Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. C/. — sekcife xa dravsko banovino v Cfublfani
f—	I . „V__J-	Dr/kCIlA/zi//	Uredništva trn mprmval Ljuhljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pieem na sprejemamo. Izhaja vzak četrtek. Naročnina letna
EÜ J^MCSeCna P M MM. %J%JU	= 60 din za inozemstva »O din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list . članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek poseie. PoŠt. ček. rač. 11.3S3. Telefon 4586
Še o izvenšolskem delu
V	predzadnjem »Učiteljskem tovarišu« smo predvsem ugotovili, da je učiteljsko izvenšolsko delo nujno potrebno, ker predstavlja vzmet narodnega napredka na vseh gospodarskih in kulturnih popriščih. Vse stremljenje slovenske učiteljske organizacije je šlo v zadnjih letih za tem, da postavi težišče tega dela na nevtralno, zgolj občo narodno podlago, daleč od vsakega partizanskega partikularizma.
Na ta način misli služiti slovensko učiteljstvo prav tam, kjer se strankarsko usmerjeni javni delavci ne lotijo dela, ker jim leži preveč od rok vsakdanjih političnih interesov. Poleg tega pa zahteva tako delo sistematične usmerjenosti in trajnega neutrudlji-vega napora, kar vse more samo tak prosvetni delavec, ki ne hlasta po političnih učinkih.
Tako délo zmore, če naj postane res splošno narodno in brez postranskih, bodisi političnih, bodisi osebnih smotrov, samo učiteljstvo. Zato si lastimo učitelji pravico, biti zaslišani in upoštevani povsod in vsak čas, ko gre za polaganje temeljev in metod splošnega ljudskega izobraževalnega dela.
Noben drug stan ne živi v tako živem in trajnem stiku z ljudstvom kakor učiteljski. Vsak dan prinaša učitelju pri njegovem šolskem delu nove poglede in temeljitejša spoznanja v življenje našega naroda. Vsa ta spoznanja iz šolskih učilnic si učitelj pri svojem izvenšolskem delu še obogati in poglobi.
V	zadnjih dveh letih je prešlo mnogo učiteljev k sistematičnemu proučevanju razmer, v katerih živi slovenski otrok. Prvi rezultati tega dela, ki so že sedaj javnosti na razpolago, nam razgrinjajo dovolj žalostno sliko gospodarskega stanja v Sloveniji.
V	sedanji politični atmosferi in razvojni možnosti postanejo ta dejstva lahko usodnega pomena za vso našo bodočnost. Če kdaj koli, je oficialno stališče slovenske učiteljske organizacije glede izvenšolskega dela danes ne samo edino pravilno, ampak kategoričen imperativ sedanjega našega položaja. Vse strankarske koristi in strasti morajo potihniti v trenutku, ki zahteva nujno trdne izgraditve gospodarskih in kulturnih osnov našega naroda.
Po našem trdnem in nad vsak dvom vzvišenem rodoljubnem prepričanju je mogoče doseči zadovoljive uspehe za eksistenco in konkurenčno silo našega naroda le tedaj, če se združijo vsi resnični domoljubi v enotnem prizadevanju, izvesti širokopotezno asanacijo zlasti našega podeželja. Kar se do sedaj posameznikom in poedinim društvom ni posrečilo, to bo mogoče doseči z združeno dobro voljo in sistematičnim delom vseh pozitivnih javnih delavcev.
Naj pa dostavimo takoj ob tej priliki, da po našem mnenju tudi taka združena sila vseh intelektualcev ne bo zadostovala, ako se ne opuste dosedanje individualistične metode javnega dela ter se ne uvede nov, času in potrebam primernejši način tega dela.
Brez najaktivnejšega sodelovanja čim večjega števila domačinov ter celotnega javnega mnenja toliko moškega kot ženskega dela kraja si ne moremo po vseh dosedanjih izkušnjah niti predstavljati več takih uspehov, ki bi jamčili za naš naroden napredek, za vseobjemajočo ljudsko organizacijo, totalitarno prežeto z zavestjo imperativa sedanjosti in z voljo afirmirati se kljub vsem težavam in nevarnostim.
Jasno je torej na prvi pogled, da dosedanje metode vseh javnih kulturnih delavcev — ne izvzemši tudi slovenskega učiteljstva — ne bodo mogle doseči tega najvišjega cilja totalitarne strnjenosti slovenskega življa.
Nujno bo treba prelomiti z dosedanjo prakso javnega dela ter se oprijeti za nove cilje novih metod.
Osnova te nove metode bi se izrazila mogoče najprimerneje z geslom: osredotočeno delo vseh javnih delavcev v koncentrirani enotni organizaciji posameznih krajev ali okolišev na podlagi centralnega krajevnega gospodarsko - kulturnega problema ob največji samodelavnosti združenega vaškega občestva. Če motrimo bodoče naše izvenšolsko delo s tega stališča, nam ne bo težko spoznati, da dosedanje metode niso vodile k enotni usmerjenosti in aktivnosti slovenskega življa niti v najosnovnejših življenjskih in eksistenčnih vprašanjih, marveč so kvarno atomizirale in celo postavljale v nevaren antagonizem narodne sile, ki bi jih bilo sicer treba združiti k skupnemu naporu.
Delo večine naših raznovrstnih društev ni šlo za koncentracijo ljudskih energij, ampak je predstavljalo prej medsebojno tekmovanje za ideološko skupljanje in duhovno ločitev naroda in to tudi na tistih terenih, ki v današnjem položaju ne prenesejo brez splošne narodne škode takega ločevanja.
Kljub temu, da nismo slepi tudi za potrebe duhovne in ideološke vzgoje ter organizacije našega naroda, nam morajo biti eksistenčni pogoji naroda danes najnujnejše in prvenstvene naloge javnega dela. Najprej je
Sodelovanje JUU v odboru Unije za zaščito vaških otrok
Glavna skupščina Unije dece — govor predsednika JUU Ivana Dimnika o sodelovanju pri zaščiti vaških otrok
VSEBINA:
V	nedeljo 26. marca, je bila v Beogradu glavna skupščina Unije za zaščito dece. Tej skupščini je prisostvovala tudi Nj, kr. Vis. kneginja Olga, ki so jo prisotni delegati navdušeno in prisrčno pozdravili. Med prisotnimi so bili tudi: minister za socialno' politiko in narodno zdravje g. Miloje Rajakovič; zastopnik Nj. Sv. patriarha episkop g. Serafin; vrhovni rabin g. dr. Alkalaj; senator g. To-mič, upravnik mesta Beograda g. Simonovič.
Pri skupščinskem delu so sodelovali delegati vseh sekcij Unije kakor tudi včlanjena društva iz vse države.
Skupščino je otvorila predsednica ga. Nada Spasič.
S skupščine sta bili poslani pozdravni brzojavki: Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji.
Nj. kr. Vis. kneginja Olga je prisostvovala čitanju poročil o delu v preteklem poslovnem letu, a ob 11. uri je zapustila skupščino, ponovno burno pozdravljena od vseh prisotnih.
Po poročilu o delu in računih in po poročilu nadzornega odbora in predlogu proračuna se je razvila razprava. Prvi je govoril predsednik Jugoslovenskega učiteljskega u-druženja tov. Ivan Dimnik.
Govor predsednika JUU Ivana Dimnika:
V	letnem poročilu Unije za zaščito dece je omenjena tudi akcija za socialno in zdravstveno zaščito vaških otrok, ki spada — kakor je rečeno, v delokrog prihodnje delovne periode. Kot zastopnik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja najtopleje pozdravljam to akcijo in zamisel v imenu vsega ljudskošol-skega učiteljstva kraljevine Jugoslavije, ki je zelo zainteresirano na tem problemu in si iskreno želi, da se nekaj v tem pravcu ukrene.
Nikdo ne občuti to potrebo in ne razume važnosti »ženevske deklaracije o pravicah otrok«, — ki je natisnjena v letnem poročilu Unije — bolj kot učiteljstvo narodnih šol, ki vsak dan gleda pred seboj lačne, slabo oblečene in nepreskrbljene otroke, ki bodo v najbližji bodočnosti postali odrasli državljani in osnovni temelj države — naša živa domovina Jugoslavija in naša nacionalna bodočnost. Da je temu tako, se vidi iz sledečega:
Jugoslovensko učiteljsko udruženje je na glavni skupščini 22., 23. in 24. avgusta 1935. v Sarajevu stavilo v program, ki je vseboval v deklaraciji o smeri stanovske politike JUU v pogledu zaščite otrok sledeče naloge: Kulturno prosvetno in socialno stremljenje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete bo uspelo, ako se zagotovi:
Svoboda otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. Iz tega razloga je potrebno, da se v šoli izvedejo sledeči principi: Pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroke, obvezno osemletno šolanje brez olajšav, izvedba splošne in strokovne izobrazbe in vzgoje o sodob-n/ijh pedagoških načelih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo, socialno zdravstvena zaščita in skrb za otroke, brezplačno šolanje in preskrbovanje otrok s šolskimi po-treščinami.
Na glavni skupščini JUU v Sarajevu so se še posebej živo zanimali za aktualne probleme zaščite otrok učitelji podeželskih ljudskih šol. Oni so iznašali težko stanje, v katerem se nahajajo vaški otroci, zato je skupščina na njihovo zahtevo sprejela v svoji resoluciji sledeče konstatacije v prilog zaščite otrok:
Veliko število naših šolskih otrok nima zadostne in pravilne prehrane kakor tudi ne mnogih šolskih potrebščin, neobhodnih za pravilno in nemoteno izvajanje pouka.
Mnogi današnji šolski otroci se prekomerno uporabljajo za fizična dela, kar zelo otežkoča in večkrat po vsem onemogoča uspešno delo v šoli.
Današnja socialno zdravstvena zaščita otrok je nezadostna.
Današnji šolski sistem ovira večjo otrokovo svobodo v šoli in otežkoča pravilen raz-
treba živeti, nato šele filozofirati. Na splošnih narodnih: gospodarskih, kulturnih in moralnih razvalinah se ne more zgraditi nikako ideološko občestvo. To spoznanje mora pomagati vsem kulturnim javnim delavcem, da z najvišjim samozatajevanjem pristopijo k tolerantnemu sodelovanju na vseh onih toriščih, ki pomenijo življenjsko podlago narodnega obstanka.
