Posebno disciplino 25 m so preplavali tekmovalci s posebnimi potrebami - člani Varstvenega centra Saša Velenje. Namen mitinga je omogočiti tekmovanje vsem ljubiteljem plavanja, tako rekreativcm kot pravim tekmovalcem. »Tekmovanje je namenjeno vsem, tudi tistim, ki plavajo počasneje, zato jih razvrstimo v različne kategorije in discipline, da omogočimo vsem ljudem tekmovalno vzdušje in doseganje športnih rezultatov,« je dejal organizator tekmovanja Jože Tanko. V disciplini 400 m sta slavila kadet Marcel Palčnik in Katarina Črepinšek. Na 800 sta bila najboljša Anže Koren in Maruša Jager. V disciplini 1500 m, kjer je nastopilo največ tekmovalcev, sta pri kadetih zmagala Gašper Žurman in Nina Malec, pri mladincih Luca Vivoda, pri Članih pa Anže Dacar, ki je razdaljo preplaval z najboljšim rezultatom mitinga. Pri Članih nad 30 let je zmaga odšla v roke Andreju Pribacu in Dolores Žičkar, pri veteranih so bili najuspešnejši Danijela Bernardo ter Andrej škafar in Serislav Gauš. MOJCA KNEZ la karate in samoobramba. Kolikokrat na teden trenirale In kako izgleda vaš trening? Treniram dvakrat na dan, razen ob nedeljah, seveda če ni kakšnega tekmovanja. Treningi dopoldne temeljijo na fizični in kondicijski pripravi, zvečer sledita judo tehnika in priprava novih tehnik. Imate morda kakšen poseben program glede prehranjevanja? Nekega posebnega načina prehranjevanja nimam, vendar se izogibam sladkarijam, ki povečujejo težo. Kaj najraje počnete v pro-stem Času, Čeprav ga imate verjetno zelo malo? Vsekakor najraje počivam, potem so tu seveda še prijatelji in predvsem družina. Ste imeli ali imate kakršnekoli večje težave s poškodbami? Da. ves čas imam težave s koleni. Imate morda vzornico/ vzornika? Da, moj edini in največji vzornik je moj trener Marjan Fabjan, ki ga zelo spoštujem in mu zaupam. Se zgodi tudi kdaj, da pride med vami in trenerjem do kakšnega nesporazu* ma, ali mu povsem zaupate in upoštevate vsa navodila? Kakšnih večjih nesporazumov ni. Ko si maksimalno pripravljen, ko moraš trdo trenirati, misliš, da ne moreš več, in ko ti Se trener govori, da še gre, takrat ne pride ravno do nesporazuma, a ga malce črno gledaš in si misliš svoje, vendar potem ko stopiš iz dvorane, vse pozabiš. Kdo je vaš največji navijač? Moja družina, sorodniki... Največji navijači so bratranca Aleš in Bojan, nečakinja in nečak ter sestra. To so res tisti »big fani«. Kakšna so vaša pričakovanja pred 01 v Pekingu? S kakšnim ciljem boste odpotovali tja? Težko je reči, ka] pričakujem. Veliko ljudi mi je za novo leto zaželelo veliko sreče in medaljo na 01. Ampak če bi se ukvarjali s tem Športom, bi razumeli, da to ni kar tako in da je treba ogromno truda in psihične stabilnosti, da prideš do medalje. Kako se počutite, ko tekmujete v tujini? Se hitro privadite na drugo okolje? Na okolje se lakoj privadim, nekako smo vsi iz našega kluba zelo prilagodljivi (smeh). To smo se učili že od malih nog in res se znajdemo v vsaki situaciji, saj nas ne sme motiti nobena malenkost. Kateri uspeh je bil do zdaj za vas najlepši? Absolutno bronasta medalja iz Aten. A tudi če se zgodi še kaj podobnega, mislim, da občutek ne bo več isti, kot je bil pri tej medalji, kajti tisto prvo je najslajše. Kakšni spomini vas vežejo na 01 2004 v Atenah? Vežejo me lepi, slabi, grenki, veseli, kajti takrat je bilo veliko padcev In vzponov. Bilo je naporno leto. Kako se počutite, ko tekmujete pred domačimi navijači? Vsekakor je prisotna trema, ker želiš prikazati kar najlepši judo. Veš, dane smeš narediti napake» kajti napaka pred domačim občinstvom izgleda Še večja, kakor je« Kakšne so Želje in načrti za prihodnost? Cim manj poškodb, da lahko normalno treniram in da se lahko dobro pripravim za večja tekmovanja. Kaj nameravate počeli po končani karieri? Po končani karieri vsekakor ostari v judu. MITJA KNEZ Foto: GK ^^ LI oi ^Down town in Švadra z enakim številom zmag Odigrane so bile tekme petega kroga v prvi ligi. Izidi: Škvadra - Casino Rubin 7:2, Marinero - Šentjur 6:9, Diskoteka Down town ' Mik Celje 15:8, B&G avtomobili - Maček tisk 7:2, Con-tiner- Kallmero 7:4, NK Tri-star prost. Rezultati 5. kroga Z. lige: Amaterji - Novem Champions pub 4:1, ŽRK Koši - Nirvana 6:4, Mali Pariz - Vigrad 7:4, Top Avto - No-go team 13:2, Banka Celje - Ste-grad-Ozren 3:8, Ti02 Cinkarna prosto. 5, krog veteranske lige: Črički - Splošna bolnišnica Celje 6:6, Klateži - Taverna • U-8 12:3, Kelme team -Schiki 7:6. Klateži - Taverna imajo vseh 15 točk, sledi Kelme team z enim porazom. Jutrišnji spored (6. krog): 1. liga, Maček Tisk • Marinero (12.20). Mik Celje -B&G avtomobih (13.10), Ka-limero - Dis. Down town (14.00). Casino Rubin - Container (14.50), NK Tristar - škvadra (15.40), Šentjur prosto; 2. liga, Vigrad «Amaterji (19.00), Ste-grad - Mali Pariz (19.50). Nirvana -Banka Celje (20.40), No-Go team-SRK Ko§í (21.30). Ti-02 Cinkarna • Top avto (22.20), Novem Champion pub prosto; veteranska liga, Črički - Klateži-Taverna (16.30), U'8 - Kelme team (l7.20),Schiki-Splošna bolnišnica Celje (18.10). Lestvica Lige NOVEGA TIDNIKA I. DIS. DOWN TOWN 1S 1 ŠKVADRA IS 3. CASINO RUBIN 9 4.C0KTMNER 9 5.B&GAVTOMOBIU Î BNKÎIIISTAft 7. ŠENTJUR 8. MARINERO 9.KAUIVIER0 10. MIK CEHE 11. MAČEK TISK ♦23 ♦5 H 47 A •3 •15 •15 •21 •21 RK Celeia Žalec pod drobnogledom: Nina Jeriček Rokometaiica Nir>a Jeriček» rojena 10. aprila 1984. je s treningi rokometa začela že v tretjem razreću osnovne sole. Svoje zgodnje rokometne korake je rwedila v cel^ ni šol}, nato pa s treningi nadaljevala v RK Celeia Celje, s katerimi se Je v sezoni 200V 2002 uvrstila v prvo državno ligo. V sezoni 2004/2005 }e nato prestopila v sosednji RK Celeia Žatec, l^r danes predstavlja eno Ujth^ih Igralk. KHub svoji mladost} in številnim poè' kodbam Nina Jeriček predstavlja vztrajno in požrtvovalno rokomelaâico, ki se ponaša s šte^lnimi lepimi uspehi. Nina Jencekje bila cianica kadetske m mladince slovenske reprezentance, za sabo ima tudt sedem nastopov v člansl^ reprezentanci. Med svoje največje uspehe uvršča naslov mladinske državne prvakinje, s^mo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu vTurôiji, osvojitev dn.jgega mesta vdržavtzekipoŽafcavsezoni 2005/2006, ie posebe} pa jo veseli, daje po poškodbi okrevEda in se uspelno vrnila na rokometno igriiče Poleg odHčnih rokometnih uspehov Nina Jericek predstavlja uspešno študentko, ki pridno zaključuje študij na Fakulteti za šport. Tudi v prihodnje želi ostati trdno zasidrana v rokometnih vodah. Želi igrati rokomet v katerem od vriiunskih rokometnih klubov, se s člansko državno reprezentanco iJvričaH na evrop* ska in svetovna prvenstva in preprosto nadaljevati niz svojih bleščečih rokometnih uspehov. Vroče v Šoštanju in Zagorju v sobotnem 16. krogu lige UPC Telemâch bosU ta ljubitelje košarke na Celjskem najbolj zanimivi srečanji v šoštanju in Zagorju, ki bosta pomembni za Elek-tro Esotech in Hopse. Zlatorog ne bi smel imeli težav s Kraškim zidaijem, Rogla bo le stežka presenetila v Kopru, medtem ko so Šentjurča-ni v sredo že oddělali srečanje v Domžalah in izgubili z 89:63, zdaj se pripravljajo na derbí> ki bo nasl^njo soboto, ko v Hniževec prihaja Ziatorog. Elektro Esotech Čaka v soboto težko srečanje, saj v Šoštanj prihaja Krka. ki si deli prvo mesto na tabeli, pri čemer j e nazadnje premagala Laš-čane, in to po odličnem drugem polčasu- Prav v omenjeni teloni je Krka pokazala, kako nevarna je, saj zna sedem oziroma osem igralcev zadeti trojko. Zato bosta ključ sre- VIKEND POD KOŠI 19.1. Liga UPC Telemach, 16. krog, Koper: Luka Koper- Rogla, Šoštanj: Elekira Esotech -Krka, Zagorje: Zagoije - Hop-si (19),La§ko:Zlatorog-Kraš-ki zidar /adran (19.30), 1. B SL, 15- krog, Celje: Celjski KK - Tlnex Medvode [18), ljubljana: Parklji • Konjice (19). 2. SL-vzhod, 14- krog. Nazarje: Nazarje • Parkman Celje. Maribor: Maribor - Terme OUmia (20). LigaNLB (ž), 11, krog, Dubrovnik: Ragusa • Merkur Celje (18) 1. SL (ž), 12, krog, Kranj: Triglav - City center (16), Škof-ja Loka: Odeja - Konjice (20) čanja obramba Soštanjčanov ter kriterij sodnikov, ki je bil vdosedanjem delusezonepre-večkrat naperjen proti ekipi Ivana Staniâaka. Treba bo tudi igrati potrpežljivo, saj gosti nimajo česa izgubiti, a tudi ne dobiti, ker so se v ligo za prvaka že uvrstili, medtem ko bi zmaga Elektri za isto ligo prišla še kako prav. Presenetiti Zasavoe Za to isio, torej sedmo mesto. ki še vodi v ligo za prvaka, se borijo tudi Potzelani, ki odhajajo v tem krogu v Zagorje. Čeprav so sobotni domačini Hopsov na zadnjem mestu, so zelo nevami, saj igrajo tz kroga v krog bolje. I^oti Polzela-nom naj bi zaigral tudi novi organizator igre, ki je prišel v Zasavje iz ZDA- A Hopsi morajo, če želijo ostati v boju za sedmo mesto, zmagati, saj se bodo sicer poslovili od tega boja in istočasno dovolili Zagorju, da se jimzmorebitno zmago približa na dve zmagi razlike, kar ne bo nepomembno, če bodo Hopsi padli v ligo za obsta> nek. Po zadnji tekmi proti Mer-catorju je imel strateg Polže-lanov Boštjan Ktihar upravičeno veliko pripomb glede sojenja, za kar so Polzelani dobili ISO evTOv kazni (po sistemu vrana vrani...). Upajmo, da je to tudi dokončna kazen, da ne bo kakšne še na parketu dvorane v Zagorju. Priložnost sa mlajše igralce LaŠČani gostijo po neugodnem porazu v Novem mestu doma ekipo Kraškega zidarja, ki se je sicer med tednom okre-pQa. a naj bi bila kljub temu le laiji trening za igralce Damjana NovakoviČa. Ta sicer pospešeno išče morebitne okrepitve za drugi del sezone, saj je jasno» da sedanja sestava ni sposobna enakovr^ega bo-ja za vrnitev v Jadransko ligo, kar je bil cilj Laščanov pred sezono. Proti Sežancem bo No-vakovič zahteval resen pristop udarnih igralcev, kajti znova želi dati priložnost mladim s klopi, kar bo možno le ob dobrem razpletu in hitrem visokem vodstvu Zlatoroga. Kako do presenečenja na Obali? Rogla odhaja v Koper k močni in homogeni ekipi Luke Koper, ki je prijetno pre- senečenje dosedanjega dela sezone. Koper se Je namreč lani komaj izognil izpadu, letos pa je po dveh tretjinah prvega dela sezone že v ligi za prvaka. Rogla bo s sproščeno igro skušala presenetiti velikega dvorita, vključnih vlogah pa naj bi bila znova oba novinca. Dejan Čigoja in Dejan Grkovič, ki sta 2e v prvem srečanju v dresu Ro^e pokazala, da bosta dobra okrepitev Zrečanov, Ce bosta imela znova svoj dan in pravo podporo soigralcev, potem bi lahko v našem pristanišču prišlo tudi do presenečenja. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS STERN Pometel z državno konkurenco Marko JuriČiČ iz Laškega je postal državni prvak v tenisu v kategoriji do 14 let. Dr^vnega prvenstva, ki je v Litiji potekalo med 5. in 9. januarjem, se je udeležilo 80 tekmovalcev. V iinalnem obračunu je Marko premagal domačina Blaža Bizjaka z rezultatom 7:6, 7:6. S to zmago je prevzel \. mesto na lestvici Teniške zveze Slovenije v kategoriji do 14 let. Velikemu uspehu med posamezniki je dodal tudi zmago v dvojicah, kjer sta s soigralcem Blažem Bizjakom postala državna prvaka v dvojicah. Tako je Marko Juričič ponovil uspeh iz pred dveh let, ko je prav tal^o postal dvakratni državni prvak v kategoriji do 12 let. Marko, sicer učenec 8. razreda OŠ Primoža tlrubarja v Lahkem. tenis trenira od svojega 8. leta in je član TK Marija Gradec. Ob tenisu in vsakodnevrú skrbi za Šolo pa najde čas tudi za sprostitev ob učenju električnih klaviatur in igranju košarke. BA NAKRATKO IMarguč v Španiji La Molina: Španija bo ta vikend gostila svetovni pokal v deskanju na snegu, ki se ga bo udeležil tudi Laš-čan Rok MarguČ, ki bo branil tretje mesto z zadnje tekme v Bad Gasteinu. Na prizorišču svetovnega prvenstva leta 2011 bodo deskali v paralelnem veleslalomu in slalomu. iUa modrili mizah Velenje: S kvalifikacijskimi dvoboji se je v torek pričelo 9. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Tekmovanje, na katerem bo sodelovalo 295 tekmovalcev iz 40 držav, uvrSčajo v elitno serijo ITTF Pro Tour turnirjev. Igranja na modrih in ne zelenih mizah se bodo udeležih tudi najboljši slovenski namiznote-niSki igralci Bojan Tokič, Martina Safran, Biljana To-dorovič. Pralloj v fre^i krog Melbourne: Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnlk se je prebila v tretji krog uvodnega turnirja za grand slam v avstralskem Mel bo urnu, V drugem krogu je premagala domačinko Anastasio Rod i ono vo s 6:4, 6:1. Velenjčanka, ki je v Avstraliji 28. nosilka, se bo v tretjem krogu pomerila z boljšo iz dvoboja med Italijanko Tathiano Garbln in četno p o stav I j e n o S rbki n j o Ano Ivanovic. Vsaj tretji Stavanger: Slovenska moška rokometna reprezentanca je včeraj s Češko odigrala prvo tekmo na evropskem prvenstvu» ki bo do 27. januarja na Norveškem, danes igra Se s Poljsko, v nedeljo pa s Hrvaško. Cilj varovancev Mira Požuna je uvrstitev v drugi del, kar pomeni, da mora prvi del zaključnega turnirja končati vsaj na tretjem mestu pred Češko, Poljsko ali Hrvaško. MK ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 18.1. NOGOMET 1. SLMN, 13. krog. Celje: Živex - Ajdovščina (20), Sobota, 19.1. NOGOMET 1. SLMN, 13. krog: izola -Dobovec (20). ROKOMET 1. SL (ž), 10. krog: Celeia Žalec - Škofja Loka. Celje Celjske mesnine - Brežice (obe Î8). ZRK Celje Celjske mesnine: Nadaljevanje tekmovanja Članice ŽRK Celje Celjske mesnine so v soboto, 12. januarja, po daljšem premoru zopet stopile na tekmovalni parket. V celjsko halo Golovec je prišla ekipa Iz Kočevja. Celfanke so tekmo dobile z rezultatom 33:31. Naslednja tekma čaka č2ansko ekřpo že to soboto ob 13. uri ponovno v domači dvorani. Za zmago se bodo potegovale proti ekipi ŽRK Brežic. Vabljeni V dopokJanskih urah so tekmovale tudi mlajše setekciie. V go-steh prí iHO Lftijaso igraJe mlajše deklice in bile v otseh tekmah bdja nasprotnik. Mlajše dekr<« 6 so zmagale z rezultatom 19:5, mlajsedeklice A paz 18:12. V športni dvorani ŠC Celje pale pravtako v dopoldanskih urah potekalo tekniovanie v državni ligi vzhod v kategoriii stareiših dekJIc inkadetinj. Nasprotnice naš^h deklet so bile ekipe iz RK Celeia iz Žalca. Starejše deklice so zmagale z rezultatom 27:26, kadetinje pa izgubile 24:26. PROMOCUSKO BESEDILO ^^dezete celjske mesnine DŘavni pivah v tenisu do 14 lei Mariio Juričič velika zaslug za svojo zmago pripisuje glavnemu trensriit Borisu Grešaku iz Laškega tardnižini in TK Marija Gradec, i •Qr iï' PISMA BRALCEV Ui edoištvo objđ vija pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniSko politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu 2 Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo bili pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Klasje stavi na zdrav kruh - 2. Gospod Anton Cizej nas v Pismih bralcev v številki 102,17. decembra 2007 popolnoma brez pravice obtožuje navajanja neresničnih in netočnih podatkov o naši ekopekami Mlakar. V Klasju Celje nismo nikoli trdili, da odpi-ramo prvo ekopekamo, temveč da odpiramo prvo cerdficirano ekopekarno. Poudarek je na cenificirano, saj nobena od treh ekope-karn, ki jih gospod Cizej omenja, nima ustreznega certifikata niti s strani Inštituta za kontrolo in certiiikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu niti s strani Inštituta za kontrolo in certifikadjo Univerze v Mariboru za tehnično preizkušanje in anaiiziranje. Klasje Celje nikakor ne želi delati krivice ekopekom, tako kot trdi gospod Cizej, žeii pa graditi ugled in prepoznavnost ekopekars-tva v Sloveniji. KLASJE CEUE, d.d.. Služba za stike z javnostmi www.radiocelje.com □ DRI TELEFON Posekané platane? Bralka je opazila v okolici celjske Spíce, ob sotočju Savinje in Ložnice, posekane platane, zato prosi za pojasnilo. Vodja redarstva Mestne občine Celje» Vinko AndoijŠek, odgovarja: »Po prejemu obvestila o trditvi bralke, da so v okolici Špice posekane platane, smo opravili terenski ogled. Na terenu nismo ugotovili nikakršnega posega v drevored platan, ki je zasajen ob sprehajališču na levem bregu Savinje. Na vi-sokovodni nasip levega brega Savinje pa so odloženi iz struge Savinje s koreninami vred izkopani grmi, ki so bili odstranjeni zaradi poplavne varnosti. Te bo vzdrževalec vodotoka Nivo Celje tudi odpeljal Mogoče je, da so ta dela zmotila bralko, da je pomislila na odstranitev platan, saj na tem delu visoko-vodnega nasipa manjkajo drevesa, ki so se pred leti, takoj po sajenju, posušila ali bila polomljena.« Plača v bonih Bralka dela v trgovini, kjer jim delodajalec izplačuje plačo delno v gotovini (er ostalo v bonih, ki jih morajo unovčiti v njegovi trgovini. V bonih prav tako preje-majo dodatek za prehrano in potne stroške. Bralka sprašuje, Če je to kršitev zakona ter kam naj se obrnejo. Franc Klepej, sekretar območnega odbora sindikata delavcev trgovine: »Zakon o delovnih razmerjih v 126. členu določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, ter morebitnih drugih vrst plačil. če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v 66, členu prav tako določa, da se plače, nadomestilo plač, dru^ prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom izplaču- jejo v denarju, razen v kolikor ta pogodba ne določa drugače. Kolektivna pogodba dopušča le za regres za letni dopust izplačilo njegovega dela v nedenarni obliki. Iz navedenega izhaja, da delodajalec ne more izplačevati dela plače in povračila stroškov za prevoz na delo v bonih. Vsak delavec, ki Je Član Sindikata delavcev trgovine Slovenije, se lahko v konkretnem primeru obrne neposredno na Območno organizacijo sindikatov v Celju (Gledališka ulica 2) in koristi tudi našo brezplačno pravno pomoč. Delavcu, ki ni Član sindikata pa svetujemo, da se obrne na inšpektorat za delo (Gledališki trg 7),« Kje je denar? Bralkin pokojni mož je vložil pred enim desetletjem denar v investicijski sklad. Znano ji je ime sklada, kamor je vložil, ima tudi bančno potrdilo o vloženem, v investicijskem skladu pa naj ne bi o tem nič vedeli. Zanima jo, kje so Še evidence o vlagateljih v takšne sklade ter o vloženih zneskih. Amra Džamaslagić iz Agencije za trg vrednostnih papirjev odgovarja: »Bralka je navedla premalo podatkov, da bi ji lahko konkretno odgovorili. Zato predlagamo, da nam pošlje kopije dokumentov, s katerimi razpolaga (na naslov Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana) ali pa pokliče po telefonu, da ji bomo lahko ustrezno svetovali» kaj na naredi oziroma na koga naj se obrne.«( Elektrike zmanjkuje Bralec iz Spodnje Ponkvice (KS Šentvid pri Grobelnem) se pritožuje zaradi neurejenih razmer na področju dobave električne energije. Posebej izpostavlja slabo infrastrukturo, zaradi česar ostaja marsikdaj brez elektrike, tako npr. že ob močnejšem velni. Prav tako se morajo sosedi dogovarjati, kdaj bo kdo lahko vklopil močnejši električni aparat. Alja Verbič Krajne, svetovalka predsednika uprave za odnose z javnostmi in mar- keting v Eiektro Celje, odgovarja: »V letu 2007 je do prekinitev električne energije v Spodnji Ponkvici prihajalo zaradi obnovitvenih del na omrežju. Okvare, ki so nastajale zaradi vetra, smo sanirali. Meritve napetosti električnih vodov so bile opravljene pred in po obnovitvenih delih, tako da so se nape tostne razmere izboljšale. V letošnjem Jetu bomo z izboljšavami napetostnih razmer na tem omrežju nadaljevali. Bralcu se za večkratne izpade opravičujemo in prosim za razumevanje, saj drugače del na omrežju ne moremo izvajati.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili» lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17 uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. k«. PORTRETTEDNA JERNEJ SUŠNIK ARENA PETROL #22 KARIERA Začetki Začel sem s sedmimi retf pn NK Vransko. Pti 14 sem od»l v NK in Šmartno. Po koočant osnovni ioK sem odiel v L|iib]]9no k NK Factor. Po dveh leiih sem prestopi! v NK Celje. Klubi do setfaj NKVrjmko,KKEraimamNKFactor.NKCet;e Naj obramba Vsaka obramba je pomembna, vendar si U posebej zapomnim ubrsnjene enajstmetrovke. Naj veselje Priključitev člansl(emu mo^ NK Celje Najidlost ]zpad v polfinalu mladinskega pokala Slovenije proti Alun^inij JAZ IN KLUB Of" Uspehi Upam. da bom o uspehih govodi in nekaj ki Nastopi Ina^topvl.SNI. 2ellm si napredovali m usrvanri uspnno kariero. Celjska publikjjefant<3Stičn3,kojeekipa uspeitta, ko pa nam ne gre, bi $i iele) več podpore in potrpljenja. PohvalH bi Celjske grafe, n DRUŽABNO Stanovanje 2vim pri starcih v Cepljah pri Vranskem. Kobiji Rad se ukvarjam ? računalniki, igrani ko^rko In pogledam kakšen dober tilm. Ljubezet) S punco Brino svs skupaj dve teti. Kojí čas úopulča, v ; veseljem ogleda kakšno naki tekmo. Glasba, film Poslusam predvsem hiphop in roK pn tîlmib najraje izbiram akcije komediie. Moj najljubši film fc Apokalipio. Prosti čas Prosti ča^ preživim s punco in prtjaielji. Orhideje, kraljice preicmursiciii ravnic Prekmurje je ob vseh naravnih lepotah in dobrinah dobilo točko, ki bo prav gotovo postala ena oajbolj priljubljenih med obiskovalci tega prekrasnega dela Slovenije. Gre za podjetje Ocean Orchids, ki sta ga po vrnitvi z Nizozemske leta 2003 ustanovila mlada