Poštnina plačana v gotovini. izhaja vsak torek, fotrtek in soboto. Cona posamezni številki Oin. - 50. TRGOVSKI LIST * 'r-■■ - _ t iciisks "ktijiznic&j '• ČASOPIS ZA TRGOVINO, IND T. t . 'C Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu v Ljubijani 1 1.953. — Štev. telefona 552. Naročnina za ozemlje SMS: letno D 60 —, za pol leta D 30 —, za četrt leta D 15*—, mesečno D 5* — , za inozemstvo D 90*—-. — Plača in toži se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 9. februarja lva2. ŠTEV. 17. Špediterji in carinski posredniki. bližina carinske meje je prinesla Sloveniji uve novi, preu prevratom sKoro nepoznani instituciji, špediterje in carinske posrednike, špedicija je bila poprej v Sloveniji le z uvenii ali trenu mukami zastopana, carui-iskin agentov pa spioli nismo poznali. i'o prevratu pa so inozemski špediterji takoj spoznan ugodno prometno lego Slovenije, važnost naši n prometom križišč m oumejmn trgovskin centrov za uvozno m izvozno trgovino iz Jugoslavije na sever m zapau in so skušali za vsako ceno razviti mrežo svojin podružnic tudi po Sloveniji. Tla so bila jako ugodna, ker je spe-uicijska oort prosta in pri brezbrižnosti našiti obrtnih oblasti in krajev-nin trgovskih organizacij, so kmalu uspeli z raznimi mahinacijami kljub vsej stanovanjski mizeriji, da so odprli svoje obrate. Konjunktura je bita leta 1919 in 1920 špediterjem izredno mila, ker mednarodni promet ni bil urejen in tudi poštnopakefri promet ni bil odprl. Pa še danes se Koristijo od tega, da še vedno ni urejen mednarodni promet v kosovnem blagu po železnici, ker sestavljajo nabiram© vozove, ki v važnejših relacijah stalno kurzirajo. Institucija carinskih posrednikov je doma iz Srbije in se je lansko leto zanesla tudi v Slovenijo. Naše trgovstvo se je dolgo borilo proti tej instituciji in zahtevalo, da se jo odpravi. Ministrstvo iinanc tej zahtevi ni ugodilo in tako imamo seaaj ze v Ljubijani, Mariboru, Ceiju, Kakeku in Jeseničan posi*ednike, deloma kot sa-ihostojne tvrdke, deloma kot nastavljene uraduje spedicijskih tvrdk, ki smejo samo potom njih izvrševati carinsko posredništvo. Kot samostojne tvrdke pa sc pečajo razen posredništva tudi z odpremništvom in drugimi špedicijskimi posli, tako, da je nastal v tem oziru popolen nered. Obrtne oblasti tega položaja še niso razčistite in zato bi bil skrajni čas, da se gretji in okrajna glavarstva za stvar začnejo zanimati in izvrševanje obrti strožje kontrolirati, da pridemo v bolj urejene razmere. Kot glavno torišče svojega delovanja v Sloveniji so si izbrali Maribor, kjer je lani pasiral še ves izvoz za inozemstvo, ker je bila državna zeleznica za Italijo in Madžarsko zaprta. Ker je bila pri neurejenih prometnih razmerah špedicija zelo dobičkanosna, se je vsakdo začel pečati ž njo. Tako so v Mariboru družabni ce spedicijskih podjetij soproge carinskih uradnikov mariborske carinarnice, kar smatramo gotovo za in-kompatibilno. Soproga vojaškega častnika anonsira v Marburger Zeitung Ped imenom Janko, Hotel Meran in s® bayi s špedicijo premoga in živi-n®. Drugi dunajski tvrdki Lhvorschak s© je lokale policijsko zaprlo, pa kljub lemu poslujejo dalje. 0 mnogih ^ariborskih fihjancah inozemskih ^Pedicijskih podjetij zvemo Sele iz tu- časopisov, ker nimajo te firme v Mariboru niti lokala, niti napisa, niti niso pri obrtni oblasti priglašene. — Tako anonsira v časopisu Polnischer Uoyd mariborsko podružnico Paul •*anes & Co., Intemationales Spediti-0ns-H*ua, ki ga v Mariboru živ krst ne pozna, uaije v češkem tarifnem vesniiKU tvvuKa uwur»cauK, potem se je prisema zagrebška tvruica j. iviunzer, id so ceio lansko leto izvrševali obrt brez obrtnega dovoljenja, iinako se ni prijavila tvruKa / mter-Konanentali,. vprašujemo se, kako je mogoče laivo priseljevanje tujin spe-uioij, preuno je vprašanje obrtne re-ciprocitete z Avstrijci pogodbeno rešeno;' £akaj to in kako izvršujejo glavarstva obrtno nadzorstvo? ivru-iva Schenner . sept. 1920 štev. bl.602, s katero se je dovolil carine prosti uvoz strojev, orodja, surovin in obratnih sredstev za indu-slrijce in obrtnike, ter uporaba minimalne carine na uvoz tega blaga, ake ga uvažajo trgovci, je veljavna do preklica. Naši gospodarski krogi se poslužujejo teh ugodnosti v izdatni meri, vendar se specijeino zadnji čas neprestano množijo pritožbe o postopanju carinarmc v tem oziru, ker cariniki s svojo prakso izigravajo i naredbo i interese strank. Ker pa obseg teh pritožb že presega krog zasebnih interesov in se gre pri tem za principijeino stališče naših pridobitnih stanov, nas razmere silijo, da o stvari jasno razpravljamo. Očividcu namen naredbe je bil, da se ž njo pospeši investicijsko in ubnovno dele v nadeni gospodarstvu, da se obnovi, poveča in razširi tuzemska produkcija in s tem ojača naša ekonomska pozicija v gospodarski konkurenci z inozemstvom. Vlada je videla po prevratu, da so denamo-tržne in kreditne razmere za dolgotrajne investicije neugodne m je skušala s to nareuoo povzdigniti veselje in zanimanje za podjetnost. Toda že prva koncepcija naredbe 61.602 je bila tako netočna, da smo takoj izrazili svoje pomisleke in bojazen, da naredba pri birokratski praksi naših centralnih uradov in carinarnic ne bo imela praktičnega pomena, in res je bila v zadnjem času izdana cela vrsta razpisov od posameznih oddelkov ministrstev, ki vedno bolj in bolj omejujejo obseg carinskih oprostitev in olajšav, tako, da je v praksi posamezniku že zelo težko doseči ugodnosti naredbe, in to zaradi samih formalnosti. Prvi korak omejevanja te naredbe jo bil, da je trgovsko ministrstvo odvzelo svojim