Najbližja bodočnost bo pokazala, ali smo si v svesti te svoje najsvetejše in najnujnejše naloge, ali razumemo zgodovinski moment ter se zavedamo, kaj zahteva od nas naše ljudstvo v tem brezprimerno resnem razdobju, v katerega nas je postavila usoda.
voj vseh duševnih in fizičnih otrokovih sposobnosti.
O vprašanju zaščite otrok in o delu za to zaščito je razpravljal tudi glavni odbor JUU 1937., ko je v svojem komunikeju naglasil sledeče:
»V mnogih krajih naše domovine živijo šolski otroci v zelo težkih gmotnih razmerah, in je zaradi tega pouk pri takih otrocih brezuspešen. Zaradi tega apelira glavni odbor JUU na vse odločujoče činiteije, da temu važnemu otroškemu vprašanju posvetijo polno razumevanje, ker skrb za te otroke ne sme biti usmiljenje nego dolžnost vsega naroda in države.«
Delo za zaščito vaških otrok je že ukoreninjeno v učiteljskih vrstah. V tem pogledu je mlajša generacija idealnih učiteljev in učiteljic že započela z resnim delom. Zbrala se je v zadrugi »Vuk Karadžič« v Beogradu, »Ivan Filipovič« v Zagrebu in v »Učiteljskem pokretu« sekcije JUU v Ljubljani ter poleg ostalih nalog sprejela nase tudi proučevanje vaških otrok, njihovih sposobnosti in socialnih razmer, v katerih se razvijajo in živijo.
Posebno aktivnost so pokazale tudi učiteljice ljudskih šol, ki zahtevajo snovanje svojih lastnih odsekov v okviru edinic JUU, da tam delujejo na specialnih vprašanjih, ki tan-girajo učiteljico kot ženo, a v prvo vrsto teh vprašanj spada gotovo tudi problem otroka.
Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev že praktično delujejo v tej smeri.
Vsi ti delavci bodo gotovo dobra opora akciji Jugoslovanske unije za zaščito dece pri delu za zaščito vaških otrok.
Glavna uprava JUU je s posebnim veseljem sprejela iniciativo Jugoslovanske unije za zaščito dece, da se kot član Unije še tesneje poveže pri tem. delu z Jugoslovanskim ženskim savezom, Savezom zdravstvenih zadrug v Jugoslaviji v skupni odbor Unije, ki bo imel še posebno nalogo, skrb za zaščito vaških otrok. Da bi podpirali akcijo Unije, obravnava JUU problem zaščite otrok v svoji jubilejni izdaji »Pedagoška Jugoslavija«, posvečeni 20-letnici naše države.
Za propagando med učiteljstvom in za pobudo za delo je izdalo JUU ob priliki današnje skupščine Jugoslovanske unije za zaščito dece knjigo »Nekoliko istina o socialnoj zaštiti dece u Jugoslaviji« kot 8. zvezek svoje »Pedagoške biblioteke« — da tudi s tem podpre akcijo Jugoslovanske unije za zaščito dece pri delu za vaške otroke.
V imenu jugoslovanskega učiteljstva in JUU najtopleje pozdravljam to akcijo Jugoslovanske unije za zaščito dece in izjavljam, da bo učiteljstvo iz popolnega nacionalnega in človečanskega prepričanja to akcijo brez rezerve in z vsemi silami podprlo, da se izvrši visoka naloga Jugoslovanske unije za zaščito otrok.
Prisotni so izjavo predsednika JUU toplo pozdravili.
Še o izvenšolskem delu.
Sodelovanje JUU v odboru Unije za zaščito vaških otrok.
§ 263.
Socialna samopomoč državnih in banovin-skih uslužbencev.
Sloga slovenske inteligence.
Pripombe k novim učnim načrtom.
Naše šolstvo in prosveta.
UČITELJSKI POKRET: Naše učiteljstvo in »Prosveta«.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Učiteljska tiskarna. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Govorili so še gg. Ambrožič, prof. medicinske fakultete; gdč. Atanackovič v imenu Jugoslovanskega ženskega saveza; Mili Ra-kovič v imenu Udruženja učiteljev za defekt-no deco in drugi.
Resolucija.
Na skupščini je bila sprejeta tudi sledeča resolucija:
1.	Glavna letna skupščina Jugoslovanske unije za zaščito dece ratificira sklepe II. balkanskega kongresa za zaščito dece, jih sprejema kot svoj delovni program, v kolikor se nanašajo na zaščito vaških otrok in na formiranje medicinsko socialnega osebja za zaščito otrok.
2.	Glavna letna skupščina Jugoslovanske unije za zaščito dece pozdravlja odlok kraljevske vlade, narodne skupščine in senata kraljevine Jugoslavije, da se sprejme uredba z zakonsko močjo o zaščiti narodnega naraščaja, ki naj obsega celokupno zdravstveno, moralno in splošno neposredno in posredno socialno zaščito otrok pred in po rojstvu, zaščito mater, družine in zaščito mladine. Glavna letna skupščina Unije prosi kraljevsko vlado in g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da se čim večja pažnja posveča vprašanju zaščite vseh socialno in zdravstveno ogroženih otrok, mestnih in vaških, in zahteva, da v odbor za izdelavo načrta uredbe o zaščiti otrok pridejo tudi zastopniki Jugoslovanske unije za zaščito dece, ki je ideološki osrednji forum koordinirane akcije države, samoupravnih teles, strokovnih organizacij in privatne iniciative.
3.	Glavna letna skupščina Unije prosi kraljevsko vlado in narodno predstavništvo, da se finančna osnova za zaščito otrok zagotovi na socialno pravični in učinkoviti osnovi potom posebnega progresivnega davka za zaščito otrok, od katerega pa naj bo oproščen neobhoden minimum za življenje.
Volitev odbora.
Na koncu se je prešlo k volitvi novega odbora. Ves stari odbor je ostal v popolni sestavi. Izvršila se je le izvolitev enega člana, ki je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen g. Ivan Dimnik, predsednik JUU.
§ 263.
V finančnem zakonu za 1. 1939./40., ki je > bil sprejet v narodni skupščini, je ukinjen § 263., ki pravi »Civilni državni uslužbenci, kakor tudi uslužbenci državnih prometnih naprav, ki bodo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, napredovali ali bodo postavljeni v zvanje višje skupine in s tem pridobili višje prejemke, ostanejo eno leto ob prejemkih, ki so spojeni s skupino, ki so jo do tega dne imeli. To velja tudi za zvišbe njih osnovne plače in stanarine, kakor tudi za periodične poviške. Rok enega leta se šteje za vsakega teh prejemkov posebej od dne, ko uslužbenec prvič potem, ko je stopil ta zakon v veljavo, pridobi povišek dotičnega prejemka.«
§ 263. je torej ukinjen in z njim enoletni (12mesečni rok) čakanja na višje prejemke. V veljavi pa ostane § 134., ki določa, da se še nadalje steka v pokojninski sklad »prvome-sečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju«. K temu členu moramo prišteti še čl. 2. § 30., ki pravi »Ob imenovanju, odnosno napredovanju v višjo skupino, kakor tudi ob prejemanju periodičnega poviška ter imenovanju pripravnika za uradnika, začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca.«
Te odredbe moramo še vedno jemati v obzir. To se pravi, da pripadajo učitelju višji prejemki šele od naslednjega prvega, n. pr. če napreduje uradnik 4. ali 18. marca, mu teko višji prejemki od 1. aprila. Prvomesečna razlika gre po odredbah čl. 134. v pokojninski sklad (v našem primeru prvomesečna razlika za april) ter prejme dejanski višje prejemke šele 1. maja. (Po prejšnjem § 263. bi prejel višje prejemke šele 1. maja 1940.!) Čakalna doba je torej 1 mesec.
Vsekakor je z ukinitvijo § 263. uradni-štvo na boljšem, ker je odpravljen tisti nesrečni enoletni rok čakanja na višje in priznane prejemke. Ne vemo še, kako se bo tolmačila ukinitev § 263. ter so to sedaj še samo ugibanja. Vsekakor se bo ta odredba tikala vseh napredovanj, ki bodo izvršena po 1. aprilu 1939., in najbrž tudi tistih, ki so bila izvršena pred 1. aprilom. Če je nekdo napredoval 15. septembra 1938., bi prejel višje prejemke po odredbah § 263. 1. novembra 1939. Z ukinitvijo omenjenega paragrafa bodo najbrž tudi za ta primer veljale le odredbe § 134.
Upamo, da bomo prav kmalu deležni blagoslova ukinitve § 263., t. j. da bodo napredovali prav vsi, ki so izpolnili pogoje. Posebno še vsi oni, ki čakajo že mesece in leta na višjo skupino. Kakšno je dejansko stanje glede napredovanj, sem opisal v članku »Redno napredovanje učiteljstva«. Na ta način bo vsaj deloma omiljeno težko gmotno stanje učiteljstva in uradništva. Naša želja je, da se izmenja tudi § 49. zakona o uradnikih, ki pravi »uradnik more napredovati na izpraznjeno mesto, če je prebil v X. in IX. najmanj po štiri leta, v VIII., VII., VI. pa tri efektivna leta« v toliko, da »mora« napredovati, čim je izpolnil v X. in IX. štiri, v VIII., VII., VI. pa tri efektivna leta. V bodoče redno napredovanje ne bi smelo biti več predmet debat in člankov.
Vlada je z ukinitvijo § 263. pokazala razumevanje za težave uradniških napredovanj. Prepričani smo, da bo zamujena napredovanja tudi res v izdatni meri izvršila. In potem mora rešiti še zadnje, prav za prav prvo in najvažnejše uradniško vprašan je _— zvišanje prejemkov v skladu z življenjskim standardom.	—a—
KONFEKCIJA PAULIN
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 1
nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek Aktivnim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo
Socialna samopomoč državnih in banovinsicih uslužbencev
Podporno društvo državnih in banovin-skih uslužbencev dravske banovine, v katerem je včlanjenih tudi večje število učiteljev in učiteljic, je imelo v nedeljo, 26. t. m., v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani svoj deveti redni občni zbor. Poleg članov iz Ljubljane so se ga udeležili tudi društveni poverjeniki iz Celja, Trbovelj, Jesenic in Lesc.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Dolžan Janko, ki je po uvodnem pozdravu in po konstituiranju občnega zbora poudarjal važnost te dobrodelne socialne ustanove, ki ima svoj posmrtni in bolniški sklad. Iz posmrtnega sklada daje društvo svojcem umrlih članov posmrtnine do zneska 5000 din. Bolniški sklad pa nudi brezplačne zdravniške ordinacije, brezplačno dobavo zdravil, podpore v svrho zdravljenja in podpore siromašnim članicam porodnicam. Posebne ugodnosti nudi društvo s tem, da dovoljuje društvenim članom posojila.
Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal g. Markič Viktor, je razvidno, da je v posmrtnem skladu vpisanih 1548 članov in članic. Od teh je v bolniškem skladu včlanjenih 967. V minulem letu je umrlo 12 članov oz. članic. Njihov spomin so zborovalci primerno počastili. Društveni odbor je v nekaj nujnih, izrednih in vsega upoštevanja vrednih primerih uspešno posredoval pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za popoln popust stroškov zdravljenja v zdravilišču v Dobrni in za plačilo stroškov zdravljenja na kliniki v Zagrebu. Med letom je društveni odbor sprejel tudi 5 novih zdravnikov bolniškega sklada.
Blagajnik g. Bischof Viktor je podal izčrpno sliko letnega računa. Za ordinacije zdravnikov je bilo izdanih 2010 nakaznic, za lekarne pa 1848, skupno torej 3858 nakaznic.
Honorarji zdravnikov so znašali 72.000 din, stroški za zdravila pa 92.000 din. Za podpore v bolezni in za porodniške podpore je bilo izplačanih 7100 din. Na posmrtninah je v 1. 1938. izplačalo društvo 60.000 din. Posojil je podelilo društvo članom v 1. 1938. za 573.000 din. Celokupno društveno premoženje znaša 965.000 din in je za 91.700 din večje od prejšnjega leta.
V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Zajec Albin, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlagal, da občni zbor izreče odboru razrešnico s pohvalo. Občni zbor je predlog soglasno sprejel.
Pri dopolnilnih volitvah sta bila blagajnik g. Bischof Viktor in podpredsednik g. Lokar Anton, ki jima je potekla funkcijska doba, soglasno vnovič izvoljena. Prav tako tudi oba namestnika g. Pogačar Valentin in g. Mavro-vič Matija, ter oba pregledovalca računov g. Zajec Albin in g. Cesnik Mirko.
Občni zbor je osvojil predlog odbora, da se tistim, ki javijo svoj pristop v društvo najpozneje do 30. junija 1939., dovoli znižana pristopnina po 40 din, izrednim članom (otroci od 5. do 21. leta starosti) pa po 10 din, ter da je vstop v društvo mogoč le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti.
Na predlog društvenega odbora je občni zbor tudi sklenil, da bo 27. aprila letos izredni občni zbor društva z dnevnim redom: Sprememba društvenih pravil in sprememba čl. 26. pravilnika bolniškega sklada.
Občni zbor, ki je izzvenel v najlepši harmoniji in slogi, je zaključil g. predsednik z zatrdilom, da bo društvo slej ko prej vztrajno delovalo dalje v pravcu medsebojne solidarne pomoči članstva.
čija (n. pr. šolski okoliš, domača vas, fara i. si.); 3. š. 1.: širša domačija (običajno domača zemljepisna enota, kakor Slov. gorice, Pohorje, Mislinjska dolina i. si.); 4. š. 1.: Ožja domovina (za nas Slovenija); 5. š. 1.: širša domovina (Jugoslavija); 6. š. 1.: Naš prostor v Evropi (s posebnim ozirom na naše sose-
de); 7. š. L: Človeštvo v borbi za srečo in napredek; 8. š. 1.: Država in državljani. Te
letne vodilne ideje bi vezale celotno snov v enoto, hkrati bi vodile učence od konkretnih domačijskih prilik vedno dalje; zadnje leto pa bi se izvršila končna poglobitev v korist pristne državljanske vzgoje.
Sloga slovenske Inteligence
Živimo v dobi razkroja, v dobi, ki postaja za Slovane usodna. Tedni, ki smo jih preživeli, so nam znak, da stabilizacija v svetu le ni takšna, kakršno so si miru želeči narodi polnih dvajset let predstavljali. V tem vseskozi grozečem nemiru, ki Hči miru pred viharjem, je treba trdnih živcev. V tem času ima učitelj •— in še posebno slovenski učitelj — prav posebno nalogo vršiti svoje poslanstvo do konsolidacije naših domačih razmer, da bomo pripravljeni strnjeno in samozavestno pričakali dogodke.
Ko so ljubljanski akademiki podali izjavo, da začasno prekinejo med sa'bo z vsemi nepotrebnimi trenji, je slovenska kulturna javnost vzela to izjavo z zadoščenjem na znanje. Lepo je to! Čeprav se človeku vsiljuje misel, čemu so bila sploh vsa ta trenja skozi dvajset let, in kaj ima narod danes od vsega slovenskega »bojevitega« življenja, v katerem smo »reševali« svetovne idejne in gospodarske veleprobleme, nas takle uspeh ob dvanajsti uri kljub vsemu iskreno razveseli, ker nam kaže pot, ki vodi do naše rešitve. Važno pa je, da se v tem trenutku spomnimo vsega gorja, ki ga je rodila slovenska politična razcepljenost — ne toliko razcepljenost kmetskega ali delavskega ljudstva, ki je bilo za skupnost vedno in ob vsaki priliki dovzetno (vidi majniško deklaracijo!), temveč razcepljenost zaslepljene slovenske politične inteligence, ki še ni prišla do spoznanja, da so vsi boji z mlini na veter hromili narod.
Slovensko učiteljstvo, ki je raztreseno po vsej domovini, do zadnjih gorskih vasi, do-
Pripombe k novim učnim načrtom
Pedagoška centrala je obravnavala na zadnjih treh diskusijskilh sestankih, ki jih prireja za svoje članstvo vsakih 14 dni, vprašanje preosnove sedanjih učnih načrtov za ljudske šole. Izhodišče razgovorom je bila misel, da mora tudi ljudska šola (kakor vse druge šole) s svojim delom pomagati učencem, da se na osnovi danih jim zarodkov razvijejo v osebnosti, ki so zakoreninjene v lastnem narodu, usmerjene proti vodilnim idejam jugoslovanske narodne države (= ideje prava, humanosti, narodnega in državnega edinstva ter verske strpnosti), socialno čuteče in sposobne za produktivna dejanja. Ta misel mora iz novega učnega načrta jasno odsevati, ali to je možno samo, ako se pravilno rešijo nekatera druga vprašanja.
1.	Kaj je za ljudsko šolo svojstveno in v čem se razlikuje od drugih šol?
To vprašanje bi moral prav za prav obrazložiti Zakon o ljudskih šolah, ki pa tega ne stori. Ker je odgovor za učni načrt bistvene važnosti, naj slede tu najvažnejši znaki. Ljudska šola je začetna šola vseh otrok; je šola širokih ljudskih slojev; zasidrana je v domačiji učencev; bolj od vseh drugih šol je približana življenju; svojim učencem nudi poljudno občo izobrazbo (t. j. izobrazbo, ki je v sredini med naivno ali otroško in višjo občo izobrazbo, kakršno posreduje srednja šola); ta izobrazba je ob koncu posečanja ljudske šole zaokrožena.
2.	Kako naj se prilagodi učni načrt značilnostim ljudske šole,
Biti mora vsedržaven in zato okviren ter minimalen. Naloga pokrajinskih prosvetnih uprav pa bodi, da sestavijo na njegovi osnovi pokrajinske, zato nekoliko podrobnejše učne načrte, ki bodo z ene strani docela uvaževali
Naše šolstvo in prosveta
(Nadaljevanje.)
Knjige.
jemalo vsak čas vso žalost in nesrečo (drugega itak ni bilo dosti) menda se je poglobilo v dejanja in nehanja vsega naroda in že kmalu po nastanku Jugoslavije pokazalo pot, kako bi najlepše prišli do cilja. Gibanje za veliko, politično neodvisno organizacijo, tolerantno, puščajočo vsakemu članu kulturno in idejno svobodo, je že pred mnogimi leti doživelo uspeh, ker je naziranje po depolitizaciji prodrlo v vso globino slovenskega učiteljskega telesa. Od tedaj je imelo slovensko učiteljstvo pred očmi samo en smoter: dobro naroda in moč Jugoslavije. Navedeni smoter je tako prodrl v vse delo našega učitelja, da se je tako vse konkretno stremljenje no tem ravnavalo. Dosegli smo v tem vsaj delni uspeh, čeprav so se razmahu učiteljevega dela v šoli in izven nje zoperstavljale razne sile. Poudariti pa je treba še to: Slovensko učiteljstvo ni nikoli zahtevalo za svoje delo kake posebne nagrade, niti priznanja, temveč le miru in pravičnosti. Za nesebično delo, ki bi imelo ob enodušni podpori za našim ljudstvom stoječe inteligence velikanski uspeh, pa smo prejeli marsikak udarec ali brco, kar je velika škoda. Ne radi nas — naš idealizem ni upadel — temveč radi naroda, ki danes žal nikomur več ne zaupa, ali pa se ne znajde v razmerju do naše razkosane inteligence, ki ji je pri srcu narod, a ne zgolj in samo strankarski interesi (kar se je zdela mnogim doslej edina naloga), stopi složno k obrambi domovine in pusti nekoristne, otročje pre-pirčke! Zgled dajeta učiteljstvo in akademska mladina!	A. P.
posebnosti poedinih pokrajin, z druge pa razne organizacijske oblike poedinih ljudskih šol (nižje in višje organizirane šole), t. j. pokrajinske prosvetne upflave bodo sestavile učne načrte za svoje enorazrednice, dvoraz-rednice itd. Poedine šole odn. poedini šolski okraji bodo na osnovi pokrajinskega učnega načrta sestavili podrobni učni načrt s popolnim upoštevanjem domačije in zmogljivosti učencev. Da pa se kljub tej postopni vsebinski diferenciaciji ohrani načelna in duhovna enotnost, naj bi tvorile neobvezne smernice, ki bi dajale učiteljstva nasvete, pobude in primere, sestavni del obveznega vsedržavnega minimalnega Okvirnega učnega načrta.
3.	Ali je sedanja dvodelba ljudske šole utemeljena in koristna?
Dvodelba ljudske šole je mladinoslovno utemeljena toliko, ker se približno z dovršenim 11. življenjskim letom zaključuje otroštvo ter se pričenja zorenje. Radi tega je ljudska šola v svojem bistvu šola otroštva in deloma šola zorenja. Ni pa koristno, da prihaja ta mladinoslovno pravilna organizatorično tako ostro do izraza. Dovolj je, da se primerno spremeni snov v učnem načrtu in prilagodi učni postopek posebnim potrebam otrok. Ljudska šola bodi torej enotna 8 letna obra-zovalna ustanova, učni načrt pa primerno upoštevaj mladinoslovne posebnosti učencev na poedinih razvojnih stopnjah.
