Poštnina plačana v gotovini Cena 3 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUAN11933/34 Poljska kri Premijera 2. aprila 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO H. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR I T • LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 OPERA ŠTEVILKA 15 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 2. aprila 1934 Oskar Nedbal: »Poljska kri“ »Poljska kri« je tipična dunajska opereta. Po glasbeni vrednosti jo lahko vzporejamo z deli operetnih klasikov Johanna Straufia, Millockerja in Suppeja. Če pa primerjamo »Poljsko kri« s katerokoli sodobno opereto, posebno še s produkti Abrahamovega peresa, se nam prikaže precejšnja razlika. Nedbal ima v sebi okus distingviranega salona, Abraham pa je že ves prežet barskega in varietetnega ozračja. Tudi če bi primerjal tehnično znanje drugega z drugim, bi odnesel palmo Oskar Nedbal. Sredstva, s katerimi je šel skladatelj »Poljske kri« na delo v lahkem žanru, niso nikjer banalna, odurna in pod ceno. Vzemimo za primero samo uvodno mazurko, oba velika valčka, vse tri zaključne aktovne točke ali začetek tretjega dejanja; vse so briljantno instrumentirane, brez nepotrebne navlake, oblikovno sijajno uravnovešene, po invenciji pa sadovi polnokrvnega glasbenika. Poleg Straufiovega »Netopirja« je »Poljska kri« brez dvoma najboljše delo te vrste. Preživela bo marsikatero Kal-manovo in Abrahamovo opereto, čeprav je konjunktura vsaj trenutno bolj naklonjena obema madžarskima skladateljema. »Poljska kri« ni bila kakor večina sodobnih operet samo sezonski uspeh, temveč ji je uspeh ostal zvest nepretrgoma od prve uprizoritve 1. 1913 pa do danes. Polnih dvajset let je ta opereta repertoarna. Tekst in glasba se izpolnjujeta v učinkovit teater lahke vrste. Prezreti ne smemo libreta, ki je v tej vrsti umetnosti nadpovprečen. Z običajnimi šablonskimi operetnimi libreti, ki so iz preračunjenosti nagačeni z erotičnimi dražljaji in opolzkimi dovtipi, nima nič sorodnega in podobnega. Temeljna ideja operete sloni celo na etičnih podstavkih, ki so bele vrane v sorodnih delih: junakinja ozdravi s pridnim delom, propadajoče gospodarstvo lahkomišljenega poljskega plemiča in mu pokaže pravo pot do trajnega blagostanja in sreče. Z zdravim 1 razumom in naturnim nagonom spreobrne lahkoživega plemiča ter mu vcepi veselje do dela in smiselnega življenja. Sodobna opereta ni več komedija z glasbo, temveč popolni čutni dražljaj brez vsakih umetniških ambicij, zato bo »Poljska kri« tokrat še bolj dobrodošla kakor pred dvajsetimi leti. Libreto sta napisala Leo Stein in Rusinja Evgenija Spero. * Oskar Nedbal je bil po rodu iz Tabora, rojen L 1874. Praški konservatorij je absolviral 1. 1892., kjer je bil Dvorakov učenec. Med njegove vrstnike spadata češka skladatelja Novak in Suk. Poslednji je bil z Nedbalom med glavnimi ustanovitelji znamenitega Češkega kvarteta, v katerem igra Suk še vedno drugo violino, Nedbal pa je več let igral violo, dokler ni zapustil kvarteta in se posvetil dirigentskemu poklicu. Po odhodu iz Češkega kvarteta je deloval več let na Dunaju, kjer je bil prvi dirigent dunajskega »Tonkiinstler orkestra« in nekaj časa tudi dunajske »Volksopere«. (Po odhodu Aleksandra Zemlinskega v Prago.) Bivanje na Dunaju ga je nekoliko odtujilo češkemu nacionalnemu življenju, kar so mu zlasti nasprotniki radi očitali, pa čeprav je na Dunaju mnogo in častno propagiral češko glasbo. Z Dunaja je delal turneje po raznih evropskih mestih in povsod žel kot dirigent velike uspehe. Ko je bil v Ljubljani, je pripovedoval, da je imel pod svojo taktirko nad 150 različnih orkestrov. Po prevratu je deloval Nedbal eno