tea ki
17. FEB.
LETa VII
1968
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLE KTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ŽA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRAN.)
Še enkrat:
»Na prepihu so organizacijske spremembe v ZP«
Sodimo, da smo se dolžni oglasiti z nekaterimi pripombami na članek z .gornjim naslovom, ki je-izšel kot; poročilo s seje’ UO ZP pred 14 dnevi v; tedniku »Iskra«.
, S pojasnilom, da je ta članek odraz svobode tiska .in, ki smo ga prejeli na vprašanje, kako je mogoče, da je članek izšel v takšni obliki in s ; takšno vsebino, zares .ne moremo biti zadovoljni. ,
V .'kolektivu Prcdaj.no-ser-Vis-ne organizacijo, ki .se prav letos zaradi težkih raz-jrier. na 1 tržišču spoprijema z želo zahtevnimi nalogami, je ta članek vzbudil obilo negodovanja ta nerazumevanja. To želimo poudariti prav posebej . zato,. ker. vodi ta kolektiv v sedanjih prizadevanjih za < izboljšanj e organizacijske . Ureditve ,ZP materializacijo teženj" in stališč,, ki jih že dolgo zastopa.. _
| Naj ne bo odveč, če se na tem mestu znova spomnimo na nekaj spiošrfo znanih dejstev.'.
• Prav iz kolektiva Prodaj-no-šefivisne- organizacije so izvirale v minulem obdobju, številne.. dohronamerhe .in konstruktivno kritike ''glede še'vedno veljavne .notranje ureditve ZP, predvsem zato, ker ta. Uri omogoča' 'dovolj hitro in prožno preoriéntaci-jo s proizvodnega na tržni koncept. Prodajñorseryisna organizacija; je'— čeprav to v osnovi ni bila njena galega — sprožila in tudi izvedla obsežno'akcijo v sodo! ovariju z mednarodnimi organizacijami ; OECD Pariš, in GATT International Trade Center Geneve. Ta akcija je privedla do poglobljenega sodelovanja z najuglednejšimi mednarodnimi. izvedena za. vprašanja organizacije in v-ode-nja podjetij’, ter do "izdelave, študij 'inštituta Battell, instó- " íuta IMEDE -in GATT International Trade Centra. Ti materiali tvorijo hkrati s številnimi mforñacijami"j iz Mnogih inozemskih: m"večjih jugoslovanskih . podjetij, pomemben doprinos k sedanjim težnjarii za izboljšarije - organizacije ZP. "
: -Na podlagi tako zbranih materialov iti v Iskri, razpo-ložljivih izkušenj ter znanja, M .Poseben strokovni team PSO izdelal septembra 1967
»Predlog organizacije . tržnih funkcij ZP ISKRA«, ki je hkrati s prej;, omenjenimi študijami sodil med .izhodiščne materiale, ki se jih je posluževal pri svojem delu tudi team generalnega direktorja ZP pri izdelavi »Predloga organizacijskih . sprememb v ZP ISKRA«.
Prav o tem .predlogu je razpravljal UO ZP na seji,, o kateri poroča članek, na katerega se oglašamo. Povemo naj še, da prav v teh dneh poteka med. teamorii PSO in teamom- generalnega direk-torja . .koristna ;..; .izmenjava mnenj in stališč za izpcpol-: niitev predloga organizacij'- : skih sprememb v ZP ISKRA, prqdgh., pojde v., razpravo po organizacijah; Zp.t:
.; Iz’ vsega tega . sledi, da .se je PSO. na. lastno pobudo in 'kOnšteukti.vno .že v začetni fazi'" pridružil naporom, da bi. skušali, razrešiti organizacijske probleme, ki tarejo ZP ISKRA in mu prepreču-' jejo, da bi se kot poslovno enakovreden partner vključil v. odnose na domačem in mednarodnem trgu. Zdi pa se nam, da iz članka, _na katerega se Oglašamo, 'ne odseva zadostno razumevanje teh problemov, :kar brez potrebe
lahko .povzroči napačno tol-niačehje ,iri negodovanja.
Prepričani smo, da je mogoče bistvene organizacijske premike v ZP ISKRA, ki jih-zajema »Predlog organizacijskih sprememb«, Izvesti samo, če bodo Z njimi Soglašale vse organizacije in njihovi kolektivi. K temu lahko mnogo pripomore " tednik »Iskra«, če. bo- dosledno odigraval .informatorske in mo-hUizaforgke. vloge, zaradika«. torih tudi obstaja, ter; se izogibal nepotrebnim polemikam, ki lahko vodijo samo v ustvarjanje 'nezaželjenih nasprotij.
Cianek, na katerega se oglašamo, je. prav lahko mogoče razumeti tako, da se da organizacijske probleme Iskre rešiti samo s preprostim mehanskim ra^Ormirarijem PSO In ZZA. Prepričani- srno, da ni tako. Eden temeljnih vzrokov za težave v ZP ISKRA -je prav gotovo pomanjkanje'; sposobnih^.' strokovnih in izkušenih kadrov. To velja seveda še . prav v posebni meri za obdelavo trga in zato sodimo, da j« mogoče probleme na tem po--dročju reševati predvsem z
. (Dalje na 6. strani) ;
Dunajska snemalca — zastopnika berlinske televizije Nemške demokratične republike — sta posnela minuli teden v ISKRI štiriminutni filtn o kooperaciji med našim podjetjem in VVB ELEKTROAPPASATE. Film bo predvajala berlinska RTV ob otvoritvi leipziškegai sejma. Na sliki snemalec v razgovoru z našim generalnim direktorjem v proizvodni hali ATM,
Naš izvoz v januarju
V prvem mescu letošnjega leta je bila izrazna realizacijo' podjetja presenetljivo’ visoka. , Medtem ko - srno - vsa prejšnja'" 'lata zazharirovali precej nizek izvoz y januarju' je letosTcar za 31,20 %- i?ečj.i, kot je bila planirana izvozna zadolžitev. Seštevek izvoza vseh tovarn skupaj z deležem Biroja Za avtomatizacijo železnic znaša namreč 586.911 dolarjev. .
Tudi glede razdelitve., na posamezna valutna področja podjetje . ni razočaralo, nasprotno, iz meseca v -mesec je bolj občutna tendenca izvoziti čimveč v države tako imenovanega konvertibilnega
tovarna
področja, V januarju je bil delež jzvbza v zahodne države , 72 odstoten, ' v.. vzhodna države SEV 20 odstoten in v .druge klirinška države le 8 odstoten.
število; držav se v -januarju ni dosti spremenite, .skupno smo -jih našteli 25. Bolj -,se je spremenil, vrstni--red. Na .prvo mesto so se spot povzpele ZZA, drugo mesto po vrednosti nakupov je- -zasedla Poljska, nato. pa slede: Anglija, Nemška demokratična republika, Turčija, Zvezna republika Nemčija, Iran-.in kot osma Italija.,
Posamezne tovarne. So takole sodelovale pri januarski izvozni realizaciji:
- izpolnitev v % udeležba v %
ELEKTROMEHANIKA, Kranj	113,91	31,62
APARATI, Ljubljana	380,13	2,18
ELEKTROMOTORJI, Železniki	86,78	14,09
KONDENZATORJI Semič	130,02	9,04
■ELEKTRONIKA, Horjul	313,22	4,62
SPREJEMNIKI." Sežana	| j¡||	0,10
ELEMENTI, 'Ljubljana	192,/9	10,01
AVTOMATIKA, Pržau	85,19	4,91
INSTRUMENTI, Otoče	177,05	4,60
POLPREVODNIKI, -Trbovlje	229,99	' 15,81
MIKRON/Prilep 1		—
A VTOELEKTR1KA	100,00	2,70
USMERNIKI, Novo mesto	—	0,15
Merjenje transistoriziranih NF končnih stopenj za nulto serijo radiotelefonov »čuk« nove izvedbe
! (Čl. na 5. strani)
Nekoliko- manjši izvoz kot ga je predvideval plan sta dosegli tovarni AVTOMATIKA, Pj-žan in ELEKTROMOTORJI, Železniki. AVTOMATIKA je sicer izdelala naročene
električne 'gramofone za Nemčijo, vendar jih kupec ni odpoklical, medtem ko so etektromotorji za Italijo zaradi nenadnega zapleta obtičala na skladišču.
Marjan Kralj
. kongres Zveze mladine Jugoslavije
Predsednik Tito je govoril mladim, po vrnitvi
s svoje poti miru
Novi predsednik predsedstva ZM Jugoslavije
Janez Kocijančič
V dneh od 8. do 10. februarja je bil v Beogradu VIII. kongres Zveze mladine Jugoslavije, na katerem je prvi dan imel obširen referat: »Vloga mladine pri uresničevanju družbene in gospodarske reforme«, dosedanji predsednik CK ZM Jugoslavije, Tomislav Badovinac. Njegovemu referatu so sledile številne razprave, drugi in tretji dah kongresa ločeno po komisijah. Delegati so se zavzemali najodločneje za izvajanje ukrepov reforme, ki nam naj prinese zaželene Sadove.
Zadnji dan kongresa je bil največji doživljaj prihod predsednika Tita in drugih visokih funkcionarjev. Predsednik Tito je govoril delegatom o vrsti aktualnih vprašanj, ki zadevajo organizacijo naše mladine, ob koncu pa izrazil svoje prepričanje, da se bo aktivnost Zveze mladine Jugoslavije po VIII. kongresu še povečala, povečala pa tudi njena vloga v naši socialistični samoupravni družbi. Mladim je zaželel veliko uspehov pri izpolnjevanju velikih nalog, skupno z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije.
Predsedniku Titu. se je za njegova izvajanja zahvalil dosedanji predsednik CK ZMJ Tomislav Badovinac.
Na volitvah je bil za novega predsednika izvoljen Janez Kocijančič.
