f l k litija vsak <*etrtok. Cena mu io 3 K nn leto. (Za Nemčijo 4 K, ra Amoriko in drugo tujo države 0 Kj — Posnmozne številko ho prorlaomoljuba". — Ljubljana, Kopitar,ova ulica—— Siev. 34. V Ljubljani, dne 24. avgusta 1916. Leto XXIX. Katoličani in rimsko V svetovni vojski se je visoko dvignil ipliv in ugled sv. očeta. Mi.ijoni katoličanov se z največjim zaupanjem ozirajo nanj kot na namestnika Kralja miru; na-s. rotniki občudujejo njegovo nepristransko odločno miroljubje, države pa tekmujejo za naklonjenost pri sv. stolici. Zato n' čuda, da katoličani in nekatoličani toliko pišejo o takozvanem rimskem vprašanju, ki je zbudilo v sedanji vojski novo polnost. Značilna so' izvajanja o tem vprašanju lista »Neue Ziiricher Nachrich-te n« (št. 63), ki nudi nekak načrt, kaj naj katoliški svet v teh težkih časih stori za apostolsko stolico. Katoličani morajo pred vsem v časopisju in društvih z vsemi razpoložljivimi sredstvi jasno pokazali, kako nezadostna ic italijanska garancijska postava. Posebno odkar je stopila Italija v svetovno vojsko, se je izkazala ta postava v vsej svoji ničnosti. Benedikt XV. je zahteval takoj v svoji prvi okrožnici, da mora biti sv. stolica Presta pd vsake, človeške oblasti. On, poglavar sv. Cerkve, je v teh kritičnih časih vatikanski jetnik, narodi osrednjih držav so v tako rahli zvezi z njim, dopisovanje "a.ikana z zunanjim svetom pod italijanskim nadzorstvom in vatikansko glasilo O:~servatore Romano« pod italijansko cenzuro. Kako poniževalno za poglavarja Katoliške Cerkve! Kako drugače bi odmevale danes besede sv. očeta v tej straš-!"• moriji napram vladarjem, državnikom ln narodom za medsebojno spravo, ako bi |Hel tisto svobodo, ki mu pristoja po bož-leni in človeškem pravu! Zato je treba glasno poudariti, da lPrašanje papeževe neodvisnosti ni in ne m°re biti notranje vprašanje Italije, am-Pak po svojem bistvu svetovno, med- narodno vprašanje, ki je največje važnosti za vse katoličanstvo ter se mora ugodno rešiti. Sv. oče je vrhovni poglavar 300 milijonov podanikov, nad katerimi izvršuje po božji volji učeniško, duhovniško in pastirsko službo. Tu ga ne sme ovirati noben svetni vlad4ar, ker tudi napram njim je papež zastopnik najbolj vzvišene službe. Prostost sv. očeta mora celokupni katoliški svet vztrajno in dosledno braniti proti politiki 'talijanske vlade, ki je ob pristopu k londonski pogodbi dobila od I entente zagotovilo — če smemo zaupati j sicer verjetnim poročilom — da ostane rimsko vprašanje še nadalje nedotaknjeno vprašanje italijanske vlade. To je pač nov atentat Italije r,a papeževo neodvisnost, s katerim je še bolj dokazala, da ni niti zmožna, niti voljna resno razpravljati o papeževem stališču. Katoličani naj se prizadevajo, da se papež kot najvišja avktoriteta na zemlji ne izloči od mirovnih pogajanj, saj je že samo s svojim miroljubnim prizadevanjem, toplim srcem za ujetnike in vojno bedo ter odkritosrčno nevtralnostjo dovolj dokazal svojo opravičenost. In katerega svetnega vladarja roke so tako čiste v tem svetovnem sporu kakor sv. očeta! In kdo more tako nesebično vrniti zopet narodu mir kakor ravno on! Pa tudi zastopstvu sv. stolice pri mirovnih pogajanjih se je Italija uprla in hotela v posebni pismeni pogodbi zagotoviti, da se sveto stolico izključi. Najnovejša poročila dr. M. Claara iz Lugana trdijo, da tej zahtevi Italije njeni zavezniki niso ugodili, pač pa ji obljubili, da brez pritrditve Italije ne bodo ničesar odločevali o papeževi udeležbi pri mirovnih pogajanjih. Ali ni krivično, da se stališče sv. očeta izroči na milost in nemilost eni sami in vrh tega še tako brezznačajni vladi. Ofenziven duh mora preiti v katoličane pri razpravljanju teh vprašanj, da odločno pokažejo svetu krivice, ki se gode sv. stolici. Z ozirom na to težko stališče poglavarja sv. Cerkve želi omenjeni švicarski list po pravici enotnega, vztrajnega in smotrenega dela vseh katoličanov; kajti skupno prizadevanje toliko katoličanov ne bo brez uspeha. Posebno pa je tako delo potrebno, ker se napadi sovražnikov proti sv. očetu niso zmanjšali, ampak se zdi, da so tem glasnejši, čim bolj se dviga njegov vpliv; za to zna že poskrbeti italijanska loža. Pričetkom letošnjega leta je prinesel »Popclo d' Italia« satanski izbruh proti sv. očetu, ko piše; »Ponosni Galci bodo preplezali Vatikan in s svojimi s krvjo omočenimi nogami stopili na svete stopnice. Ljudstvo noče več ponižno služiti papežu in se ne kloni več pred njim. Danes je meč svetejši kakor križ. Satan strašni se zopet krepi v ognju in stopa s svojo/ široko nogo na simbol ponižnosti brez prostosti (papeža). In mi kličemo po načinu poganov: slava satanu, osvoboditelju!