4.	Ali naj učni načrt uvažuje celost (str-njenost) v pouku?
Učni načrt nai uradno predpiše celostni pouk v 1. in 2. šolskem letu. V smernicah naj se možnosti globalizacije obravnavajo nekoliko natančneje. Pač pa se naj vedno bolj širi domačijski krog v smislu naslednjih letnih vodilnih idej: 1. in 2. šolsko leto: Ožja doma-
Važen vzgojni činitelj je tudi knjiga. Po zaslugi raznih knjižnih družb, predvsem Mohorjeve družbe, ki je sama izdala doslej nad 21,000.000 izvodov knjig, ima danes skoro vsaka slovenska družina svojo družinsko knjižnico. Slovenci radi in mnogo čitajo. Številne nove knjige nudijo dobro izbiro po vsebini in so v zadnjem času tudi glede zunanje opreme na višku. Lep pregled razvoja v slovenskem knjištvu je pokazala razstava, ki jo je priredilo letos s podporo banovine društvo slovenskih književnikov. Pri tej razstavi je bil zelo plastično pokazan razvoj leposlovne in znanstvene slovenske knjige v zadnjih 20 letih.
Za širjenje mladinskih knjig si je pridobila v zadnjem času mnogo zaslug Mladinska matica, ki je izdala vil letih svojega obstoja že nad 1,000.000 izvodov mladinskih knjig.
Že bežen pogled na statistiko izvirnih del dokazuje, da se je naša književna proizvodnja posebno v zadnjih 2 letih močno poživila. Končna statistika za leto 1938. še ni mogoča, v letu 1937. pa je izšlo, če tudi izločimo razne pratike, koledarje, izvesltja in podoben knjižni drobiž, 282 slovenskih knjig, med temi 37 v tujini. Izvirnih del je bilo 239, prevodov pa 43. V primeri z letom 1936. je naraslo število izdanih del v letu 1937. za 46.
Po vsebini je številčno na prvem mestu leposlovje z 61 knjigami, nato sledijo umetnost z 31, nabožno slovstvo s 24, poljedelstvo, industrija in obrt s 17 knjigami.
Listi.
Naši ljudje segajo radi tudi po listih in revijah. Čudno je, da more naš narod vzdrževati tako veliko število listov; imamo namreč 7 dnevnikov, 2 lista izhajaita dvakrat tedensko, dva trikrat tedensko, 26 pa jih izhaja enkrat tedensko, mesečnikov imamo 116, vseh pa 231. število teh listov se je dvignilo v preteklem letu za 24.
Največ naročnikov ima seveda Ljubljana, ki ji sledijo radovljiški srez, laški, kranjski, celjski, mariborski-levi breg, logaški, ljubljanska okolica, prevaljski itd. Najmanj naročnikov imajo lendavski, ljutomerski, murskoso-boški, šmarski in krški okraj.
Društva.
Veliko prosvetno delo na deželi vršijo tudi društva. Društveno življenje je pri nas silno živahno. Po stanju 31. avgusta 1938. je bilo v naši banovini 6014 društev z 2197 odseki. Med temi je 850 prosvetnih društev z 1310 odseki, 229 pevskih in glasbenih društev z 52 odseki, 28 znanstvenih društev s odseki itd.
Prosvetna društva so povečini včlanjena v Zvezi prosvetnih društev v Ljubljani in v Mariboru, v Zvezi kulturnih društev v Ljubljani in v Mariboru, v Zvezi kmetskih fantov in deklet in v Vzajemnosti. Pevska društva pa so včlanjena v Pevski zvezi, v Hubadovi in Ipavčevi župi.
Knjižnice.
Za nadaljno izobrazbo mladine in odraslih skrbijo tudi knjižnice, s katerimi smo prav dobro preskrbljeni.
Po stanju 31. avgusta 1938. imamo skupaj 2642 knjižnic (od lani + 10 z 1,585.778 knjig oziroma 1,403278 letno izposojenih).
Podpore.
Prosvetno in kulturno življenje je bilo v preteklem letu izredno živahno. Banska uprava je z zanimanjem motrila to živahno delo in je pomagala, kjer se je pokazala potreba in kolikor je mogla.
Od 1. novembra 1937. do 1. novembra 1938. je bilo razdeljenih za ljudsko prosveto iz banovinskega proračuna skupno 1,763.795 din.
SKLEP I.
Če se na kratko premotri celoten položaj, zlasti z ozirom na lani izražene želje in pa na glavne potrebe v prihodnosti, bi bilo omeniti:
Pri ljudskem šolstvu se kaže letos posebej v zunanjem oziru, pa tudi v notranjem — nekaj napredka. Število šol se je zopet dvignilo, sezidalo se je 9 poslopij, več jih je v zidavi ali pripravi, —- potrebno bi jih bilo seveda še več, ko bi bilo več kreditov na razpolago. Tudi število učiteljstva se je precej dvignilo in šolski obrat nekoliko izboljšal.
Število učencev in učenk v ljudskih šolah je leto za letom večje. Zaradi tega je tudi treba odpirati nove oddelke. Žal pa ni na razpolago dovolj učilnic in učnih moči. To dvojno pomanjkanje je pač največja ovira lepšemu razvoju našega ljudskega šolstva.
Glede učnih moči je bilo pri prosvetnem oddelku nešteto posredovanj. Povsod bi hoteli imeti le dobre učitelje in sicer v polnem številu. Kjer se je le dalo, je banska uprava ustregla upravičenim željam prebivalstva. — Pritožbe so bile seveda večkrat take narave, da jim je bilo težko ustreči. Naravno je, če
je bilo v splošnem premalo učiteljev, da jih v nekih krajih ni bilo mogoče dovolj nastaviti. Vendar se je letos položaj v splošnem izboljšal.
Prav tako se ne more trditi, da bi bilo učiteljstvo v obmejnih krajih vobče slabše nego v enotranjosti banovine. Neresnična je tudi trditev, da je pri banski upravi prišlo v navado, da se ljudskošolsko učiteljstvo po kazni premešča na mejo, zlasti v Prekmurje. Kakor je bilo že na drugem mestu omenjeno, so bile v preteklem letu le 3 premestitve po kazni. Prva iz Rajhenaua, srez Kočevje, v Ravne, srez Slovenj Gradec, druga iz Rake, srez Krško, v Gorico, srez Gornji grad, tretja pa iz Telč, srez Krško, v Kostrivnico, srez Šmarje pri Jelšah. Kazenske premestitve v Prekmurje tedaj sploh ni bilo.
V	pogledu večje izdatnosti pouka, zlasti kmetijskega, se skuša doseči, kar se pač da. Kjer je učitelj sposoben za te vrste pouk, se itak vrši praktičen pouk v sadjarstvu, vrtnarstvu, čebelarstvu itd., sicer pa je v učnem načrtu to predpisano. Na to so bili opozorjeni tudi šolski nadzorniki.
Drugače bo treba tudi v tem oziru vzbuditi več zanimanja pri učiteljskem naraščaju, na drugi strani pa ustvariti boljše pogoje za ta pouk z ožjo naslonitvijo učnih načrtov na krajevne potrebe. Zato bi bilo nujno, bolj smotrno in podrobno izgraditi v učnem oziru višje ljudske šole ter jih preskrbeti z vsem potrebnim (knjigami, učili i. dr.).
Kar se tiče knjig za šolarske knjižnice, jih mora knjižničar oz. šolski upravitelj prej pregledati, ocenjuje pa knjige tozadevno glavni prosvetni svet in potem izdaja odobritve ministrstvo prosvete; banska uprava na knjige lahko le opozarja.
Ker je znano, da se le zelo težko dosežejo povoljni učni uspehi v nerazdeljenih šolah, se bodo povsod, kjer bo to le mogoče, te šole razširile z ustanovitvijo novih oddelkov. Kajpada so vse razširitve odvisne od novih učiteljskih namestitev. Ker bo letos verjetno izčrpana vsa rezerva učiteljskega naraščaja, je nujno potrebno, da se zopet začne dovoljevati v 1. letnike učiteljišč vpis učencev vsaj v 2 vzporednicah.
Banska uprava je po uredbi o vzdrževanju ljudskih šol v znatni večini nosila stroške naših ljudskih šol ter je, oziroma bo do konca marca porabila v ta namen 16,491.000 din. Tu pa še niso všteti zneski, ki so bili raznim šolam nakazani v obliki podpor za popravila šol, inventar, knjižnice, kakor tudi ne podpore za večja zidanja in prezidavanja šolskih poslopij. Vse te podpore znašajo skupaj 1,000.000 din.
V	tekočem proračunskem letu se v šolskem gospodarstvu že pozna blagodejni vpliv navedene uredbe. Šole prejemajo denar redno in lahko redno izpolnjujejo svoje obveznosti. Spori med krajevnimi šolskimi odbori in upravnimi občinami zaradi neizplačanih prispevkov so po večini prenehali. Proračuni A šolskih občin obremenjujejo upravne občine do zmogljive višine in se v splošnem proraču-nane vsote redno izplačujejo. Zadnja uvaže-vanja vredna nesoglasja materialnega značaja pa bodo brez dvoma prenehala takoj, ko bodo likvidirani še zadnji zaostanki upravnih občin šolskim občinam, ki danes znašajo še več milijonov dinarjev.
Gradnja novih učilnic oziroma, šolskih poslopij je bila uspešna, saj se je dogradilo 9 šolskih poslopij. Za kritje gradbenih stroškov je prispevala banska uprava vse razpoložljive kredite.
Priprave, da se zgrade nova šolska poslopja, se vrše v 8 krajih, tako med Pincami in Benico, v Hodošu i. dr. Banovina bo gradnjo teh šol v mejah razpoložljivega kredita podprla. Z gradnjo raznih šol pa seveda ne gre začeti, dokler šolske občine ne nreskrbe večje vsote za kritje gradbenih stroškov. Šele potem se tudi morejo upoštevati prošnje za podporo.
Posebnega stavbnega fonda za obmejne kraje spričo pomanjkanja sredstev za enkrat ni bilo mogoče ustanoviti; pomagati si moramo z obstoječim fondom brezobrestnih posojil, ki se vsako leto veča in rabi itak zlasti v te namene.
Banska uprava smatra za svojo dolžnost, da sredstva prihodnjega proračuna v glavnem usmeri na našo severno mejo; tam so šolske zgradbe v takem stanju, da so v škodo ugledu naše države in posebej naše banovine.