Izterjave naših dolžnikov
V našem podjetju v zadnjem času pogosto slišimo resnio opozorilo glede kritičnega stanja salda kupcev in kopičenja zalog na razredu 6. Vse oči so pri tem uprte v Prodajno servisom organizacijo in njene enote. Ker so člani podjetja s številkami več ali manj seznanjeni, bi bilo tu vredno spregovoriti še nekaj o stremljenjih in naporih PSO na znižanju sal-
v letu 1966 v letu 1967
2766 tožb 4869 tožb
V preteklem letu so bili z doslednim vlaganjem zaobseženi tudi skoro vsa veliki kupci (grosisti) razen redkih izjem (sorazmerno rednih plačnikov), kar je
da kupcev. Poleg rednih plačil se mesečno s kompenzacijami in asignacijami zmanjšuje ta saldo, predvsem pa je v zadnjih dveh latah dan poseben poudarek prisilni izterjatvi, kjer je uveden skoraj popoln avtomatizem pri vlaganju tožba in izvršilnih predlogov, število tožba iz leta v leto skokovito raste in naj v ilustracijo tega postrežemo s številkami:
v znesku 30,953.698,62 N din
v znesku 80,111.398,73 N din
povzročilo dosti negodovanja in hude krvi pri le-teh.
Finančni efekt vtoževanja naših terjatev do kupcev pokaže naslednja razpredelnica (po stanju na dan 31. 12. 1967):
število	Znesek
1. plačilo po tožbah	1200	7,658.199,51 N din
2. plačilo po izvršbah	1474	46,596.441,61 N din
3. umaknjene tožbe	243	4,658.416,99 N din
4. potrjene tožbe	1171	' 5,545.021,76 N din
5. nepotrjene tožbe	144	852.550,16 N din
6. potrjene izvršbe	155	3,976.433,36 N din
7. nepotrjene izvršbe	344	8,409.582,51 N din
8. v postopku	138	5,520.861,01 N din
»Aparati«: JANUARSKI PROBLEMI
Delovni kolektiv tovarne električnih aparatov v Ljubljani je z najboljšimi upi in z dbkajšno mero optimizma zakoračil v poslovno loto 1968. Cepray je bil letni proizvodni načrt sprejet z precejšno zamudo, smo vendarle uspeli obdelati in sprejeti gospodarski načrt za letošnje leto še pred zaključkom leta 1967 in s tem dokaj natančno začrtati parametre, po katerih bomo poslovali, proizvajali in gospodarili v tem obdobju. Toda rezultati proizvodnje v mesecu januarju kažejo, da start ni bil tako uspešen, kot smo želeli in pričakovali in da bomo morali napeti vse sile, če hočemo naloge, katere smo sd zastavili, tudi pravočasno in uspešno izpolnjevati. Pri tem je naše 'delo še toliko bolj težavno, kolikor smo v mesecu januarju izpod začrtane proizvodne obveze, ker bomo morali ob rednem izpolnjevanju tekočih planskih nalog nadoknaditi v čimprejš-nem času.
Ze neposredni start v operativni plan za mesec januar nam je pokazal, da vse predvidene kapacitete po letni dinamiki za ta mesec niso zasedene, oziroma da struktura "paniranih izdelkov in dejanski!, naročil odstopa preko normalnih meja. Tako z ene plati ni bilo za posamezne montažne skupine dovolj dela, z druge strani pa zaradi pomanjkanja gradiva nismo mogli dati v izdelavo vseh tistih količin izdelkov, ki so bili sicer naročeni, vendar so po obsegu visoko prekoračili predvideno količinsko dinamiko, za kater- j» bilo oskrbljeno rep. gradivo. Zaradi tega smo morali sam operativni
plan za mesec januar postavita za okoli 12 % nižje, kot je bilo v letnem planu predvideno in smo v tem celo načrtno startali v blažjem tempu.
Med mesecem je proizvodnja občutila tudi posamezne težave, ki spremljajo več ali
manj vsak začetek novega poslovnega leta. Čeprav ni bilo niti njej sami najlažje, da je dobila potrebni zagon po novoletnem premoru, pa je ta pojav toliko hujši pri preskrbi z gradivom, še 'bolj pa izstopa pri dobavah od kooperacij, kjer se časovno podalj-
ša, ker običajno tudi kooperanti prebolevajo podobne »novoletne« težave in lahko dobavijo svoje polizdelke šele proti koncu meseca, tedaj pa ta dobave največkrat ne more več izkoristiti za finalizaoijo v istem mesecu. Ta problem, (Dalje na 6. strani)
8, FEBRUARJA — ZAKLJUČEK OBČNEGA ZBORA SLOVENSKIH SINDIKATOV
Razprava - ustrezna podlaga za delovanje sindikatov
Tov. TONE KROPUŠEK novi predsednik, inž. TONE TRI-BUŠON pa podpredsednik slovenskih sindikatov
Dvodnevna razprava občnega zbora slovenskih sindikatov je pokazala, da je samoupravljanje, M so mu sindikati dali znatno podporo odločilno vplivalo na splošno politiko ekonomskega razvoja. Razprava je imeJa dokaj gospodarsko smer, o nalogah sindikatov v razvoju naše družbe pa je bilo npr. slišati zahteve po jasnejši opredelitvi vodstva sindikatov, na priliko, do obdavčitve skladov skupne porabe in do novih obremenitev in davkov. Osvetlitev varstva otrok v dveh, treh predelih Slovenije je — žal — potrdila kritične ugotovitve, da smo za varstvo otrok materialno slabo pripravljeni..
Primerjava o nagrajevanju je pokazala na zaostajanje vloge produktivnosti na vlogo položaja delovnih ljudi. Slišati je bilo npr. ko delavci nekje lahko presegajo norfno za 200 %, v isti tovarni na drugih delovnih mestih pa jih komaj dosegajo.
Iskrin delegat iz kranjske tovarne Elektiomehanika« tovariš Jaka Vehovec je med drugim dejal: »V podjetju.
kjer delam, je ostalo čez noč brez dela več sto delavcev, ker je reprodukcijski material ležal na carini, vendar ga niso mogli ocariniti ker ni bilo ustreznih predpisov. Težko je razložiti delavcem, zakaj se to dogaja, saj je danes v delovnih organizacijah čedalje bolj prisotna težnja po dobrem gospodarjenj .u Težko je bilo razumeti,, zakaj je treba zaradi takojšne veljavnosti prepozno sprejetih predpisov takoj prekiniti proizvodni proces, delavci pa ostanejo začasno brez dela.« Tudi drugi delegati so posvetih dokaj misli gospodarjenju, ki pa so imeli skoraj isto zaključno poanto: več stalnosti v predpisih!
Občni zbor je oblikoval prve zamisli kako naj bi okrepili vlogo sindikatov. Predlagajo npr. občne zbore sind. podružnic prek delegatskega sistema in to v vseh večjih podjetjih. Proučujejo predlog za ustanovitev centra za izobraževanje sindikalnih delavcev po enotnem programu. Konference, delovni dogovori, posvetovanja in seminarji, pa naj bi bile oblike
dela za okrepitev sind. podružnic.
Po končanem občnem zboru se je novo izvoljeni plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sestal na prvi seji in za novega predsednika izvolil Toneta Kropuška, dosedanjega sekretarja Mestne konference ZKS Maribor.
Iz prikazane razpredelnice je razvidno, da je po plačil- ¡ ndh nalogih sorazmerno dosti kupcev poravnalo svoje obveznosti, da pa so to veči-| ngma manjši kupci, medteriu ko se je pri vseh večjih uspe-i lo šele z izvršbo. Skupno jel torej vnovčenih nad 5,4 mi. lijarde S din. Ce k temu pri. j štejemo še v januarju 1968 vnovčeni izvršbi proti ŽTPS Sarajevo (540 milij. S din in 170 milij. S din, prekoračimo! znesek 6 milijard, kar po-me-l ni, da je nad 75 % vseh.tožba I vnovčenih in je to v postre-1 farmskih razmerah nedvom-i no uspeh. Ko k temu znesku dodamo še vse umaknjene in sporne zadeve vidimo, da je »živih« spisov še za približ-. no 1,2 milijarde S din. Pretežen del odpade tu na izda-j ne a še ne pravnomočne | plačilne naloge (v mesečni decembru je bik) vloženih) 376 tožb v vrednosti skoro I 1 milijarde S dih) in pa nat vložene in še nepotrjene iz- [ vršilne predloge. Omembe vreden je tudi zaključek »ma-l ra tonske« pravde 2 »Rudi ča-i javcem«. Banja Luka, M smol jo začeli v 1. 1966 in koncem j lanskega leta vnovčili skoro I 400 milijonov S din.’
Zaradi prezadolženosti ve-l čine podjetij narašča tudi j število sporov (pravd), ki set suče v okviru cca 12 — 15 E odst. od vloženih tožba (pot številu). Vsi večji kupci zf raznimi ugovori in pritožba-1 mi zavlačujejo hitrejše vnbv-j čevanje, spori postajajo vsej bolj zamotani tako da se od-j delak izterjave v PSO poča-| si spreminja.v pravo odvefct niško' pisarno tako glede obi-j lice kot tudi vsebine posla. [ Angažiranje „ odvétnnfcov-sub-f Statutov po republiških srel diščih se je pokazalo kot ze-1 lo -koristno in pozitivno, saj j se s tem postopek poceni in j hkrati pospeši.
Tudi v letošnjem letu oime-| njeni oddelek ne namerava odstopati od začrtane poti, ampak z rigoroznim in doslednim vtoževanjem in vnov-čenjem zapadlih terjatev še v večji meri pripomoči k znižanju terjatev do kupcev. ;
K-k
Volitve v organe upravljanja so predvidene 22. aprila
Pogoji, ki jih bo potrebno izpolniti pri letošnjih! volitvah, so v glavnem isti, kot lani; sprememba jel le v tem, da je v sestavu nova organizacija, in sicer I Tovarna orodja, Ljubljana, ki bo imela enega člana! v DSZP.	I
Na zborih delovnih ljudi bo podano poročilo ZPj in informacija o delu organov upravljanja po posa-i meznih organizacijah. Kandidatne liste bodo objav-1 ljene v glasilu »Iskra«, prav tako tudi rezultati vo-1. litev. Obrazci ostanejo isti. Posebej je treba pouda-j riti, da morajo biti kandidati vpisani po abecednem* vrstnem redu. Sekretarji organizacij so zadolženi,« da do 16. februarja sporočijo, kateri od članov DS I ZP v njihovih organizacijah, ki jim mandat ostane! do 1.1969, so bili premeščeni v drugo organizacijo vi sestavu ZP ali pa niso več v 'delovnem razmerju.!
ABC
?.