podjetnika Ko-man Ferenčak in Tomaž Jevánik. OdloČila sta se> da bosta začela s sistematičnim gojenjem vedno bolj priljubljene rože orhideje» ki je že postala kraljica naših stanovanj in drugih bivalnih in delovnih prostorov. Njun cilj je postati vodilni proizvajalec orhidej v tem delu Evrope. Letno vzgojijo preko 500 različnejše prostore doma, tisoč orhidej, ki krasijo naj- kot tudi v tujini. Ker je biJo Pogled v svet tropskih rastlin zanimanje obiskovalcev za ogled zanimivega rastlinjaka vedno večje, to pa je po svoje ludi motilo delovni proces, std se podjetnika odločila in na polju izven naselja Dobrovnik postavila sodoben rastlinjak. Žal je za tistega, ki se prvič poda na ogled izjemnega cvetočega doživetja, kar malo težko najti podjetje. Ploščice kot smerokazi so majhne in jih je med vožnjo iz avtomobila težko opaziti. Vendar vztrajali se splača, kajti iskatelj-ski trud je potem obilno poplačan. Rastlinjak je velik Štirinajst tisoč kvadratnih metrov z volumnom 78 tisoč kubičnih metrov. Raznovrstno tropsko cvetje, med katerim prevladujejo ponosne orhideje vseh barv in kombinacij, ogrevajo s pomoČjo32 kilometrov ogrevalnih cevi v rasQinjaku. Vir ogrevanja je seveda geo-tennalna vrtina globine 1500 metrov s temperaturo vode okoli 60 stopinj Celzija. Prav îzxâbâ geotermalne energije jepomembna prednost za gojenje orhidej v rastlinjakih v tem delu Evrope. Gre za ekonomsko učinkovit alternativni vir energije, z njeno uporabo pa doprinesejo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v okolje. Vse barve in oblike v rastlinjaku so med jezerci, potoki in slapovi predstavljene števil ne naj zanimivejše tropske rastline, med katerimi seveda izstopajo or- hideje. Orhideje oziroma družina kukavičevk, kakor s slovenskim imenom poimenujemo družino, so najštevilnejša skupina rastlin na zemlji. Med vrstami, ki rastejo v naravi. Še posebej pa med 130 tisoč umetnimi kii-žanci. lahko najdemo najbolj bizarne barvne kombinacije, oblike in ludi vonje. V razstavnem in prodajnem prostoru orhidej so pripravili štiri panoje s podatki o zanimivi m trenutno najbolj aktualni roži. Tako lahko med drugim preberemo, da so se orhideje prilagodile vsem klimatskim razmeram, razen skrajnim polarnim in puščavskim predelom. Najdemo jih tako v Alpah, predmestjih urbanih naselij bii-zu polarnega kroga. Po zad- Šopek ortiitlei njih ocenah ima družina orhidej približno 250 tisoč botaničnih oziroma naravnih vrstv 750 rodovih, to je osem do deset odstotkov vseh rastlinskih vrst na zemlji. Izvor orhideje je vrazliČ-nih predelih Azije okoli Malezije, Indonezije in Filipinov. V Sloveniji uspeva 76 vrst orhidej, poznamo pa tudi '>okusnD« orhidejo, pri-ljubljeno vanilijo, ki jo uporabljamo kot do^tek v sladkih dobrotah. V rastlinjaku, okoli katerega je velik, urejen in asfaltiran parkirni prostor, ljubeznivo predstavijo orhideje in o njih povedo vrsto zanimivosti. Največ pozornosti pa je seveda namenjene temu. kako poskrbeti, da bo orhideja dolgo in lepo cvetela v domačem okolju, kjer nima tako dobrih bivalnih pogojev kot v rastlinjaku. Eno izmed njihovih zagotovil je, da če se bo rastlina pri nas doma res dobro počutila, bo neprekinjeno cvetela tudi več let skupaj iz vedno novih cvetnih poganjkov. Sprehod med čudovito urejenim rastlinjakom je pravo zdravilo za dobro počutje. Največji problem nastane ob si ovesu, ko se ne znaš odločiti, kaj bi izbral in nesel domov. Če bi Šlo, bi najraje domov prestavil vse, kar je um. Ker pa to ne gre, se bomo pač vračali v enega najnovejših in najlepših biserov v Prekmuiju. TONE VRABL WELLNESS PARK LAŠKO Termalni center 2200 TT\' vodnih površin tn savna center PrcflprcKl^i» vstopnlc$30 % popustom du IS. 02. na; 03 7348 dCO. 03 7345 2Ad Wïïl.LMESS PARK U§KO MM yiojM» ' mfft ' uwww tpm» Pogovori pred nakupom prekrasnih ortiiđej Alkohol usodno utišal zgovorno mladost V sobotni nesreči v Velikem Širju v silovitem trku življenje izgubil 23-letni voznik - Povzročitelj naj bi vozil s kar tremi promili alkohola v krvi! Hitrost in alkohol sta še ne v itirinajstlh dneh novega leta za-čela Šteti tragedije na naših cestah in mednje vpisala prvo smrt. Medtem ko Številke tudi letos »služijo« za preštevanje žrtev in doseganje utopične Vizije nič, je znova udarilo. Krvavi davek Je minuli konec tedna moralo plačati še eno mlado življenje» žrtev domnevno vinjenega voznika. 23-letni Predrag Đukić z Ljubečne je svojo rado-živo mladost Izgubil vsobotnem sUovitem trčenju na cesti, ki vodi iz Rimskih Toplic proti Zidanem Mostu, na bregu Savinje ob drevesu, ki je v hipu ustavilo vez z njegovim življenjem. Edino za-kon, ki sme in mora kaznovati, je lahko pravičen razsodnik pri zadoščenju staršev ob nji-ho vi izgubi. A neurejene in luknjaste ceste bodo še naprej terjale življenja. Če temu pripišemo še alkohol in hitrost, glavna sopotnika naših voznikov, potem nas tudi v letošnjehi letu čaka črna usoda na cestah. Tokrat Je bila krvava pot proti Rimskim Toplicam, natančneje cesta ob kamnolomu pri Velikem Širju. Dakič je na poti k svoji punci v Radeče naletel na 47-îetnega B. G. iz Velikega Širja. Konec ob drevesu »Popoldne smo se odpravili k mami v bolnišnico,« začne pripovedovati Predrago va sestra, celjskemu iudo klubu Sankaku predana 22-letna Vesna, »Okoli pol Šestih zvečer se je poslovil in se odpravil k punci v Radeče,« »Ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo, sem najprej pomislil, da je prehitro vozil in izgubil oblast nad vozilom,« pove Predrago v oče Boško. preden se je s številnim sorodstvom odpravQ na prezgodnji Preikag Mát je med sorodnikí in prijatalji ZB zgovornega in jmijubljenega fanta. grob priljubljenega Člana družine. Kot so izvedeli iz policijskega zapisnika, je do nesreče prišlo, ko je 47-letni B. G. z avtomobilom zapeljal na nasprotni pas ceste ravno v trenutku, ko je nasproti izza ovinka pripeljal Dukič z modrovijoličnim fordom fiesto. »Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, v katerem se je mlajši voznik tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl,« je zapisano v uradnem poročilu o sobotni nesreči. »Očividci pravijo, da je povzročitelj vijugal po cesti, Predrag se mu je umikal, vendar neuspešno, saj je vanj od strani zadel tako močno, da ga je odbilo in odneslo Čez cesto in nato na makadam ob njej,« skuša dogodek opisati Boško. Od tam naj bi se vozilo odkotalilo po bregu Savinje, kjer ga je ustavilo drevo. To je dokončno ustavilo vozilo in življenje mladega voznika, saj so bile poškodbe prehude za uspešno zdravniško pomoč. Ni bilo pnrič? Preden je B. G, sedel za volan, naj bi bil gost ene od gostiln v Rimskih Toplicah. Od tam naj bi se vračal na rojstnodnevno praznovanje svojega prijatelja in v trenutku, ko je nasproti pripeljal Đukić, zavijal na levi pas 2 namenom, da zavije na stransko cesto irt nato v breg naprej do vesele druščine. Test alkoholizira-nosti naj bi pri B. G. pokazal kar 1,55 milicama alkohola na liter izdihanega zraka, kar po nekdanjem vrednotenju predstavlja kar tri promile. In kar je Še obupneje in nepojmljivo, po neuradnih virih naj bi 47-ietni Sirjan v preteklosti zaradi vožnje pod vplivom alkohola že sedel v zaporu. Zaradi povzročitve sobotne prometne nesreře iz malo- marnosti, ki je imela za posledico smrt, naj bi sledila kazen zapora do osmih let in globa v višini 500 evrov, najmanj 10 kazenskih točk in prepoved vožnje vozila, Policisti bodo zoper njega podaii tudi kazensko ovadbo in obdolžilni predlog. Fant X načrti Predrag bi aprila dopolnil 24 let. »Bil je izredno zgovoren in živ,« sta si enotna sestra in oče ob še ne popolnem zavedanju, da je njegova živahnost za vedno izginila. Končal je trgovsko šolo in delal v proizvodnji v Štorskem podjetju Kovis Livarna. »Poln načrtov je opravljal izpite in manjkalo mu jih je le Še nekaj, da bi napredoval in pridobil ekonomsko izobrazbo,« še pove Vesna, ki ga bo močno pogrešala. »Vozil me je na trenirke na Lopato in me vzpodbujal pri judu.« Pred letom drd je spoznal Mi losa vo, s katero sta tri mesece živela skupaj v Radečah. »-Odlično sta se razumela in bila polna načrtov za življenje,« pravi oče. Polna optimizma sta načrtovala hišo, večji avto, pri Čemer sta se letos avgusta nameravala poročiti. »Žalostno je za Milosavo in vse nas,« z otopelimi očmi uprtimi v tla šepe-taje svojo pripoved končuje oče Boš-ko. Ob tem ga skrbi tudi stanje Žene in mame Radojke, ki ji je vest o tragični izgubi sina zdravstveno stanje dodamo poslabšala. Da jim sina nihče ne more priklicati nazaj, se Duki-čevi zavedajo. »Nikomur se ne bomo maščevali, upamo le, da bo zakon tisti, kj bo kaznoval tako nespametno ravnanje voznika, ki nam je vzelo našega Predraga,« Še dan po po^bu povedo njegovi najbližji. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Sknišena sestra in oče 23-l0tnega Predraga. Đukićevi se le dolgo ne bodo spnjszntli $ kruto usodo in sprejeli nespemetnega vedenja povzročitelja nesreče. Povzročiteljema grozi zapor V nesreči v Žalcu je umrla peška, v Šentjurju voznica avtomobila Na celjskem okrožnem sodišču bi se morali v lorek začeti sojenji povzročiteljema tragičnih prometnih nesreč. Prvo sojenje se nanaša na nesrečo» ki se je zgodila v Žalcu leta 2002. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila v nesreči, je umrla 69-letna ženska. Drugo sojenje se nanaša na nesrečo v Šentjurju leta 2006, ko ie20-letnik trčil v avtomobil 57-letne ženske, ki je zaradi poškodb umrla, več oseb je biJo poškodovanih. Sojenje Damjanu Srebotu, ki naj bi povzročil nesrečo v Žalcu, se v torek ni začelo, saj od prijetja vabila do torka, ko naj bi se obravnava začela, ni preteklo osem dni, kolikor je potrebno. Obtoženi mora namreč sestaviti svoj zagovor. Srebot je 14. januarja 2002 vozil avtobus po Ulici Nesreča v Šentjunu leta Z006 heroja Staneta proti križišču s Savinjsko cesto v Žalcu, kjer je zavijal levo. V semaforiziranem križišču je zavijal brez ustavljanja, pri čemer je na prehodu za peSce s čelno stranjo trči] v 69-letno peško. Ta je v bolni-šnid nekaj dni zatem zaradi hudih poškodb umrla. Sojenje Gordanu Dolamiču se prav tako ni začelo, in sicer zaradi nekaterih Se neurejenih postopkov z eno od prič, a je sodna obravnava predvidena za konec meseca. Gre za nesrečo, ki se je na regionalni cesti izven Šentjurja zgodila 5. februarja 2006. Obloženi, ki je bil takrat star 20 let, jezavtomohilom vozil izsmeri Drameij. V blagem desnem ovinku, tako so trdili očividci, je začel prehitevati kolono vozil. V tistem trenutku je iz smeri Šentjurja pripelja- la S7-ietna voznica avtomobila, ki kljub zaviranju ni mogla preprečili silovitega trčenja. Vozilo 20-letnika je v trčenju dvignilo v zrak, nakar je trčilo še v drug avtomobil, ki je vozil v smeri proti Šentjurju, in nato obstalo na travniku ob voziSču. Z reševalnim vozilom so v bolnišnico odpeljali štiri osebe, ena je bila huje ranjena, dve lažje, voznica je zaradi hudih poškodb umrla. Obema povzročiteljema očita obtožnica povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, in ker sta se nesreči končali tragično, jima grozi do osem let zapora, Vprašanje pri tem je. glede na okoliščine nesreč, ki jih bosta na sojenjih verjetno izpostavila» ali bo kazen tako visoka. SIMONA ŠOUNIC Foto: ARHIV PU Celje 20-letnik hudo poškodoval policista Tipičen primer, da je spoštovanje do uniformiranih policistov na zelo nizki ravni v sredo zvečer so morali celjski policisti zaradi kršenja javnega reda in miru posredovati v Vodnikovi ulici v Celju. Policijo je okoli 20. ure poklical občan, ki je v Vodnikovi ulici opazil mladeniče, ki so razgrajali in razbijali ogledala na vo-zilih. »Policisti so na kraju ugotovili, da sta javni red in mir kršila dva iz omenjene skupine, eden izmed nji-ju se je verbalno in fízično lotil tudi mimoidočega 66-letnega občana, ki pih je opozoril, naj tega ne počno več,« navajajo na celjski policiji. Ko so po klicu na kraj prispeli tudi štirje policisti v dveh patruljah, je ZO-let-ni kršitelj med postopkom huje poškodoval policista. »Oba kršitelja sta bila pridržana do iztreznilve, izrekli smo jima globe po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, napisali bomo obdolžilnl predlog za sodišče, glede suma storitev kaznivih dejanj pa policisti še zbirajoobvestila»« pravi vodja Operativno-komu-nikacijsk^ centra PU Celje Božidar PezdevŠek. Mladega policista so morali zaradi z\Qmljenega gležnja v sredo zvečer v celjsiu bolnišnici takoj operirati, v zdravniški negi naj bi bil do nedelje. Omenjenemu storilcu so odvzeli prostost, pridržali so Še enega 204etnega Celjana. Dvojico bodo kaznovali zaradi kršenja javnega reda in miru, mladěni Ca, ki je napadel policista, bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Po neuradnih podatkih naj bi bil vsaj eden od omenjenih kršiteljev že stari znanec policije, saj naj bi se kot kršitelj že večkrat pojavljal. Celjska policija se je tokrat odločila nekoliko drugače kot je bilo v navadi vsa ta leta. kadar je Šlo za napade na policiste. Novinarjem so dovolili do poškodovanega policista v bolnišnici, da )im pove svojo plat zgodbe. PoskodboF grožnje ... Boštjan Sivec je policijskemu delu zvest že 13 let, sredin primer vročekrvnega in nevarr^ega kršitelja ni prvi v njegovi karieri, je pa res, da je poškodba v primerjavi zvsemi primeri zdaj najhujša. Tako opisuje dogodek po prihodu na kraj kršitve: »Medtem ko sta dva policista obvladovala enega kršitelja, ga želela vkleniti v lisice, je drugi poskušal poseči vmes in vklepanje preprečiti. Takrat semga poskušal obvladati s strokovnim prijemom (za vrat), nakar sva padla po tleh in med ruvanjem je verjetno padel s svojo težo na mojo nogo,« razlaga Sivec. Več kot očitno se zna na sodišču, če zadeva sploh pride tako daleč, zaplesti pri morebitnem izgovoru storilca» da poškodba iBpmetall Inženiring, d.o.o. TEGOMETALL Inženiring, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur je del mednarodnega koncema podjetij TegometaK International iz Švice, katerega glavna dejavnost je proizvodnja in prodaja delov trgovinske opreme na področju Evrope in Aaje. K sodelovanju vabimo sodelavca, ki ga veseli delo v st^llnem mednarodnem podjetju z več kot 40-letno fradicijo. 2 KOMERCIALISTA (m/ž) Od kandidatov se pričakuje» da bodo imeli naslednjo izobrazbo, znanja in veščine: - VI. ali Vit. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, - aidivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - pasivnoznanjednjgegatujegajezlka - poznavanje osnovnih računalnišloh aplikacij • word, excel - vozniški izpit B-kategohje - natančnost, vestnost, komunikativnost, sposobnost odločanja, organizacijska in pogajalska sposobnost Delovno razmetje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. V kolikor vam navedeno delo predstavlja izziv in izpolnjujete zahtevane pogoje, v roku 8 dni po objavi v pisni obliki posredujte svoj življenjepis oz. predstavitev na naslov: Alpos. d.d., Cesta Leona Dobrotlnška 2,3230 Šentjur, s pripisom Kadrovska služba. Boi^an Sivec je polleiit 2e 13 let Sredin primer napadalnega kršitelja ni prvr v njegovi karieri. g e o • Q O % n h ® <0 X B e ru. Kax nekaj napadov na po-liciste je bilo z raznimi pred-meti> tudi s hladnim orožjem. Februarja lani je moški vTkal-ski ulici v Cel j u namenoma zapeljal v kriminalista, ki je s kolegom želel z n j im opraviti postopek, saj sta sumila, da ima pri sebi drogo. Situacija bi se lahko končala tragično, če ne bi kriminalistu uspelo pravočasno odskočiti, kljub temu je dobil poškodbe. Moškega so obsodili na leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo petih lei. Poleg tega so mu odpravili pripor, kar pomeni, da je s sojenja odkorakaj na prostost. Omenjeni je bil prej trikrat obsojen zaradi tatvin in enkrat celo zaradi nasilniltva. Edino kazen zaradi nasilniS-cva je bila zaporna, vse ostale so bile pogojne obsodbe, Kljub temu je sodnica, ki {e vodila sojenje, dejala: »... da je obtoženi ime! Štiri mesece, ko je bil v priporu, čas razmišljati o tem in da mu sodišče daje Še eno možnost.« In medtem koje moSki odšel s sodišča z nasmehom, je napadeni kriminalist sodno dvorano zapustil skorajda v solzah. In napadom oziroma grožnjam .niso podvrženi le policisti, temveč tudi policistke, ki se jih nekateri lotijo večinoma verbalno. Ravno laru se Je v Celju zgodilo, da je moški pištolo, s katero se je kasneje ubil na javnem kraju, naperil policistki naravnost v glavo in ji grozil. SIMONA ŠOLINIČ ni bila namerna, dejstvo pa ostaja. Mladenič se Je zakadil proti dvema poiicistoma. da bi preprečil policijsko vklepanje v lisice drugega kolega, a ga je Sivec vmes prestregel. Gre skoraj za tipičen primer, na kakršne policisti opozarjajo že kar nekaj časa. Zaščita policistov ni us-trezna, pravijo nekateri, ki jim grozijo kršitelji in storilci kaznivih dejanj, ki jih imajo v postopku. Na to sta opozarjala tudi policijski sindikat in njegov predsednik Branko Prah: »Pišejo jim grozilna pisma, jih napadajo, grozijo tudi njihovim družinskim članom ...« Nihče naj ne bi ustrezno ukrepal, zato se policisti tudi težko ali sploh ne odločijo za kakršno koli prijavo. Če se že odloČijo za prijavo in zadeva pride na sodišče, se primer vleče v nedogled. Pri tem je že javna skrivnost, da se oziroma se še bodo nekateri policisti na ulici raje obrnili stran, kot se soočili s kršitelji. Tega problema se zaveda tudi direktor celjske policijske uprave Stanislav Ve-niger, s katerim smo imeli intervju v decembrski izda- ji časopisa, v katerem je dejal: »Je pa res, da so procesi na primer na sodišču, ki trajajo več let, zoper policiste tudi svojevrstno breme. Seveda verjamem, da to pri policistu zbudi negativne občutke S pistolo v glavo Kot smo pred časom že pisali, so napadi na policijske patrulje (tudi gasilske in reševalne enote) na terenu vtu-j ini že vsakdanja stvar, a tam so poskrbeli vsaj za osnovno varovanje. V Sloveniji je, sodeč po skoraj vse pogostejših primerih napadov na policiste, tudi to vedno bližje. V letu 2006 je bilo na Celjskem 30 napadov na policiste, 22 policistov je bilo pri tem lažje telesno pc^kodovanih. Leto prej je bilo napadov celo več, 39, eden policist je pri tem dobil hude telesne poškodbe, ostali lažje. Največíxat ^ za napad z vozilom, ko ndcdo namerno zapelje v policista, zalo se največ teh primerov zgodi policistom, ki skrbijo za var-nostvprometu.Nadaijeso najbolj v nevarnosti tudi policisti, ki na terenu posredujejo pri kršitvah javnega reda in mi- llpmetall Inženiring, d.o.o. TEGOMETAiX Inženiring d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur je del mednarodnega koncema podjetij Tegometail International Iz Švice, katerega glavna dejavnost je proizvodnja in prodaja delov tr-govin^e opreme na področju Evrope in Azije. K sodelovanju vabimo sodelavca, ki ga veseli delo vstabilnem mednarodnem podjetju z več kot 40-letno tradicijo. ARHITEKT (m/ž) Od kandidatov se pričakuje, da bodo imeli naslednjo izobrazbo, znanja in veščine: - univ. dipl. inž. arhitekt, - aktfvno znanje nemškega ali angleškega jezika, - poznavanje osnovnih računalniških aplikacij - word, excel, autocad 2D, 3D - vozniški izpit 6-kategorije - kreativnost, natančnost, vestnost, komunikativnost, organizacijska sposobnost, sposobnost za krnsko delo Delovno razmerje bo skienjeno za določen čas 6 m&-secev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. V kolikor vam navedeno de>o predstavlja izziv in izpo^ njujete zahtevane pogoje, v roku 8 dni po objavi v pisni obliki posredujte svoj življenjepis oz. predstavitev na naslov: Alpos, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 2,3230 Šentjur, s pripisom Kadrovska služba. 24 10, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, lO.OO Novice, 10.^5 Vaše skrite Želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z rokami do mleka, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glas-benih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 iOt>nika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19,15 Zabavni programz Mojco in Robi-jem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 ZaČetekjuiranjegaprograma, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.IS Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 PorodJa, 8.45 Jack pert, 9.15 Luč swtivtemi. 10.00 Novice, 10,10 Znanci pred mikrofonom» 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. B.OOČestiC-ke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih • Nedeljski ^^xni veter z Magdo Ocvirk» 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores. 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - go^ji Manca Špik in Brigita Suler, 24.00 SNOP (Radio KumTrbovlje) PONEDELJEI^ 21. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 BíDgo jack ' izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15,00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov- Ljudski pevci 2lahtniki iz treb vasi z Rudijem in ansambel Pepel-njak iz Rimskih Toplic. 24.00 SNOP [Radio Kum Trbovlje) TOREK, 22. iMiuar 5.00 Začetek jutranjega prog"ama. 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 PoročiloOKC, 6,05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00Pon)čila,8.25PoroeiloPUCelje.8.45Jack pot,9.15 Postanek včasu, 10.00 Novice, 10.20Odprti telefon, n.OO Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14,30 Poud^eno, 15.00 Špon danes, 15.30 Dc^odki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi - župan občine Radeče Matjaž Han, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je $e znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 ZadnjirokzBoâtjanomDermolom,21.30 Radio Balkan. 23.00 Saute surmadi, 24.00SNOP (Murski val) SREDA, 23. ja 5.00 Začetek jutranjega programa - Jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabav-na melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avserukova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop. 7002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00KuJtumiraozaik,ll-15Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O • klici. 14.00 Re^jske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek • Neisba, 19.00 Novice. 19.30 Mal dnigač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 24. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.35 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - o stavkah, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dc^odki in odmevi RaSlo. 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Odmev-ponovitev, 19.00 Novice, 19,15PREPLET-anja, 23.00 M.l.C, club, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PETEK, 25. januar 5,00 ZaČetekjuiranjegaprograma, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časopiov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po slovensko (do 12. ure), 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 1745Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Razvrat v limuzini Znameniti ženskar Stef Steffner - ex Steř-fanio, nekoč uspešen pilot, je posnel svoj filmski prvenec s pomenljivim naslovom Plejboj. Svoji soigralki Sarchi in Tejchi je tokrat preoblekel v zajčici in režisersko taktirko prepustil režiserju Deanu de Lucci. Prvotno je bilo snemanje sicer dogovorjeno v Las Vegasu. vendar so zaradi tamkajšnjega kolektivnega dopusta filmske in ka-zinojske uprave lokacijo snemanja presta- vili in film posneli v Casinoju Kongo. Sex-plosion so se v svoje nove vloge odlično vživeli in ob premieri ter seveda ob vsakem ponavljanju filma upravičena pričakujejo dolge vrste pred TV-ekrani, Na radijskih postajah pa seveda številne želje po njihovi skladbi. Bo lemu res tako? Prepričajte se danes nekaj minut čez enajsto, ko jih bomo gostili v oddaji Do opoldneva po slovensko. Ogenj med nogami z Neisha je konec lanskega leta izdala svoj drugi album. Njegov izid je pred štirimi meseci napovedala uspešnica Zaradi upanja, v tem trenutku pa promovira že drugo skladbo. Mnogi pravijo, da predvsem izvrstno interpretira balade, prav zalo se je Neisha, ki se ne boji izzivov in se noče oklepati preverjenih formul, odločila za zanjo neznačilno hitrejSo, swingovsko sidadbo z naslovom Ogenj pod nogami- Neis-ho bomo gostili v Pop Čveku v sredo ob iS.uri. Vroče z Dejanem Pevčevićem v oddaji Vroče bomo danes ob 19.15 gostili Dejana Pevčeviča. nekdanjega voditelja oddaje NLP in zmagovalca turnirja Zvezde plešejo v oddaji Spet doma. Da bo moral Dejan odgovoriti na kakšno vroče vprašanje, bo poskrbel Anžej Dežan. ki smo ga v fotografski objektiv ujeli minuli petek v studiu Radia Celje, ko je gostil Salome. Andrej vas vabi na maraton Andrej Krajne vas vsako soboto med U. in 13. uro vabi na Maraton glasbenih želja. Ne boste zadihani, morda bodo le vaši prsti malce utrujeni, ko boste pošiljali sms-sporočila na števQko 031-760-461 ali poklicali v živo na Številko 49-00-880 aH 49-00-881. www.radiocelje.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAL£STVICA I MMVAflMS-KVUEMINOGUE (3) 2. lAURORA-EROSRAMAZZOm |2) 3. love;sher£-sopkieelusbđctdr [i\ 4. gonegqn£g(^{d(memovedon|-roeertpiiwtand ausonkrauss (2) 5. BAByBABYSABY-jossstdne (1) 6. howlow-eaglfs (5) 7. rOGCn^R-BOBSINOARâ STEVEBIWAROS (4j 8. calltlîeshiïts-glftlsaloud (5) 9. heipiessvuhenshesmiles' 8ackstbstb0y5 (3) 10.'niesekardtlmes-mattkbgx twenty (1| DOMAĆA LfSTVICA I WŠ'"TKKAJ {4). 2. menju šankrock& tinkarftkovač {6) 3. luna nekys {2} 4. nazaj murat6j0sefeat. benč 13) 5. naftauiy-0RU$T^^MR1VIKPESNIK0V (7) 6. zgofuckegavpiran- carpe diem&\aaix)kkesun (4| 7. PRESnŽ NUáADERENOA {1) 8. vrîiuak'neisha |2) 9. mamin sin-w?mpušiar (3) iak0sneži-sanja6r(mar (1) PREDLOGA ZA TUJOlfSTVICO: st0pandstaaeqnerepu8uc holothatmomeřít- UJTTUQAMcNEAL PREDIOGA ZA DOMAČO IfSTVlCO: tvoia senca-zeus živlmvvehi-qusninpolona Na^ïjetiea: Jftftez Umpert Trií$č8 78, flog. Sbtina Mdridn Ptjbefnk.Juriii«va4% Cefie Naya^enca dvigneta kaseto, 16 jo podana a(PRTVS, aa oglasnem oJdelb Rađa Celje, bstsrô 20 vro&h l^tkd poslušate vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IM VALČKOV 2007 CEUSKIH S plus 1. KAAAVNJŒ-ANS MIKDU (5) 1 BOŽIČNI ČAS-ANSSMONAG^IŠKA {4} 3. PJAPČKDVJOŽE-VAGABUNOl (1) 4. ZASIVESTTÍOVO-TPfiAVIMUZUCANTJE (2| 5. SPOMINI BOUKI-JANIINRUNCIPII^ (7) PREDLOG ZA LES1VIC0: PRIHAJAMO ZA PRA2VIKE-^U^^SAMBELGOLTi SIDVENSKIH 6 plu» I VPIANINAHRASTIROŽA- miNZLATIZVOKI (6) 1 UENKHATSEŽM-ZARJA (1) 3. PRIM0RC3-MALJBU (4| 4. MeyiJEL£ZAUUBEZ£N-ANS.6rTENC (3) 5. VEČNAUU8EZEN-ANS.VRT (2| PREDLOG ZA LiSTVH^: GOniZŠEKTGOT^OA-OftU^MA FERME N«9f^enc8: ^Nov«tk,Pan(jol 12. Gorica pri SMd JsikoDobefiak. Kompole 168.Štw3 Nag^Bnca dvi^iâB na^aÉ) na oçtoefT Ustvko Ce^sláh 9 lahko pĎStuiatá vsak poMMj^ ob 22.15 uri, lesfvxo Slovenskih5pa ob 23.15uri. Za prvfioge z obedi feswíc lahko gteujetB ri6 (kjpisnici s prHoienirn kuponćbm.Piđiiteia na naskiv: NovitedrA. fíosenwva 19. 3000 Cďje. wvvw.râdrocelje,coin a. i t Ponovna zmaga tradicije Kakorkoli obračamo in skušamo priti do drugačnih zaključkov, nas januarski modni utrip vselej obrne nazaj ter vrne k dejstvu, ki sliši na ime dolgčas! Res se januarja, čeprav je za zaprtimi vrati modnih hramov vse prej kot dolgčas, navzven ne dogaja nič novega. Ta mesec, ko se pričakujejo novosti, je po drugi strani najbolj primeren za umirjen pogled nazaj in ugotovitev, da tudi modni jutri ne bo obrnil sveta na glavo. Ker ima moda še vedno neskončno rada stare, simpatično tradicionalne in zato nostalgične reči. Se posebej, Če iz njih povleče vedno nekaj nove, še neviđene svežine- Z njim smo začeli Jesensko modno sezono, z njim bomo zaključili zimsko, pa pomladi se tudi ne bo izmuznil. To namreč ni le vzorec, je trend, ki pre- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK sega aktualnost trenutka tukaj in zdaj in tukaj bo ostal še potem, ko bo druga mo-da odšla, saj je premočan, da bi ga odpihnil trendov-ski veter. Zato, veselice se ga! Tartan, škotski karo, okenski karo, vse, kar spominja na klasična angleška modna vzdušja, ostaja in znova -prihaja! Ln kako ga nositi po moško? Sloviti modni oblikovalec Giorgio Armani natančno ve, kako se tem rečem streže. Med drugim predlaga karirast suknjič v štirih sivih odtenkih s podaljšanimi reverji, s flanelasto srajco v drobnem okenskem karu in zraven žametne hlače. Nedvomno zmagovita kombinacija sezone, ki ima vse možnosti, da v cenovno različnih »variacijah na temo«, zmaga tudi pri moških modnih nakupih v prvih spomladanskih dneh. Za fante in tiste moške, ki prisegajo na smelejši slog oblačenja, bo prava izbira usnjen suknjič ter kariraste hlače, kot bi jih prinesli iz modne zakladnice dvajsetih let ozi-ronw s pristnimi čustvi nabite zgodbe o OHverju TXvi-stu. Tudi elegantno ukrojene jakne in bombažne blu-zone, bodisi diskretno kariraste ali izdelane iz klasičnega rďeče-zelenega tartana, boste moralito pomlad vzeti resno. Če se kajpada nameravate resno posvetiti svoji novi modni podobi. ***** TEDENSKA . ( ASTROLOŠKA , A NAPOVED Petek, 18. januar: Luna bo zjutraj v prijetnem irigonu s Soncem, kar obeta prijetno energijo in vzpodbudne misli. V tem času prestopi v Dvojčka, kar pomeni, da bo dan zračno obarvan in poln nenavadnih domislic in dejanj. Zvečer bo kvadrat Lune in Saturna prinašal nekaj več napetosti, zato pazite, da besede ne bodo prenagljene. Sobota, 19. januar: Luna bo v opoziciji z Venero, kar lahko prinese težave v ljubezni v smislu negativne komunikacije. Sumničavost je lahko velika, mnenja drugih kar naenkrat pomembnejša od trezne presoje. Pomembno je. da ne ukrepate ničesar na silo. Velika previdnost je potrebna pri denarju, vlaganjih ali nakupovanju. Luna in Mars se bosia srečala v Dvojčku. Besede bodo pomembne, tudi druženja. Občutljiv bo živčni sistem, zato pazljivo pri vsem, kar počnete. Nedelja, 20. januar: Obeta se nam zelo pestra nedelja. Opozicija Venere z Marsom prinaša napetosti vljubezen-skih odnosih. Pazite se, da ne naredite kaj na silo, spletkam se izogibajte in ne nasedajte lažem. Vstop Lune v Raka bo vzpostavil željo po globokih, toplih odnosih. Komunikacija bo prijetna, zato se odločite za srečanja s prijatelji, poiščite družbo, pojdite na kak izlet, ne ostajajte doma. Sonce vstopa popoldne v Vodnarja in tako zapušča svoje potovanje po Kozorogu. Čas bo mineval brezskrbno vse do večera, ko lahko postane razmišljanje malce bolj racionalno. Ne bodite prestrogi do sebe, še manj do drugih! Ponedeljek 21. januar: Dan je odličen za obnavljanje stikov z ljudmi, ki jih že dolgo niste videli in za različna srečanja. Jupiter v tri-gonu s Saturnom bo prinašal pridnost in marljivost. Avtoriteta bo pozitivna, dan je odličen za poslovna srečanja in poslovne odločitve. Dogovori lahko obrodijo velike sadove. Luna v pozitivnem tri-gonu z Uranom bo delovala na prodorne domislice in ideje. Razpoloženje bo spremenljivo, a to ne bo moteč dejavnik. Vse pogoje imate, da preživite odličen dan, Torek, 22. januar: Zgodaj popoldne nastopi polna Luna v Levu, vpliv na Vodnarje in Leve bo močnejši, zato bodite previdnejši, saj boste občutljivejši. Previdno pri vsem kar počnete, zlasti tudi v prometu, koncentracija bo mo- tena, nestrpnost povečana, pazite, da ne boste žrtev trenutnih negativnih vibracij. Položaji planetov si nasprotujejo. Po eni strani boste gojili velika pričakovanja in vas bodo spremljale ugodne okoli Šči ne, po drugi strani pa se lahko v srce priplazijo dvomi ali nejasni strahovi. Ne dovolite, da prevladajo! Razmišljajte pozitivno! Sreda, 23. januar: Vpliv polne Lune bo še vedno dejaven in prinaša več strasti in toplega temperamenta v vedenje. Zaradi popoldanskega zelo ugodnega položaja srečanja Merkurja in Neptuna je dan odličen za dajanje pobud in uvajanje novitet. Čas bomo preživljati zelo aktivno in dinamično. Zaradi opozicije Lune z Neptunom ste lahko preobčutljivi, vaše reakcije pa neprimerne, Ohranite razum, saj bodo čustva razgreta. Četrtek, 24. januar: Opozicija Lune z Merkurjem ponoči bo prinašala nemirne sanje in razgrete misli. Luna bo v sekstilu z Marsom, kar prinaša lepe. skladne energije, zato ta čas izkoristite za vse tisto, za kar mogoče pred dnevi niste imeli poguma. Prodornosti in drznosti ne bo primanjkovalo, znali se boste tudi odlično izraziti. Tući domišljija bo delovala s polno paro, naj vam bo v dobrodošlo pomoč. Zjutraj prestopi Venera v Kozoroga, kjer bo izpostavila tisto bolj resno, odgovorno stran narave. V ospredju ne bodo čustva, ampak strogi razum. Morda lahko koga velika pričakovanja v ljubezni streznijo prav v Času bivanja Venere v Kozorogu. Zelo prodorno bo napredovanje na delovnem in finančnem področju. Vsi posli, ki so povezani z zemljišči, nepremičninami, si lahko obetajo v tem obdobju razcvet. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, bioteraplje, regresije dstrologtnj3.gordand@^ol .net www.gorúana.sí ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 090 1428 27 gsm: 041 519 2S5 napovedi, primerjalna analiza a$trok)ginja@đok>res .si WAv.dolores.sj SLIKOPLESKARSTVO INPOUGANJEPOĐOV IZPUSTIČNIHMAS IN PARKETA VRUNČm 2 300Û aUE GSM: 041/76S-760 GSM:OS1/335-200 26 ZA AVTOMOBILISTE novi tednik Audi R8 z dizelskim 12-vaijiiiicom? Lani je nemiki Audi postavil na cesto športnika RS, ki seveda predstavlja vrh cenovne in druge ponudbe pri te) avtomobilski hiSi. Očitno pa vse, kar je na voljo, le ni dovolj. Tako bo tovarna v R8 začela vgrajevati turbodizelski U-valjnik. Za sedâj govorijo še o konceptnem avtomobilu, ampak glede na to, da je oziroma bo doživel predstavitev na detroitskem avtomobilskem salonu, je jasno, da pot do serijske Izdelave in s tem prodaje ni prav dolga. Vozilo bo torej poganjal 12-valjnik. ki bo imel 500 KM in kar l.OOO Nm navora. Po tovarniških podatkih bo ta dizelski dirkač zmogel več kot 300 km/h. do 100 km/h bo pospešil v 4,2 sekunde. Zanimivo je. da tovarna napoveduje porabo približno 10 litrov goriva, poleg tega pa naj bi z novim sistemom za čiščenje izpuhov (predvsem saj) dosegli, da bi bil ta motor oziroma avtomobil tudi okoljsko bolj sprejemljiv. AudfRS naprodaj Iz Srbije te dni prihaja novica, ki ni posebej presenetljiva: srbska vtada kot večinska lastnica tovarne Zastava (bolj jo poznamo pod imenom Crvena zastava) se je odiočib za prodajo. V avtomobilskem delu le tovarne še vedno dela (aJi je zaposlenih) 4.000 delavcev, kar je izjemno visoka Steviika. Leta 2006 so ustvarili 500 milijonov evrov prihodkov. V proizvodnji je še vedno nekaj avtomobilov, ki se jih spominjamo (udi v Sloveniji, od lani pa sestavljajo tudi zastavo 10, ki je prejšnja izvedenka fiata punto. Koliko naj bi dobili za tovarno, seveda ni znano. Črna je najbolj priljubljena Po raziskavi, ki so jo opravili v Evropski uniji v minulem letu, so se kupci avtomobilov najpogosteje odločali za Črao barvo. Tako je bilo lani v EU prodanih 25 odstotkov črnih avtomobilov, medtem ko se je za srebrno barvo odločilo 22 odstotkov kupcev. Na tretjem mestu je bila siva barva (21 odstotkov kupcev), 12 odstotkov lani prodanih avtomobilov je bilo obarvanih modro, osem belo in šest rdeče. Porsche cayann Prvak je Porsche Pri Porscheju Slovenija, uradnem predstavniku Šestih znamk na slovenskem trgu, ugotavljajo, da so v lanskih U mesecih prodali skupaj 12362 avtomobilov (volks-wagnov, audi je v. Skod, seatov, porschejev ...]. To je za 14,2 odstotka več kot leto prej, pri čemer se je skupni tržni delež povečal za 0»26 odstotka- Največ je bilo v tem Času prodanih volkswagnov (skupaj 6.944, kar je bilo za dobrih U odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju). Dobro je v omenjenem obdobju šlo tudi Audlju (plus 17.8 odstotka), pa Škodi (30,7 odstotka), malo manj Seatu. Vsekakor pa je vsaj odstotkovno posel najbolj povečal Porsche, ki je v 11 lanskih mesecih prodal 66 vozil, kar je bilo za 57 odstotkov več kot leto prej v tem času. Tudi leto 2008 bo v skupini veliko novosti, saj bodo predstavili audija Q5, pa kupejevsko verzijo passata, novi seat ibizo... Prihaja BMW X6 Športni terenci gredo izjemno dobro v promet, zato ne preseneča, da bo nemški BMW v začetku tega leta X3 in X5 dodal še X6. Glede na oznako bo seveda najprestiinejši SUV, ki ga ponuja ta nemška avtomobilska hiša, hkrati pa poln tehnič-noelektronskih novosti oziroma dodatkov. Glede na to bo ponujal tudi zanimivo veiik prtljažni prostor, ki bo meril od 570 do 1.450 litrov. Motorji bodo za začetek štirje, dva bencinska in dva dizelska. V vrhu je bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 4.4 litra in s 300 kW/407 KM (5,4 sekunde do 100 km/ h); sledi šestvaljnik (3,0 litra. 225 kW/306 KM); potem pa dva dizelska agregata (3,0 litra, 210 kW/286 KM in prav tako 3,0 litra, vendar 173 kW/235 KM). Znani sla ceni za dve izvedenki, in sicer bo stal X6 3Si 62.900, dizelski 35d pa 66 tisoč evrov, Leta 2010 dacia SUV Romunska tovarna Dacia je sestavni del koncerna RanauIt-Nissan in Romuni so lahko zelo zadovoljni s prodajo relativno cenenega logana tako v limu-zinski kot kombijevski izvedbi. Leta 2010 naj bi tovarna predstavila športnega terenca» ki bo narejen na osnov nissana X trail. Seveda naj b bila cena še posebej vablji va, kajti po napovedih naj b Daciin SUV stal vsega 13 ti soč evrov. HONDA ČEPIN PotvLešje1,3212V0JNIK tel.: {03)7800048, (03)78000 50, gsm: (031)612001 www.cepin.si (BM = mm^^ preisvednio, uvozhzvoz tn trgovina, d.o.o. laikova vas 236, 3312 Prebold. Slovenijo Tel.: 03 703-8350, 03 703-B352, fax: 03 5702-126 e fon03U04-91B. p KUPIM PUHAUt^KTajfun kupim. TeWfon031 225- 642. 220 PRODAM HISO no Pećo>iu, velikost UO portelo 500 m^vseljivo, prodom zo 96.000 EUR. Možnost menjove zo stonovonje. Telef«>041 634436. NEPREMIČNINE ■•«I* tELDS d4fil-00e 04] aae<62s www. pgiMteprwnicn lne.com [SQlPESEaO mum liAhertova 22, CeJje 034d24222 vsak dart od 8.30 dQ 13.00 • odkup v«8e nepiefliičnine • cvnitve noprtmiěnin • vptsi v zamljiiico knjigo • posradûvenjo. svetovanje in vami prenos Imništva pn napremi^Hiah • sastivB kupi^nidajnih pogodb in unjtnje potrobne doliumentaciíe ^lumut B iHpfemlifiânanil nej bo vvm« late saupa|to nam. Telefon 041 601 555 LAŠKO. Po^i proslor s stonovonjem zelo ugodno prodom.Telefon 041 843-010. 101 lA^. Ugodno prodomo slonomnjsko hBo zvrtom,nQ lepi rnmirrilokofiii. Telefon (03)5731-075,031 316-315. 101 ŠBUJANZ; 7 km iz Cetia Urejeno, »moslof no hi», 340 m', no lep razgledni točki, 412 m^ zfiml|i^o in podkleleno brunorý <0, možnost nadgrodnie, 1.300 m^ zem-l|išfa, prodom. Ceno po dogovoni. Tele-fon041 200-657. HáaSentjur^oiftM, 2S7flt, u pdrul(4S3n{, peC 1993. prnemo» rMd dndnio. tSSJXiOftf .--vLj» GRADBENO pamio (Šenljur-tiruševec), no lefM, mzgledni lokodji, 2.200 m'.zloko-djsko informadjo, plodom po 15 EUR/ m'.Telefon041 770-970. 1/2 NA lepi, sonćni legi prodom dve pareti po približno 500 m'. Možnost nopeljove vode in ^ektrike, ob parcelah je cesto prevozno zavozilo v smeríŽegor. Porce-li sto obkf oún ; z gozdom. Poktiíhe po Monu(03)5808-920. 197 V CENTKU Gr^nego prodom p^oňco sta- rej» hi» i svojim vhofiom ín v»mi pritiklínomi, kletnimi prostori, kurilnico, garažo in delovnico za mimo obrt In 600 m' vrta. Ceno 70.000 EUR. Ostole infonTiacife po telefonu 5794-726.041 345-753. 232 Hl^ s pripodojoćo ohiûûo, vDrogi, obćno Store, prodamo. Telefon 03166(M)62. 257 KUPIM V CELIU z okolico kupim stsnovonjsko hi». Pogoj je sondio le^o. Hi» je lohko tudi v slobsem stanju. Telefon 041 601-555. dE KMETIJSKO z»nil|iKe oli kmetfio, v Celiu ôi siril okoltd, kupim. Telefon 031 705- 680. 144 STARUŠO hi^. no rejodji Cdift>Vojnik-liu-becno ali okolica, kupim zo gotovino. Telefon 041 672-374. 149 •mate iwMZHlIjhro laMtlIsko parcelo? Urejamo vloge za spremenv bo namembnosti zemljišč in izpeljujemo upravne postopke. Brezplačno prevno in geodetsko svetovanje. cIlISrfoo, prevno svetovanje \n storitve. CeUe. 041 78 4042. Nadstreški kovinski in leeeni, garaže, etektenjaki. drugi pomožni objekti. Načrtovanje In pridobivanje upravnih dovoljenj. Brezplačno pravrK>, tehnično in geodetsko svetovanje. cM «M« Celje. 041 70 44 PASŒLO, v C«!ju oli brfznj} okolid, nujno kupim. Pfonio v gotovini. Telefon 041 352-267. i4e ODDAM Hi^ no deželi dom v najem. Telefon 031 464-253. 253 Vcentfu Ce^jâ, v Stan eto vi ulict» oddam takoj v najam opremljen lolial« primeren za Kavarrx) oz. go-stisko dejavnost, informacije: 03/ms-ie-00 Sn* Mftai», M. ^nfaim i. 3000 Ml mMm PRODAM ŒUE, Dehivsko. Prodom stanovanje, 26 m^, cena 23.500 EyR. Telefon 041 97C^ 696. 6704 ^KTJUR (No iipko). Eno»bno slonovonje. 43 m', vsdpvofakci pfodomzo 52.900 EUR. TelefonOS! 619-572. 118 âTlU iliiii»ui^il»u xaévgĎ i.« t. l'IlIXOÎCvîi» 031 342 US ctfit«f,stmov«nfsli Kh primerna ludi tlOI posliMirttiiÂt }7to /idnje otaon 200S,Hit«la cta 550 nVnmsiiivct pircti« agrajiA* Jastin parking, cana ZU.OOOEUa prodamo. će prodajale a(í kupujete ntptamićnint. nm utfdimo vse palrsbno la vann Ifl tahonil pierios lA$(ninsh« pievta. fUOSTANDAKDNO veôc6oo dupl^stono-vonje V ce;ilni Celjo, teroso, prodom zo 250.000 EUR. Telefon 041 605-766. Ž6 KUPIM GtfSOHlERO, emsobrw oli dvo»bno stanovanje kupi resen stofejsl por brez posrednikov. Plocilo takoj. Telefon 041 â854 VCEUO ku|»m dvo oli trisobno stonovanje, ki jevselfcvodo 31.3. lakoj. Nujno. Telefon041 601-555. 45 DVOSOBNO oli trisobno ste nova nie nujno kupim. Pločilo v gotovini, Telefon 031 321-946. 149 GARSONJERO oli enosobno ^fanovonje kupim za gotovino. Resen kupec Telefon 041 727-330. i48 ODDAM tff LMO cçremijeno nwiiše emsobiw stono-vonje, novo. Novo vas, Novi trg C^e, z otrijem in gcroznim mestom v gcrozni hisi,oddomvnajem. Telefon 041 399> 484. ža OPREMUDKI, rwo dvosobno sfonovonje, z gorožnini meslom, v goražni bi« Nova vos, Novi trg, Celje, o^dom. Telefon po 12.uri,031 65^298. že PRODAM GiUtAŽNI proslor v goroini bisi, no Nov^ trguvCeljU; prodom zo 10.000 EUR. lobko no obroke. Telefon 041 605-766. že ODDAM GARAŽO, v gofoim bHi no Ion, ofka 21. LJiMlaaa Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop rmimw! TAKOJ!!! GOTOVINSKA POSOJILA mODKUFIPO$CJaD03400EUR. Do 36 mesecev tu otaovi ODr pokofiMM ia vait9a vodi PE CEUE. UL xrv. divÍ23>t tfl, 03/«2S7000 PCPWRSM SOBOTA. StMi«uRDaiiatta16.02/S2t 3000 PE KARtBOR. Fftrtw9(nJt«3-&. 