« Koliko sovraštva diha iz teh besedi proti namestniku Kristusovemu! In taki glasovi niso redki. Loži uslužbena italijanska vlada je se dne 30, junija izjavila v parlamentu po poslancu Cirianiju, da ima papež tako privilegirano stališče, da se mu ne more kaj več dovoliti, ako se noče žaliti samozavesti italijanskega naroda. Besedam govornika je pritrjeval sam minister Bissolati. Sovražniki sv. stolice nočejo vpošte-vati velikega vpliva, ki si ga je pridobil papež v izvrševanju svojega poslanstva za mir in spravo narodov. Morda je pa v božjem načrtu, da ga bodo razdvojene države šc prosile za posredovanje, ako drugače ne bodo mogle najti pota do miru. Dal Bog,, da bi mir dal narodom zopet svobodno zadihati, poglavarja sv. Cerkve pa oprostil spon italijanske vlade! Pregled po svetu. O, ta Romunija. Ko bi državniki v Romuniji imeli kaj vesti, l)i ne bilo ne pisarij, ne toliko govoric, ki razburjajo javnost, kajti jasno je, da bi se morali Romunci obdržati v strogi nevtralnosti. A danes odločuje marsikje namesto pravičnosti in trezne razsodbe — ma-mon, lastna korist in dobiček. Čctvero-sporazum seveda močno pritiska in zahteva, da dovoli Romunija prehod ruskim četam v Bolgarijo. Vojni hujskači hočejo zavesti romunski narod na pot hinavske Italije. Pošteni politiki, ki ljubijo svoj narod, se pa trudijo ohraniti mirno kri, ker vedo, da ho Romuniji v resnici koristila edinole nevtralnost, in ker so prepričani, da je ta pot poštena in pravilna tudi po vesti. Odločitev Romunije bo v veliki meri vplivala na bodoči razvoj svetovnih dogodkov. — Dunajska posvetovanja so imela namen, poseči v to zamotano, a pereče vprašanje. Glavni predmet razgovorov je bila baje Romunija. V poučenih krogih sodijo, da je odločilni dan 28. avgust. Italija propadla v Tiripolisn. Od francoskega Tunisa do angleškega Egipta so se arabski rodovi otresli italijanskega gospodstva. Zvestobo prisegajo turškemu sultanu. To je posledica italijanske nezvestobe nasproti Avstriji, in njenega hlapčevstva nasproti Angliji in Franciji. Grčija. Grški metropolit je nedavno na prižnici pripisal krivdo, ki je povzročila svetovno vojsko, Angležem in Francozom. Obsodil je entento. Kot predsednik svetega sinoda je metropolit duhovnikom prepovedal vmešavati se v politiko. — Naučili; minister je izdal ukaz. ki prepoveduje učiteljem, da hi so vmešavali v volitve. Angleži in Amerikanci Si morajo sedaj ustvariti v svojih deželah velike armade. Doslej so si i>ili namreč takole razdelili vloge: Evropski narodi naj sc vojskujejo, naj prelivajo kri, naj pokličejo iz dežele in iz mesta vse ljudstvo pod orožje, Anglija in Amerika pa bosta v svojih tovarnah brusili in izdelovali orožje. Radevolje prepustita junaštvo in slavo nam, zase pa bi radi ohranili kramarijo, milijone in svetovno gospodslvo. A ta vojska jim je.temeljito posvetila. Angleži so morali poslati 80 do 90 divizij na francosko bojišče in ministrski predsednik je govoril o pet-milijonski angleški armadi. V Ameriki pa se vršijo volitve za predsedniško meslo ravno v znamenju pomnožit vo armade. __ IVERI. Sovražnike imeti je hudo; prav nobenega prijatelja imeti — pa še huje. * * * Če se človek ne more smejati, je sitno; če pa ne more jokati, je še sitneje. * . * Lovec se prej zlaže, kakor miš v luknjo skoči. »i Svetovna vofska. Naša nova črta na Goriškem sc dobro drži. — La*ki napori za višine ob Gorici. — Napad na Benetke. Porušeno hene-ko pristanišče. — Neprestano vojskovanje \ Kukoviii in Galiciji. Yišinl »Stara Oboiim" in Matura osvojeni. — Strahovita bitka iu/.nozahoj počiva v miru! — Slovesne cesar- ske maše dne 18. avgusta se je poleg velikega števila vernikov udeležilo tudi vojaštvo, ki je pri delti v Putarhofu v gozdovih barona Bol*n£. — Zadnja dva meseca je na bojišču umrlo junaške smrti več faranov, in sicer 9. julija v laških gorah Janez Dobrin; 4. jul. Franc Režek na Doberdobu; Pavel Slapar v tirolskih hribih v juliju; sedinošolec Peterček Mal!y 29. julija na patrulji v Galiciji; Andrej Štefe, ranjen v prsa, je umrl za ranami 12. t. m. v bolnici v Tridentu. Svetila jim večna luč! Šmartno pod Šmarno goro. Še ni minilo leto, ko so šmarski zvonovi odpeli ža-lostinko Pipan Francetu v slovo, je že došlo drugo pismo, da je dal svoje mlado življenje za domovino njegov ljubljeni bratranec Janez Šuštar. K vojakom je odšel lani 15. oktobra. Hitro se je naučil vseh vojaških vaj in odšel na italijansko fronto. Dolgo se je boril zoper Italijana. Ko pa je odšel tretji kor v Galicijo nad Rusa, je bil tudi Janez med njimi. Tudi tam se je prav hrabro boril; toda kmalu mu je sovražna krogla vzela mlado, cvetoče življenje. Zadet je bil v glavo in takoj mrtev, kakor piše njegov tovariš. — Pokojni je bil »Orel« plemenitega in značajnega srca, vzornega življenja, navdušen telovadec in izvisten igrplec na domačem odru. Ko je došlo ooročilo, da se je dragi Janez preselil k 1'ublieni mamici, ki je par tednov pred mcbil'7aciio umrla, so tožno zapeli šmarski zvonovi in pri društveni dvorani je zanlar>ol"la črm zastava, naznanjajoča, da je padel zvesti član telovadnega odseka >:Orel«. N:e*ov starejši brat. ki ie odrinil takoj s prvimi na severno bojišče, se nahaja v ruskem ujetništvu. Doma zapušča svojega že priletnega očeta. Vsi domači, sorodniki, nriiatelji in znanci, ki so pozna'i vrlega J-neza, močno žalujejo za niim. Počivaj mirno in uživaj ra'sko veselje pri svojih tovariših in pri zlati mamici! P. J. Bob, Dne 23. julija je priredilo izobraževalno c'ruštvo v proslavo desetletnice svojega obstoia predstavo z obširnim sporedom v prid cs'e^clim vojrkom. Nastopal je o'o tej priliki tudi naš tamburaški zbor, ki je s svojim lepim igranjem napravil gledalcem zopet par veselih uric. Seveda smo se spominjali pri tei predstavi tudi nafih dobrih, zvestih članov, ki so daleč od nas med gromenjem topov in pokanjem pušk obhrjali desetletnico društva. Misli naše