»Elektromehanska« - Kranj
Osebni dohodki v letu 1967
nad povprečjem tovarn Zdru- letu 1965, ko smo se gibali ženega podjetja ISKRA, kar na dnu lestvice vseh primer-je vsekakor uspeh nasproti jav.
2. PREGLED OD PO RAZPONIH (od 180 — 230 opravljenih ur mesečno)
Razponi OD v neto N din
Število delavcev Indeks 1966	1967 1967 : 1966
do 300,—		5	3	60
od 301,— do 400,—		60	22	37
401,— do 500,—		475	167	35
501,— do 600,—		931	549	59
601,— do 700,—		737	822	112
701,— do 800,—		534	659	123
801,— do 1000,—		617	866	140
1001,— do 1200,—		219	434	198
1200,— do 2000,—		122	325	266
nad 2000,—		3	13	453
Iz prikazane tabele je raz-	dočim	je	bilo v	1. 1966
viden precejšen premik števi-	še 65	delavcev. Medtem pa		
la delavcev v posameznih ka-	je bilo	med	letom	posamez-
tegorijah navzgor. Na tak	nih primerov zaslužkov pod			
premik so vplivali večji oseb-	40.000,-	- S din veliko več; ven.		
ni dohodki v letu 1967, ki	dar so	v glavnem		nastopali
izvirajo iz 10% planiranega	le enkratno.		Zanimivo je, da	
povečanja in ugodnega (¿1 je v 88% primerov minimal-torja stimulacije zaradi bolj. nih zaslužkov pri zaposlenih ših poslovnih uspehov tako v starosti od 15 — 25 let. Od tovarne kot posameznih de- tega je moških 28% in 60%
lovnih enot. Na ta premik pa je vplivalo tudi večje preseganje norm, korekture vrednosti delovnih mest delavcev, ki so plačani po
žensk. V višjih starostnih dobah ni mnogo primerov, pa tudi niso zaskrbljujoči, ker se pojavljajo le enkratno. Vzroki so. le v začasnih
su in ne malo močan po- premestitvah ter v zdravstve-rast nadurnega dela. Kljub nem stanju. Pri mlajših de-vsem tem faktorjem porasta lavcih pa so vzroki: priučeva-
V	preteklem letu smo v glavnem obdržali dosedanje osnove in merila za delitev OD. Osebni dohodki so se formirali po delovnih enotah na osnovi dosežene proizvodnje in stroškov. Ugodni poslovni rezultati so omogočali izplačevanje pozitivnih faktorjev stimulacije in formiranje rezervnih skladov OD delovnih enot in rezervnega sklada OD tovarne. Ta oblika nam je omogočala na eni strani izplačilo 100% osnov pri delovni enoti, ki je v obračunskem obdobju dosegla slabši rezultat in na drugi strani izplačilo rezerve pri pozitivnem rezultatu ob koncu leta. Formirano rezevo tovarne pa smo delno koristili za korekcijo vrednosti delovnih mest v juliju preteklega leta.
V	interni delitvi osebnih dohodkov smo poleg dotedanjih oblik uvedli tudi stimulacijo za znižanje zalog razreda 3 in 5 na katero smo vezali poleg nabavne službe tudi gospodarske priprave dela posameznih obratov. Poleg tega pa je bila za nabávno službo uvedena stimulácija na pravočasno nabavo materialov na domačem trgu. Uvedba obeh stimulacij naj bi pripomogla k boljši preskrbi z repromaterialom in znižanju prekomernih zalog. Stimulacija je brez dvoma dala pozitvine rezultate, motnje v proizvodnji so povzročali v glavnem le materiali iz uvoza. Pri zniževanju zalog so so nekatere enote dosegle določene uspehe, v enotah pa kjer se' zaloge niso zniževale, je negativni faktor prizadetim delavcem zniževal osebne dohodke.
1.	GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV
Ugodni poslovni rezultati v preteklem letu so nam omogočili nadaljni porast osebnih dohodkov, Ce vzamemo za merilo povprečni mesečni neto OD na 1 zaposlenega ugotovimo, da smo dosegli v 1966. letu	692.4 N din .
v 1967. letu	809.7 N din'
na zaposlenega ali povečanje za 16.9 %.. .
Porast nominalnega osebne, ga dohodka je vsekakor ugoden in se giblje v povprečju porasta osebnega dohodka industrije v kranjski občini. Po svoji višini je nekoliko
V SARAJEVU BO VELIKA REČ!
V propagandni službi smo izvedeli, da imajo polne roke dela s pripravo nekakšnega »Tedna ISKRE/ v Sarajevu od 27. februarja do 3. marca. Tu bo na 400 m2 prikazan izbor najbistvenejših izdelkov naših tovarn, z demonstracijami nekaterih. Zvrstili se bodo razni seminarji. Na šolah bodo učenci risali in pisali o ISKRI in njenih izdelkih, pel bo slovenski oktet, bosta pa še dva druga koncerta, katerih dohodek bo ISKRA poklonila za izgradnjo cest v BiH. Skratka — te dni bo v Sarajevu ISKRA poskusila vzbuditi vsestransko zanimanje za svoje izdelke. Akcija je dokaj obširna in zares vsestranska, zato je pričakovati, da bo tudi dobro uspela.
O poteku »Tedna Iskre« bomo podrobneje še poročali, saj akcija po svoji zasnovi in pomenu prav gotovo zasluži več kot to današnjo notico.
OD pa še vedno ugotavljamo primere minimalnih OD pri polnem‘delovnem času.
Kot minimalni OD je v preteklem letu veljal v tovarni zaslužek 40.000.— S din neto mesečno.. Iz prikazane tabele je razvidno, da smo v tem razponu imeli v povprečju skozi vse leto 25 delavcev,
nje na delovna mesta, manjše delovne izkušnje in V ne-malih primerih nezrčl odnos do dela in slaba disciplina.
Primere minimalnih zaslužkov stalno spremljajo strokovne službe in svoje zaključ. ke posredujejo delovnim enotam v ukrepanje.
Navedeni OD izvirajo iz rednega dela, dodatkov in nadomestil ter faktorjev stimulacije, ne vsebujejo pa ostalih oblik OD, ki po zakonitih določilih bremene sklad OD.
Prikazani OD so po višini odvisni od kvalifikacijske strukture posamezne delovne enote. Visok % nad povprečjem prikazuje DE Rotacijski stroji, števci, Kinoakustika in Služba kvalitete. Ta porast je odraz spremenjene kvalifikacijske strukture po reorganizaciji tovarne, ko so bili navedenim obratom pridruženi razvojni oddelki, pri. prave dela in GPP. Pri službi kvalitete pa so s prenosom tekočih in končnih kontrol ostala le delovna mesta z višjo kvalifikacijsko strukturo.
Povprečni osebni dohodki v ostalih enotah se gibljejo v odvisnosti od doseganja norm,-nadur, raznih korekcij in v končni fazi predvsem od rezultatov poslovanja posamezne enote. Pri službah pa, ki so vezane na rezultat gibanja proizvodnih enot, pa so v glavnem razlike zaradi korekcije vrednosti delovnih mest.
4.	DELO V PODALJŠANEM
DELOVNEM ČASU
(NADURNO DELO)
Nadurno delo, ki je že vrsto let kazalo tendenco stalnega zniževanja, je v preteklem letu močno porastlo. Tako je opravil povprečno mesečno 1 delavec
v letu 1966	2,9 nadur
v letu 1967 pa 3,4 nadur kar je za 17.2% več.
Medtem, ko je bilo v letu 1966 opravljanjih skupno 143.708 nadur, jih je bilo v letu 1967 kar 175.556 ali za 22 % več in izplačanih za 20.8 % več osebnih dohodkov kot v letu 1966.
Pri dejstvu da smo v preteklem letu imeli registriranih 133.061 čakalnih ur je jasno, da je tak porast nadurnega dela v vzročni zvezi s čakanjem na delo, posebno v prvi polovici meseca, ko zaradi neenakomerne preskrbe z repromateriali pride do zastojev.
Zanimivo je tudi dejstvo, ki iizhatja iz analize nadurnega dela v oktobru 1967, ko je bilo ugotovljeno, da so 2/3 opravljenih nadur naredili delavci, ki so plačani do času in le. 1/3 oni, ki delajo po normi. Čeprav je to prerez le enega meseca pa vseeno kaže na ponovno uveljavljeno težnjo po nadurah. Nasprotno pa pri delavcih po normi v glavnem te težnje ni, ker z ozirom na nizko osnovo in manjšim številom nadur posameznik bistveno ne izbolj-šuie svojega zaslužka.
Na osnovi podanih analiz so v decembru preteklega leta samouDravni organi tovarne sprejefli sklep o lim/ttirauju nadurnega dela, kjer se vse nadure preko postavljenih limitov plačujejo le po obra-čunski osnovi brez dodatka.
Po posameznih delovnih enotah se je nadurno delo gibalo takole:1
(Dalje na 6. strani)
3. POVPREČNI OD PO POSAMEZNIH DELOVNIH ENOTAH
Zap. št.	šifra DE	Povpreč. Delovna enota	NOD posl. 1966	na 1 za-v N din 1967	Index 1967 1966 v % '
i.	10	Produkcija delov	647,62	723,91	111.8
2.	21	Rotacijski stroji	582,08	706,23	121.3
3.	23	števci	550,20	674,37	122.6
4.	24	Kinoakustika	619,28	802,90	129.7
5.	25	A T N	628,52	707,81	112.6
6.	29	Mehanizmi	575,12	614,36	1113
7.	31	Stikala	680,—	773,85	113.6
8.	40	Orodjarna	800,36	942,43	117.8
9.	41	Merilne naprave	787,34	893,39	113,5
10.	42	Vzdrževanje	700,40	827,59	118.1
11.	51	Tehnične službe	801,48	922,62	115.1
12.	52	Služba kvalitete	641,12	851,92	132.9
13.	81	Plan, nabava, prevoz	644,78	784,79	118,1
14.	82	Kadrovska služba	777,22	853,41	109.8
15.	83	Organizac. služba	710,19	816,44	115.0
16.	84	Finačna služba	763,59	3858,72	112.5
17.	90	Skupni stroški	686,96	777,68	113.2
		Tovarna skupaj	661,32	• 755,59	114.3
Razpis
ZP ISKRA Kranj
NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ razpisuje.
naslednja prosta delovna mesta:
1. DVEH UVOZNIH REFERENTOV
2	UVOZNEGA REFERENTA (pripravnik)
3	INCfKORESPONDENTA
4. VIŠJEGA ADMINISTRATORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.
—	višja šolska izobrazba — ekonomska fakulteta I. stopnje ali ustrezna višja šola
—	2 leti ustrezne prakse v gospodarstvu
—	znanje nemškega jezika
pod 2.