02/2341000 Pf StovtJif C RMiiova 1, 02/>8t2000 MNUfrN,«^^« Sl»¥>ifci 3?. tOOO LjiiU^« BIKCA limuzin, ležkego 140 kg in znbico norik, staro 2 leK, zelo mimo, prodom. Telefon 5725-115. Ž7 Kllt5KF koze, store 4 meseo in pol in lozio, storego 4 leto, prodom. Telefon 04! 569-360. 233 PRASKE, od 40 do 60 kg, dvs prosico zo 20 ko I, od 120 do 140 kg in dve teleti, prodom. Telefon 051 353-465. 238 KOZE, tri, smasto posmo, ugodno prodom. Telefon(Q3) 5793-268,poklicte po 17. uri. KUNCE, zo zakol ali nodoljnjo r^, ugodno prodom. Tdefon 5792-002. 252 ZAlCf, za nadolinjo rejo ali zakol in kozo, staro 7 mesecev, prodom. Telefon 041 563-725. 2\7 TEUCKOsimentalko, 80 in 220 kg, prodom. Telefon 031 575-514. 2Sd BURSKEGAkozlo, store^a 3 leto, pndom. Telefon 041 966-342. 2&s HiTRO NAROCnE mmm Dvakrat na tedeiir ob toridh in patidh, lanimivo branle o ljenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji staoe torkova Í2daja Novega tedûika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno preiemaio še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do stíríh brezplačnih malih oglasov, do ene éestrtíce na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. f^jTTjT^ tUdI letnik 2008 CJTHUII /A prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsafcptt yii 61 Pebeld. H»pr POROKE Celje Poročila sla se: Boštjan BALEK in Janica ŽOLGAR, oba Iz Celja. SMRn Velenje Umrli so: Brigita KNEZ iz Laškega, 82 let, Elizabeta HOJSKl iz Velenja. 72 let, Alojz STROPNIK iz Šoštanja, 89 let, Ludvik TASIČ iz Kozjaka, 85 let, Jožef KOVAČ iz Kavč. 81 let, Jožefa AVBRECHT iz Pi-rešice, 74 let. Šentjur Umrli so: Terezija KOSA-BER iz Šentjurja. 84 îel, www.radiocelje.com it. 5 -18. lanuar 2008 INFORMACIJE ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi možd, atija, dedija, brata, strica^ zeta In svaka FRANJA HAZICA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in izražena sožaJja. Prav tako iskrena hvala kolektivu Železarne Store, bistroju Škorpijon, podjetju Kalia Celje in Zdravilišču Laško. V globoki žalosti: žena Oiga s sinom Dominikom in hčerko Barbaro ter njunima družinama 219 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega možá ZORKA GORJANA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maSe in izraženo sožalje. NajlepSa hvala dr. Potočniku in njegovi sestri Jerid za zdravljenje v času njegove težke bolezni. Hvala tudi celotnemu zdravstvenemu osebju, še posebej ge. fizioterapevtki Cvetki za njen trud. Iskrena hvala g. direktorju Špesovega doma in njegovi ženi Marti za prijaznost in lepe besede v vseh letih njegovega bivanja v domu ter za spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala ge. Nadi KopiČ in njeni družini za vso dobroto in izpolnitev njegovih želja v Času življenja in za vso pomoč v Času njegove smni, HvaJa g. župniku Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Raj, ge, Mileni za prečudovit govor, pevcem za odpete pesmi, Društvu gasilcev Vojnik za lepo organizacijo pogreba, zvezi borcev za zadnje slovo in trobentaču za odigrano Tišino. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti- Žalujoči: žena Anica in ostali 131 V SPOMCN ljubljeni mami, babici URŠKI MAHNE (t2.1.2005] Ni smrt tisio, kar nas loči. in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj (n čas.. Iskrena hvala vsem> ki se je spominjate. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi ANTON HUDINA roj. 11.11.1929vLaškem njegovo slovo je bilo 8.1. 2008 v Gradcu v Avstriji Kako boli in duša trpi. ko asihajo življenjske moči, to veš ti m fisii, ki ob tebi smo bili. Hčerka Antonija ter vnuka Ibmaž in Marko Ljubezen matere je brezpogojna, neizmerna in večna... ZAHVALA Od nas se je tiho poslovila ljuba mama, babica in prababica MARIJA GRABAR iz TravniŠ)^ uiice 6 v Celju Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Žalujoči njeni najdražji Odšla si tiho, brez slovesa, ustavilo se plemenito tvoje je srce, a kogar imaš rad, nikoli ne umre, samozelo, zelo daleč je... ZAHVALA V petek, 11. januarja 2008 smo se poslovili od naše drage mame, taSče in ome AMALIJE DOBRAJC iz Celja Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji izkazali spoštovanje 5 spremstvom na zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala osebju Doma ob Savinji za dolgoletno skrb in nego. Sin Marjan z ženo Dragico ter vnukinji Saška in Darja z družinama Vse odiiaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN 18- januarja mineva 20 let, kar nas je zapustila draga žena, mama, sestra in babica ANA GREGORC s Frankolovega Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage ome OLGE DEČMAN se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, g. župniku Hrenu, Elektru Celje, govorniku g. Gajš-ku ter vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. žalujoči vsi njeni 230 Vsemu je bila kos, bolezni pa se je morala predali ZAHVALA 10, januarja se je od nas poslovila draga mama, tašča in oma ROZIKA GMAJNER S Ceste talcev 42 v Vojniku (IS. 2.1936-10.1.2008) Radi bi se zahvalili prav vsem, ki ste jo imeli radi, nam pomagali, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo 12. januarja v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. PogreSali jo bomo - njo in njeno vztrajno, skromno in iskrivo naravo. Vsi njeni 22d Če bi danes zjutraj veter vprašal, kaj si najbolj želimo. bigaproiiU le eno; naj te poišče^ ie nežno objame in te za vedno ponese nazaj v naš objem... ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, brata, dedija in pradedija JOŽEFA GRUŠOVNIKA iz Stražíce 19. Frankolovo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenuticih siaJi ob strani in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maSe. Posebna zahvala doktoiju AleSu Blazniku iz Zdravstvenega doma Celje za hitro pomoč v težkih trenutkih. Zahvala gospodu Župniku Branku Cestniku za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Raj iz Vojnika, zahvala pevcem in Članom društva Anton Be-zenSek Frankolovo. Zahvala Štajerskim rogistom, hvala gospodu Miletu za opravljen govor, hvala gospodu Milanu DeČmanu za fotografiranje. Zahvala praporščaku Društva upokojencev Vojnik in glasbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: žena Jožica, sin Zdravko, sin Roman z družino, sin Boâtjan z družino, sin Peter z družino, sin Jože z družino, sin Drago z družino, hčerka Tatjana z družino, hčerka Andreja z družino, hčerka Alenka združino, vseh petnajst vnukov in pravnukinja ter ostalo sorodstvo 187 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame HILDE ARLIČ s Klanca 64 b. Dobrna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. Posebej hvala dr. Miodragu Balatu ter sosedom Ha-be in Švent- Hvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala tudi Milanu za slovesni govor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči sin Ivan z družino 195 30 VODNIK novi tednik KINO planet tuš IQrramittsrafi fi pridrâj^ prsvieo do s^mnthbfi prograina. ^MMftjt k^t 12-20 1710 mti.im. 23-40 Jat, ligwda \A 7a 16 3Q 18,40. 20.50,23.00 ZiMad pcubliMiih: knf bb sScnvnsrti 19.00 (rids, sveêdnâ premíefí) Pttrtnjí aftrk 20.25 ťftfiétk in jaz*» 1UILIMIL16.10 Zaêarana ^ 15.40 ČaMp film - podnadovifan imisio čebeli ' tinhroniziraiio 12.00 1A.2S 16.25.1825 Amarílki gangstar mjm 21.00 AKen p»ti Pr«dBtoriii ia.45. 20.40. Poftilad V B«inj 18.00.2D.10.22J0 PokoFB IIDQ. 21 .SO te.30,19.10 (vsak dan rm v sredo} m,10 {aeda) Mafiî^a aňii l7.Sa 20ÍD. 22.S0 UG^OA.' pf odstav« so vs9k đan přsásídvt a ¥ peak ifí sobo/o DfBdrtBtfaAOvMbotpiniiidiliQ methopol PFTtK 18.00 ZidtfM: p«nr9t 21. $tola^ 20. DO Tamnomodraiiiarajinia SOBOTA 18j!lD Tamnome^risltđrijima 26.00 Sdcnc poctJTt 21. stoblja NíOCUA 20.00 Taoinomodratiiorajčnia SA£DA 21.00 Jbb koneart SaUi MatMn slovenske konjice fCTEK 16.00 Pradzalcoràa zdraha SOBOTA 19.00 liutdieia Ijubum 20.00 PfMbalcoRsJca NEOEUA 20.00 lostaladja Itabaaií I PBIBEPITUE 10.00 Muzgj novejSe zgodovine Ce]}g Spaná» pozâbljend i^â? efTio/c^fca ustvaijalnica 10.00 in 12.30 Dom kuJture Velenje Muzika] Lcpotica in zver dobrodelna predstava glasbenega sledding I. ^mnazije v Celju 1 ] .00 Mužej novejSe zgodovine Celje Ura oa muzejski hiši z ogledom demonstraaje urarja 19.00 Knjižnica Laško Gregor čuilnr Evangelij po Ču-šinu iledaiiška monodrama 19.50 Narodni dom Celje Jubiiejni koncert Pihalnega or keslra Celje z gosti in mažore-Uml 19.30 Dom n. slovenskega tabora ŽaJec Novoletni koncert Godbe Uboje z ansamblom Mira Klinca 19.30 Rogatec, Dvorec Strmol___ Nastop mladih pevcev Glasbene šole Celje klavirska spremljava Primož Ma-vrič 19.30 Kulturni dom Vransko_ Glej. I^ko lep je (a naš svet predavanje o lepotiih Slovenije z diapmrixA 9.00-12.00 Žalec, ob obrambnem stolpu_;_ Eko tržnica 9.00 Prebold, dvorana kmetijske yadnige_ 4. Mednarodni simpozij o Ijud-s ki pesmi. glasbi in Šegah predavala dr. Marko Tèrseglav in DajioKbdič 10.00 Kuhurni dom Slovenske Konjice l^ter Jesenice: Medvedka na snegu om>ikigledališki abonma 18.00 Kulturni dom Ponikva_ Se dovolj zavedamo zasvojeno* sti? okrogla miza 19.00 Prebold, dvorana kmedjske _zadnjge_ Likovna in ročna dela ustvajjal* cev iz Pr^Kilda odprtje razstave m dobroddna dražba 19.30 SLG Celje__ R. Bean: Evrofilija izven atx/nmaja 19.30 Kulturni dom Vransko_ Georges Feydeau: Gospod lovec komedija v režiji Mihe Alujeviča 10.00 Velenjski grad _ Kaj mi pripovedujejo slike? nedeljska muz^s^ usrvarjalnica za otroke 16.00 Kulturni dom Vojnik Dobrodelni koncert župnijske karitas Vojnik l'HIlIPII WH 11 I 12.00 Pom n. slovenskega ta bora Žalec Plečnikova ostalina odprtje razstave likovnih del dijakov umetniške gimnazije Cim na-zijeCeije-Ceruer 19.30 Dom kulture Velenje_ Patrick Maiber: Howard Katz SLGCelje. Betiabonmainizven ^O'QQ PogilksJ^g"^^^ tabora Žalec Melodije srca opereta RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od Škofije do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofíje v počastitev novoustanovljene Škofije Celje» do 30. 9. A^ Osrednje knjižnice Celje: Grad Žovnek. zgodbe o transformaciji prostora. razstava je nastala v sodelovanju s Kuilumo-z^xioviriskim dništvom Žov-neky do 2.2. Galerija sodobne umetnosti Celje: Jožef Muhič: IzoČi vodsprezenco, do 25. 