so bile pri Vas, dragi člani! Spom izpolnit svojo grožnjo. Zastonj ji je Gramoz zatrjeval, da je Otrobek njegova prava zakonska žena, in ji razlagal, zakaj ne nosi njegovega imena. Vsled hudobije pokvarjenega sveta ogorčena ženska se ni dala potolažiti. Gramoz je moral takoj najeti voz in konja, ter odpeljati nezavestno ženo domov. Tri dni potem so imeli pri Grun-tarju mrliča. Gramoz je postal vdovec Otrobek se je pa preselil v boljši svet ter bil tako rešen enkrat za vselej vseh skrbi za mast. Hvaležni mož je ženi na pravil lep pogreb in postavil na grob spomenik iz črnega kamna. Tako je bil Gramoz zopet sam. Mo ral je pospravljati, kuhati in cclo pre šiča opravljati. Kadar mu je prinesel jesti, vselej mu je očital, da jc on »vse ga« kriv. »Ali je bilo tega treba, da je vrane; vzel konjcdcrec, in mi je Otrobek umrla? Šest sto kron sem moral od šteti Šarcu. Toliko ti povem, svinja draga si, prebito draga. Toda če misliš da to bom še dolgo redil, se presneto motiš. Da le dobim kakega klavca, ta koj pojdeš pod nož.« Taka očitanja je ščetinar moral večkrat slišati iz gospodarjevih ust. Jemal si jih je pa tako k srcu, da je začel očividno hujšati. Zato je sklenil Gramoz, da ga kar sam zakolje, ker ni mogel dobiti nikjer klavca. Nekega mrzlega jutra položi s pomočjo nekaterih pol doraslih fantičev svinjo na plot in ji zabode nož v vrat. Žival se je izprva zadržala čudovito mirno, in izteklo ji je čisto mxalo krvi. »Oče,« se oglasi eden izmed fantov, »dregnite jo še enkrat s pipcem! Gotovo ji niste prerezali prave žile.« A predno jo je mogel Gramo:', »dregniti«, skoči svinja nenadoma kvišku se iztrga svojim krvnikom iz rok in jo ubere skozi vas. Klavci kar obstanejo od iznenadenja, ker jim jc žrtev ušla tako rekoč izpod noža. Nato pa planejo za ubežnico, fantiči naprej, za njimi pa Gramoz z nožem v roki. ■ Tu pride po vasi navzgor vojaška patrulja. Ker je svinja med tem že izginila na nekem dvorišču, zagledajo vojaki samo par dečkov v divjem diru, ki jih je očividno preganjal mož z nožem. Urno ga zgrabijo in razorože. Gramoz se sicer branj, češ da mu bo svinja ušla, toda vse to razlaganje mu samo toliko pomaga, da dobi še za nameček par udarcev s puškinim kopitom. Naposled se uda sili in patrulja ga odvede v občinski gasilni dom v zapor. To nesrečo si je pa mož čisto sam zakrivil. Zakaj se pa ni učil ogrskega jezika; potem bi bil pač lahko razložil madžarskim vojakom, koga preganja z nožem v roki. Ta dogodek nam jasno priča, da človek ne izhaja s slovenščino niti v domači vasi. — Gramoz je prebil celih šest tir v zaporu, predno se je pojasnilo nespora-zumljenje. Ker pa ni bil gasilni dom kurjen, in je bilo jutro mrzlo, ujetnik pa golorok, se je hudo prehladil. In tako se je zgodilo, da je bil Gramoz naslednjega dne v postelji, svinja pa deloma v klobasah različnih vrst, deloma pa nasoljena v dveh velikih kadeh. Nekaj dni potem je prišel k Grun-tarju zdravnik in kmalu nato smrt. Huda pljučnica je poslala Gramoza za Otrobkom. Vofaku Lorencu Barle, padlemu na laškem bojišču. Težk6 vojak, junak še teže je biti že v nemoški dobi. Kdor pa oboje to doseže, odlika pač se mu spodobi. Junak dosledno speje k cilju; izbere pot si le pravično. Ne vda se vabi, ne nasilju; za dom bori se nesebično. Ne stan, naslov in ne priznanje, junaštvo prva je odlika. Značaj, dolžnosti spolnovanje: najvišja je junaka dika. Kaj mar so svetle mu odlike! Le delo je odlika prava; si z delom spleta lavorike. — Hvaležna mu bo očetnjava. Tovariš! Ni te več med nami. — Odšel junak si po plačilo v deželo solnčno nad zvezdami. Zdaj srečo vživaš preobilo. Fr. Hašnik. malo naletel, dasi sem že 10 mesecev v tej gorati deželi. Preizkusil sem pa že pač veliko, pa le večkrat slabo, kakor dobro; a z božjo pomočjo se vse prestane. Sovražnikovi streli nas večkrat obiskujejo. Najhuje je streljal Italijan zadnji dan julija dopoldne; takega ognja še ni bilo, kar sem tukaj. Bilo je strašno grmenje in žvižganje granat težkega kalibra okoli nas. Ni preos tajalo drugega, nego poiskati si kritje v ozadju. Seveda tudi naši možnarji niso molčali; tako dolgo so odgovarjali sovražniku, dokler ni odnehal. Tako poteka dan za dnevom. Pričakujemo, da kmalu nastopijo veselejši dnevi, dnevi zmagoslavne vrnitve, kar nam naj dodelita ljubi Jezus in njegova mati Marija. Ob sklepu sporočam nebroj pozdravov staršem, prijateljem in znancem. Fr. Naglič, Sp. Brnik. hišo z Bogom, zato tudi mislim, da bo stala. Ce sc ne motim, je bilo dne 25. majnika tisti dan, ko smo prvikrat prišli na italijansko zemljo. Bil je pust, de- * ževen dan, vmes je padal tudi sneg. Na večer smo imeli jedi in pijače, vsega dovolj. Kako tudi ne, saj smo bili v sredi zasedenih sovražnih trdnjav, kjer so se nahajale velikanske zaloge obleke in hrane. Bili so tam kotli, polni m^sa in drugih jestvin. Verolomni Lah ni mogel umakniti nobene stvari; pustiti je moral vse na mestu. Trdnjave, ki smo jih zasedli, so tako močne, da Vam no morem popisati. — Po večerji smo na sovražnikovi zemlji zakurili ogenj in krepko zapeli. Bad bi pisal tudi drugim sosedom in prijateljem, pa ne morem, ker nimam ne časa, ne papirja. Skoro noč in dan sem na nogah, da dovažam z mno- Gencrai Mackensen v Srbiji. Slike in črtice z bojišč. Z božjo pomočjo se vse prestane ... Koroška fronta, 3. avg. 1916. Najprej pozdravim vse bralce »Domoljuba«. Vsakdo, ki sam ne okuša bojnega življenja, bi rad vedel, kako nam je? No, ravno prijetno nam ni; toda človek se mora vsemu privaditi. Iz-prva je bilo pač malo bolj težko, ker nisem razumel drugih jezikov; sedaj pa že gre za silo. Kranjcev sem še prav Na italijanskih tleh. A. Trunkelj iz Sel pri Šumberku, piše svojim staršem in sestram: Dragi moji starši in sestre! Sedaj, ko smo prekoračili največje italijanske gore in trdnjave, bi pisal rad vsakemu posebej in mu poslal pozdrav, toda ni mi mogoče. Italijanske trdnjave so bile silno moderno zgrajene. Ko bj jih bil videl človek poprej, bi bil mislil, da so nepremagljive; ali z božjo pomočjo so sedaj v južnih Tirolah vse v naših rokah. Bili smo izmučeni in premočeni do kože, toda kljub temu silno veseli, ko smo začeli pokati po italijanski zemlji. Mislim, da ste tudi vi, ki ste doma, k temu veliko pripomogli. Storite to tudi zanaprej in nam pomagajte, kolikor morete, da se razširi naša lepa Avstrija in da se ne zgodi tako, kot so pred dvema letoma mislili naši sovražniki, ki so jo hoteli razdeliti, kakor kos kruha. Pa računali so brez krč-marja. Nam pomaga Bog, zato smo zmagali dosedaj še povsod. Mi zidamo gimi drugimi strelivo do topov. Zato pa se tudi vi ne strašite težav ter pomagajte drug drugemu, saj boste s tem tu-, di vi pomagali premagati skupne sovražnike. Mi tukaj ne spimo noč in dan, da varujemo vaše lepe domove, zato tudi vi nc pozabite na nas ter nam pomagajte posebno z molitvijo, da so uresničijo besede našega vladarja: Z združenimi močmi se vse premaga! Končno vas lepo pozdravim vse domače in znance ter g. župnika. Vaš hvaležni sin Anton. Žetev. (Korp. Iv. Gruden.) Dozorel je žitni klas. Glej, pšenica kakor morje valovi se v solnčnem žaru. Zrelo že je žitno polje, polno božjega daru. Spet prišel je žetve čas. V polje rožno stopajo zdaj ženjice brez ponosa. Pada, pada kleno klasje. Na obrazih znojna rosa, v srcih zadušen jim glas je: Blizu puške pokajo. Je napočil resni čas, v bojni grom, so šli sinovi; v daljnih krajih se bore. Nanje vedno v zmagi novi ves vesel ponosen zre čil v zvestobi narod naš. Kdo zdaj večji je junak? Ali mati, ki poti se tam na polju v solnčnem žarku? Ali sinko, ki bori se daleč, daleč v strelskem jarku? Za domovje dela vsaki -ospocfarske stvari. Gospodarski in tržili pregled. Konji in vojska. Pri zadnjem štetju so našteli v Avstriji 1,802.898 konj, na Ogrskem in Hrvaškem 2,173.449, skupno 3,976.497, z bosanskimi vred jih je pa bilo 4,198.478. Dozdaj so dali kmetje za vojaško uporabo nad en milijon konj, seveda najboljših in najkrepkej-ših, torej dobro četrtino. Iz naših krajev jih je šlo veliko več kakor četrti del. Konji za vojsko so stali najmanj 1000 milijonov. Nekaj let truda ho že treba, da pridemo nazaj na prejšnje število. L. 1913. je bilo v Avstriji 16.051 državnih in 67.715 zasebnih žrebcev. Pred vojsko je država posebno pospeševala težke konje. Belgijske žrebce so imeli za kraje, kjer niso imeli nobene posebne pasme, ampak neko mešanico iz vseh vetrov, kakor pri nas. Pabili so tudi oldenburške, ki so težji, kakor naši navadni konji, in plemenite angleške. V naših krajih si kmet sam ne more dosti pomagati. Kakršne žrebce nam država pošlje, h takim se morajo kobile voditi. Priznati pa moramo, da smo imeli v zadnjem času veliko res lepih živali, po katerih se je domača konjereja izdatno izboljšala. — V sedanji vojski se težki konji niso posebno obnesli. Težki belgijski konji vlečejo' korakoma veliko težo, če je pot dobra in trda. Toda v vojski je treba večkrat Iren in veliko težo premikati po najslabših potih. Belgijci so se v Galiciji in Srbiji prav slabo obnesli. Zalo bo država po vojski pred vsem podpirala rejo naglih in vendar močnih konj. Najbrž ho prišlo v naše kraje še več arabskih žrebcev. Če bo država pred vsemi drugimi bolj lahke in vendar močne konje kupovala, se bodo ti tudi najboljše prodali. Pripravimo pravočasno dobro blagp! F,c"o in podjrlalf. Na sejmih sedaj ne dobiš več močnih podplatov. To, kar zdaj s prav oderuškimi conami za podplate prodajajo, so slabi notranjeki, ki bodo po kraUvi rabi votli. — Toplavci iz tega usnja sc prodajajo po 7 do 8 K 5'' za ene čevlje. Usnje za številno družino stane danes do 600 K in še za ta denar ga ni mogoče dobiti. Kmetje si i bodo morali sami pomagati, ker pozimi ne bodo mogli bosi hoditi. Zalcolji doma kravo, bika ali vola, —- saj to je do sedaj dovoljeno — prodaj meso mesarju, znancem ali ga pošlji v mesto, kožo pa daj strojiti dobremu strojar-ju. Tudi koža ponesrečene živine naj se da v stroj. Čemu prositi one kramarje, ko imamo sami zadosti blaga? Seno in slama za vojno. Uredile so se dajatve sena in slame na podlagi zakona o vojnih dajatvah, kakor se do-sedaj kaže, za vse dežele. Seno in slamo bo treba dajati od 1. septembra 1916 do 1. julija 1917. Okrajnemu glavarstvu se bo sporočilo, koliko zahteva vojaška uprava. Ta množina se razdeli na občine. Kmetu mora ostati za vsako veliko živino na dan 10 kg sena in 5 kg slame, za malo živino, tudi za koze m osle, po 3 kg sena in 2 kg slame. Število živine se računa po zadnjem štetju. Septembra bo treba dati za dva meseca, poleni pa za vsaki mesec posebej. Pri nas se