.— višja šolska izobrazba — ekonomska fakulteta I. stopnje ali ustrezna višja/šola
—	znanje' nemškega jezika
pod 3.
—	srednja strokovna izobrazba — višja administrativna ali njej ustrezna šola
—	1 leto ustrezne prakse
—	znanje nemškega jezika s poslovno korespondenco
pod 4.
—	srednja strokovna izobrazba — višja administrativna ali ekonomska šola
—	1 leto ustrezne prakse.
Rok za prijavo je 7 dni od dneva objave.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o strokovnosti naj pošljejo kandidati razpisni komisiji Nabavne organizacije Kranj — Oldhamska 2.
llgl||lll|ll|iliill	■ v: • -^v-'i; ’.- v; •;
	
	' - b » *’4
11 lil	¡¡lilllÄÄÄ'
feŠ I ' * MM	Sil m i -»v ;** m \ . ■ J H i 1 1 *'
1 lil ||p| i ¡||Bn	‘. ._ % .
Delovno predsedstvo letnega zborovanja bivših borcev NOV, zaposlenih v PSO
Letno zborovanje veteranov NOB v PSO
8. februarja je bila letna konferenca borcev narodnoosvobodilnega gibanja, na katerem je prek 40 udeležencev poslušalo poročila o delu svoje organizacije v preteklem letu ter si zadalo nove naloge.
Letošnja konferenca bor- ven njega. Tudi tokrat je cev NOB je potekala v zelo prevladalo mišljenje, da ZZB razgibanem vzdušju. Gospo- ne more biti drgapizacija, za-darski položaj PSO, njene prta sama vase in zavzeta iz-perspektive v pogojih refor- ključno jz lastrmmi problemi,” me, vsestransko uveljavlja- iie oziraje še na sredino, v nje samoupravnih načel in' kateri se nahaja. Pravilnost" demokratičnosti v medseboj- in utemeljenost takšnih sta-nili odnosih — to je bila te- Mšč je potrdil tudi direktor meljna misel diskutantov, ki PSO, ki1 še je udeležil kan-so skušali osvetliti vlogo in forence, na kateri pa smo po-
pomen organizacije vojnih 111111111ve^ toyaj?^av v®tera-I	v.-..	nov iz vrst vodečih usluzben-
veteranov v podjetju m ”
Januarska proizvodnja v»Elektromehaniki«
Priprave za letošnjo proizvodnjo so bile temeljite, zato smo pričakovali ugoden start v januarju. Z novimi predpisi o zunanjetrgovinski izmenjavi pa sq se naši upi podrli, saj bi lahko dosegli v mesecu januarju 10% višjo proizvodnjo, če ne hi nastopile težave pri uvozu materiala, .	...
PROIZVODNJA V JANUARJU
DE	Izvrš. . % -
Rotacijski stroji	109,7
Montaža števcev	80,3
Obrat stika!	102,5
Kinoakustika	101,6
Telefonija	103,9
Urni mehanizmi	163,0
Merilne naprave	124,6
Orodjarna	167,9
Produkcija delov	64,5
Vzdrževanje	295,1
Skupaj	98,4
OBRAT »ROTACIJSKI STROJI« je mesečno obveznost po vrednosti sicer dosegel, ni pa izdelal dovolj vrtalnih strojev EVS-06, ki bi jih morali poslati v izvoz. Iz uvoza namreč nismo prejeli plastične mase za ohišje.
OBRAT »ŠTEVCI« je imel največ izpadov. Zaradi prepozne dobave magnetov iz uvoza nam je-lmija-trofazne-ga števca stala več kot en teden. To predstavlja veliko škodo, saj je vse števce možno takoj prodati. Veliko vrednost predstavlja tudi izpad na stikalnih urah, ker nismo imeli dovolj nemirk.
OBRAT »STIKALA« je uspel šele v zadnjih dveh dnevih dovršiti veliko vrednost nedovršene proizvodnje, ki je nastala zato, ker nismo pravočasno - prejeli plastične mase.
OBRAT »KINOAKUSTIKA« še teden dni pred koncem meseca ni imel niti polovico gotovih izdelkov. Po prejemu nekaj kritičnih materialov. In z veliko prizadevnostjo delav-’ cev pa je le uspel, da je bila mesečna vrednost dosežena. Najhujši problem je predstavljal azbestni kabel, mem-
brane za zvočnike in mumetal listi.
OBRAT AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV ima za letošnje leto predvideno zelo visoko povečanje proizvodnje, saj ima dovolj naročil. Proizvodnja v januarju bi bila lahko višja, če nam ne bi primanjkovalo uporovne ' žice, polariziranih relejev, dekadnih relejev in še nekaj ostalega uvoznega materiala. Precej zastojev nam je v januarju povzročilo tudi pomanjkanje plastnih obrat Šentjernej in kondenzatorjev, ki nam jih dobavlja ZZA. Čc bi material dotekal tekoče, bi bila proizvodnja lahko še precej višja.
OBRAT »URNI MEHANIZMI« si je uspel stanje urediti tako, da so bili delavci normalno zaposlena. To jim je uspelo z višjo proizvodnjo števcev pogovorov.. Dokončno še ni rešen problem izdelave delov iz plastike, ven-dal se je stanje precej izboljšalo.
»MERILNE NAPRAVE« imajo naročil dovolj, vendar bo treba še več napora vložiti v raziskavo tržišča, saj vse možnosti še niso izčrpane.
Ostale enote, ki poleg rednega dela izdelujejo sestavne dele za prodajo ali pa izvršujejo usluge, so dosegle predvideno vrednost; razen produkcije delov, kjer so se zmanjšala naročila za izdelavo bakelitnih delov in odlitkov.
V primerjavi z lanskim januarjem smo doseglr ¡povečanj e za skoraj 12 %,' kar je razmeroma dober uspeh, če. upoštevamo težave, s; katerimi . se je bilo treba- boriti; Pripomniti pa je treba, da smo v letu 1967 dosegli 20 % višjo proizvodnjo, kot v letu 1966.
PRIMERJAVA
PROIZVODNJE
(1967 — 1968)
(PO STALNIH CENAH)
Izvrš.
DE	%' S
Obrat stikal	95,6
Kinoakustika	273,7
Telefonija	132,3
Urni mehanizmi	301,9
Merilne naprave	197,8
Orodjarna	186,3
Produkcija	49,7
Vzdrževanje	377,8
Proizvodne usluge	74,1
Skupaj
111,8
Primerjava je izvršena po stalnih cenah. Razmeroma slaib uspeh v januarju nas ne sme razorožiti ampak mora-
mo s toliko večjo šilo nadaljevati delo, da bomo to čiht-prej nadoknadili. Seveda pa ne moremo vseh problemov rešiti sami, saj večkrat presegajo naše moči. Zadevni organi morajo uvideti, da gospodarska moč zavisi od višine proizvodnje, zato je treba storiti vse, da bo le-ta redno tekla, ne pa da jo bodo različni nepremišljeni ukrepi zavirali.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar,-dipl. inž.
Uspela mladinska konferenca ZP »Iskra«
Kranj, 11. februarja — Obisk mladinske letne konference ZP je bil proti pričakovanju zelo dober, saj je od. izvoljenih delegatov pri-
Roiacijski Stroji Montaža števcev
223,0
73,3
Tov. Ivo Triler novi predsednik mladinske organizacije v ZP »Iskra«
sostvovalo 95%. Konference so se udeležili tudi mladinski predstavniki podjetij. RIZ — Zagreb; »Rudi - Čajavec« Banja Luka, El — Niš, »SEVER« — Subotica in »Eirer-goirivest« — Sarajevo.
V soboto dopoldan je zunanje predstavnike .sprejel' gen. ddr. Vladimir Logar na
krajši razgovor. Ogledali so si - tovarno - »Blektromehani-fca« Krama, tovarno električnih merilnih: instrumentov v Otočah. Zvečer so imeli razgovore z našimi mladinskimi predstavniki v po&tnaškem domu na Bledu;
S strani podjetja . »Iskra« so konferenci prisostvovali predsednik: sindikata Franc Hutter, sekretar ZK ZP inž. Peter Tribušom, sekretar komo sn;j e ZB Franc Križnar in sekretar ZP Pavle Gantar.
. Razprava je bila zelo živahna in na višini, mladinci so zelo odprto im z zavzetostjo obravnavali probleme iz svojih, organizacij. V diskusiji so sodelovali tudi vsi zunanji predstavniki; dam. je bil močan poudarek mladinski organizaciji v ZP Iskra.
Ob -koncu .konference so izvolili nov koordinacijski 'komite ZM 'združenega 'pod jetja »Iskra« in petčlansko predsedstvo, • kot operativni organ. Za predsednika je bil izvoljen Tvo Triler, ki je zaposlen v 'razvojnem • oddelku-tovarne električnih merilnih instrumentov .— Otoče. -. Nekaj mnenj iz- referatov in razprave bomo objavili V naslednji številki našega glasila. .
cev PSO.
■ Detajlne j ši pregled kadrov..; iz NOB je pokazal zanimivo dejstvo, da Šteje organizacija ZZB' (aktivni borci,-iniefi' nčraeci in vojind .Ujetniki) v PSO nad 110 članov. Vsak deveti - zaposleni v PSO je na ta ali oni način j>biožil svoj obolus na oltar domovine in socialistične revolucije. To dejstvo bi ne .smejo ostati ne-,-zapažeho pri nadaljnem ob-ravnanju usode ljudi, ki so pustili tudi. lep kos svojega-življenja, v vrstah prodajnih'; delavcev. Izhajajoč; iz . istih dejšiev, da se pred člane ZZB ’ postavlja naloga, da ..se tudi.. Za naprej aktivno zavžeiri.SJS jo . za vse kar je klenega in naprednega,., ne glede na tre-., notni osebni interes. V znaku, takšnih prizadevanj bo. rno-. rala . zastaviti • organizacija . ZZB ves svoj moralni vpliv v to, da se postopna reorganizacija prodaje združenega podjetja izvrši tako, kot ve-. .levajo koristi. . podjetja in družbe.
Vse to bo mogoče doseči : na ta način, da se bodo pri-; padmikd ZZB v bodoče, bolj:, pogosto sestajali in bolj Zavzeto - preverjali - delo posameznih . komisij, ki so jim bile, na. zborovanju, naložene konkretne naloge in program dela Vsekakor .se " ne bo mogoče zadovoljevati s splošnimi konstatacij ami ih čakanjem — do naslednjega občme-3 ga zbora. Na ta način bo v; mnogočem olajšano delo- no-; voizvpljenemu predsedniku Božu. Igliču in podpredšedmt-. ku tov. Francu Mavriču,’ ki . bosta koordinirala delo posameznih komisij in dajala ’ smernice pni izvajanju delovnega programa.
Delovni program in analizo ■ socialnega stanja bivših ude- % ležencev NOB bomo objavili S v eni naslednji številk; »Iskre«, tako da bo vsak član organizacije seznanjen s položajem in nalogami vojnih šj veteranov prodajno servisne'-; organizacije IKRA.
Mirko Ljubič.
DOPISUJTE V ISKRO

mimo; mraz je pa še!
Takšno mnenje in vzdušje vlada v laboratoriju za kratkovalovno tehniko v ZZA. To ¡je skupina desetih 'sodelavcev Zavoda; s povprečno delovno dobo v stroki' okoli. 12 let; povprečna kvalifikacija pa je nekje okoli višje strokovne. Ukvarjajo Se z r’azvojem brezžičnih, zvez, v območju kratkih valov. Mimo temeljnih si sami razvijajo tudi vse pomožne naprave kot so: napajalni vir,, antenske napra-
leta 1958, saj se je v tem času iz njega rodili obrat radijskih zvez, kot predhodnik današnje" tovarne elektronskih naprav. - žal je bilo to rojstvo za laboratorij, ižgle-da, prenaporno, saj je po tem času .. laboratorij začel pešati.
Tovarna je prevzela vso proizvodno silo laboratorija, ni pa bila v stanju pokrivati finančnih potreb močne razvojne skupine, kar je imelo za posledico odhod mnogih
Delo na napravi za daljinsko prilagajanje anten
Primerjanje izdelka z dokumentacijo, namenjeno proizvodnji. Izdelek je ročna radijska postaja za civilne namene
ve "ih 1 merilni pripomočki. Laboratorij obstaja v podobni obliki že od prvih dni bivšega IEV, njegove korenine pa segajo celo prav v obdobje znamenitega ljubljanskega »KRIČAČA« v času okupacije.'
■Svoj doslej največji razcvet je doživel laboratorij okoli
uglednih razvijalcev. Najhuj-šj udarec je doletel laboratorij, ko se je tovarria v Stegnah odtočila prenesti proizvodnjo kratkovalovnih naprav v tovarno v' Horjulu.
S tem so ugasnile obveznosti tovarne do laboratorija; novi proizvajalec — TEI Horjul — pa obveznosti ni mogel
Transistorizirana sprejemnika. »Hamlet« (levo) in SK-15. Prvi je grajen izključno za radio«' amaterje, drugi pa je namenjen profesionalnim potrebam in sodi med najmodernejše sprejemnike svoje kategorije	,
prevzeti, ker je imel preveč: preglavic z uvajanjem neznane proizvodnje.
Takratni nosilec te naloge in vodja laboratorija je nad temi dejstvi obupal in odšel v inozemstvo; Tako se je.
■	laboratorij znašel jeseni leta 1965 brez vodstva in z deficitom vseh 45 milijonov!
Ledena doba je bila tu! Laboratorij je štel 8 mož. Imel je dve precej »rahitični« razvojni nalogi in — deficit. Na samoupravnih organih Zavoda so že stekle debate o razpustitvi laboratorija. Sedaj lahko mirno poudarim, da je' laboratorij štel 8 mož, kajti to so res možje! S Svojo, usodo so se spoprijeli sami. Poiskali so si delo sami in’ pri vodstvu razvojnega sektorja izprosili nalog za to delo — se pravi za razvoj nove, čisto nove, sprejemno-oddaj-ne postaje »CUK.« Je smešno, ■ ampak tudi ne, da- je na na-I logu bila postavljc-na omejitev razvojnih stroškov na 600.000 S din! In odgovor? Preprosto. delati zastonj! Vse popoldneve. in mnoge večere leta 1966 smo delali v laboratoriju brezplačno, z enim samim ciljem: dokazati, da smo sposobni živeti! .
Izdelali smo prototipe, jih ob svojih stroških preskušali ; ..na terenu, sami organizirali demonstracije pri kupcih, iz- . delovali majhne serije in prodajali — sami, celo montirali’1 sami, le dokumente je pisala prodajna služba Zavoda. ..
Po enem letu se že po vsej Jugoslaviji sliši jo signali, na- •
■	ših postaj »CUK«. Gena je 4 krat nižja od konkurenčnih postaj ih vendar imamo nek finančni, uspeh, celo. lastne devize, ker nam je' uspelo nekaterim kupcem prodati aparature za devize, da smo imeli za ieprbmaterial. Pri tem
so nam dekleta v zavodovi’ prodaji krepko 'pomagala in tudi zaupanje' uprave ZZA smo si spet pridobili.
Po enem letu smo že skoraj polovico deficita- odslužili in vzporedno s proizvodnjo smo začeli razvijati' no-vega, docela transistarizira-nega »CUKA« za mobilne objekte, kot so: kamioni, avtobusi, ladje itd. Pa je prišel nov udarec! Prišel je kar po teleksu: »Takoj ustavite proizvodnjo »Čukov« na zahtevo armade — Predstavništvo ISKRE — Beo.gr ad!«
Preden smo izposlovali dovoljenje za plasma do največ skupno 95 kosov, so minili
tovarni, takrat so stroški bi« stveno drugačni.
Iz vsega tega izhaja, da mora tovarna v svojih naložbah za razvoj mnogo previdneje upoštevati tržne možnosti, finančne učinke, z zmogljivostjo’ proizvodnje in ne nazadnje — svoj kadrovski potencial. Pa smo spet tu!
■ Tovarna postavlja svoj pogoj nasproti Zavodu: če hočemo v proizvodni program sprejeti artikle s področja radijskih zvez, mora ZZA odstopiti tovarni strokovnjaka's tega področja, ki naj prevzame vodstvo tehničnega sektorja tovarne, ker je tovarna prisiljena odstopiti svojega
Finalizacija naprave za daljinsko prilagajanje kratkovalovnih anten na antenski kabel določene valovne upornosti
&iara in nova izvedba radiotelefona »čuk«. Stari (levo) dela na kratkih valovih 2—4 MHz, nov> pa na ultra kratkih valovih 34—35 MHz
štirje meseci, brez vsake prodaje! Bilo je spet hudo, toda trg nas je že poznal in prodaja je spet .oživela in delo tovarne v Horjulu se je začelo spet zanimati .za njen razvojni laboratorij, saj je v teku let ostala brez ¡novih, tržno zanimivih artiklov.
Razgovori so stekli, prišlo je do sklenitve pogodb in laboratorij, ki je medtem zrasel na »10 ljudi in eno žensko« je spet dobil upanje na boljšo bodočnost. Nove perspektive pa . so prinesle tudi nove probleme. Tovarna TEI je v sanaciji, kar. pomeni, da nima tiste finančne moči, ki je potrebna za vzdrževanje razvoja. Z druge strani so stroški razvoja, za proizvodnjo v tovarni neprimerno večji kot pa za laboratorijsko proizvodnjo. Laboratorij za svoje potrebe rabi le minimalno dokumentacijo, medtem ko se vse podrobnosti drže v glavah razvijalcev. Morebitne izboljšave ali spremembe je v okviru laboratorija možno takoj realizirati in uvajati spremembe verzij in materialov v teku. proizvodnje same; kadar pa gre za pripravo dokumentačiie. in postopkov za proizvodnjo v
Strokovnjaka PSO iz analog--mh razlogov.
Interes je- seveda obojestranski. Laboratorij, ima-smisel samo, če ima za koga razvijati; tovarna pa lahko uspešno posluje le, če ima dober razvoj in če ima v proizvodnji . kader, ki- je sposoben realizirati dosežke razvoja v proizvodnji. Kjer so. interesi. vsklajeni, so sklepi hitri! — in ..tako je dobil laboratorij novega vodjo; stari pa je odšel v tovarno...
Številčno stanje laboratori- ■ ja. se je spet spremenilo. Spet, šteje laboratorij enega člana manj, toda tokrat ni sam. Z njim so: — Zavod, Tovarna, PSO in tržišče.:To .pa ni.nič , novega! To smo že imeli in to v drugih laboratorijih tudi . imamo. Razlika j'e samo v tem, da se tovarna, njen la-, boratorij v Zavodu in PSO sedaj razumejo in imajo skupen cilj, medtem fco so se mnogi drugi laboratoriji in tovarne med seboj razhajali}
Mar je potrebno,1 da gremo vsi- skozi: tako' trdo šolo, kot je šel ta laboratorij in tovarna v Horjulu, da bomo šele potem zares postali združeno podjetje — pisano z velikimi črkami?	-S-
Ledena doba je
Pogled v laboratorij za kratkovalovno tehniko ZZA
(nadaljevanje z 2. strani) to preostro mejo med dvema planskima letoma smo sicer poizkusili ublažiti z dovoljenimi povprečnimi zalogami, ki bi morale avtomatično izbrisati mejno črto v preskrbi in zagotoviti kontinuiteto v obnavljanju zalog. Toda doslej ¡nismo uspeli niti v tem, da bi vsi oddelki v lastni tovarni, posebno nabavna služba, v popolnosti usvojili to metodo; delno je. to celo razumljivo, saj je celotno naše gospodarstvo dokaj navajeno takega lomljenja procesa, nekakšnega ustavljanja ob koncu leta in mučnega zagona v novo plansko obdobje.
. Tako smo v mesecu januarju zopet napravili občutno vrzel, katero bomo morali mašiti precej časa. Realizacija je bila namreč nasproti dinamiki izvršena le s 76,52 % za celotno tovarno. Nekako izenačena je bila skupina RELEJEV, tako na Savski cesti kot v Dobrepolju, kjer je bila naloga po dinamiki izpolnjena 100 % ne pa po celotnem asortimentu enako. Daleč pa je zaostala skupina SVN, kjer so bile omenjene prehodne težave najvidnejše in kjer smo dosegli le okoli 24 % izpolnitev dinamičnega načrta.
Po posameznih skupinah izdelkov so bili najbolje realizirani stikalni aparati — in
sicer s 155,33 %, ker so bili v tej skupini finalizirani nekateri zaostanki. Toda celotna grupa teh aparatov je udeležena v planu le z majhnim deležem, tako da ni opazno vplivala na skupni rezultat. V skupini industrijskih elektronskih naprav, ki je s svojim deležem v. celoti bolj odločilna, pa smo dosegli komaj 25,31 % predvidene zadolžitve. Tudi v najmočnejši skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav je rezultat realizacije za domače tržišče le 76,92 %, toda če temu prištejemo po dinamiki neplanirano, vendar realizirano prodzvodnj-o za izvoz, nam ta rezultat edino popravi. Ker pa niso bili- v celoti izpolnjeni tudi načrti za rezervne dele in usluge, ker smo dosegli indeks 70,48 %, je končni rezultat dokaj nezadovoljiv in z njim — kljub nekaterim težavam izven naše proizvodne organizacije, ne moremo biti zadovoljni.
Predvidevanja za mesec februar sicer že kažejo neprimerno ugodnejšo sliko, vendar bo tudi tukaj potrebno napeti vse sile, najprej skočiti, potem pa reči »hop«.
Toda iz letošnjega januarja se dokončno le moramo vsi skupaj nekaj naučiti. In da na del teh vprašanj pokažem,
Osebni dohodki v letu 1967
[Nadaljevanje s 3. strani) Si- NAZIV fra DE, DE OBRATA	cb ► 22, s *2 v) no os \o 'O >o a\ O . « S S E" G) «J Q G Ure BOD wre Znesek		1 N. O rt > g 3 o <*» c/j N< ry rt *—< ca S ■ “S ■p >o o\ . (8 a 0”° C Indeics »■83 1967 o g— Q ’’s p, 1966 o u rt Ure Znesek *9661967				
10 Prod. d.	18.421	111.465	22.823	127.995	1.7	2.0	117.6
21 Rot. str.	997	5.337	2,357	14.405	1.6	3.8	237.5
23 štev.	6.239	33.849	6.801	35.750	1.4	1.3	92.9
24 Kinoak.	1.803	13.266	5.816	44.915	2.1	4.4	209.5
25 ATN	46.840	321.855	70.930	475.680	3.7	5.1	137.8
29 Mehan.	4.864	27.346	1.615	10.828	1.4	0.7	50.0
31 Stik.	10.403	67.643	9.957	70.081	3.6	2.8	77.8
40 Orod.	14.948	120.730	19.618	160.894	4.7	5.6	JlO.l
41 Mer. n.	7.570	70.483	7.364	69.763	4.4	5.6	127.3
42 Vzdr.	8.189	60.167	7.577	54.444	2.5	2.3	92.0
51 Teh. sl.	2.551	20.265	4.195	28.399	1.5	2.6	173.3
52 Sl. kval.	2.273	16.202	59	449	1.1	0.2	18.2
81 Pl. nab. pr. 9.535		69.849	8.474	57.775	6.5	5.7	87.7
82 Kadr. sL	4.372	24.709	2.580	16.625	4.2	4.6	109.5
83. Org. sl.	3.483	23.227	2.963	20.387	4.2	5.5	130.9
84 Fin. sl.	942	7.159	1.036	7.909	4.2	1.5	35.7
90 Sk. str.	278	2.436	1.391	9.861	0.9	2.6	288.9
Tovarna	143.708	995.938 175.556		1.206.160	2.9	3.4	117.2
je bdi moj osnovni nameni
V prvi vrsti se moramo naučiti, da bomo vse mejne črte trendu proizvodnje (pa tudi trendu v sprejemanju zakonov) do maksimuma ublažili ,če ne v-celoti odstranili. Sprejem naročil, priprava priozvodnje, naročanje in preskrba z gradivi, izdelava v proizvodnji in odprema izdelkov — skratka celotno blagovno in finančno poslovanje tovarne mora potekati brez prelomov, lomov in zarez, posebno tistih, ki jih sami umetno povzročamo s planskim rezanjem na dekado, mesec, tromesečje in leto. S tem nočem trditi, da te vnaprej fiksirane tcčke pri ugotavljanju dejanskega stanja in odnosa do začrtane peti niso potrebne -— nasprotno — to so usta-terih lahko ugotovimo, kjer 1 jena in ugodne pozicije s ka-smo in kam gremo. Ne smejo pa to ostati še nadalje brezmiselne točke kulminaci-je našega napora, po katerih naj sledi blagodejne in samozadovoljna deprisija.
Ta zahteva se postavlja pred nas posebno sedaj, ko vse. bolj in bolj stopamo iz administrativnega gospodarjenja v obdobje tržnih zakonitosti, ko je gibčnost, prilagodljivost in stalna prodornost postala eden od osnovnih velelnikov uspešnega poslovnega uspeha. V teh pogojih je vsak zastoj še korak nazaj! Vsem, ki o tem razmišljajo, ki iščejo ustrezne rešitve in ki so jo končno tudi dolžni določiti-in uzakoniti —' ter v gospodarstvu oživeti, pač ne more in ne sme biti vseeno, če je vsak januar zastoj, oziroma korak zaostanka.
L.
»Na prepihu so organizacijske spremembe v Ih
(Nadaljevanje s 1. strani)
boljšo in učinkovitejšo razporeditvijo razpoložljivih zmogljivosti, ne pa s tem, da jih razbijamo.
Nedopustno poenostavljen prikaz teženj, ki so osnova sedanjih predlogov za' reorganizacijo, je zato upravičeno vzbudil negodovanja v kolektivu PŠO. Kot vsi drugi, je tudi kolektiv PSO v zadnjih letiš, navzlic najbrž neizbežnim napakam, zvesto služil interesom združenega podjetja Iskra. Dejstva, da se je v zadnjem obdobju izvozna realizacija povečala za 4-krat, domača za 2-lkrat, prevzem finančnih bremen s strani PSO pa je omogočil vsaj minimalno stopnjo likvidnosti podjetja, jasno pričajo o prispevku kolektiva PSO k razvoju podjetja v preteklih letih in tudi na obstoj Iskre kot integriranega podjetja. Nesporno je, da se PSO ves ta čas ¡ni zapiral v krog svojih ozkih interesov, niti na prodajo predvsem tistega, kar obeta ¡največji dohodek, temveč se je mnogokrat tudi v nasprotju s svojimi ožjimi interesi angažiral za reševanje problemov celotnega podjetja.
Sodimo, da je osnovni smisel predloga organizacijskih sprememb v smiselnem združevanju naših tovarn v mnogo močnejše, za tržne rizike manj občutljive organizacije. Prav- to združevanje pa je nujen smiselni predpogoj za prerazporeditev tržnih funkcij ZP. Funkcio-
nalno decentralizacijo operativnih funkcij, ki jo zajema »Predlog«, pa mora spremljati ustrezna povezava tistih dejavnosti, ki zagotavljajo kompaktno in prožno formiranje ter izvajanje poslovne politike. celotnega ZP. Edina druga pot vodi v še mnogo manj komphktno poslovno združenje, ki bi imelo še manjše .možnosti za enoten nastop na tržišču in zagotavljanje kar največje poslovne varnosti vseh organizacij ZP, tega pa si kolektivi v ZP že zaradi dosedanjih izkušenj prav gotovo ne žele.
Skratka:	za ustvaritev
kompaktnejšega podjetja, ki bo prožno in enotno v poslovnih odločitvah, ne pa brezmočno ob srečanjih z bolje organiziranimi konkurenti doma in na tujem, so potrebne trdne vezi, te pa lahko poleg tesne povezave skupnih funkcij podjetja lahko zagotovi predvsem ustrezen mehanizem finančnih odnosov, o katerem pa sporni članek molči.
Takšne so težnje in želje kolektiva PSO, doseči pa jih je mogoče samo s strokovno in konstruktivno obravnavo v kakršno se je kolektiv PSO že vključil. Površnosti in netočnosti., kakršne najdemo v navedenem članku, na katerega smo se . oglasili, pa gotovo me vodijo v ■ to smej:.
Predsednik DS PSO
Predsednik UO PSO
Predsednik sind. PSO
Sekretar ZK PSO
če izvzamemo enoto skupnih stroškov, kjer so se pojavile nadure nekaterih delavcev iz drugih enot, beležijo največji porast v proizvodnih enotah tiste, ki so imele v preteklem letu priključene razvojne oddelke (Kinoaku-stika). Pri Rotacijskih strojih in Produkciji je nadurno delo porastlo predvsem v proizvodnji, dočim je v ATN velik porast nadurnega dela predvsem v režijskih oddelkih.
V Tehničnih službah je nadurno delo porastlo v zvezi z izdelavo kalkulacij, šifriranja, delno pa tudi zaradi
obsežnejšega dela v kopirni-ci. Od ostalih služb kaže večji porast tudi Organizacija in sicer zaradi obsežnejših del v Računskem centru.
Samoupravni organi v delovnih enotah so le v redkih izjemah obravnavali problematiko nadur. Posledica tega je, da se nekje za nadurnim delom skrivajo razna pogodbena dela. Radki niso tudi primeri, ko delavec opravi mesečno 100 ali več nadur. Do vseh teh primerov v preteklem letu nismo bili dovolj kritični in rezultat tega je bil v marsikateri enoti slabši faktor stimulacije.
Potreba za vodenjem izvira iz dolgega razdobja otroštva in mladosti, v katerem je vsak odvisen deset ali dvajset let od starejših oseb. Ni treba, da bi otrokom ugajalo vmešavanje odraslih v njihove želje. Navzlic temu pa.jih navajajo na to, da iščejo pri odraslih osebah navodila in dovoljenja. V teku razvoja še skoraj vsakdo uči ubogati, ne pa tudi voditi.