pokrajinskim oddelkom pravico izdajanja potrdil, da se kake vrste stavbeni ali instalacijski materijai ne izdeluje v tuzemstvu ali ne v dovoljni množini. Ministrstvo je oddelkom odvzelo to pravico, ne da bi bilo ta ukrep utemeljilo s kakimi stvarnimi razlogi. Na ustmena vprašanja se nam je odgovorilo, da je razlog ta, da pokrajinski oddelki ne morejo imeti pregleda preko cele države .Ta izgovor je popolnoma jalov, ker bi bilo v interesu stvari, da se izda že vendar enkrat oficijelni uradni seznam blaga, ki ?ra produciramo v državi. Ta seznam bi se od časa do časa dopolnjeval in bi bili na tak način vsi pokrajinski oddelki natančno podučeni o stanju produkcije. Sedaj se morajo stranke obračati po potrdila v beograd in čakajo v ca sin po cele mesece ua rešitev. Na urgenco odgovarja ministrstvo, da zadeve ne more rešiti, ker šele nabira jiouatke o produkciji v tuzemstvu. medtem dospe blago in stranka čaka zaman cele tedne potuje v beograd in končno mora povrh vseh s troskov vendarle plačati carino, tezarino ali stojnmo v večjem znosku kot bi znašala carina, ako bi jo bila takoj plačala. Tudi postopajo različni reierenti popolnoma svojevoljno. Eden zahteva originalno fakturo, drugi zahteva overovljeno srbsko prestavo takture, tretji natančen popis uvažanih predmetov in aico teh priiog ni, se spis ne reši. Po tej naredbi je izšla druga nared ba generalne direkcije carine, da se za carine prosti uvoz strojnih delov mora delati posebna prošnja na carinsko Uirekcijo v Beograd. Kaz-mere v direkciji so nam znane. Ona je pravo pokopališče prošenj in spisov in kdor noče reusirati s prošnjo, jo mora oddati kakemu odvetniKu v Beograd, kateremu potem plača za posredovanje včasih več, kot pa bi bila znašala carina, lstotako se morajo delati prošnje za carine prosti uvoz surovin, kemič. in obratnih sredstev in pollabrikatov na carinsko direkcijo. Tri tem se zahteva natančen popis uporabe, načni proizvodnje in razne druge podatke. Toda kljub podrobnim prilogam se čaka zaman na rešitev. Znani so nam mnogi slučaji, ko po pol leta čakajo tovarne na odgovor. Kaj nam potem koristi taka naredba in olajšave ter oprostitve, ki obstojajo samo na papirju? Svoječasno smo ze predlagali, da naj se ta sistem predrugači v toliko, oa se za vsako industrijsko podjetje izda za vsako leto posebej za vse transporte celega leta na pristojno carinarnico pooblastilo, da se sme pod carinsko kontrolo uporabe imenoma naštete surovine v določenih količinah prosto uvažati. Tak sistem bi bil lahko izvedljiv, bi ne delal generalni direkciji nepotrebne pisarije, ki jo povzroča, ko se mora za vsako pošiljatev delati posebno prošnjo in ko potrdilo velja samo za dobo treh mesecev. Podjetniki pa bi imeli od takega sistema praktično korist, ker bi vedeli vnaprej z gotovostjo disponirati. Direkcija pa, dasi ni imela tehtnih vzrokov, ni hotela sprejeti tega predloga. Krona vsega pa je, da so se na* šli med cariniki na nekaterih carinar« nah ljudje, ki si lastijo danes pravico priznati ali nepriznati potrdila generalne direkcije carine in trgovinskega ministrstva. Ako gospod carinik reče, da potrdilo ni veljavno, ali pa, da ni predpisno izdano, je ves trud zaman in stranka izgubljena. Vsako pojasnjevanje je brezuspešno in stranka mora kljub vsem potrdilom plačati carinske pristojbine, ki znašajo mnogokrat tri do štirikratno vrednost fakture. Stranki ne pomaga nič* ako se pritoži. Izpostavlja se le nevarnosti, da jo bo mogočni carinik vzel »na piko« in ji pri prihodnji priliki temeljito zagrenil življenje. Taka anarhija, da bi si carinik pridrževal ali lastil pravico postopati prod potrdilom ministrstev, je demokratske države nevredna in jo je treba brezpogojno odpraviti in samo-lastnost carinskih uradnikov omejiti- Neprimerna predrznost v šikaniranju strank, arogantnost uradnikov v občevanju z interesenti ne služijo naši državi v ponos in ugled in konečno moramo vendar navaditi te gospode, da so oni radi interesentov tu, ne pa interesenti radi njih. Par strank se je dosedaj v nekaterih kričečih slučajih pritožilo na ministrstvo. In kaj je bil uspehi Generalna direkcija carine je dala pritožbo lepo cariniku na znanje, ali pa k večjemu v poročilo o zadevi. Seveda je carinik v svojem poročilu ne samo dokazal pravilnost svojega postopanja, marveč še na konec zahteval, da se stranka kaznuje, ker si upa pritožiti se proti korektnemu uradovanju. Tako je obtoženec sam svoj sodnik in stranka je blamirana, carinik pa ima samo vzpodbudo za nadaljno uganjanje nekorektnosti. Ta sistem reševanja pritožb je z disciplino in kontrolo neskladen in mi ne bomo mirovali poprej, dokler ne napravi železna roka v teh paša-lukih reda. Shod ljubljanskih obrtnikov. (Nadaljevanj*.) Častiti zborovalci! Ce sedaj preidem na posamezne davke, glede katerih imamo svoje pritožbe, naj v prvi vrsti spregovorim kratko o tako-zvanem davku na vojne dobičke. 0 takozvanih davkih na vojne dobičke pravzaprav ne bi smeli govoriti, ker se je naše premakljivo premoženje vsled strašnega padanja denarne vrednosti takorekoč zmanjšalo in o dobičkih pri obrtnikih govoriti ne moremo. Pred nami so danes velike in imenitne številke, toda to, kar predstavljajo, so samo navidezne in namišljene količine. Milijoni in stoti-soči, s katerimi se danes pitamo in se jih oponašamo, v jedru in v resnici predstavljajo pravzaprav gospodarsko oslabelost in nesrečo. Ali če že enkrat imamo davek na vojne dobičke ter ga moramo vzeti nase, moramo predvsem zahtevati, da se ta davek pobira pri ljudeh, ki so v resnici na hitro obogateli, ne pa pri našem o-brtniku in rokodelcu, kateri si v potu svojega obraza in vsakdanjih skrbeh pomaga skozi življenje. Zantevati moramo tudi, da se enkrat preišče in na merodajnem mestu pojasni, so li v resnici v naši državi kraji, kjer se davek na vojne dobičke ali sploh ni plačal, ali pa ne resno izvajal. Kar se naa sam in tiče v Ljubljani, moramo odločno protestirati proti nezmisel-nim predpisom davka na vojne dobičke, kateri se je po novem letu v plačilnih nalogih pri nas predpisal za 1. 