bo v nekaterih krajih dobilo veliko sena, v drugih pa kmetje še zase ne bodo imeli. Prav bi bilo, da bi župani na glavarstvu pravočasno in natančno razložili, koliko je sena v občini za oddajo, da se ne bodo strune preveč napele. Mlinski kamni. Kakor smo že poročali, izdeluje vojaška uprava prav dobre mlinske kamne v Trsleniku na Srbskem. Nam ne bo kazalo, da hi jih od tam dobili, ker je več prav dobrih tvornic v Avstriji. Kdor rabi dober mlinski kamen, naj se obrne na: Kom-manditgesellsehaft K. J. Ileller in Sar-dau — Bolim. Leipa (Bohmen). Pove naj natančno, za kaj bo rabil mlinski kamen. —- Dobri tvrdki sta tudi: Fries, Burgholzers Co., Perg, (Ober-Ost.) ter Muhlsteinfabrik Sigmund Tlieiner in Pilsen (Bohmen). Pisati ho treba seveda nemško. Najboljše bi bilo, da bi se do Ljubljane naročil en cel vagon, posamezni kamni bi sc pa iz Ljubljane razposlali. — To bi morebiti preskrbela Kmetijska družba, ki je za to najbolj sposobna. Divjačina, moka, lasi... V Bosni jo toliko divjačine, da prav znatno škoduje polju. Zlasti volkovi in divji mr-jasci so vedno hujši. Vlad a jo za povedala, da mora vsak lovec pjstreliti vsaj nekaj roparskih ptic ali živali, drugače no l)o drugo leto lovske karte dobil. — V nekaterih krajih so peki pekli prav slab kruh. Vsled velike draginje in pomanjkanja moke so razno druge snovi moki primesili. Magistrat v Lod-zu na Poljskem je ukazal, da mora vsak hleb imeti svojo številko, da bodo lako sleparskega peka lažje dobili. — Berlinski magistrat je le dni nakupil nad 30.000 gosi na Poljskem. Zdaj jih pitajo na mest. posestvu. — Lan je zaplenjen m se nc sme prodajati. — Krompir lahko vsak rabi za dom in za svojo živino, prodajati ga pa drugim ne smo. Ži?o v Ameriki. V Ameriki ni bila tako slaba želev. Ker pa vedo, da mo- rajo Angleži in Francozi od njih pšenico vzeti, so jo v zadnjih tednih podražili za 2 K pri 100 kg. To malo. po-draženje jim .prinese gotovo 100 milijon nov več dobička. Saj so le iz Kanade prodali od 1. aprila 1915 do 31. marca 1916 žita in moke za 227,076.000 dolarjev, torej 1100 milijonov kron. Ameri-kanci so gotovo še enkrat toliko za svoje žito dobili. — Ob začetku letošnje žetve je bilo v Romuniji v žitnicah še 161.600 vagonov raznega žita, gotov dokaz, da ima Romunska zdaj še veliko žita naprodaj. Lani ob tem času je bilo 40.000 vagonov manj žita v deželi. Letošnja želev je dobra. Iz Nemčije so dobili Romuni veliko tovarniškega blaga. Zdaj jih dolžijo, da so to blago z velikim dobičkom v Rusijo poslali, kar je gotovo nepošteno. Dunajski trp. Goveje živine je bilo 14. avgusta na Dunaju 1049. Blaga je bilo tako malo, da so morali mesarji ludi za goved vadljati, kdo bo kaj dobil. Pri nas za enkrat, goveje živine še ne primanjkuje. Ogri še vedno bojkotirajo dunajski prešičji trg. Dne 16. avgusta je bilo na sejmu le 325 prešičev, ki so se prodajali po najvišjih cenah prejšnjega tedna. Mesarji so pa sami nakupili šo 4700 živali. Posameznim prodajo lo četrt do pol kilograma masti. Magistrat je ukazal, da morajo mesarji špeh od prešičev, ki so jih sami nakupili, ljudem prodati po najvišjih cenah. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: l\ Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvi,o) 5|)i'ejetna hranilne vloge, za kamere ian či ('.ežea Kranjska, in iih obrestuje po 4 12% brez kakega odbitka. m od um ('o Ufoiae. Glej iuEcral! Za naš© gospodmfe. Ecsfjova juha. Dve pesti bezgovih jagod operi in kuhaj 15 minut na kropu; potem precedi, deni v juho malo sladkorja, malo vinskega kisa ali limone, podmeti z žlico moke in vtepi malo smetane. Makaroni aH rezanci z makom Skuhaj rezance nli makarone, odcedi jih in polij z mrzlo vodo. Deni v kozo masti ali smetane, stresi vanjo par žlic maka, nulo rezance in dobro prcpeci. Ako je presuho, prilij malo mleka. Zraven daj kislega zelja. Rezanci z zeljem. Kislo zelje skuhaj posebej, rezance posebej. Kuhane rezance opiakni z mrzlo vodo in vmešaj med zelje. Pusti na ognju, da se pre-peče. Je jako tečna jed, samo dosti mora biti zabeljona. Rezanci s krompirjem. Vojaki pravijo tej jedi »Grcnadiermarš«. Skuhajo se žličniki ali debeli rezanci; posebej se skuha neoliipljen krompir. Tudi za to je treba dosti masti, sicer ni dobro. Krompir se dene razrezan na vrelo mast, nanj žličniki ali kar je, nato sc zmeša in pusti, da nekaj časa vre. Še bolj okusno jo, če se polije povrhu s paradižnikovo omako. Tedenska pratika. Potek, 25. avgusta; Sv. Ludovik, kralj, (t 1270.) - Sv. Patricija, dov. Sobota, 26. avgusta: Sv. Cefi-rin, papež, (t 218.) — Sv. Genezij, muč. (t 303.) Nedelja, 27. avtjusta, 11. pobirakoštna: Evang.: Jezus ozdravi gluhonemega. — Praznuje sc god sv. Jožefa Kalasankcija, duhovnika, (t 1648.) Ponedeljek, 28. avgusta: Sv. Avguštin, škof. (t 430.) — Sv. Iler-mes, muč. Torek, 29. avgusta: Sv. Timotej, muč. — Obglavljenje sv. Janeza Krstnika. — Sveti Pavlin, škof. (t 358.) Sreda, 30. a v g u s l a : Sv. Roza Li-manska, dov. (f 1617.) — Sv. Feliks, muč. Četrtek, 31. avgusta: Sv. Raj-mund, spozn. (t 1240.) — Sv. Iza-bela, dev. • Soince vzhaja ob 5. uri 12 minut, zahaja ob 6. uri 55 minut. Luna: Mlaj, 28. avgusta, ob 6. uri 25 minut. Sv. Jožef Kalasankcij. (t 1648.) Jožef je zagledal luč sveta na gradu Petralta v Aragoniji leta 1556. Najprej se je