Čeravno ljudje cenijo svojo neodvisnost, ko se osamosvojijo, niso tako neodvisni, kot se jim dozdeva. Vzgajani so pod absolutno vladavino svojih staršev in učiteljev in imajo v sebi tisto, kar imenujejo včasih »kompleks avtoritete«. Motiv slediti nekomu, ki je boljši od nas, je v nas globoko vsajen zaradi navade. Nadljudi, ni; vendar pa si ljudje domišljajo, da obstajajo in iščejo nekoga, ki ima pooblastilo, da jih vodi in da skrbi zanje.
Ta zelo razširjena navada »iti za nekom« omogoča obstoj diktatorjev in gangsterskih vodij. Gangster in diktator se kažeta v vzvišenem sijaju, pri čemer združujejo na ta način moč, ki izvira od občudovanja herojev, s kontrolo, ki jo imajo nad svojimi privrženci.
Večina ljudi postane zaradi svojih zgodnjih izkušenj privrženec nekoga. Manjši del pa se obrača v nasprotni smeri. Pri njih sta opazna sovraštvo in svojeglavost. Otroci nekaterih staršev z lastnostmi tiranov, ostanejo podložni vse svoje življenje, medtem ko napravi druge tiranija ljudi z visokim krvnim pritiskom ali upornike.
Kot uporniki se ljudje dušijo od odvratnosti nasproti ukazovanju. Sposobni so povzročiti veliko več razdora, kot pa bi lahko sodili po njihovem številu. Nekateri od njih kažejo svoje so-' vražno stališče nasproti avtoriteti na ta način, da postanejo »borci proti policajem«, s čemer se rešijo visokega krvnega pritiska. Najbolj jih veseli tedaj, če se lahko spopadejo s kakšnim predstavnikom zakona. Drugi se raje spopadajo s preddelavci ali s kakšnim drugim vodilnim uslužbencem namesto s policajem.
Včasih se borijo uporniki proti avtoriteti prikrito, namesto da bi delali to odkrito. Zavirajo proizvodnjo, namenoma razmetavajo material in za-grenjujejo življenje šefu, kolikor je v njihovi moči.
(Po Laird: Praktična psihologija).
S
z ZBORA DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV V HORJULU
Zadovoljivi rezultati ukrepov za sanacijo tovarne vodijo k boljšemu gospodarjenju
Še vedno nekaj nerešenih problemov v tovarni, vendar ne manjka resne volje za rešitev tudi le-teh
V petek. 9. t. m. so imeli v tovarni elektronskih merilnih . instrumentov v Horjulu zbor delovnega, kolektiva, katerega edina točka dnevnega reda je bilo poročilo predsednika, odbora začasne uprave,,:.tov.. Stanislava Pavlina o dosedanjih rezultatih ukrepov za sanacijo tovarne. Poročilo je bilo izčrpno, ¡kljub temu pa je žal sprožilo le skromno razpravo članov delovnega kolektiva, kdr. vsekakor zlasti sedaj, ko se tovarna počasi, sicer pa vztrajno rešuje iz svojih težav, nikakor ni na mestu in bi bilo od strani kolektiva pričakovati več pripomb, pobud in koristnih predlogov.
Ena izmed pomembnih halog odbora' ¡začasne uprave v tovarni v Horjulu od imenovanja sem je bila med drugim tudi ta, naj bi z vsestranskim, prizadevanjem dosegli predvsem to, da preteklega leta ‘tovarna ne bi zaključila s poslovno izgubo tretje stopnje. Kot v;se kaže, je bila ta naloga zadovoljivo opravljena in s tem 'dana osnova za nadaljnjo sanacijo, ki pa do popolnega uspeha prav gotovo ne bo lahka in bo terjala še mnogo naporov, pa tudi samih notranjih sprememb. ’
dede na sodelovanje tovarne s PSO ih ZZA se že kažejo določene izboljšave v odnosih, kar Je tudi osnova za optimistična pričakovanja v pogledu nadaljnje sanacije tovarne. PSO j e, sicer ob dodatnih rabatih.že uspela vsaj delno znižati zaloge izdelkov te tovarne, v tovari pa upajo, da bo nova pogodba zajela ustrezno rešitev .tudi nekate-
I *	«p»
rib, doslej problematičnih točk, ki so po svoje kalile medsebojne odnose, j
Tudi v odnosih med tovarno in ZZA se je že marsikaj spremenilo na bolje, seveda pa bo treba še-naprej razvijati te odnose v obojestransko korist, v interesu obeh strani pa se zlasti boriti za obvezno izpolnjevanje rokov, kar edino je jamstvo, da se bo prodaja lahko uspešneje lotevala plasmana izdelkov horjulske tovarne. Se posebno pomembno je tu vprašanje analize tržišča, od česar je in še. bo vsak dan bolj odvisna proizvodnja, ker bodo prav tržne, analize slej ko prej morale biti tisti regulator, 'ki bo usmerjal proizvodnjo.
V korist tako izboljšanju medsebojnih odnosov, kakor tudi samega nadaljnjega poslovanja je. bilo prav gotovo formiranje skupine strokovnjakov az tovarne v okviru PSO, katerih stimulacija je indirektno odvisna od rezultata, tovarne. Tudi se že kažejo ugodnejše posledice tega ukrepa, ki po svoje prav tako vodi k sanaciji tovarne.
Delovni kolektiv 'tovarne v Horjulu ima za letos planirano vrednost proizvodnje v višini 1,6 milijarde starih dinarjev in se je: te dokaj'obsežne naloge lotil z vso resnostjo. Pri tem so na zboru kolektiva ugotovili, da bo proizvodni rezultat v februarju precej boljši od.januarskega, saj bodo, če ne bo nepredvidenih težav ta mesec nadoknadili tudi del zaostanka iz januarja. Kar je pri tem še bolj. razveseljivo je to, .da letošnja proizvodnja
Posnetek iz končne kontrole ploščic za CDC v horjulski tovarni
y celoti sledi položaju in zahtevam tržišča, kar seveda preprečuje kopičenje zalog gotovih . izdelkov in odpira večje možnosti za tekočo prodajo.
Viden delež v proizvodnem programu so ploščice za ameriškega kooperanta GDC, v tovarni pa si precej obetajo tudi od del, ki jih bodo'izvajali na osnovi pred nedavnim podpisane kooperacijske pogodbe s. firmo Berckermann iz Zahodne Nemčije. Seveda iščejo še nadaljnje možnosti za-mednarodno delitev dela, ker tudi ta pot vodi k hitrejši sanaciji in uspešnejšemu, nadaljnjemu gospodarjenju tovarne" pri čemer veliko “prispeva novo formirana prodajna skupina -v PSO.
Za CDC so doslej izdelovali že. kar visoke serije 11 različnih tipov ploščic. Ker pa . je bila ■ kakovost le-teh za CDC ustrezajoča, se je njihov asortiment, povečal že na 25 tipov, prav tako pa vse kaže, da bodo morali v prihodnje podvojiti dosedanje serije,, tolikšno je povpraševanje po njihovih ploščicah. V ta namen so si- delno sami že pripravili nekaj opreme, ■ nekaj pa si jo bodo nabavili iz lastnih virov in to jim bo omogočilo povečanje tega dela proizvodnje.
Omembe vredno pri naporih za čim prejšnjo sanacijo tovarne je tudi.to, da so se z uspehom lotili tudi sanacije notranje kadrovske politike, nadaljevali pa jo bodo, ker je videti, da je v tem problemu tudi precej možnosti za izboljšanje gospodarskega položaja tovarne.
Da gredo'stvari v Horjulu počasi ha bolje, kažejo tudi osebni dohodki.' V zadnjih štirih mesecih je ob izrednih naporih uspelo priti do 100 °/o osebnih dohodkov, vendar so le-ti nasproti'sedanjim v naših tovarnah še vedno poprečno za okrog 30 % manjši, saj so osnovani na pravilniku o OD še iz leta 1965 (pred reformo!). Tako dosegajo tudi odločno najnižji povprečni OD v vsej Iskri. Imajo sicer nov pravilnik, ki so ga v precejšnji meri vskladili z ostalimi - tovarnami, vendar je treba pri. tem ustvariti večjo realizacijo, da bodo lahko začeli OD izplačevati po njem.
Trenutno je v tovarni zaposlenih 305 delavcev. Pri tem. je razveseljiva ugotovitev, da se je v preteklem obdobju že vidno izboljšalo razmerje
. med režijskim in proizvodnim delom, čemur pa bodo še nadalje posvečali vso pozornost v .želji, da bi dosegli kar najbolj ugodno Tazmerje in s tem pogoje za ekonomičnejše poslovanje.
Vse torej kaže, da so bili dosedanji ukrepi in prizadevanja v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, utemeljeni in koristni, saj se :v-marsičem :že kažejo znaki vidnega izboljševanja. Seveda pa bodo v to smer morali dosledno težiti še nadalje in čim prej obračunati
z vsemi tistimi notranjimi ih drugimi slabostmi in pomanjkljivostmi, ki še zavirajo uspešnejše gospodarjenja tovarne.
Ce vzamemo dosedanja ukrepanje kot učinkovito in njegove posledice kot ugodne, tedaj z zaupanjem lahko delovni kolektiv v Horjulu zre v svojo prihodnjost in v lepše dni, kar pa mu tudi želimo spričo prizadevanj, da bi se čim prej izkopal iz težav, ki so v kolektivu zanetile dovolj malodušja in skrbi.-	—C —
Izmet predstavlja za tovarno obratno škodo
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
Prekomeren izmet, ki ga je prav v zadnjem času precej, včasih resno ogroža normalno proizvodnjo. Niso redki primeri, da se, zaradi zelo majhnega polizdelka, ki ni prišel skozi produkcijo, povzroči zastoj v montaži. Iz tega sledi, da poleg materialne škode, ki je nastala z. izmetom,, raste škoda v montaži z neizpolnitvijo planske obveze.
Ker se to le prepogosto dogaja, je bil pred dvema letoma sprejet sklep UO v Elek-tromehaniki, da primere, kjer vrednost izmeta presega deset tisoč novih dinarjeiv, obravnava komisija za obratno škodo.