1- Galerija Mozaik Celje: razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31.1. Razstavni prostor Cinkarne Celje: fotografska razstava Portali, umetniške fotografije FrandjaHorvdta, člana foto kroáa Društva ljudske tehnike Cinkáme Celje, do 31,1. Hotel Štorman Celje: razstava likovnih del (olja na platno) VladaGerSaka. do 31.1. Galerija Volk Celje: Bva na ikonah, razstava likovnih dei Irene Polanec in olja na platno iun>a Kravcova. do 31.1. likovni salon Celje: Saetchi coUec-tion Ntka Oblak in Âimot Novak, do 10.2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na o^ed postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC - Stekleni íotograíski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna raz&làvà Josip PeUkoji (2865-1977] kronist, do 30.6. Prostori MĐPM Celje: razstava likovne kolonije ob tednu otroka Mladi in prosti čas ter razstava najboljših Zoisovih štipendistov Studentov Delovni plakati tabora- kako se dobro prodali, do 31.1. Avla Splošne boicišnice Celje: Svetovni dan boja proti kajenju, razstava gradiva dijakov Sred nje zdravstvene Šole Celje pod meniorstvom Polone Mrvič in Metke Čemoia, do3]. I. Spesov dom Vojnik: olja na platno, razstava likovnih del Tbnija Mohorja, do 12. 3. Galerija Mercalor centra Celje: Tanka nit. razstava kvačkanih Izdelkov sester/mne in Josefine, do 30.1. Pokrajinski mu;eej Celje: arheološka razstava zbpiddrijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Aimi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološlu zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi Čas. pregled razvoja kraja in oko-llce; V pradavnem Panonskem morju. razstava okamnin; Veliki Laščani: Kari Valenii nič. Knjižnica Gimnazije Cel jent*rc,si it» 5 -18* Januar 2008 novi tednik ZA RAZifEDRILO 31 ^ Nagradna križanka razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 25 evrov v Lepotnem studiu So din, Skalelova 7a, Celje 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov v GosiiŠiu Miran v Dramijah 3. • 5. nagrada: dve vstopnici za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSilve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 24. januarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 11. januarja 2008. Rešitev nagradne križanke iz st« 3 Vodoravno: SPARTAK, TAPIOKA, AKO, RUN, SCARLETT, JEK. EAK, AMON. ETT, AU, LL, SOHO, VINICA, AIS, TRA, SEKIRA, PUNT, AGNAT, AKI, MIRNA. MESTA, SKA, AER, ANSAMBEL.ALF, YT, SOM, OVERITEV, ETNA. KAVA, ANANA, LE, NASLADA, ROP. BRITT, VREME. OTO. ANK, ORA, ÍŠ, VAR, NICHOLAS ART, MIRA. RENl, AJAR, PAJAC. RAMA. ANETO Geslo: igralci v filmu VaruSkin dnevnik Izid žrebanja L nagrado • Šivanje v vrednosti 25 evrov v Modnem šiviljstvu Barbara v Levcu 62a. prejme: Jožica Vihemlk, Go-tovlje 189 a, 3310 ŽaJec. 2. nagrado • darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramljah. prejme: FraD|a Lebarič, Kraigherjeva 28> 3000 Celje. 3. • 5. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe, prejmejo: Mija Aužner, Kompole 174, 3220 Štore, Olga Potočnik, Straža 14. 3202 Nova Cerkev in Branko Mramor, Peteli-njek 7, 3215 Loče. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. i •é 7 6 i 10 H 13 14 115 16 |17 19 iù 21 22 ^ 1 1 1 26 1 'Ž7 2d Ime in priimek: Naslov: _ HOROSKOP mm OVEN Ona: PriSel bo trenutek odločitve, ko se bo končno pokazala vaša prava vrednost. Nad rezultati boste presenečeni celo sami. Nekdo uam bo pomagal iz ljubezenske zagate, a bo glavno delo le na vaSih plečih. On: Nikar se ne opravičujte, saj ste konec koncev govorili predvsem listo, kar vam je narekovalo srce. Je Ze res, da ste včasih muhasti in nepredvidljivi, toda vaše ravnanje je bilo doslej Še vedno iskreno. Ona: Nekdo vam bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boste z veseljem sprejeli. Seveda je predlog eno. realizacija le te-ga pa nekaj povsem drugega. Sprejmite pomoč, saj vam bo dodaten denar le konsril. On: Pnjaielj vas bo opozoril na nevarnost, ki seji boste rav-no zaradi fega uspeti v veliko meri izogniti. Tokrat vam bo torej uspelo, vendar pa Ďí bilo dobro, da bi premislili, kdo vam nastavlja le zanke. Ona: Zaljubili se boste v ose-bo. ki vas doslej ni kdo ve kako zanimala, zdaj pa boste spoznali, da je vendarle več kol dobra pribžnost. Predajte se čustvom in izkoristite svoje adute. On: Še vedno vam ne bo uspelo pozabiti stare simpatije, saj vam bo ie samo ob poginu nanjo zatrepetalo srce^ Tbda -ali lahko zanesljivo trdile, da so tudi njeni nameni vsaj v osnovi podobrd vašim? Ona: Zunanjosti boste morali posvetiti malo več pozornosti. Zavedcui se morate, da v družabnem življenju zunanjost veliko pomeni, zato se ne zapostavljajte. Saj veste, včasih je treba za lepoto tudi malce potrpeti! On: Pred vami so pomembne spremembe, ki se vam jih ni treba bati. Zaradi pňjateljevíh vprašanj se boste znašli v silni zadregi, pa Četudi bo on karse-da odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? DVOJČKA íWbstbeiec ^ Ona: Sklenili boste kompromis na poslovnem podrodu, ki vam bo dolgoročno prinesel četo več, kol boste pričakovali Je Že tako, da je treba včcLsih malce popustiti, da dosežete tisto, kar Uliie. On: Iz ljubosumnosti vam bo pognala strašna misel, ki lahko povzroči resen razkol med vami in partnerko. Le zakaj se v toliki meri posvečate poslovnim stvarem, kojena sveta toliko prijemejSih načinov življenja? Ona: Z znancem se boste podali v prijetno avanturo, ki vas lahko Slane veliko več. kot ste pripravljeni žrtvovati. Zoio dobro premislite, preden dokonč-rw zapletete situacijo, da vam kasneje ne bo žal. On: Počasi se daleč pride, vendar bo v vašem primem treba tudi maio pohiteti, saj se vam bo sicer na koncu vse skupaj podrlo. Pazite - možnosti so z vsakim trenutkom občutno TTLanjSe. ř^j Ona: V ljubezni se vam obeta nekaj manjših nesporazumov, zato je še najbolje, da se s pannerjem odkrito pogovorita in najdeta skupno pot iz tre-nuinezagate. Nikar se nebojte narediti prvega koraka. Om Ugotovili boste, da se pod lupino tistega âxiveka 5Í:riMi we prej kot to, kar ste mislili. Stvar postaja delikatna, zato ne bi bUo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti pa bo Še čas... DEVICA ^ Ona: Dobro bi bilo, če bi tre-nuiek odloátve odložili vsaj za dan ali dva. Mogoče se boste v tem času spameiovali in spregledali. da ne more biň vse po vaše. TYma vam je dostikrat pomagala. a lokraî bo drugače! On: Vaša predvidevanja na poslovnem področju se bodo iz-kazalazapovsem pravilna, kar vam bo omogočilo prec^inje napredovanje v službi in to v najkrajšem možnem času. Očitno ste na pravi poti. Ona: Naredili boste pomemben korak k uresničevanju poslovnih interesov, kiste jihzad-nje čase kar nekako zanemarjali. To bo vsekakor opazil tudi rwárejeni, ki vas bo koj hitro pohvala On: Nikar se ne spuščajte v tvegane avanture, temveč raje utrdite odnos s partnerko, saj zadnje Čase precej peša. Boste videli, da lepa bes^a lepo mesto najde! KOZOROG Sk Ona: Ne ozirajte se na dogodke. ki vas poskušajo speljati na slepo pot. 7b je le dobro zrežirana slika, kivamjosku-ša vsiliti nekdo, ki ste se mu pošteno zamerili. Raje zaupajte parmerju - ne bo vam žal. On: Po ljubezenskem sporu bo hitro prišla pomiritev in skupaj bosta zakopala bojno sekiro. Konec koncev sta oba pošteno temperamentna, kar se odraža tako v prepirih kot tudi v tistih posteljnih zadevah. VODNAR ^ Ona: Spoznavali boste nove ljudi in navezovali stike, ki vam bodo nekoč prišli še kako prav. Kljub temu ne boste zanemarjali družine, ki si prav tako želi vsaj nekaj vaše pozornosti. On: Oseba, ki vam Že dolgo izkazuje naklonjenost, vas bo povabila na zabavo. V prijetnem ambientu boste preživeli čudovit konec tedna, poln sreče. veselja in ljubezni. Sprostite se! Ona: Ta teden lahko pričakujete precej več dinamike na poslovnem področju, kot ste bili vajeni v zadnjem Času. 7b bo na nek način naporno, vendar bodo ludi finančni rezultati več kol ugodni. Orv Poskusne razmisliti čimbolj nepristransko in morda boste končno spregledali, da je popolnoma drugače, to Siř 512d-miši jali. Zaio nikar ne rinite z glavo naravnost v zid, saj se lahko zid podre... m ^ Ediiz « kataloga Po izboru bralcev spletnega portala www.balkan-handball.com Je Edi Kok-Sarov najboljši igralec »balkanskih« lig za minulo sezono. Jekleni Edi je med redkimi izbranimi vrhunskimi evropskimi rokometnimi Igralci v novem Kempinem katalogu za leto 2008. Foto: GK Ljubitelja Ambiciozen nepremičninski par Jánko in Barbara ParfdDt zadnja leta presenečala s svojimi Idejami. Svojo dejavnost sta razširila tudi na mariborsko območje. Mi pa smo ju ujeli na koncertu srbske pevke Cece. Foio: GK Zida in poje Dâ je Rebeka sposobna tudi v gradbeništvu, je dokazala s svojim resničnost-nim Šovom, kjer jo lahko vidimo v čisto drugi luči. Naš objektiv pa jo je uje! na zabavi na Plavi terasi, kjer je dokazala, da še vedno zna peti. Foto: GK Stilska preobrazba Novi predsednik Danilo Tûrk se lahko zahvali celjskemu krojaču Petru Thalerju, ki je poskrbel za predsednikov zunanji izgled. Túói bivši mestni svetnik Milan Kos je očitno presodil, da potrebuje kakSen nasvet... Folo: GK Vsestransica Da je direktorica laSkega Stika Andreja Križnik sposobna In vsestranska ženska» že ve-mo. Zdaj pa je dokazala, da je tudi izvrstna glasbenica. Na tradicionalnem koncertu laikih ansamblov v okviru Mavrice polk In valčkov, ki je bil sredi tedna v Laškem, je namreč kapelnik Laške pihalne godbe Ivan Medved Križnikovo ob koncu koncerta povabil na oder in ji dal v roke činele, s katerimi je izvrstno spremljala glasbenike in požela bučen aplavz občinstva, in kdo ve. mogoče jo kateri izmed laških ansamblov že snubi v svoje vrste. BA Tri ženske, th umetnosti, združene v enem večeru na Vranskem. Od leve: Gnna Krašovec, Sabina Plaznik in Simona Kropeč Kavarnišici večer Kulturno dništvo UvRA je pred tednom dni v Kavarrti Vransko organiziralo er^ega od kavarniških večerov, ki se, razen redkih izjem, dogajajo vsak prvi petek v mesecu. Kavarniški večeri so zamiSljenl tako. da združujejo najmanj dve zvrsti umetnosti. Pričeli so z literaturo in glasbo, ker pa je prostor dogajanja primeren tudi za manjšo razstavo likovnih del, so k sodelovanju vabljeni tudi likovni ustvarjalci. Seveda pa s tem ne izkJjučujejo ostalih umetnikov, kot so na primer dramski igralci, pantomimiki in drugi, ki jih vabijo k sodelovanju. Na že petem večeru so se predstavile pesnica Brina Krašovec s pesniško zbirko Lunine solze, vokalistka glasbene skupine Aletheia Simona Kropeč in Sabina Plaznik, sicer urednica otroškega in mladinskega programa na VTV. s fotografijami, ki jih je navdihnila Brinina poezija. MJ, foto: JASMINA PLAZNIK STE BILI POŠKODOVANI v PROMETN, žeute primerno oenarho odškodnino? PeCItJRUubljansbcesta20 riC.^^^. 080 13 14 PlfSKARSTVO FASi^ERSTVO i^KUGLER rr^ KûsûvekMs 16 3000 CEUE CSM041*fl 0S4 Tel 0} 490