odločil za svetno službo; postal je doktor pravdoznanstva. A v njegovem srcu se jc kar nenadoma vzbudila želja, da bi služil Bogu v duhov-skem stanu. Res sc mu je to hrepenenje uresničilo. Bil je posvečen za duhovnika in kot tak jo pripeljal na tisoče izgubljenih ovčie. zopet nazaj k božjemu dobremu Pastirju. Leta 1592. se je preselil v Rim ter se jo ob času hudo kugo, ki je ondi razsajala, skupno s sv. Kamilom izkazoval kot. angel usmiljenja in milosrčnosti. Na lastnih ramah je nosil okužene bolnike v bolnišnice ter mrtve na pokopališče. Ko jo nalezljiva bolezen ponehala, se je lotii z vso vnemo oskrbovanja in vzgoje sirot in zanemarjenih otrok, ki so bili brez staršev. Osnoval jc šolo za sirote in že prvi teden se jih je nabralo do 100. Jožef jim jc bil obenem oče. in učitelj. Pridružilo se mu je več usmiljenih duhovnikov, in tako je leta 1617. nastala posebna verska družba (kon-grogacija), ki jo je papež Pavel V. potrdil in odobril tudi njen naslov: »Družba duhovnikov za dobre šolo pod varstvom Matere božje«, ali kratko: »Družba piaristov«. Člani te družbe so napravili obljube vodne čistosti, ubo-ščine in pokorščine, zraven so pa še obljubili, da se bodo posvetili vzgoji mladine. Kot ustanovitelj in prvi predstojnik je Jožef delal noč in dan za razvoj te plemenite družbe. Ni se sramoval iti od hišo do hišo in nabirati darove za svoje gojence. Bog je svetemu možu še na stara leta poslal hudo poizkušnjo. Po krivici obdolžen in obrekovan je bil kot 86-letni starček odstavljen in colo vržen v zapor. Tožil pa ni. V zaporu jc mirno govoril: »Pustimo, da bo Bog sam razsojal; naj sc zgodi njegova volja. Zame je to le usmiljenje božje; Bog me tukaj poizkuša, da mi bo ondi priza-nesel-.« — Kmalu nato sc je izpričalo, da je nedolžen. Obrekovalcu jo pa pri-zanesel ter je še celo prosil, naj mu kazen odpuste. Za vse to je pa prejel že tukaj na zemlji obilo plačila: Mati božja se mu je večkrat prikazala z nebeškim Detetom v naročju. Bil je namreč poseben častilec Marijin ter je ob vsaki priliki poudarjal: -»Ne pozabite na Marijo!« * * * »Za bližnjega moliti je dobro; mu pomagati je še bolje« •— to jc bil rek sv. Jožefa Kal. Po tem izreku se ravnajmo tudi mi; prilike za to jc več ko dosti že sedaj v hudem vojskinem času, a je bo brez primero več, ko nastopijo mirni časi. Za glavobol predpisujejo zdravniki ponajveC živce pomirjajoča sredstva. Kot.tako vživa dober sloves že skozi mnogo let Fcllerja dobro-dišeči fluicl iz rastlinskih esenc zn. „Elza-fIuid". Njega bol lajšajoče lastnosti so jako hvalijo. Tudi osvežujoč dober vonj in prijetna hladnost ugodno vplivajo pri Rlavol o'.:i kakor tudi pri migreni. 12 stoklonie tega mišico jačujočega, živce pomirjajočega domačega zdravila pošljo za 0 K lekarnar 15. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 10 (Hrvatska). Če jo pa glavobol posledica slabe prebave, zaprtja ali drugih jirebavnih težkoč, hitro odjiomorejo lagodno otlvajajoče rabarbar-ske krogljice zn. „Elza-krogljice. 0 škatljic stane poštnino prosto 4 K 40 v. Oboje domačih zgravil bodi toplo priporočeno in naj bi ju imeli vodno pri rokah zlasti taki ljudje, ki pogosto trpe vslecl glavobola. Na ta način si takoj preženo napade migrene in so tako obvarujejo pred nje zopetnim nastopom. — Foller-jev črtnilc zoper migreno hitro učinkuje in ga jo lahko nositi seboj v žepu, cena mu jo K 1, (-vt-) Napovejše z hofišč. Bolgarsko-neinška ofenziva proti Solunu. Na solunski bojni črti se kažejo ugodni uspehi bolgarskih in nemških čet. Boji so sc začeli v dveh odsekih. Zahodno od Soluna so zasedeni kraji: Florina (južno od Bitolja) na grških tleh, Biklista (južno od jezera Prespa) ter južna višina Nerečke Planine: Viči vrh (2065 m>. — Na vzhodnem odseku (severovzhodno od Solu- na) so Bolgari pomaknili svoje postojanko nekoliko proti zahodu naprej od črte Demirliisar-Seres. Bojna črta je sedaj ob reki Strtimi, To in ono. Prav gotovo. Ob neki svečanosti je bil na monakovskem dvoru slovnosten obed. Povabljeni so bili ministri in več odličnih oseb, med drugimi tudi monakovski prost Steinlein, znan po svoji duhovitosti in odločnosti. Med ministri je bil eden, ki se je rad norčeval celo iz verskih stvari. S svojim strupenim jezikom jc hotel nabosti tudi častitljivega duhovnega dostojanstvenika — navzočega prosta. Obrne se k njemu pa ga vpraša: »Gospod prošt, vi ste temeljito učen, torej bi mi utegnili dati točen in zanesljiv odgovor na vprašanje, ki mi ga doslej še nihče ni povoljr.o rešil. Ali mi morete kaj prav gotovega povedati, kako bo s človekom po smrti?« — »Seveda,« pravi prošt, ne da bi kaj pomišljal. »O tem vem nekaj prav zanesljivo gotovega,« —-»Pa mora biti res nekaj takega, da prav gotovo drži,«' meni minister. — »Brez dvoma; prav ' gotovo,« zagotavlja prošt. — »In to bi bilo?« — »Ali menite, eksce-lanca,« vpraša prošt, »da boste po smrti na drugem Svetu še minister?« — »Ne,« odgovori ekscelenca; »ministrstvo bo pa pač jenjalo.« — »No,« nadaljuje prošt, »potem pa veste vi, kakor tudi jaz nekaj prav gotovega, in sicer nekaj prav -—razveseljivega!