Pri postavljanju novih šolskih poslopij bo kraljevska banska uprava imela v vidu potrebo, da ima vsak slovenski otrok dovolj blizu v šolo, da bo imel od šole orimerne koristi. Podpirala bo sistem manjših šol, ki pa bodo morale biti gostejše in vsakemu otroku brez posebnih naporov dostopne.
Predvidene so tudi podpore za analfabet-ske tečaje in za ustanovitev in vzdrževanje nekaj otroških vrtcev.
Pri odobravanju šolskih proračunov bo banska uprava podpirala težnjo krajevnih šolskih odborov, da si postopoma zbero stavbne sklade, zakaj brez teh se ne morejo sezidati ali dozidati potrebna šolska poslopja.
(Dalje prihodnjič.)
Učiteljski pokret
Naše učiteljstvo in „Prosveta"
Ko je pred leti objavil »Učiteljski pokret« svoj delovni načrt, ni našel v širših učiteljskih vrstah pravega odziva. Razumljivo. Vsako novo gibanje in vsak nov pokret ima v svojem početku le ožji krog sodelavcev. Mnogi so skimavali z glavo, mnogi so šli s posme-škom mimo načrta in le manjša skupina uči-teljstva je spoznala potrebo in nujnost dela po začrtanem programu. Že najbližja bodočnost je dala tem poslednjim prav. V učiteljskih in izvenučiteljskih vrstah so postajali vedno pogostejši glasovi, da je za uspešno delo v šoli in izven šole treba v prvi vrsti poznati prilike in razmere svojega kraja, ki dajejo svojo karakteristično potezo ljudem v tem kraju. In ni minil zadnja leta tečaj ali pedagoško predavanje, da ne bi dobila svojo direktno ali indirektno resonanco ta osnovna zahteva vzgojnega in učnega življenja.
Objavljeni rezultati našega dela v »Prosveti« so že prvo leto vzbudili pozornost. Vse uglednejše revije in listi so prinesli obširnejše komentarje in laskava priznanja. Istočasno so tam ugotavljali, da je s tem »storjen prvi korak čez prepad med učiteljstvom in šolo« (»Delavska pravica« v članku: Slovensko učiteljstvo dela z ljudstvom, 11. avg. 1938. leta). Naprednejši del srbskega in hrvaškega uči-teljstva je v besedi in dejanjih z navdušenjem sledil našemu delu.
Kako gledajo tovariši izven Slovenije na naše delo, najlepše dokazuje uvodna beseda podpredsednika JUU tov. Kranjčeviča na velikem učiteljskem zborovanju 11. marca t. 1. v Ljubljani..Tam je rekel med drugim: »Ko govorim o tesni povezanosti učitelja z narodom, mislim na to, kako je učitelj prvi od vse inteligence že s svojim delom prisiljen opazovati, kako ljudje živijo, kako stanujejo, kako se hranijo, kako se oblačijo in kako delajo, pa tudi kaj za to svoje delo dobijo... Zaradi tega skrbimo v svoji organizaciji tudi za to, kako naš narod živi, in predvsem vi, slovenski učitelji, prednjačite v tem nam vsem, ker marljivo proučujete življenjske pogoje svojega naroda, svojih učencev in objavljate rezultate tega proučevanja v svojem izvrstnem listu »Prosveti« (podčrtal pis.). Po mojem mišljenju je to — poleg našega rednega dela v šoli — najrodoljubnejši posel, ki ga more učitelj v današnjem času vršiti..«
Ne navajamo teh izjav radi priznanj in laskanj, temveč samo v svrho primerjave z mnenjem gotovega dela našega učiteljstva.
In kako je to mnenje?
Sedim v večji družbi tovarišev. Med drugim nanese pogovor tudi na »Prosveto«. Radoveden sem na njihove izjave in opombe. In kaj izvem? Harlekinskim gestam sledi križanje z očmi. Iz njihovih obrazov berem negativno sodbo. Že v principu odklanjajo vsako tako početje s številkami, kakršnega vršimo v »Prosveti«. Njim so bolj pri srcu nabiralne akcije, kjer neposredno še pomagamo bedni deci.
Ali je tu po sredi zakrknjenost ali pa le nerazumevanje in nepoznavanje osnovnih temeljev napredne praktične in teoretične pedagogike? Odgovor puščam odprt v razmišljanje vsem onim, ki se strinjajo ali ne strinjajo s temi mnenji.
Ob drugi priliki sem na obisku pri tovarišu. Med manjvrednimi papirji in odpadki zagledam tudi najnovejšo številko »Prosvete«. Komaj verjamem svojim očem.
Domov grede razmišljam: Preko sto tovarišev je žrtvovalo dneve in dneve za študij in zbiranje podatkov v zavesti, da s tem ne delajo le za sebe, temveč za splošnost; uredniški odbor je žrtvoval dneve in noči, da je iz zbranih podatkov izluščil končno sliko za objavo v »Prosveti«, nazadnje pa najde vse to mesto med manjvrednimi papirji in odpadki, in to pri onemu, kateremu je bilo v prvi vrsti namenjeno. Pri tem se spomnim hrvaškega tovariša Kranjčeviča, srbskega tov. Mihajlo-viča in vseh onih učiteljev in neučiteljev, ki v našem delu gledajo nad vse potreben in koristen posel in ki s poudarkom kažejo na slovenskega učitelja, kateri »prednjači v tem vsem ostalim«.
Ta primerjava bi izgledala prej komična kakor ironična, ako bi bili gornji primeri osamljeni, kar žal niso. Srečujemo jih pogosto in to najprej pri onih, ki se najmanj upravičeno sklicujejo na visoko razvito kulturo in strokovno naobrazbo slovenskega učitelja. Da tako zadržanje, neosnovano in neutemeljeno gledanje, škoduje predvsem mlajšim učiteljskim vrstam, posebno še, ako prihaja od starejših tovarišev, je samo ob sebi razumljivo. Izpodjeda življenjsko rast drevesu, ki je pognalo osvežujoče poganjke v slovenskem pedagoškem življenju. Kakor pa vsaka zdrava rast paralizira uničujoče delo zajedalcev iz svojih lastnih sil, tako bo tudi Pokret izbil orožje vsem destruktivnim pojavom s svojim delom, ako bo šel po poti začrtanega programa.
Zavest, da s svojim delom polagamo temelje slovenski teoretični in praktični pedagogiki in da s tem oblikujemo svojo lastno duhovno rast, bo dajala vedno novih osvežujočih sil in poguma vsem onim, predvsem mlajšim tovarišem in tovarišicam, ki so že spoznali zgodovinsko nujnost tega dela in so že stopili v vrsto sodelavcev. Ta zavest bo ohranila dosedanji kader pokretašev in se ne bodo dali motiti od raznih malkontentov in pasivistov. Še več; krog sodelavcev bo nujno rasel in to tem bolj, čim bolj bo izpostavljeno na preizkušnjo naše narodno življenje.
Učitelj je v prvi vrsti poklican, da deli usodo s svojim narodom. Tega pa ne vrši z zagrenjenostjo ali intrigantstvom, temveč le z delom, in sicer s progresivnim delom!
M. M.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu. šoli, prosveti in JUU
Kadar pridete v Ljubljano, se zglasite pri občeznani manufakturni veletrgovini
R.^ a g J| m	| ■ ^	w	kjer boste našli veliko izbiro
Bk I II i 1 i	Dpi Clfnlil" blaga za moške in damske
■ ■ ■ ■	tt>»	W ^ „ITI 9KUIU	obleke po izredno ugodnih cenah
Lingarjeva ulica — Pred Škofijo, Ne pozabite: R Miklauc, Liobljana
Splošne vesti
VABILO
na redno skupščino zadruge »Pedagoški tisk v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo«, ki se bo vršila na veliki četrtek, dne 6. aprila 1939., ob 10. uri v pritličju Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Potrditev računskega zaključka za poslovni leti 1937. in 1938.
4.	Prilagoditev pravil novemu zakonu o gospodarskih zadrugah.
5.	Volitve upravnega in nadzornega odbora.
6.	Predlogi in pritožbe:
a)	Publikacije v letu 1939. in 1940.
b)	Drugi predlogi.
Naše zadružnike opozarjamo na sledeče točke sedaj veljavnih pravil:
1.	§ 9. Na redni skupščini ima član, ki je podpisal pristopno- izjavo, vplačal delež in pristopnino, pravico staviti predloge, glasovati in voljen biti.
2.	§ 18. Skupščina je sklepčna, če je zastopana vsaj ena desetina zadružnikov. Ce teh ni, se vrši čez pol ure na istem kraju z istim dnevnim redom druga skupščina, ki je sklepčna ob vsaki udeležbi. Sklepa se z navadno večino.
V Mariboru dne 25. marca 1939. Doberšek Karel s. r., Vollmaier Karel s. r.,
predsednik.	član upr. odbora.
LEDINEK MILOŠ: MOJ RAZRED, I. DEL
je izšel ter smo ga vsem naročnikom dostavili z dne 27. t. m. Z istim dnem smo zaključili vsa prednaročila. Za vsako zakasnelo naročilo velja cena na naslovni strani t. j. din 12,—. V komisijsko prodajo smo odstopili le Učiteljski knjigarni v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru. V ostalem pa se naj interesenti še nadalje poslužujejo naših naročilnic, naslovljenih na odpravništvo v Vuzenici. Vse želje in pritožbe naj sporoče prav tako na odpravništvo, ki jih bo upoštevalo, kolikor bo v moči. Zahvaljujemo se vsem tovarišicam in tovarišem za zaupanje, ki so ga nam izka-
zali s prednaročili. Prepričani smo, da smo se zaupanju tudi v polni meri oddolžili z založbo Ledinekovega dela. Upravni odbor.
—	Društvo upokojenega učiteljstva v dravski banovini ima redni letni občni zbor v četrtek, dne 20. aprila t. 1., ob 15. uri v gostilni »Novi svet« v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi sprememba pravil in poročilo o delovanju akcijskega odbora za spremembo pravilnika za človekoljubne ustanove. Ker je sprememba pravil zelo važna, odbor vljudno vabi društvene člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
—	Odlikovanje. Dne 24. marca se je zbrala na šoli v Pobrežju pri Mariboru v primerno okrašenem razredu šolska mladina s svojim učiteljstvom ter zastopnikom občine Pobrežje g. predsednikom Stržino Karlom in zastopniki krajevnega šolskega odbora k izrednemu dogodku. Odlikovan je bil učitelj g. Dreko-nja Ciril z redom Sv. Save V. razreda. Odlikovanje je izvršil g. sreski šolski nadzornik Cepuder Leo, ki je uvodoma omenil zasluge odlikovanca pri šolskem, pisateljskem in iz-venšolskem delu. Po odpetju državne himne so navzoči odlikovancu najprisrčneje čestitali.
AKCIJA JUU
ZA ČEŠKOSLOVAŠKE UČITELJE
Prispevali so za češkoslovaške učitelje: deška ljudska šola Ljubljana 10 din, ljudska šola Kranjska gora 50 din, učiteljsko društvo Maribor desni breg 100 din, učiteljsko društvo Ljubovija 170 din, učiteljsko društvo Doboj 175 din, učiteljsko društvo Radovište 142 din, učiteljsko društvo Trebinje 100 din, učiteljsko društvo Kranj 200 din, učiteljsko društvo Bileča 120 din, učitelji in učiteljice sreza Ljubovija 230 din, sresko učiteljsko društvo Laško 200 din, učiteljsko društvo za mesto Novi Sad 1500 din, sresko učiteljsko društvo Bela Palanka 400 din, sresko učiteljsko društvo Kij uč 152 din. Skupaj' 3549 din. Prej zbrano in objavljeno din 19.503,50. Skupni zbrani znesek din 23.052,50.
—	Najlepšo izbiro pesmic za materinski
dan imajo mladinski zbori v glasbeni ediciji »Materinski dan«. Cena 20 din. Naročila sprejema Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
—1 »Edinost« z dne 25. marca piše v članku »Novo življenje v našo deželo!« tudi: »Brez sodelovanja izobražencev, živečih v vasi, bo ta napredek le počasi viden. Na vasi živi največ izobražencev učiteljev, kateri edini pridejo v poštev za novo ustvarjajoče življenje. Sedanji šolski zakon omejuje izven-šolsko delo učiteljev in tako sta kmetski fant in dekle po končani ljudski šoli prepuščena usodi, ako ni v dotični vasi kake take mladinske organizacije.«
—1 »Med kmeti v srednji in zapadni Evropi,« je naslov članka v Domoljubu z dne 22. marca, ki med drugim tudi trdi: »Šolskih razmer v bivši Avstriji na tem mestu ne bom obširneje popisoval, ker sem storil to že drugod, le toliko bi lahko omenil, da naši)? bistveno ne prekašajo. Imajo po eno dobro stran pred našimi, to je, da niso centralistično urejene. Res je, da so imele tudi vse avstrijske ljudske šole enoten učni načrt, toda ta je bil samo okviren, sicer so pa vsi predpisi izrecno poudarjali, da mora biti šola v čim največji meri prilagodena razmeram in potrebam svojega okoliša, dočim je pri nas začetek in konec vse modrosti vseh činite-ljev, da je nategnjeno vse, od Triglava do Vardarja, na isto nemogoče kopito.«
—1 »Mariboru I. draginjski razred,« je
naslov članka, ki ga prinaša »Upokojenec« od 23. marca in pravi med drugim: »Mi smo že v svoji 1. in 2. številki z dne 27. februarja 1936. v oddelku »Razno« priobčili zahtevo, da bi se razni kraji Slovenije, med njimi Maribor, Celje itd., prevedli v I. draginjski razred, in smo utemeljevali to zahtevo z draginjo v teh mestih, ki nikakor ni manjša nego v tistih mestih, ki so že v prvem draginjskem razredu. V zadnji številki našega lista smo zapisali zahtevo, da bi se morala glede višjega draginjskega razreda upoštevati vsa Slovenija in dravska banovina, kakor tudi savska in primorska banovina, v katerih je življenje mnogo dražje nego v južnih predelih naše države. Ko je pretila nekoč Ljubljani nevarnost uvrstitve v II. draginjski razred, tedaj se je sam ban dravske banovine izrazil, da o tem ne more biti govora, nasprotno, da spada vsa Slovenija kot najbolj industrijska banovina države v I. draginjski razred, ker je življenje v Sloveniji v vsej državi najdražje.«
—1 »Domovina« od 23. marca prinaša članek: »V kako žalostnih razmerah živi naša mladina.« V tem članku prinaša tudi statistične ugotovitve, ki jih je zbralo slovensko učiteljstvo.
—1 »Zopet mladi učitelj« je naslov članka v »Slovenskem domu« od 24. marca, v katerem polemizira z »Novo dobo« ter pravi med drugim: »Nova doba« teden za tednom »prisluškovalca«, razlaga svojim vnetim(?) bralcem značaj takega človeka in stresa vso svojo ideologijo na dan ... Toda vse to Tebe, dragi mladi učitelj, ki Ti ni za prosvetna društva, ki Ti ni za cerkev, ne tiče, celo odklanjaš tako delo in tako družbo. Prav? Toda ni prav, da vcepljaš svojo ideologijo šolski mladini, ki si pač ni sama kriva, da je izročena na milost in nemilost prav Tebi... Službo imaš, da pa jo iskoriščaš v svoje svetovno nazorske namene, to pa ni niti z moralnega niti s pedagoškega vidika prav, in ne bo moglo biti nikdar prav. Zavedaj se, da je ljud-skošolski otrok, slovenski otrok, namreč otrok slovenskih in katoliških staršev, ki žele, da se bo vzgoja v šoli le nadaljevala, ne pa izpodkopavala. Temu dejstvu ne boš mogel oporekati, niti dejstvu, da hoče cela vrsta tvojih stanovskih tovarišev drugače vzgojene otroke, ki jim bo slovenstvo trn v peti, ki bodo šli potem pomilovalno mimo cerkve itd. Zmajuješ glavo? Prav, kar zmajuj z glavo še dalje in še dalje odgovarjaj v »Novi dobi«, toda ponovno rečemo, da vedi, da takih učiteljev slovensko ljudstvo noče!«
AL
ovodošlo najmodernejše moSko in damsko perilo, krasne samo* veznice, trpežne in lepe potovalne kovčtge, ročne torbice, denarnice in listnice ter druge potrebščine v veliki izbiri in po najnižjih cenah s 5 % popusta priporoča cenj. učiteljstvu
tvrdka stane Cusznar
Ljubljana
Frančiškanska ulica št. 4 — Poleg JUU
—1 G. Stošovič pride na skupščino učiteljstva dravske banovine. Govori se, da bo znani prijatelj naših učiteljev in profesorjev g. Dobrivoj Stošovič prisostvoval skupščini učiteljstva dravske banovine. Predsednik učiteljskega udruženja, ki je do pred kratkim vršil tudi funkcijo predsednika banovinske sekcije v Ljubljani, bo predlagal, da se g. Stošovič izvoli za častnega člana. (»Ošišani jež«, 25. marca.)
Naša Qospoöarslca org anisz a ci ja
VABILO
na 8. redni občni zbor zadruge »Doma učiteljic« v Ljubljani, r. z. z o. j., ki se bo vršil na veliki petek, dne 7. aprila 1939., dop. ob 9. uri v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	»Vzgojni problemi v višji nar. šoli,« predava prof. ga. Anica Černejeva.
3.	Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1938. in sklepanje o uporabi dobička.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Raznoterosti.
V svrho pregleda in za lep vzgled objavlja načelstvo zadruge v tej in naslednjih številkah stanovskega lista seznam zavednih in požrtvovalnih tovarišic, ki so podpisale in > plačujejo kamne za naš bodoči dom.
Plačujejo prvi kamen: Andolšek Franja, Karlovica, p. Vel. Lašče; Babnik Marija, Ljubljana; Betriani Tončka, Kočevje; Bloudek Zdenka, Ribnica; Bregant Sonja, Naraplje, p. Majšperk; Chrobath Maksa, Mozelj; Cizelj Allesch Dora, Ljubljana; Čeh Štefanija, Ljubljana; Cekada Marija, Sv. Jakob v Slov. gor.; Čermelj Olga, Ljubljana; Černivec Katarina, Ljubljana; Čibej Marica, Ljubljana; Čok Antonija, Kočevje; Debeljak Ivana, Ribnica; De Costa Iva, Brežice; Dežman Pavla, Komenda; Dolinšek Leni, Kamnik; Fajdiga Ana, Ljubljana; Fajdiga Palmira, Ljubljana; Fink Her-mina, Celje; Fric Franja, Ribnica; Golmajer Franja, Ljubljana; Golob Albina, Ljubljana; Gradišar Ana, Ljubljana; Grebene Terezina, Ljubljana; Grmovšek Ljubiklava, Slov. Gradec; Hinterlechner Karla, Poljčane; Iglar Josi-pina, Šmartno pri Slov. Gradcu; Jaklič Vida, Ljubljana; Jankovič Erna, Ljubljana; Jenčič Nada, Stranje; Jericijo Marija, Beltinci; Justin Ivana, Tunjice pri Kamniku; Kaligar Emilija, Ljubljana; Kariž Olga, Kapca, Prekmurje; Kenda Franja, Črmošnjice; Kleč Karla, Ljubljana; Kmet Julija, Ribnica; König Pavla, Orla vas, p. Braslovče; Kordiš Aleksandra, Loški potok; Kos Leopoldina, Mur. Sobota; Kos Pavla, Sodražica; Kosovič Suzana, Beltinci; Kren Ana, Mozelj; Križaj Karolina, Dobrepolje; Kuhar Vida, Kotle pri Dravogradu; Lavrič Franja, Zalog; Lazar Zora, Kočevje; Levstik Marcela. Ljubljana: Levstik Vera, Celje; Likar Jela, Ljubljana; Likar Klo-tilda, Ljubljana; Lovšin Iva, Kočevje: Lukič Krista, Ljubljana; Malešič Pavla, Mekinje; Malic Justina, Bogojina; Maraž Zofija, Novo mesto; Marout Marija, Ljubljana; Menaše
Helena, Ljubljana; Micheiitsch Ela, Velike Lašče; Mihelič Josipina, Ljubljana; Miklav-čič Janja, Kranj; Mlakar Marija, Ljubljana; Mlekuž Zora, Krog pri Murski Soboti; Modic Ana, Kočevje; Mrak Zlata, Ljubljana; Novak Franja, Št. Jurij ob j. žel.; Nardin Angela, Ljubljana; Oražem Marija, Ribnica; Pagen Franja, Gor. Lendava; Pahor Mirijan, Ljubljana; Peče Ema, Ljubljana; Peče Hermina, Ljubljana; Petelin Ruža, Št. Jurij ob j. žel.; Petrič Ida, Dolga vas, Prekmurje; Petrič Ida, Ljubljana; Pianecki Zora, Ljubljana; Podobnik Leopoldina, Mačkovci; Prešern Štefanka, Beltinci; Prezelj Marija, Sostro; Pucelj Ivana, Dobrepolje; Račič Marija, Ljubljana; Radonič Ana, Ribnica; Ribičič Roza, Ljubljana; Rogina Josipina, Šmartno pri Slov. Gr.; Rožman Ivana, Ribnica; Rupnik Albina, Kamnik; Rus Ba-rica, Kamnik; Schott Erna, Ljubljana; Schreiner Ljudmila, št. Jurij ob j. ž.; Schreiner Stanislava, Št. Jurij ob j. ž.; Schweiger Hedvika, Novo mesto; Sedej Ana, Ribnica; Sedej Josipina, Ribnica; Slapšak Dora, Ribnica; Smolnikar Jadviga, Slovenj Gradec; Sojer Štefanija, Kočevje; Somrak Ana, Vel. Lašče; Strniša Ema, Lipovci, Prekmurje; Sušnik Milena, Novo mesto; Svetlič Roza, Brezovica pri Ljubljani; Šinkovec Karla, Ljubljana; Šketelj Marija, Dobrepolje; Škodlar Ivanka, Smlednik; Šmid Matilda, Podgorje pri Slov. Gradcu; Štamcar Tončka, Ljubljana; Štolfa Pavla, Kočevje; Tratnik Ana, Zg. Ponikva; Trček Lu-dovika, Lakoš, Prekmurje; Turko Emilija, Goderovci, Rankovci; Ukmar Iva, Ljubljana; Vencajz Slavica, Ljubljana; Vokač Valerija, Šmartno pri Slov. Gr.; Vončina Majda, Dolenja vas; Vošnjak Franja, Ponikva pri Poljča-nah; Vrhnjak Štefanija, Sele-Vrhe; Wagner Ljudmila, Ljubljana; Wašte lika, Ljubljana; Werne Teodora, Ljubljana; Wrischer Helena, Vel. Lašče; Završan Franja, Ljubljana; Završan Milka, Ljubljana; Zdolšek Marija, Št. Jurij ob j. žel.; Zemljan Jerica, Ljubljana; Zupančič Ana, Celje; Zupančič Iva, Celje; Zupanec Cirila, Ribnica; Zupanec Stanislava, Ribnica; Zupan Danica, Gor. Lendava.
(Dalje prihodnjič.)
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
marcu 1939. so umrli naslednji zadružniki: Pelko Matija, Toplice pri Zagorju; Korban Ivanka, Ljubljana, in Celnar Ana, Ljubljana — 482. do 484. smrtni primer. S položnicami, katere ste prejeli v teh dneh, nakažite samski zadružniki po din 16,—, zakonski pari din 31,—. Kdor ima zaostanek, naj ga poravna po znesku, ki je zapisan na gornjem levem robu ovitka. Večjim dolžnikom je poslala zadružna uprava pismene opomine. Z nakazili in poravnavo zaostankov ne odlašajte! — Prosilcem za brezobrestna posojila sporočamo, da je bilo vloženih toliko prošenj, da jih ne bo mogoče rešiti na eni seji: nekaj prošenj bo rešenih na seji v maju t. 1. — Zadružnikom US sporočamo, da je zadnja deputa-cija v Beograd (v začetku marca t. 1.) dobila
na merodajnem mestu ustno zagotovilo, da se za stanovske človekoljubne ustanove (z nekimi pogoji) ne bo uporabljal pravilnik od 6. decembra 1938. Te ustanove bodo dobile nov pravilnik, ki bo v glavnem vseboval le
nadzor po trgovskem ministrstvu. Akcijski odbor v Ljubljani bo dobil osnutek novega pravilnika pred odobritvijo v pregled. Učiteljska samopomoč posluje po preizkušenem načinu nemoteno naprej.
Stanovska organizacija JJJU
Mladinska matica
—mm Vsebina 8. številke »Našega roda«.
Venceslav Winkler: Hribovska pesem.
Anton Ingolič: Sirote. (Dalje.)
Jan Plestenjak: Siromak ova velika noč. (Pesem).
France Bevk: Moj prvi učitelj.
Joža Šeligo: Velikonočna. (Pesem).
Mara Tavčar: Ko stroji molče. (Pesem).
France Novšak: Zgodba iz raja.
Pastuškin: Pesem o zajčku.
Georgij Rajčev: Bog — ovčji pastir.
Georgij Rajčev: Trepetlika.
Pavel Kunaver: Rojenice.
*	* *: Jutro na vasi.
Andrej Debelak: Kiipte liik ...
Erna Sotlar: Pravljica o rožah.
Oton Gaspari: Noetova barka.
Vilim Kunst: Za tri dinarje elektrike.
Joža Šeligo: Pomlad v predmestju. (Pesem).
Ksenija Prunkova: Zgodba brez besed.
Angela Vodetova: Naši bratje in sestre v tujini.
Venceslav Winkler: Fičafaj premišlja. (Pesem).
*	* *: Čemu nam služijo čutila?
Leopold Paljk: Cvetožer in hrušev brsto-
žer.
***: Zajci in lisice. Pri krtih. Naš sovražnik. Drobne zanimivosti. Mladina piše. Uganke.
Z ilustracijami sodelujejo v tej številki: Mihelič, Smrekar, Sajovic, O. Gaspari, Prunkova, Trčkova in Bolgar Penčo Gregorjev, ki
je izdelal ilustracije za obe bolgarski legendi prav za »Naš rod«. Naslovna stran ima Medvedovo naslovno sliko »Metkino veselje«.
—mm Ekspedicija 8. številke Našega roda se je izvršila 29. in 30. marca.
—mm Četrti zvezek »Cicibanove knjižnice« je dotiskan in se razpošlje 3. aprila. — Knjižico je uredil Fran Roš, ilustriral pa Maksim Sedej. — Izvod stane 1,50 din. Pri naročilu vsaj 10 izvodov se poštnina naročnikom ne zaračuna.
—mm Najprimernejša knjiga za Veliko
noč so »Pirhi«, zbirka bolgarske mladinske proze. Pri ilustrativnem delu knjige je sodelovalo 25 naših najboljših slikarjev.
—mm Kot avtor »Prstnih odtisov« pri Drobnih zanimivostih v 8. številki »Našega roda« je pomotoma naveden namesto Debev-ca Borisa M. Pogačnik.
—mm V zadnji številki »Doma in sveta« govori Tine Debeljak obširno o raznih razpisih literarnih nagrad pri Slovencih. Omenja banovinske literarne natečaje, literarne nagrade mesta Ljubljane in Maribora in raznih knjižnih založb in uredništev listov, le o Mladinski matici, ki že 10 let stalno leto za letom razpisuje po več literarnih nagrad, ne ve ničesar.
—mm Za velikonočna darila se dobijo pri Mladinski matici še sledeče knjige:
a) Redne publikacije:
1.	Pipan: »Kako smo delali radio«, broš. 4 din.
2.	® * * »Kresnice«, IV. letnik, broš. 4 din.
3.	Ribičič: »Miškulin«, broš. 4 din.
4.	Bevk: »Lukec in njegov škorec«, broš. 4 din.
5.	* * * »Kresnice«, VI. letnik, broš. 4 din, vez. 8 din.
6.	Kmetova: »Lovci na mikrobe«, broš. 4 din, vez. 8 din.
7.	Magajna: »Brkonja Čeljustnik«, broš. 4 din, vez. 8 din.
8.	* * * »Kresnice«, VII. letnik, broš. 4 din, vez. 8 din.
9.	Bevk: »Tovariši«, broš. 4 din, vez. 8 din.
10.	Kardelj: »Potovanje skozi čas«, broš. 4 din, vez. 8 din.
11.	*** »Kresnice«, VIII. letnik, broš. 4 din, vez. 8 din.
12.	Bevk: »Pastirci«, broš. 4 din.
13.	Andrejka: »Po lepi Sloveniji«, broš. 4 din, vez. 8 din.
14.	* * * »Kresnice«, IX. letnik, broš. 4 din, vez. 8 din.
15.	Ribičič: »Čurimurčki«, broš. 4 din, vez. 8 din.
16.	Milkovič: »Barake«, broš. 4 din, vez. 8 din.
17.	Cerkvenik: »Ovčar Runo«, broš. 4 din, vez. 8 din.
18.	Ribičič: »Nana, mala opica«, broš. 4 din, vez. 8 din.
19.	Ravljen: »Šimej iz Roža«.
20.	Ravljen: »Grajski vrabec«, broš. 4 din, vez. 8 din.
21.	Winkler: »Hribčev Gregec«, broš. 4 din, vez. 8 din.
22.	Hudales: »Zgodbe o bombažu«, broš. 4 din, vez. 8 din.
23.	Skulj: »Vrtnaričice«, broš. 4 din, vez. 8 din.
24.	Hudales: Postelja g. Fibriha, broš. 4 din, vez. 8 din.
b) Izredne publikacije:
1.	Lovrenčič: »Tiho življenje«, broš. 6 din, vez. 8 din, vez. v polplatno 12 din.
2.	Ribičič: »Mihec in Jakec«, broš. 8 din, vez., boljši papir, 10 din.
3.	Čermelj: »Nikola Tesla«, broš. 20 din, vez. 24 din, v polplatno vez. 28 din.
4.	Ribičič: »Miklavževa noč«, karton. 12
din.
5.	Seliškar: »Bratovščina sinjega galeba«, broš. 10 din, vez. 15 din.
6.	Potokar: »Pirhi« (bolgarske pravljice), broš. 20 din.
7.	Ciciban čita, II. zvezek, broš. 1,50 din.
8.	Ciciban čita, III. zvezek, broš. 1,50 din.
9.	Ciciban čita, IV. zvezek, broš. 1,50 din.
»Naš rod«, vezani letniki:
iz IV., V., VII. in IX. leta v polplatno 21 din, v celo platno vez. 30 din.
Učiteljski pevski s2>or JUU Emil Adlamič
—pev. OBVESTILO. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 3., 14. in 15. aprila t. 1. v prostorih Glasbene matice v Ljubljani. Začetek tečaja je 13. aprila točno ob 10. uri dopoldne. Tečaj je obvezen za vse članstvo, ki se udeleži turneje. Na tem tečaju bo preizkušnja posameznikov, da se ugotovi, v koliko obvladajo koncertni program. Prenočišče bo v Učiteljskem domu v Ljubljani. Posebnih okrožnic ne bomo razpošiljali. — Tajništvo.
Uiitellska tiskarna
—t Največje veselje napravite svojim dragim za velikonočne praznike, če jim podarite lepo in zanimivo knjigo. Mladini naročite Ribičičeve »Pisane lutke« ali Tinkinega zajčka«; Manice Komanove »Strica s košem« ali »Teto s cekarjem«; odraslim pa dr. Janeza Mencingerja »Moja hoja na Triglav« ali Borisa Režka »Svet med Grintovci«, dr. Ju-liusa Kugya »Iz mojega življenja v gorah«, dr. Klementa Juga »Zbrani planinski spisi«, Gustava Renkerja »Pet mož gradi pot«; prof. L. M. Šperjanca »Emil Adamič«; dr. Fr. Mese-bevška »Ivan Grohar« ali prof. dr. Fr. Mese-snela »Janez in Jurij Šubic«. — Vsako knjigo lahko dobite zase. — Učiteljska tiskarna dovoljuje obročno odplačevanje za knjige, ki jih pri njej kupite.
—t Za praznike pridete v Ljubljano. Ne pozabite posetiti Knjigarno Učiteljske tiskarne!
—t KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE dovoljuje cenjenemu učiteljstvu obročno odplačevanje za vse knjige, ki jih pri njej naroče.
—t Preglejte svoje in šolske knjižnice! Gotovo boste našli, da Vam ta ali ona knjiga manjka. Naročite jo pri Knjigarni Učiteljske tiskarne.
Šolski radio
—r XXV. Torek, 4. aprila: Mitja Ribičič: Pastir Drejče, mladinska igra v dveh dejanjih. Izvajajo brezposelni učiteljski abiturien-ti. Prvo dejanje se vrši na planin. Iz pogovorov med Ferjančem in ostalimi izvemo mnogo zanimivega iz življenja pastirjev. Drugo dejanje je v gozdu. Star pastir pripoveduje mladini o kraških gozdovih.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 2. aprila, predavanje: Gospodarska navodila in tržna poročila.
Gospe, matere in sestre j
Skrajni čas je, da kupite in razveselite Vaše može, sinove in brate z res elegantnim,
modernim klobukom!
Dobite ga v specialni trgovini: Moda za gospoda
HINK0 Polni, KRANJ
Strosmajeriev trg 4 (poleg farne cerkve)
Največja izbira moških klobukov na Gorenjskem!
Iz Izvršnega odbora
—iz Izvršnemu odboru odnosno predsedniku Dimniku so poslali pozdravne brzojavke in izjave solidarnosti sledeča učiteljska društva:
Sresko društvo Split; Sreska društva srezov dobojskega, ma-glajskega in tešanjskega;
učiteljstvo sedmih sreskih društev, zbranih v Užicah;
učiteljstvo sreza novobečejskega; učiteljstvo Boke kotorske; učiteljstvo sreza Ključ; učiteljstvo sreza Bihač; zastopniki sreskih društev dunavske banovine, zbrani na predsedniškem zboru; učiteljstvo sreza Golubac; učiteljstvo sreza Novi Pazar; učiteljstvo sreza Cajetin; učiteljstvo enajstih sreskih društev, zbrano na velikem zborovanju v Ljubljani; učiteljstvo sreza Zenica; učiteljstvo sreza Čakovec; učiteljstvo mesta Zagreb; učiteljstvo sreza Resan.
Iz društev
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ je zborovalo v soboto, dne 18. marca t. 1., v Velenju.
Po primernem uvodu k zadnjim tragičnim dogodkom v Evropi in pozdravu novo došlih članov-novincev, je predsednik obrazložil situacijo v organizaciji in dal poročilo s predsedniškega zbora v Ljubljani.
Za tem je referiral tov. Lovše iz Maribora o zadrugi »Učiteljski dom v Mariboru«. V besedi in sliki je prikazal delo zadruge in notranje življenje internata, čemur je član-
stvo pazno sledilo in mu je za njegova izvajanja hvaležno.
Tov. predsednik je referiral o »Resoluciji Kmetijske zbornice za boljše šolstvo«. Na osnovi referata in živahne debate so bili sprejeti sklepi k posameznim točkam, ki so v nasprotju s povoljnim razvojem našega ljudskega šolstva. Sklepi so bili odposlani vodstvu sekcije s pozivom, da zastavi vse svoje sile, da ne pride do realizacije tistih točk Resolucije, ki so v nasprotju z življenjskimi interesi učiteljstva in napredkom našega ljudskega šolstva.
Odbor dobi nalog, da organizira hospitiranje na poskusni šoli v Ljubljani, ki naj bi se vršilo v začetku maja.
Pred zaključkom graja predsednik one tovariše(-ice), ki dosledno briskirajo naša društvena zborovanja in to brez vzroka ter na ta način kažejo svojo brezbrižnost do prizadevanj organizacije za skupne koristi. Mencej, preds.	Robinščak, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO je zborovalo dne 18. marca 1939. na drž. ljudski šoli v Ljubljani (Bežigrad). Udeležba je bila zelo povoljna. Prva točka dnevnega reda je bila hospitacija v II., III. in IV. razredu. Vsi smo bili zadovoljni zaradi ljubeznivega sprejema in domačnosti, ki je vladala med nami in tovariši poskusne šole, najbolj pa seveda zaradi tega, kar smo videli. Hospitaciji je sledila konferenca pod vodstvom ped. vodje tov. Kobilice, pri kateri smo tovariško izmenjavali svoje misli. — Prehitro je minul čas; pomenili smo se še o naših stanovskih zadevah in kmalu smo se razkropili po beli Ljubljani — vsak po svojih opravkih. — Hvaležni smo učiteljstvu poskusne šole, ki pod vodstvom odličnega pedagoga tov. Kobilice išče pota in načine, kako bi ustvarilo šolo, ki bo naša — in samo naša. — Marinč.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dickens: David Copperfield, 3. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1938. Iz angleščine prevedel Oton Župančič. Charles Dickens spada v svetovni literaturi v skupino onih pisateljev, ki so poleg svoje domovine osvojili ves kulturni svet. V svojem res svojstvenem načinu opisovanja značajev glavnih oseb, nastopajočih v njegovih delih, je tako izrazit, konkreten in plastičen, da je z nekaterimi svojimi deli dosegel marsikatero reformo v takratnem angleškem javnem življenju. Čeprav je njegovo delo David Copperfield staro že nad pol stoletja, vendar je prav zaradi psiholoških in socialnih momentov, o katerih pisatelj razpravlja na povsem svojstven način, zelo privlačno in nad vse zanimivo. S tretjim zvezkom je to delo dovršeno in naša slovenska literatura se je zopet obogatila z dobrim Zupančičevim prevodom priznanega dela iz svetovne književnosti.
—k Trgovinstvo. Potrebna knjiga za šole in življenje je sicer v prvi vrsti namenjena trgovskim akademijam, abiturientskim tečajem ter sličnim zavodom, vendar pa bo zaradi svoje bogate vsebine prišla v korist tudi praktičnim gospodarjem, ki so že dalj časa izven šolske dobe. Napisal jo je profesor Drž. trgovske akademije v Ljubljani g. dr. Jože Mihalek in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pisatelj obravnava najprej podrobno pojem trgovine, nadalje organizacijo in vrste trgovine. V naslednjih predmetih so obravnavani predmeti trgovine od blaga pa do efektov, temu sledi opis tehnike blagovne trgovine in denarnega in plačilnega prometa. Zadnja četrtina knjige je posvečena mednarodni trgovini. Po uvodnih pojmih pisatelj podrobno opisuje mednarodni promet in njegove institucije, carine in carinsko službo, plačilni promet, organizacijo zunanje trgovine. Posebna poglavja so posvečena glavnim panogam naše izvozne in uvozne trgovine. — Cena vezani knjigi je din 80,—.
—k Breda Šček: Domovini. V tej zbirki nam je znana skladateljica dala 13 pesmi za tri- in štiriglasni mladinski ali ženski zbor. Zbirka je ena najboljših in najzrelejših, kar jih je dala ona in kar so jih dali drugi v zadnjih časih. Motive je vzela iz čisto otroškega življenja, druge iz narodne in nabožne lirike, nekatere šaljive iz živalskega, ali en motiv ji je predvsem na srcu, zato ga po-
stavlja na čelo svoji zbirki, t. j. domovinski motiv. Prav iz tega razloga je prva pesem naravnost domorodna himna, ki bo dosegla velik uspeh na mladinskih prireditvah ali mladinskih koncertih, posebno še, če so pevci in pevke oblečeni v narodno nošo. Oblika te in vseh drugih pesmi je malo daljša ko navadno, zato, da se poje vsaka kot samostojna točka programa; razlika med posamezniki pesmimi pa tolika, da stojijo lahko razne pesmi te zbirke na programu in tvorijo vendarle veliko spremembo. Lepo je šaljivi ton zadet v pesmi O kokoški, ki je hotela svoja jajca prodajati sama; tako tudi v žabjem koncertu in medvedu z medom, katero je prej uglasbil Lajovic, pa je skladateljica znala ubrati stru-neo za zbor otrok, katerim je pesem prav za prav namenjena. Narodno religiozno »Marija ziblje« je napisala s klavirsko spremljavo. Dve pesmi — o »Zakladu-materi« in »Mati in bolni sin« — bi bilo najbolje zapeti o Materinem dnevu in sta za to priliko prava bisera. Kakor so te, tako so tudi še ostale pesmi ena lepša od druge po vsebini, stroge in neprikorne glasovno in tehnično, da bodo obogatile repertoar vsake šole in vsakega mladinskega zbora.	Iv. Grbec.
—k Petelin-Horn: Praktična gospodarska znanja za III. razred ljudskih šol. Pod tem naslovom smo med drugim tudi pomotoma poročali, da stane knjiga 90 din, cena knjigi je samo 9 din.
za kostume in plašče kakor tudi za moške površnike in obleke
Na željo pošljemo vzorce!
A. & E. SKABERNE
LJ U B LJANA
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »Jasni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejše-ga pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigove-ška dela.
Ign. Žargiv Ljubljana
Sv. Petra cesta 11 — Telefon 20-69
Priporoča pomladne novosti:
® Za dame!
Plašče, obleke, bluze, perilo
® Za gospode!
Veliko izbiro srajc in kravat
o Za otroke!
Plaščke, oblekice, predpasnike, perilo
Po priznano nizkih cenah!