Vsak izdelek je več ali manj kontroliran že pri stroju od strani leteče kontrole, nato pa še od končne kontrole. Poleg tega obstajajo tudi avtokontrolorji, kjer delavec sam kontrolira svoje delo. Včasih tudi to ne zaleže. Brez dvoma je tak pojav želo škodljiv, za tovarno, kot tudi za posameznika.
Razlogi za to so različni in so največkrat osebnega značaja. Prevelika odstopanja od podanih toleranc so pari obdelavi izdelkov nekaj vsakdanjega. Zelo pogosto .se dogaja, da material, ki je bil nabavljen, ne ustreza zahtevam ali pa je bil zamenjan v skladišču pri izdajanju v obdelavo, V takem primeru se pokaže površnost skladiščne službe šele tedaj, ko so polizdelki že na termični ali galvanski obdelavi, včasih pa se pokaže napaka, ko je artikel že izgotovljen.
Niso redki primeri, da določeni deli izdelka ostajajo v skladiščih, ker je bila lan-sirana v proizvodnjo prevelika seri ja. ali pa je bilo izdanega iž skladišča preveč materiala. V vsakem primem je škoda neizogibna, posebno še
pri posebnih naročilih, kjer je število finalnih izdelkov omejeno.
Oblike izmeta bi lahko še naštevali, vendar bi več koristila dejanja, s katerimi bi poskušali izmet zmanjševati. To naj bi veljalo za vse direktne krivce, kakor tudi za pristojne službe.
Običajno smo navajeni govoriti »kdor dela, ta greši«. To je v ineki meri res, vendar nam’ analiza vzrokov pokaže napake takega značaja, da ni dvoma o malomarnosti.
Pomanjkanje čuta odgovornosti; se najbolj zrcali v iz-metnem skladišču, kjer imamo včasih možnost gledati dokaj neuporabnih polizdelkov.
Navedena dejstva nam kažejo senčno stran naših .navad, ki nam ne delajo časti. Z nekaj več vestnosti in prizadevnosti bi bil zagotovljen uspeh o minimalnem izmetu, kajti zaradi posredovanja komisije za obratno škodo nastaja včasih neprijetno vzdušje.
Šk
Kratke
vesti
OGLEDNO
PRIKAZOVANJE 8 mm
PROJEKTORJA ISKRA je ponudila filiala ISKRA, Zagreb, organizatorjem I. festivala družinskih in drugih. 8 min filmov. Mimo tega bo« do prikazali tudi projekcijo »Super 8« . filmov, tudi Z ISKRA projektorji. Kot eno od nagrad udeležencem festivala bo naše podjetje podarilo enega od dveh projektorjev, s katerimi se bo vršilo d emongtriranj e njihovo ga funkcioniranja.
Veleslalom v Otočah
Sindikalna podružnica tovarne v Otočah je letos prvič priredila bolj »uradno« tekmovanje naše tova'rne'' v:'veleslalomu, ki je obenem veljalo tudi za izbiro tekmovalcev, ki 'bodo sodelovali na letošnjih zimsko-športnih igrah ISKRE v Kranj siri gori.
Lepo ure jemo smučišče in tudi progo za veleslalom v Podnartu so nam pripravili, prizadevni člani smučarskega kluba Podnart, žal se je od prijavljenih tekmovalcev na startu pojavila komaj polovica, tako da je bilo tekmovanje precej okrnjeno. V' razredu članov do 35 let je zato tekmovalo samo deset članov našega kolektiva, v razredu članov nad 35 let iin pa v ženskem razredu pa samo po eden.
Ker je proga za veleslalom v Podnartu malo kratka (samo 300 m z višinsko razliko 60 m), so jo tekmovalci prevozili po dvakrat.
Rezultati tekmovanja: člani do 35 let: 1. Triler Ivo 0,38.8, 2. Zaplotnik Edo 0,40.4, 3. Pogačnik Zdravko 0,40.6, 4. Vovk Jože 0,42.9, 5. Guzelj Ivo 0,46.1, 6. Jelovčan Jože 0,47.7
Lotrič. Miro, Vidic Miro in Šušteršič Roman so bili v prvem teku diskvalificiran.
člani nad 35 let: 1. Tišler | Viktor 0,43.9.
članice: Edina tekmovalka Sitar Jelka je bila v drugem teku diskvalificirana.
U. J.
»štab« tekmovanja, ki je dobro opravil svoje delo
ŽIVAHNE PRIPRAVE NA LETOŠNJE
VI. ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ISKRE
Ljubljana, 13. 2. 1968 — Danes se je sestala komisija za šport pri sindikalnem odboru ZP, na kateri so 'se pogovorili o pripravah na letošnje VI. zimsko športne igre.
Kot smo že poročali, je organizator letošnjih iger sindikalna podružnica tovarne »Elementi«.
Z današnjega sestanka smo izvedeli, da se je doslej za tekmovanje v veleslalomu prijavilo že nad 220 smučarjev in smučark iz naših tovarn in enot, kar je dokaz,, da so vsakoletne športne igre ISKRE postale zelo priljubljene. Tekmovanje v veleslalomu bo v Kranjski gori 2. marca dopoldne, po pravilih, ki so že ustaljena, prav tako pa bodo nastopajoči kot navadno, razdeljeni v ustrezne razrede. Bolj natančno pa bodo letos preverjali smučarje po biltenu Smučarske zveze Slovenije, kajti, kdor je pri SZS, registriran v kateremkoli tekmovalnem razredu, bo moral nastopiti v Kranjski gori v tekmovalnem in ne II. razredu. S tem bodo odpadli vsakoletni problemi okrog tega. Žrebanje startnih številk bo 22. t. m. ob 12. uri v Domu sindikatov v Ljubljani. Razen nagrad so predvidena tudi priznanja in kolajne za najboljše v posameznem razredu,
- V nekaterih tovarnah se smučarji z veliko vnemo pripravljajo na 2: marec, prav tako pa ponekod za ta dan organizirajo izlet članom kolektiva na ogled tekem.
Skratka -- tudi Ietos.se obeta zanimiva manifestacija naših športnikov, zato bi bilo želeti, da bi nas bilo 2. marca v Kranjski gori čimveč!
Nastopajoči pred tekmovanjem
Naši šahisti v sindikalnem ekipnemprvenstvuLjubljane
Ze v prejšnji številki smo poročali o dokaj uspešnem udejstvovanju šahistov ZZA
■	in tovarne električnih aparatov v sindikalnem ekipnem prvenstvu Ljubljane. Zadnjič smo poročali o rezultatih v posamezni ligi po drugem kolu tega prvenstva. Danes poročamo o dosežkih šahistov v III.'kolu s tem, da dodajamo vest, da v drugi ligi tega sindikalnega prvenstva sodeluje tudi ekipa, šahistov
• iz naše tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pr-žanu.
V prvi ligi sindikalnega ekipnega prvenstva Ljubljane je v 3. kolu ekipa Zavoda za avtomatizacijo v postavi: K-e-rec, Petrič, Florjančič, Slokan, Kumše, Jeric premagala ekipo Elektroprojekta. in sicer z rezultatom 4,5:1,5 točk. S tem ekipa ZZA skupno z ekipo Litostroja deli prvo mesto z 12,5 točkami.
V drugi ligi . je ekipa šahistov tovarne AVTOMATIKA v tretjem kolu igrala neodločeno 3:3 s šahovsko ekipo GP GRADIS in se glede na rezultata \v - prejšnjih dveh kolih uvrstila na 6:, mesto s skupno 5,5 točkami.
■	Tretje kolo v III. sindikalni ligi je prva ekipa 'šahistov naše tovarne APARATI končala z zmago nad šahisti tovarne KOLINSKA z rezultatom 3:2 in eno prekinjeno partijo, s tem pa se je po dosedanjih rezultatih ta. ekipa v svoji ligi uvrstila na
drugo mesto z 10 točkami in eno prekinjeno partijo.
V četrti ligi sodeluje tudi druga ekipa šahistov iz tovarne APARATI. Le-ta je v tretjem kolu imela za nasprotnike šahiste gostince, ki so v tem kolu slavili popolno zmago nad našimi šahisti.
-ar-
»APARATI« LJUBLJANA
Šahovski
forzoturnir
V	tovarni električnih aparatov v Ljubljani je bil 9.
2.	1968 šahovski' brzoturnir. Udeležba je bila zelo slaba — samo 9 igralcev. Turnirja se je udeležilo tako malo -igralcev predvsem zaradi že velike aktivnosti igralcev na šahovskem moštvenem prvenstvu Ljubljane in ker je bil istega dne zelo zanimiv TV spored iz Grenobla. Kljub temu je bil turnir zelo zanimiv, saj so se ga udeležili skoraj vsi,močnejši šahisti tovarne. Končni vrstni red je bil naslednji: 1 Daniel Černe 8 točk;. 2. Inž. Pavle Sešek 6;
3.	Bogdan Brezigar 5,5; 4. inž. Drago Škrbine 4,5 točk itd.
V	marcu bo odbor šahovske sekcije, organiziral ponovni šahovski brzoturnir, na kar že sedaj opozarjamo vse šahiste "tovarne električnih aparatov,
Bogdan Brezigar
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame
CECILIJE JENKO se isikrano zahvaljujem sodelavcem . v obratu »Merilno naprave« tovarne , »Elektro-mehanika« Kranj za izraze sožalja in poklan j emii venec. Tončka Podmenik z družino
ZAHVALA
Ob smrti drage mame ANE VEHOVEC se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in mojim sodelavcem za podarjene .Verice, izraze .sožalja, in spremstvo na njeni zadnji poti.
Ančka Vehovec
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
MARJANE SUŠNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu »Produkcija« tovarne »Elektrome-hanika« Kranj, za izraze sožalja in poklonjeni venec."
Martin Sušnik
Dopisujte v »Iskro!«
UPRAVA POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRA — KRANJ
PUSTNI ‘ PLES
v počitniškem domu na,Bledu v soboto, 24.2,1968 ob 19. uri
— Rezervacija	28 N din
— Prenočišče	10 N din Maske zaželjene
Prijave in rezervacije sprejema Uprava počitniške skupnosti Iskra — Kranj — tel. 21-948.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji:-»CP Gorenjski tisk- Kranj
I