1919. Prvič je neumestno, da se danes v letu 192*2 zahteva plačilo davkov za leto 1919, ker sta med tem že potekli dve gospodarsko zaključeni leti. Brez ozira na to, pa so bili izdani plačilni nalogi za take svote našim malim in srednjim obrtnikom, katere gredo preko vsake meje ter bi pri prizadetih obrtnikih naravnost pomenile gospodarsko smrt. Naša finančna delegacija sama je uvidela, da postopanje ni bilo srečno in pravilno, ter je odredila, ua pridejo vsi ti predpisi za davek na vojne dobičke za leto 1919, v kolikor so bili izdani od davčnih oblastev samih brez sodelovanja davčnm komisij, še enkrat pred komisijo. Ta u-krep je pameten in hvalevreden, zahtevati pa moramo odločno, da :e storjene krivice in napake čimprej popravi ter prizadetim obrtnikom p<. vrne mir. Kdo more mirno delati v svojem obrtu, če ima nad seboj večno nevarnost, da ga uniči davčni pritisk. Častiti zborovalci 1 Drugi davek, ki upravičeno vzbuja vsled svojega ustroja po celi naši državi med produktivnimi stanovi razburjenje in ne-' voljo, je takozvani davek na poslovni promet. Ta davek je bil nahitro, brez sodelovanja gospodarskih korporacij, upeljan leta 1920. Vemo in priznamo, da mora država iskati novih virov, ali kadar jih išče je vendar potrebno, da se poprej kakor v drugih državah tudi pri nas aasliiijo strokovnjaki glede načina in pobiranja novega uavua. Ta davek se je prvotno pobiral na carinarnicah pri uvozu in izvozu in samo iuuustrijska podjetja so moraia vouiti zapiske o prometu. Po leti leta luži. pa se je ta daveh iz-premeni! ter uredil tako, da se plačuje v izmeri \% na podlagi vseh kupčij in poslov, katere je zapisovali v posebnin, v to aoločenin knjigan. Glede tega davka so bile razširjene najrazličnejše vesti o tem, ali je veljaven au ne, naualje o tem, ali ga je narodna skupsčuia sprejela ali ne. Faktično so bili naši ljuuje vsi zbegam po casopisiuh vesten in niso imeli pravega pouka o tem, kako je s pia-ciioin tega uavka. isase gospodarsk* korporacije v »Sloveniji kaKor urugoa, so* ponovno bile na aelu, aa dosežejo ali oupravo ali vsaj omiijenje tega zakona. i/d enkrat je glasom objav fi-nančne delegacije položaj tak, da 3 5 je pripraviti na plačilo tega davka na poulagi knjig, kakor so predpisane za zadnji kvartal preteklega leta. Zu čas od novega leta dalje, pa se oblju-bujejo od finančnega ministra izpre-memoe. Kar se tiče našin obrtnikov, moramo z vso odločnostjo izjavljati, da smatramo ta uavek v sedanji obliki, z ozirom na naš gospodarski položaj in za razmere v naši državi, za popolnoma nesprejemljiv in neizved ljiv. Gospodarske prilike v naši državi so tako različne, da je popolnoma izključeno, da bi se mogel ta za: kon enakomerno izvajati po vseh de-lin naše države. Davek na poslovni promet je moderen davek, na katerega so v iNemčiji navzlic njeni visoki gospodarski razvitosti zaceli misliti sele v letin 191.4 in pozneje 191b. Ta uavek je po svoji naravi tak, da predpostavlja visoko stopinjo gospodarskega razvoja in napreuka. Ta davek je tak, da predpostavlja veliko izobraženost kupčijsKega in obrtnega stanu, ker stavlja do trgovskih in o-brtmskin interesentov velike zahteve glede pismenosti in kupčijske izo-brazoe ter komercielne organizacije. V naši državi pa, kakor je znano, je v tem pogleuu celo pri nas in v drugih gospodar, više razvitih krajih, obrtni ustroj tak, da je ogromni večini prizadetih trgovcev in obrtnikov nemogoče izpolnjevati težke zalite ve tega zakona. Pa tudi od strani davčnih oblastev zahteva ta zakon velik, dober in toit.io poslujoč aparat, ako se ga hoče pametno in brez sekatur izvajati. Pri nas se je ta dav^k uvedel v tani obliki, ki na rej a naj večje težave celo v gospodarsko najbolj naprednin državan. Kar se Uče nas obrtnikov, moramo mi stati odločno na stansču, da je treba oprostiti tega davka krat-komalo najmanj vse tiste obrtnike, ki so po svojem bistvu rokodelci ter delajo samo z dvema pomočnikoma. Število vajencev pri tem sploh ne sme prihajati v poštev. Glede vseh drugin obrtnikov pa je treba stati na stališču, da jih je pavšalirati glede davka na poslovni promet. V tem pogledu stojimo na stališču, da naš obrtnik vseh vrst, ni v položaju ustrezali tistim velikim zahtevam, katere predpisuje obstoječi zakon glede vo-ditve knjig in zapiskov, urganizirano obrtništvo naše mora stati sploh aa stališču, da je treba respektirati kupčijske knjige, katere vodijo trgovci in obrtniki, kot posebno obratno tajnost vsakega trgovskega in obrtnega gospodarja. Za pavšaliranje tega davka je pač mogoče dobiti merilo prilično na isti način, kakor je merodajen za pridobnino, to je naš obrtni davek v ožjem zmislu besede. Proti temu davku, kakor se je pri nas hotel izvajati, moramo z vso odločnostjo protestirati. Zakaj položaj je tak, da se je ta davek pri nas v različnih razglasih od strani finančne uprave samo še poslabšalo. V zakonu predvidena davčna prostost za male obrtnike se je preko določil zakona razlagala tesnejše, in glede pavšaliranja se je pravtako postopalo naravnost pedan-tično in malenkostno. Taka davčna praksa je popolnoma pogrešita, ker so stroški za pobiranje in kontrolo davka neprimerno večji, kakor pa je pričakovati uspeha pri davku pri teh malih in gospodarsko slabih ljudeh. Častiti zborovalci I Končam in po- navljam, da morajo prenehati krivice, katere se gode našemu obrtniškemu stanu. Mi smo drage volje pripravljeni dati za državne potrebe, kar se giblje v razumnih mejah, odločno pa se moramo upirati taki davčni upravi in takim davčnim zakonom, katere morajo neogibno voditi naš rokodelski in oortni stan v gospodarski p,-lom in siromašnost. (Dalje prih.) Resolucija obrtnikov. Na javnem shodu v Ljubljani, dne 6. leoruarja, sklicanem ou oort-niskin organizacij zbraui obrtniki so sAienm sieuece resolucije: 1. i^rou v zaunjem času izdanim plačilnim naiogom *,a uaveK na vojne uouicice ouiocno protestiramo, ker preuscavljajo snno ouremermev oort-nin davkoplačevalcev in bi pri mno-gm obrtnikin provzrociii uničenje eksistence. Zahtevani uavki so neznosni in je nujno potrebno, cia se revidirajo izuani plačilni nalogi, ki segajo v gospodarsko že zaključeno dobo. Zborovalci z zadoščenjem jemljejo v vednost ukrep finančne delegacije, da bo o ten predpisih še akiepaia cenilna komisija ter za trdno pričakujejo, da se izaani predpisi /.nizajo na pravično in racionelno mero. 2. Spričo alarmantnih vesti v raznih časopisih, da se namerava proglasiti tuui leto iyiiU za vojno leto ter pobirati tuui za leto 1920 davek na vojne uooičke, ouiočno protestiramo proti vsaki taki nesprejemljivi in gospodarsko neutemeljeni nameri ter poživljamo nar. poslance vseh strank, ua odločno nastopijo proti vsakemu takemu poskusu. Obrtni in trgovski interesenti smo že po obstoječin davkih preobremenjeni ter ouiočno odklanjamo Beoaj četrto leto po vojni take nesrečne in pogubne tiskarne poskuse. y. Z ozirom na ponovna poročila časopisov, da se predpis in pobiranje davkov ne vrši v celi državi enakomerno ter da se v nekaterin pokraji-nan naše države sploh ni zahtevalo davka na vojne dobičke, zahtevamo v tem pogledu od poklicanih mest toč-nih pojasnil, ali so resnična ta časopisna poročila, katera vzbujajo naravno pri nas veliko nevoljo ter morajo slabo učinkovati na davčno moralo in razpoloženje davkoplačevalcev. 4. Ker je davek na poslovni promet po sedaj veljavni uredbi z ozirom na dejanjski položaj v obrtu in trgovini naše države efektivno neizvedljiv ter se nalaga obrtnikom neiz-polnjive dolžnosti, zahtevamo odpravo tega davka. Ako pa se davek pridrži proti pričakovanju, je nujno potrebno, da se bistveno preuredi in prilagodi našim gospodarskim prilikam. Zantevamo, da se čuva in varuje tajnost in neokrnjenost kupčijskih knjig. Male obrtnike, koji delajo ne gleue na število vajencev redno z ne več kakor z dvema pomočnikoma, je treba povsem oprostiti tega davka. Pri vseh drugih obrtnikih kakor tudi pri trgovcih na drobno smatramo ta davek za izvedljiv le tedaj, če se splošno izvede pavšaliranje tega davka. — 5. Uvidevajoč potrebo davkov za redno državno gospodarstvo moramo spričo dejstva, da davčna bremena vedno naraščajo ter se nalagajo le obrtnemu in trgovskemu stanu ter mestnemu prebivalstvu, opozarjati z vso'odločnostjo na neumestnost in na nepravičnost take finančne politike, katera ne vpošteva dejanjskega položaja in obstoječe strukture v naši državi. Zdravo in uspešno davčno politiko je pri nas mogoče le voditi, ako se v davčno breme privzema vsepovsod tudi agrarni del našega prebivalstva sorazmerno njegovi gospodarski sili. 6. Opozarjamo končno na potrebo, da se pri izdajanju novih davčnih zakonov postopa previdno in preudarno ter se daje gospodarskim in stanovskim korporacijam priliko, zavzemati pravočasno svoje stališče glede novih davčnih projektov. 7. Resolucije naj se pošljejo g. ministru in pokrajinskemu namestniku, delegaciji ministrstva financ, vsem kompetentnim ministrstvom, zakonodajnemu odboru, politič. strankam in gospodarskim organizacijam. Pridobninske izjave. hazglas finančne delegacije z une 21. januarja ivtz, št. A. i. o4./l. poziva vse uavcue zavezance, ua viozc v casu ou une i. leoruarja do i. marca t. 1. priuooninske izjave za uavcno leto To je takozvaiai splošni poziv k jložitvi uavcue napovedi. t'oseomu pozivov, naslovljemn na vsakega po-aame/jiega uavkopiacevaica ne bo. Uupravn jih je finančna zakon za leto ittZL, urauni ust st. z dne i. avgusta ia^si. rvuor ne poda pridobninske izjave v preupisaueui roku, oo kontuma-eiran. Ubcna priuobmna (obrtna uavek) se mu oumeri na podstavi urad-nin podatkov. Zaunje skusnje so pokazale, ua ni v tem oziru skušati davčnih oulasti. V takem slučaju je kaj ianko možna preoodačba. tvuor pa ni soue-loval pri davčni priredbi, eveutueine preobuačbe ne more vspešno spod-oijati. Z razglasom se podrobneje pečamo radi Vega, ker gre tu za prvo redno davčno priredbo po dolgih letin. Ua bouo nasa izvajanja bolj pregledna in razumljiva, pojasnimo obenem rudi bistvo davka. (Jbčno priuobnino imeinujemo v vsakdanjem žiivljenju tudi obrtni davek. Davku je pouvržen vsak, ki o-braiuje kako pridobitno podjetje ali izvršuje kako na dobiček mereče o-pravilo (§ 1, zakona z dne 25. 