sezono kot dirigent romunske kraljice Marije v Bukarešti, nato pa se zopet tesneje zbližal s svojim narodom, vendar mu ni uspelo, da bi bil zavzel v Pragi mesto, ki bi ustrezalo njegovim gledališkim kvalitetam in slovesu njegovega imena. Naj večje uspehe je dosegel v tujini. Leta 1923. so mu poverili vodstvo bratislavskega gledališča, ki je prešlo eno leto pred njegovo -tragično smrtjo pod njegovo upravo. Nedbalovo udejstvovanje v Bratislavi je brez dvoma zelo povzdignilo višino in sloves bratislavskega gledališča in koristilo razmahu glasbenega življenja v tem mestu. Podjeten in agilen, kakor je bil, je napravil s tem gledališčem enomesečno gostovanje v Pragi, da bi ga uveljavil v prestolnici in da bi mu finančno opomogel. Uspeh je bil prav nasproten. Gostovanje je bilo močno deficitno in ker je bil osebno odgovoren za primanjkljaj in ni našel pri oblastih podpore in kritja, ga je ta skrb živčno popolnoma zlomila. Vzrok njegove tragične smrti v Zagrebu 24. decembra 1930. je najbrž treba iskati v tem neuspelem gostovanju bratislavske opere. 2 Kot skladatelj si je Oskar Nedbal pridobil vec znatnejših uspehov. V svojih prvih skladbah (Orkestralni scherzo, suita »Z minulvch dob«, sonata za gosli i. dr.) se je uvedel kot duhovit eklektik. Leta 1902. je nastala njegova pantomima »Hloupy Hon-za«, s katero je dosegel znaten uspeh. Nekoliko let pozneje je prišel na oder njegov popularni balet »Z pohadky do pohadky« (Od bajke do bajke), ki je bil izvajan, po prevratu velikokrat tudi v Ljubljani. S »Princeso Hiacinto« in »Andersenom« ni imel vec tolikšnega uspeha. Največjo popularnost pa je dosegel z opereto »Poljska kri«, s katero je postal znan po vsej Evropi. Z naslednjimi dvemi operetami (»Sramežljiva Barbara« in »Trgatev«) ni mogel prekositi uspeha »Poljske krvi«. Po teh operetnih uspehih in neuspehih se je vrnil spet k resnejši glasbi. Napisal je komično opero »Sedlak Jakub« (prva vprizo-ritev je bila 1. 1922 v Brnu), ki pa ni imela posebnega uspeha. Tako je Oskar Nedbal hodil med uspehi in neuspehi, dokler ga ni prehitela še prav v sredi dela tragična smrt v Zagrebu, kamor je prišel dirigirat svojo pantomimo »Hloupy Honaa«. Pred leti smo Nedbala videli tudi v Ljubljani, kjer je dirigiral stoto predstavo »Prodane neveste«, in ostal v spominu kot dirigent svetovnega formata vsem, ki so prišli k predstavi in imeli priliko občudovati njegovo pramuzikalno nrav. Razno Prihodnje novitete v operi: Opera pripravlja Leoš Janačkovo delo »Katja Kabanova«, ki je poleg »Jenufe« najboljše dramatsko delo znamenitega češkega skladatelja. Pred par leti je bila vprizorjena z velikim uspehom tudi v Berlinu. Vsebina opere je vzeta po drami ruskega pisatelja Ostrovskega: »Nevihta«. Naslovno vlogo bo kreirala ga o. Zl. Gjungjenac. Vzporedno s tem delom se študira tudi B. Smetanova slavnostna opera »Libuša«, ki se je doslej izvajala samo na Češkem za slavnostne prilike. Letos je prvič prestopila meje Češkoslovaške. Pred kratkim je bila z velikim uspehom izvajana v Zagrebu, v aprilu pa bo prišla prvič na slovenski oder. Naslovno vlogo Libuše bo pela ga. V. Thierry-Kavčnikova. £ Nove opere. V Pragi je bila prošli mesec krstna vprizoritev nove modeme češke opere »Janošik«. Avtor Karl Haba (brat Alojzija Habe, propagatorja četrttonskega sistema). Janošik je znani slovaški borec za svobodo in socialne pravice svojeg naroda. Libreto je napisal Antonin Klašterski. Kritika je sprejela delo z deljenimi čustvi. * Znani nemški moderni skladatelj Paul Hindemith, kateremu niso Hitlerjevci preveč naklonjeni, je dokončal svojo novo opero »Slikar Matija«. Opera ima za snov tragično usodo slikarja Matija Griinevvalda. Znano še