« Preskrba Newyorka z vodo. Do leta 1930. — tako sodijo — bo imelo mesto Newyork v Ameriki 10 milijonov prebivalcev. Že zdaj je izdelan načrt za napeljavo zdrave, pitne vode iz Catskilskega gričevja. Ta vodovod bo največji, kar jih premore svet. Gradbeni stroški so prora-čunjeni- na 161 milijonov dolarjev. Vodo-hram (reservoir), največji, kar se jih je kdaj gradilo, bo obsegal vso dolino reke Aeso-pus; vsi prebivalci, ki jih je okrog 3000, se bodo morali izseliti. Osem mogočnih jezov bo zadrževalo vodo v vodohramu, odkoder bo tekla 300 km daleč v Newyork. * * * V šoli. Učitelj; »Koliko konj ima tvoj oče v hlevu?« — Učenec: »Saj nobenega ne prodajo!« Olajševalno, Sodnik: »Vi torej priznate, da ste gostilničarju iz kleti ukradli šest steklenic vina? Ali imate kak olajševalen izgovor?« — Zatoženec: »Vino je bilo zanič!« Velika nevarnost. A: »Zakaj pa jokaš?« — B: »Fant mi piše od vojakov, da je postal »frajtar«. Zdaj je zanj velika nevarnost, ker na »višje« najbolj merijo!« Vprašanja in odgovori. K, G, — Bistra: Odgovor na vprašanje glede izdelovanja mila najdete v 5, številki letošnjega »Domoljuba«, stran 66. Pravica A.: Vzrok Vam bi povedali na glavarstvu. Vprašajte potom županstva! Najbrž se bodo sklicevali na to, da Vam sin-vojak pomaga pri delu in namestuje delovno moč, R. D. — Dol. Laze: Pismo prepišite, denite v kuverto in zapišite: Uredništvo »Domoljuba«, Ljubljana. Labko pa pošljete kar ncprepisano vojakovo pismo (karto) v novi kuverti. Dobre knjige. — Reja domačih zajcev«, tako se imenuje knjižica, ki smo jo ravnokar prejeli v pregled. Sestavil jo je stotnik-avditor dr. Štefan Voszka, vodja zaj-čarne 5. armadnega poveljstva, prestavil pa dipl. agr. A. Jamnik, adjunkt c. kr. kmetijske družbe kranjske. Knjižica jc izšla v založbi Katoliške Bukvar-iie v Ljubljani in stane 80 vin. Je poljudno pisana in obsega 61 strani, z dva-najstorico poučnih slik in tremi razpredelnicami. Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah ,s slikami), o krmljenju in krmilih, o plemenitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodljivcih, kako se zajec zakolje in kako se njegovo meso okusno pripravi (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajčjerejce. Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo gotovo vsakogar zanimala. Navedenih je tudi 11 kuharskih receptov za pripravljanje raznih okusnih jedi iz zajčjega mesa, ki ni od primerno starih živali nič slabše kot teletina- po redilnosti pa je še več vredno. Imenovana knjižica je pravo slovensko strokovno delo v literaturi o reji domačih zajcev in jo zato vsem Slovencem kar naj topleje priporočamo. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 16. avgusta: 54, 44, 22, 56, 37. Line, 19. avgusta: 15, 6, 52, 45, 70. 5 vinarjev (za 1 dopif.) Vas stane glavni ce-nih, ki so dopoS-lje na zabtovo brezplačno. Prva tovarna ur Jan Konrad — c. In kr. dvor. zal, Brili 1054 (Cciko.) Nikcl ali jokl. itrr na sidro K « -, 7'-; 8--. Vojno-spomin. nikln. ali jokl. uro K JI--, 12--; armadno radij, uro iz niklja aiijoklajt 13. Masiv, srebrne Boskopf romont. uro s sidr. K 19'-, 20--. Budilko, stensko uro v voliki izbori po nizkih conah. 3 iot.no pismeno jamstvo. - Pošilja iio povzotju. Zam. dovolj, nli dennrnazaj. Kavine, sadne honzerve okusno, dobro dišečo kakor tndi najlopša zrnata kava 5 kg K 20 - po povz. pošilja pražarna kave v Solnlcl, (CeSko.). Kuverte s firmo, račune itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ne prezrite današnja oglasa ..Sreckevitega zastopstva"! KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA HARIJE tERE: ; ZIJE CESTA i r J h NO VIŠVET Ž NASPROTI KOIIZEJA-ZAN: .: TE VAJ TE PRVI S lOV.CENIK .BREZPIAČNOJ;, Krma za praSiEe šf. 1. za fzrejo, najboljše krmilo v ta namen. št. 2 za odebeflilev, izredno naglo ode- belenje. Bolj izdatno krmilo kol koruza. Glavni sostavni doli: posušoni odpadki mosa, rib in kuhinjskih ostankov tur pšonično otrobi. Kg HO« stane .... K 62*— brntto za liotto broz vročo. Vrečo po K 4.— ali pa ko moraio Iran ko poslati vročo. Pošilja so od tovarniško posta-o Floridsdort-Fedlosoo ua Dunaiu. krma m kokoši obstoji v glavnem iz: mesa, posušenih kuhinjskih odpadkov, Uostne moke in fosforo kislega'apna; omejuje pogin piščet, kokoši se odebelo in se doseže izredno ve ik donos ,ajee — {večkrat dvojno množino jajoc.) Kg 100 stane . . . .K 78-— brntto za nptto brez vrečo, Vreče po IC 4. - iili pn so moraio vroeo iranko doposlati. 1'ošiija so od tovarniško postaje rioridsdort-Fedlpsoo na liunaju. Tovarno ifiocmti Hrmil brst:e Taus^hu, Dunaj II. 5. Praterslrofle IS. •-"== 3 S teSižajj© se velika dnevi srese! V času do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitk sledečih zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.00C in soo.ooo kron Turških srečk......2co.coo, 400.000 in 200.000 frank. 3«]0 zemljiških srečk iz 1. 1880 .....So.ooo in so.ooo kron 30/0 zemljiških srečk iz 1. 1889 ..... 60.000 in icto.ooo kron 17 Žrebanj vsako leto! Svot.a glavnih dobitkov L 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. ————— Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3*75. - Te srečke Imajo trajno denarno vrednost ln Je izguba denarja kakor pri loterijah v »lučaju neizžrebanja Izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igrrainl načrt, hitite z naročilom! 790 Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. š Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo: 1440 VZMdEPrm ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta 17, lijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim šlcodnm: 1. raznovrstno izdelano stavbo, kakor tndi stavbo mod časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijo. poljsko orodje, 6trojo, živino, zvonovo in enako, 3. vse poljsko pri-dolko, žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu, 6. sprejema tudi zavarovanja na življenjo. oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno nižjeavstrijsko zava ovalnico od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, l i so znnšale 1. 1912 Ii C73.35C17, so poskočile koncom 1. 1913 na K 735,147*17. Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini 6lcvenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbo ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeničtvo v Celju ln na Froeeku, kakor tudi po vseh larnli nastavljeni poverjeniki. Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo. iar Priporočamo mm/gm dolinsko kavino primes v korist o B mejnim Slovencem! ygwM ustanovljeno Ista 1893. Ustanovljeno teta 1803. reg slrovnna zadrti tja z ontc.cn.m mmslvom sprejema in obrestuje hranilne yloge po Renlul ti a vek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljnnje denarja na razpolago brezplačno položnice postne hraullu.ee. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 15 ali 22 Vi let, pa tudi izven odsekov proti poljrbno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno Iastro rrrircžcnje zraša čez eCO.CCC K. rekžnitov je liilo koncem leta 1913 24L2 z 174CG deleži, ti lefrezeotrjejo jamstvene glavnice za 0,788.340 K. Načelstvo i 1'rodaodn i It ■ Andrej Hnlnn, jlflitl in Molni kanonik v Ljubljani. I. pod predsedniki II p od p r od s c d 11 i k i E.Homec, ravnatolj Blov. trn šolo v l.jutiljnnij Karoi Pollak ml., lovarruu » Ljubljani 0 I n n 1 IvanDoleno. <• lir protosof v l.inliijnni Zaje Albin, o. kr rač. oiiriinl v Ljubljani ■ Anton lf.ral.1. tnj-nili Zadružne zvezo v Liubljani- ar. Merhar Alojzij, Rimn proiosor v Ljubi um. Ar. Jakob Ikoliorlc, odvetniški K..yiml,.i v l.iutl.ani dr. I ran rpi>ož, .:iiwiiiiIi » 1 u.t.ltnni Ivan fciiiiHlt. »ic.iiu kimonih v l.iuhni.m Anton Etiinik.. kr r proleSor'» rnihlmm. dr. Viljem Ccbwoitzer, on rinile > l.iubliani. dr Alo< Ušonlfnllt ...... — - - - a........ . .... .. ............ .------.. „ ......j . • pvot. bogoslovja v Ljubinim .a' " " " 1 Fran Verbio, fi, ItV unmi prot. v Liubljani, Ignacij ZaploluIIi, Uatiibol v t-jnoijam' Nadzorstvo: Predsedniki i>nten KržiS, c lir proiefor in knnonili v 1 inlilinni. — f lam: Anten Cnfef, kiudiot v Liti-blinni B. Cruber, c lir lin ruč oili nal v Linbliiini: Ivan Mlakar. protrsnr v l.iuliljuu 1 Avguštin Zaje. >■ lir ... rav rcvnii-nt in riiefHimh v 1 ublmnt Usnje In čevlje MT samo na debelo priporoča in še vedno razpošilja: Ivan Komidar Dunaj U. Bole Kreuzgasse 5. — ln sicer boks-teletine, Sevro, konjski boks, gladko mazane, ovčine in tudi izgotovheno gornje delo (Ober-teile), čevljarsko potrebščine ud. — Cevije za Strapac in moderno fino vseh vrst in velikosti. — Pri vprašanih za cene je ločno navesti, kar Be želi naročiti. — 1'lačilni pogoji novih odjemalcev so, predplačilo proti računu: pri starih po navadi. Mani kot 1 ducat ene vrste pri usnju ali pol duc. čevljev eno vrste vendar mešanih velikosti se ne pošilja niti za vzorce. — 1849 Hiša v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda. '»oo Več pove lastnik Rudolf Oroszij, Ljubljana. Razširjate »DOMOLJUBA"! Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod J« Prva kranjska svlnjcrejska družba Ljubljana, Dnnajska cesta št. 29. drtben za krmljenje kupuje 1. hranjska svinei* družba v L.nbllani, Dunajska ccsta 20. Dobro „IK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti oria je mojstrsko deto urarsbe umefisos Razpošilja zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se poSlje zastonj in poštnine prosto. Gako sodilo vse stranke. 15,isoč iakifj pisem 'Vam lafjko pokojem: 9o teiifj še m popravna potrebna, Moti znanci so zelo tznenaaeni aa ona ko-vinasla ura, katero sem on Vas kuniI K 4'tO, ie ni bila oooravhena in %re vedno aobro. Pošljite mi seaa/ ravno loko za moiega nečaka. Vsoto K 4'1C nošl/cm istočasno po ooštni nakaznici na Vas Vas naileoše pozdravljam Skaričevo on Kraoini. Franc Mlmarič. pos. Vse ure so natančno preizkušene! Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica H.SUTTNER samo u Lastna prolokolirana tovarna ur v Svic/. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. tecuisla i\m v Mm ima v zalogi sledeča krmila: Orcliove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete A K 87 — za 100 kg lire/ vreč. Rapsovc tropine v ploščah po 70 K brez vreč A 100 kg. Oluplie sladkorne pese v balah in vtečah po 50 kg A I< 63 — 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno klajo po 61'— K za 100 kg z vrečama vred. Pollcdelcl! Naročajte pri Gospodnrski zvezi semena, iečr«-en, domačo in nemško deteljo, graSico ln semensko koiuzo za zeleno krmo. Kmetovalci! Preskrbite si oil Gospodarske /.veze kajnita, kalijevo sol, 8 Enron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kiedit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik Jožel Gostinčar, državni poslanec. Izdaja konzorcij ..Domoljuba'