10. ibUb, drž. zak. št. 220). V predvojni dobi je davek odmerjala davčna komisija. Le pri na novo začetih obrtib je izvršila oumero davčna oblast. V vojni dobi se je obrtni davek oa -merjal na poseben način. Vzel se je zaunji redno odmerjeni davčni znesek kot temeljni davek; vojne razmere (višji promet itd.), so se pa vpošte-vale na ta način, da se je pobiral še vojni pribitek k občni priuobnini. Še pozneje, t. j. po razpadu Avstrije so se naualjne spremembe prometa vpo števale s tem, da se je davčni znesek početvoril. Sele sedaj je finančna u-prava prišla v položaj, da more na reden način prirediti obrtni davek. Priredba sama je precej komplicirana, kakor je to običajno pri kon-tingentiranih davkih. Bistvo kontingentnega sistema obstoji v tem, da je že v naprej določeno, koliko naj dobi država na kakem davku. To velja tudi za naš obrtni davek. Vsak davkoplačevalec, ki je zavezan občni pridobnini, participira na davku z onim deležem, ki odgovarja srednji donosnosti njegovega obrta ali opravila v razmerju do srednje donosnosti obrtov in opravil drugih davčnih zavezancev v isti davčni družbi. Kontingent, t. j. ona v naprej določena vsota davka, katerega naj dobi država na obrtnem davku, se razdeli na štiri davčne družbe. Davkoplačevalci, ki so bili do gotovega dne že obdačeni z občno pridobnino, se uvr ste namreč v eno sledečih davčnih družb. V prvi razred so uvrščeni oni z davčnim zneskom nad 2000 K, v drugi z davčnim zneskom nad 300 K do 2000 K, v tretji oni z zneskom nad 60 K do 300 K in v zadnji četrti razred pa še ostali davčni zavezanci, ki so imeli davčen znesek do 60 K. Vsaka taka družba nosi svoj del kontingenta. Dotični znesek se nato razdeli na posamezne, pridobnini zavezane pripadnike dotične davčne družbe. Davčni stranki se dodeli — kakor smo to že zgoraj omenili — oni davčni postavek, ki odgovarja srednji donosnosti njegovega obrta oziroma opravila v razmerju do srednje donosnosti obrtov in opravil drugi i davčnih zavezancev, ki so v isti davčni družbi. S tem je poskrbljeno, da je obdačba vsestransko sorazmerna Davčni postavki, katere lahko dobi davčni zavezanec, so sledeči: 3 K 24 K 90 K 320 K 1160 K 4 K 30 K 100 K 360 K 1320 K 5 K 36 K 110 K 440 K 1480 K 6 K 42 K 120 K 520 K 1640 K 8 K 48 K 140 K 600 K 1800 K .10 K 56 K 160 K 680 K 2000 K 12 K 64 K 180 K 800 K 2200 K 16 K 72 K 240 K 920 K 2400 K 20 K 80 K 280 K 1040 K 2600 K. Nastopili davčni postavki rastejo po 400 K. Ko se odkazuje te davčne postavke, ni možno v naprej vedeti, ali bodo sklepna svota večja ali nižja koi oni del kontingenta, ki odpade na do-tiČno davčno družbo. (Dalje prih.) mii M: Aleji THE REX CO./LJUBLJANA. Izvoz in uvoz. Madžarski izvoz raste. Izvoz agrarnih produktov iz Madžarske se rapia.no veča. Zadnje polletje, odkar izdaja poljedeljsko ministrstvo samo izvoznice, se je vložilo 29.000 prošenj za izvoz, ki so zadevale 280.000 vagonov agrarnih produktov. Seveda se je ugodilo predloženim prošnjam le deloma. Temu nasprotno se je prosilo za uvoz samo 1200 vagonov agrarnih produktov. Madžarski eksporterji so v zadnjem polletju izvozili 20 vagonov jajc, pri vsakem vagonu so zaslužili 220.000 kron. V zadnjih tednih se je izvozilo 100 vagonov perutnine. Večina izvoženih jajc je bila namenjena v Švico, izvožena perutnina pa v Anglijo. Mno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovina na Balk&nu in Madžari. — Narodni Listy« posvečajo daljši članek energičnemu nastopu madžarske vlade, koja hoče zgraditi v Budimpešti centralno luko za 1 milijardo kron. V tej luki naj bi se koncentrirala vsa balkanska trgovina. Država bi prispevala k zgradbi s 650 milijoni. Začeli so se že pregovori v tem oziru s francosko firmo Schneider in Creosot. Madžari zahtevajo, da bo šla vsa trgovina z Balkanom črez njihovo ozemlje ter poskušajo zato stopiti v zvezo z Italijo, Francijo in Nemčijo. — Posrečilo se jim je že, da so si zagotovili direktno železniško zvezo s temi državami. Industrija. Eksplozivne snovi, kakor titamt, dynamon, amoniak, panonit, vžigalnike itd., v rudarske in industrijske svrhe je pričela izdelovati tvrdka »Titamt«: d. d. za kemično industrijo v Zagrebu. Razstreljivo »ivamniktit« treh vrst izdeluje >Državna barutana v Kamnik;-. — Vse tri vrste kamniktita je dobiti Pri vojnem skladišču dravske divizijske oblasti v Ljubljani po ceni 9.50 Din za t kg. Oblasti, podjetja, tvrdke, posamezniki itd., kateri želijo dobiti eksploziv, naj- se obračajo s svojimi prošnjami na pristojno Armijsko oblast, do večje količine pa direktno na Ministrstvo vojne i mornarice, art. tehn. oddel. v Beogradu. Prošnjo je taksirati s kolekom 2 Din in priložiti potrdilo policije, da so eksplozivi potrebni v industrijske svrhe. -Brez odobrenja g. min. vojne i mornarice barutana ne sme izdati niti grama smodnika ali eksploziva. uKsplozivo pošilja samo po železnici. Industrijska kriza v Čehoalovaški. Vsled porasta čehoslovaške industrije se vedno bolj razširja kriza v češki industriji. Sladkorna industrija, ki je imela do sedaj vedno visoko konjunkturo, se tudi že nahaja v krizi, ter so vsled tega sladkorne cene znatno padle. Delnice češkega sladkornega društva, ki so v najslabši dobi na praški borzi držale na nivou povprečno 2000 K, so zadnji Čas pačile za 30*1*. Razun v gospodarski krizi se nahaja češka sladkorna in-dustrja tudi v politični krizi, ker se za mo bijejo industrijski in agrarci. •zgleda pa, da bodo zmagali industrijalci. Češki sladkor je danes na svetovnem tržišču mnogo dražii nego je amerikanski, tako da je 100 kg iel- kega sladkorja za 200 Čehoslovaškib kron dražji nego je 100 kg amerikan-skega sladkorja. Ako se vpošteva tečaj od 60 za dolar, pomeni to, da je ameriški sladkor za 300 dolarjev na tono bolj poceni nego je češki sladkor. V slični krizi se nahaja tudi češka železna industrija, katero namenoma pritiska nemška konkurenca, ki si hoče po vsih silah osvojiti Balkan. Toda celo v Čehoslovaški sami se opaža nemško konkurenco in radi tčga zahteva če-hoslovaška železna industrija, da se ukine davek na koks, da bi zamogla ceneje producirati. Denarstvo. Pošte sprejemajo 5 dinarske bankovce. Uradno razglašajo: Poštni uradi smejo zopet sprejemati pri vplačilih od strank petdinarokc bankovce državne izdaje. Sprejemali jih bodo le do 20. julija 1922. — Upajmo, da bo tudi železniška uprava odredila, da bodo njene blagajne sprejemale petdinarske nov-čamce. Izdajanje uverenj za izvoz valut od strani odbora Narodne banke In njenih filijal. Ljubljanska carinarnica je dobila od generalne direkcije carine pod št. 1401 z dne 9. januarja t. I. sledečo brzojavko: »Z odlokom finančnega ministra z dne 9. t. m. je odobreno odborom Narodne banke in njenih f lijal tudi nadaljno izdajanje odo-brenj in uverenj o izvozu valut, toda samo individualno in za vsaki slučaj posebej ter se morajo uverenja odvzemati. Obrtna banka v Ljubljani je ustanovila v Liutomeru podružnico, ki je že pnčcla poslovati. Stanje naše državne Narodne banke SHS. Po izkaza z dne 22. januarja je bilo v prometu za 4„593 927.180 dinarjev. Število novčanc se je od 15. do januarja zmanjšalo in sicer za 48,838.095 dinarjev. Kovinska podlaga je narastla od 15. do 22. januarja za 36 milijona na 401,192.872 dinarjev. Italija poviša pristojbine za me-njice. Finančno ravnateljstvo v Trstu obvešča, da stopi naredba glede pre-dvojenja menjičnih pristojbin, kakor tudi pristojbin za druge trgovske vrednostne papirje v veljavo dne 1. februarja 1922. Ponarejene čehoslovaške novča-nice v naši državi. Na Dunaju so prijeli večjo družbo ponarejevalcev petkronskih Čehoslovaških bankovcev. Kakor poročajo, so ponarejevalci spravili mnogo teh bankovcev v promet tudi v naši kraljevini. Ruska državna banka. Ruska dr« žavna banka je dovolila združenim ruskim zadrugam kredit v iznosu 120.000 funtov šterlingov v svrho nabave blaga v inozemstvu. Carina. Da se prošnje radi carine prostega uvoza blaga ne zadržujejo brezpotrebno, razglaša ministrstvo za trgovino in industrijo, da morajo stranke svoje prošnje za carine prosti uvoz blaga pravilno kolekovati in jim priložiti bodisi v originalu ali prepisu račun-fakturo naročenega blaga ter predpisano takso za uve-renje. Naj bi stranke vlagale predmetne prošnje predno pride pošiljatev, oziroma še prej nego naročijo blago, kajti ministrstvo mora pred izdajo uverenja iskati podatke, ako se dotično blago izdeluje v državi in ne sme rešiti prošnje dokler ne dobi teh podatkov. Davki. Uklnjenje nekaterih finančnih generalnih direkcij. Prva sekcija finančnega odbora predlaga znižanje generalnih direkcij v finančnem ministrstvu, katerih je sedaj štirinajst, dočim jih ima češkoslovaška republika v svojem ministrstvu za finance samo tri, in sicer za direktne, za ind’rektne davke In za monopole. »Podaljšanje roka ia vložitev napovedi o dohodnini za 1. 1922.« Finančna delegacija objavlja uradno, da je gospod finančni minister rok za vložitev navedenih napovedi podaljšal do konca februarja t. I. Na to se opozarjajo vsi davčni zavezanci, ki dosedaj še niso vložili napovedi, naj vsaj v podaljšanem roku zadoste svoji dolžnosti, kar se jim bo »leer dohodnina In rent- nina odmerila brez nadalnjega poziva na podstavi uradnih pripomočkov. Davek na oglase in naznanila. Na ugovor, katerega so vložile uprave ljubljanskih dnevnikov na finančno ministrstvo proti novouvedenemu davku na časopisne oglase in naznanila, je priš«.! od delegacije ministrstva financ odgovor, da je finančno ministrstvo pritožbo zavrnilo, češ, da je davek uveden na temelju zakona. S tem je zadan kritičen udarec našemu časopisju, ki zna v kratkem pokazati prav usodepolen vpliv nu finance naših listov. Mar niso že neurejene valutame in prometne razmere dovolj osKodovale naše liste, da se uvajajo pri kulturnih ustanovah nove zapreke! Promet. Pogajanja za mejni promet z Avstrijo. V Beogradu prično pogajanja za ureditev mejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijska delegacija, ki je bo vodil avstrijski posla-niški upravnik v Beogradu, legacijski svetnik Hoffinger, te odpotovala v to evrho v Beograd. \ Prometne omejitve. Sprejemanje in odprema vseh posuj a za i\emčijo preko Podinokly (.ooueuua/n) in Decua (ie-tsenen) je do nadaljnega ukinjeno. — Meupotne posdjke sie zadrža in stavij) pošiljateljem ua razpolago. —■ Spreje manje in odj>ošiljanje vsakovrstne robe civilnih, vojaških in režijskih pošiljk za postajo direkcije Košiče (Kascliau) in preko njenih prog je do nadaljnega ukinjeno. Dovoljeno je sprejemati kosovno robo in v vozovnih nakladih živila ter materijal za kurjavo in razsvetljavo. -Ukinjeno je sprejemanje onih pošiljk za postaje VVien Kaiserplatz in VVien Z\vl-schenbriicken, ki so naslovljene na ravnateljstvo Siiddeutsche Donaudampf-schiffarth in pošiljke, ki so naslovljene na >Pressburger l^agerhaus A. G.< postajo Bratislava (Pozsomy). Sprejemanje ekspresne robe in kosovne rooe za postaje zagrebške direkcije je zopet neomejeno prosto. — Sprejemanje in odpošiljanje izvoznih in uvoznih pošiljk za in iz Italije, pri katerih prihaja carinjenje na Rakeku v poštev, je zop> t dovoljeno. — Za Passau loko in tranzit v Nemčijo je ukinjeno sprejemanje vsakovrstne robe, kosovne in v vozovnih namadin. Dovoljeno je sprejemati n cdpošiijati samo živad in sveže meso. Kadi stavke v Nemčiji je s takojšnjo veljavnostjo mdnjen vsak posredni ali neposredni blagovni promet v Nemčiji in tianzitni preko Nemčije Dopuščene so le pošiljke za postaje železnic ravnateljstva Karlsruhe, Stuttgart, Ludwigshafen, Mtinchen, Nttrnberg, Regensburg in Wiirzburg. Preko postaje Passau je dosoljena le živad v vozovnih nakladih za postaje v notranjem Bavarskem (Inner-bayern). Pošiljke živadi s tovornimi listi za Passau Ort in tranzit ali za postaje izven Bavarsne, niso dovoljene preko Passau. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo pošiljateljem na razpolago. Nadalje je celokupen promet v Nemčijo in preko Nemčije čez Cehoslovaško ukinjen. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo pošiljateljem na razpolago. — Sprejemanje in odpošiljanje brzovozne in sporovozne kosovne robe za postajo Bakar je do vključno 2U. t. m. ustavljeno. Izvzeto je meso in mesni izdelki zaklane živali, ribe, mleko, surovo maslo, kruh, kvas, testenina, sol, jajca, državne režijske in vojaške pošiljke. Radi pre-napolnjenja postaje Brod, se do vštevši 15. t. m. ustavi za Bosanski Brod tranzit sprejemanje in odpošiljanje onih pošiljk robe v vozovnih naklauih, ki se po tarifi naklada v pokrite vozove. Izvzete so državne, režijske in vojaške pošiljke, kakor tudi ona roba, ki se po tarifi naklada v odprte vozove, medpotne pošiljke naj iztečejo. Kmetijstvo. Višja poljedelska šola v Splitu. V Splitu se bo Še to leto otvorila višja poljedelska šola, ki bo namenjena samo za teoretično poučevanje. Iz naših organizacij. Poštne takse in pristojbine. Zveza trgovskih gremijev in zadrug se je obrnila vsled vednega povečavanja brzojavnih In telefonskih pristojbin na poštno ministrstvo v Beogradu s spome- nico, v kateri je zahtevala znižanje pristojbin. Ministrstvo je odgovorilo, da želji Zveze ne more ustreči in da tudi ne more znižati pristojbine za poštne pakete, ker finančni minister zahteva, da poštno ministrstvo, ne samo da krije svoje izdatke, marveč da mora dati še gotov pribitek dohodkov za splošno uporabo. Poštno ministrstvo pa je do sedaj še vedno v deficitu in zato ni izključeno, da se bodo takse in pristojbine še celo povišale. Pripominjamo, da nam je ta odgovor zelo nerazumljiv, ker je splošno znanj, da je naša poštna uprava prejela na račun vojne odškodnine iz Nemčije najmodernejše opreme in inštalacijskega materijala v vrednosti več milijard mark. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Zastopništvo za Jugoslavijo za tkane angleške zastave iz tila išče neka tvrdka iz Nemčije. Naslov dobe interesenti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Poročilo o razvoju čevljarske industrije v Zedinjenih državah Severne Amerike in v Angliji je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zborni.: i v Ljubljani na vpogleu. Nemški prevod carinskega kome n Urja. Avstrijski trgovinski muzej, oddelek avstrijskega ministrstva za trgovino, obrt in industrijo in zgradbe na Dunaju, izdaja v nemškem jeziku prevode zakonov in naredb gospodarske ja značaja kraljevine SHS., Čehoslovaške. republike, Madžarske, Poljske, Rumun-ske in Italije. Prevodi se izvršujejo takoj po prejemu Službenih novin tako, da zamorejo dobiti abonenti prevode pravočasno. Tudi izdaja imenovani Trgovski muzej nemsni prevod carinskega komentarja kraljestva SHS. z upoštevanjem vseh, pri izdaji istega izvršenih sprememb. Ta knjiga bo končana v sredini meseca aprila. Prodajna cena za leto 1922 znaša za kraljevino SHS. 500 dinarjev. — Podpisna cena za nemški prevod carinskega komentarja kraljevine SHS. se je določila na 0.50 za list. — Isti se razpošiljajo od avstrijskega trgovinskega muzeja na Dunaju. Prijave sprejema Urad avstrijskega trgovinskega muzeja Zagreb, Kačičeva ulica 7, poštni predal 127. O lvovskem orijentalskem velesejmu, ki je bil lanskega leta v Lvovu, prinaša knjiga pod naslovom >Industrijalni in trgovinski pregled< splošen pregled omenjenega velesejma. Interesentom je knjiga, ki vsebuje tudi naslove razstavi-teljev, na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Dobava, prodaja. Dobava materijala za izdelovanje kant za petrolej. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje za dan 11. marca 1922 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave pločevine, pocinjene žice, cina, svinca, salmijaka in solne kisline za delavnico za izdelovanje kant za petrolej. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razne. Veliki sinfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice. Opozarjamo trgovske kroge na veliki sinfonični koncert orkestralnega društva Glasbe Matice, ki se vrši v pondeljek, dne 1;?. t. m. v veliki dvorani hotela L ni on. Nadejamo se, da bo občinstvo z obilo udeležbo pokazalo svoje simpatije do prvega našega kulturnega iavoda, ki se ima boriti s tako velikimi financijelnimi teikočami. Prepovedan tranzit tobaka. Ministrstvo financ je podaljšalo prepoved tran-sita tobaka črez našo državo tudi za tekoče leto 1922. Transit se sme dovoliti v gotovih, posebnih slučajih r. odobri*-njem ministra financ. Telefonska eentrala v Medvodah Ravnateljstvo pošte in brzojavov za Slovenijo naznanja, da se je pri poštnem uradu Medvode dne 23. januarja 1022 otvorila telefonska centrala z Jav^ no govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Prevoz (tranzit) touaka skozi našo državo. Po odloku upravnega odijoui Samostojne monopolake uprave je prepovedan tranzit tobaka skozi na.so državo tudi za vse tekoče leto 1922. Vendar pa bo finančni minister v poedimh izjemnih slučajih dovoljeval tranzit tobaka pod pogojem, da je naša monopolna uprava dovoljno oskrbljena s tobakom. Prošnje za tak tranzit je pravočasno predložiti upravi drž. monopolov v Beogradu in v istih navesti vsoto in količino tobaka, zemljo porekla in zemljo destinacije, vstopno in izstopno obmejno carinarnico. Uprava drž. monopolov bo o eventuelni odobritvi obvestila Generalno direkcijo carin, ki bo za vsak posamezni slučaj izdala dotičnim carinarnicam potrebna navodila in predpisala pogoje glede carinskega nadzorstva. Za mednarodno razstavo knjig, ki se bo vršila v Firenci (Italija) daje udeležencem tozadevne informacije vodja kr. italijanske delegacije v Ljubljani. Zakup italijanskih pošt. Kakor javlja >Corriere d’Italia«, je izdelal minister pošte projekt, glasom katerega se oddajo pošte, brzojavi in telefoni v zakup privatnemu društvu. Ta načrt je predložil minister radi tega, ker misli, da bodo na ta način te institucije državi nosile več koristi, nego je to bilo do sedaj mogoče. Cene v Simplon-Ekspressu. Od J. novembra so se cene za Simplon-Eks-press določile kakor sledi: vožnja iz Zofije v Beograd stane 108.35 frankov, ia Zofije v Zagreb 209.60 frankov, iz Zofije v Trst 286.40 frankov, iz Zofije v Milan 400.90 fr., iz Zofije v Lozano 509 40 frankov, iz Zofije v Pariz 629.55 frankov, iz Zofije v Caridrad 321.20 fr. V citiranih številkah ni vračunjena pristojbina za posteljo. Tržno poročilo. r*t)afcft pridam 4. februarja: Sombor: pšenica 1610 — 1630 K, koruza 1220 — 1230 K, N , * / Veletrgovina v ) A. Šarabon < v Ljubljani ( y prlporoCa / * špecerijsko blago ^ ' raznovrstno žganje ^ > $ \ / \ / \ / ) > WW\A/V moko In deietne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo, Lastna praSarna za kavo In mlin za dltava , z električnim obratom. Conlkl na razpolago. oves 1180 — 1200 K, moka št. 0 2P50 K, št. 2 20 50 K, krušna 19 50 K, Novi Sad: pšenica 1600 — 1620 K, koruza: '»190 — 1230 K, moka št. 0 21 — 2150 K, št. 2 20 — 20 50 K, krušna 18 50 — 19 50 K, otrobi 805 — 810 K. — Bečkerek: pšenica 1580— 1600 K, koruza 1200 — 1210 K, oves 1180 — 1200 K, moka šf. 0 22 K, št. 2 21 K, krušna 19"50 — 20 K, otrobi 850 K. — Kakor je razvidno, cene žitu zopet naraščajo. Olje in mast. Dunaj: Cene se višajo ter so za kg na drobno ab Wien: goveji loj, lepe barve 1600 K, mast 1200, holandsko laneno olje 1400, kokosovo olje 1450, ricinusovo olje, prvič prešano 1900, drugič 1850, olein 1850, olein dest. 1800, palmine peške 1600. London: palmine peške 17 09 do 17"10 funtov šterlingov, repno olje, rafinirano 54, surovo 49, kokosovo olje CeyIon 416, Kafra- Singapore 2510, Kapra-Straits 25. Kovin«. Berlin: baker elektroliti 6"241, rafinirani 5600 do 5"650, mehki svinec 2"025 do 2 075, remelted cink v ploščah 1700 do 1750, aluminij 8700, aluminij vlečen ali v žici 890, kositar Banka Straits-Austral 13800 do 13900, nikelj 12-400 do 12700, antimon reguius 2100 do 2"! 59, srebro 3750, do 3 775. Borza. Zagreb, devize : 149 do 151, Bukarešta 240, Milan 1420 do 1435, London 1314 do 1318, Pariz 2570 do 2577, Praga 570 do 577, Švica 5900 do 5950, Dunaj 3 70 do 3*85, Budimpešta 47 do 47 in pol, Newyork ček 300 do 301, valute: dolarji 209 in pol do 300 in pol, avstrijske krone 4 do 4"50, franki 2525 do 2550, napoleondori 1100, marke 152 do 160, leji 230 do 235. Jadranska banka 1100 do 1150. Ljubljanska kreditna banka 910 do 925. / S / > \ / \ / \ Trgovski pomočnik usnjarske stroke se išče za deželo. Reilekti-ramo samo na prvovrstno in zanesljivo moč. Potrebno znanje slovenskega in nemškega jezika, a prednost imajo,, kateri govorijo madžarski. Ponudbe z zahtevami in referencami na Martinčič \ drug, tovarna usnja, Ljutomer. Curih, de vize: Berlin 2*52, New-york 511, London 22-18, Pariz 43 20, Milan 24 20, Praga 9 62, Budimpešta 0 77, Zagreb 165, Varšava 016, Dunaj 0"17, avstrijske žigosane krone 0 08. Berlin, devize: Rim 954 — 956 London 875"10do 876'90, Ntwyork 20 179 do 20 221, Pariz 1699 25 do 170275, Švica 3943-55 do 3951 45, Dunaj 678 do 6 82, Praga 379 60 do 380"40, Budimpešta 30 96 do 31 04, Zagreb 65, Sofija 136 35 do 136 65. Galanterija, drobnarija, pap*r in pletarski izdelki na debcio. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema Mast za čevlje po tovarniških cenah. Baloh in Rosina MJIRIBOSt, Grajski trg št. 3. Vabilo na im i Miti (Slovenija) priporoča svoje iz-1elke, kakor politi-ranc gostilniške in kavarniške stole, vrtne in zaklopne stole, mize itd. itd. Ceniki na razpolago. tiscoiaasEmr^čibiK^ceniraressHMEJBKaaaBiiKEase nflsf oMitf zir Elektrarne Škofja Loka in okolica d. d. ki se vrši dne 26. februarja 1922 ob 10. uri v mestni dvorani v Škofji Loki, Glavni trg št. 121. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo nadzornega sveta. 3. Odobritev bilance in računskega zaključka. 4. Sklepanje o povišanju delniške glavnice na 5,000.000 K. Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah, vložiti v pisarni dražbe (Škofja Loka, Spodnji trg 57) proti potrdilu v času 8 dni do 2 u:i pred občnim zborom (pisarna odprta ob delavnikih od 8 do 12 in od 14 do 18). Na podlagi te založbe se izda delničarju legitimacija, glaseča se na ime z navedbo števila založenih delnic in na nje spadajočih glasov. Škofja Loka, dne 8. februarja 1922. Predsedstvo Jfji 0 kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK. Vse vrste umetnih gnojil ima vedno v zalogi po najnižji ceni Anton Tonejc in drug, Maribor. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. uw Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Brzojavit Hedlet Telet. St. 75. **3K*»BiBieic**3i8it3K3it Manufafeturna trgovina na veliko H@d.žet Sz ICoritn.ife — PrančiŠ£:an.siia *u»IIcs, 4= Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. j a Podružnice: Split. Irst. Sarajevo, Gorica, teli?, Maribor, Ptni, Brežice. Ustnik : Koniereij m izdajanje Trgovskega »Lista.« - davni urednik: Peter Kastelic Delniška stolen 50.000000 K. * • Rezervni loHlniii 45,000.000 R. a, !k: red.itn.se 'bsuniszsL LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.