ni, kje in kedaj bo krstna vprizoritev tega dela. Pravkar bojujejo peresni boj za in proti Hindemithu, ki se je zameril tudi s tem, da je pred leti parodiral narodno pesem »Princ Evgen« in se tako »pregrešil napram svetinjam Nemškega naroda«, poleg tega pa komponira atonalno, disonance pa so produkt židovskega špekulativnega duha in niso v bistvu nemške glasbe. Za gledališča je dosedaj napisal sledeča dela: enodejanke »Nuš-Nuši«, »Sancta Suzana«, »Morilec žena«, skeč »Tja in nazaj«, pantomima »Demon« in celo večerno opero »Cardillac«. * V Rimu je bila premiera nove italijanske opere »Plamen«, delo znanega skladatelja Ottorina Respighija. Tekst za to opero je napisal Claudio Guastalla. Rimska kritika je bila z delom izredno zadovoljna. * V zapuščini skladatelja priljubljenih pesmi in romantičnih klavirskih skladb Adolfa Jensena so našli opero »Turandot«, ki je baje velike glasbeno-dramatske vrednosti. Pozabljeno opero, za katero je napravil že pred več desetletji klavirski izvleček W. Kienzl, bodo sedaj izvajali prvič v radiju, pozneje pa na nekaterih nemških odrih. O Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - TiBkarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. til RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI cAirnivKo /TOT^čt Parfumerija Uran, Ljubljana Kaj Je lepota, katera osvaia> °čara smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do mogočnih kron, pres'olov? Lepota je najkrasncjSa cvetlica, s katero more mati priroda obdariti Ženo, V ati re sveta dolž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Khko se neguje, vzgajata divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izprrite z mlačno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegljiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. POLJSK l KRI Opereta v treh dejanjih. Spis«' 11 Stein. Uglasbil Oskar Nedbal. Dirigent: M. Polič. Pan Jan Zareraba, poljski plemenitaš . . . Helena, njegova hči.............................. Grof Boleslav Baranjski.......................... Bronio pl. Popiel, njegov prijatelj .... Vanda Kvasinjskaja, plesalka varšavske opere Jadviga Pavlova, njena mati...................... D. Zupan Št. Poličeva J. Gostič B. Peček N. Španova M. Kogejev« Plesni gostje, plemiči, kmetsko lj Prvo dejanje se vrši v Varšavi pred pustom na poljskem j slcega »Krasnovola«. — Tretje dej* Kožuh ge. Španove je posodil« plemiči, prijatelji grofa Baranjskega Pl. Mirski Pl. Gorski Pl. Volenjski Pl. Senovič Gospa pl. Drigulska.................. Kontesa Jozia Napolska . . Vlastek, v službi pri Baranjskem D1 ^ekle, godci, rubežna komisija, lakaji Režiser: P. Goloviii. S. Magolič A. Drmota M. Simončič J. Rus J. Jeromova K. Strniševa A. Sekula t)rug° dejanje par dni pozneje na *am v poznem poletju istega leta. lJazHosti tvrdka Rott, Mestni trg. posestvu grofa Baranj- Blagajna se odpre ob pol 20 iv1 >b 20. Dodatni lozm » Din 22 Din 42- Balkon i 140'— 140‘— 160'— Konec ob 23. Parter: Sedeži I. vrste II. - III. vr«te . IV.-VI. . , VII.-IX. „ . X. . XI. Lota Lože v parterja . I. red« 1 - 5 . 6-9 . . Predpisana taksa za P$' t i* vračunana v cenah’ Galerija: Sedeži I. vrste II. III. IV .. V. Stojišče Dijaško stojišče ■ . . Din 14-- * • »1 13- ... (| 13- * * * . »f 10 — • • • tl 10- ... 3-- 7- o pr««i|firana — . - -.»»esuan« v %«311011: VSTOPNICE se dobivalo v predprodaji pri gledališki •*** ®**nem gledališču od 10. do pol 1. od 3. do S. ure cuxaiyuo /tol««* Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 'h ure zjutraj Pivo - Izbrana vina Topla in mrzla jedila RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. O. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju