Freudova topografija drugačnega prostora VALENTINKALAN Delo Razlaga sanj, ki jc izšlo na Dunaju novembra 1899 (z letnico 1900), je po splošnem konsenzu Freudovo najpomembnejše delo; s tem mnenjem bi soglašal tudi Freud sam, ki jc v predgovoru k tretji pregledani angleški izdaji (1931) zapisal: "Delo vsebuje, celo po moji današnji sodbi, najdragocenejše od vseh odkritij, kar se mi jih je posrečilo napraviti. Uvida in spoznanja, kakršno jc to, jc nekdo deležen samo enkrat v življenju". Toda ko je kasneje Emcstu Joncsu na vprašanje, katera so njegova najdražja dela, odgovoril, da sla to "Razlaga sanj" in "Tri razprave k teoriji seksualnosti", je z mirnim nasmehom dodal: "Zdi se mi, da jc moja usoda to, da odkrivam samo očitne stvari: da imajo otroci spolne občutke /feelings/, kar ve vsaka varuška; in da so nočne sanje prav toliko izpolnitev želje kakor dnevno sanjarjenje" (E. Jones, The Life and Work of Sigmund Freud, Abridged, Penguin, Harmondsworth 1974, str. 299). Delo je bilo natisnjeno v 600 izvodih, vendar je bila 1. izdaja prodana šele po osmih letih. Druga izdaja jc izšla 1909, nato pa je delo za Freudovega življenja izšlo še v šestih izdajah - 8. izdaja 1930. leta. Kritika jc delo slabo sprejemala ter ga v bolj dobronamernih reccnzijah štela za delo umetnika, ne pa znanstvenega raziskovalca. Še cclo leta 1927 je profesor Alfred E. Hochc iz Frciburga v knjigi Das iraumcndc Ich uvrstil Freudovo teorijo sanj v rubriko "mislicizcm sanj". Prva prevoda knjige Die Traumdcutung sta bila angleški in ruski, oba že leta 1913. To delo jc nato postalo aksiom psihoanalitične teorije in prakse ter danes spada v klasiko znanstvene literature; zabeleženo je tudi v enciklopedičnem slovarju Lexikon der philosophischen Werke (Stuttgart, Kroner, 1988), ki na kratko opisuje in označi vsebino 1147 filozofskih temeljnih del. Delo "Die Traumdcutung" ni hermenevtika sanj, kakor bi lahko sugeriral naslov "razlaga" oz. "tolmačenje" sanj; Freud namreč obravnava sanje kakor rebus, katerega elementi so sanjske podobe, ki jih jc treba obravnavati v njihovi označevalni vrednosti, da bi mogli tako črkovati sporočilo sanjskega rebusa (prim. J. Lacan, Ecrits, Editions du Scuil, Paris, 1966, s.v. Traumdcutung). Preprosto rečeno to pomeni, da Freudova teorija sanj upošteva odnos med sanjami ter osebno življenjsko zgodovino/zgodbo sanjalca. Prav s tem se Freud bistveno razlikuje od razpravljanja o sanjah, kakor je prevladovalo pred njim in o katerem izčrpno poroča v I. odseku z naslovom "Znanstvena literatura o problemih sanj" (str. 29-116). Prva izdaja jc vsebovala tudi seznam okrog osemdeset knjig o sanjah, ki jih jc Freud v tekstu tudi večinoma citiral.1. V bibliografiji jc navedena tudi razprava Antona Šantla (1845-1920) "Poskus razkladbc nekaterih pomenljivih prikazni spanja in sanj", Jber d. k. k. Staats-Gymn. in Gbrz /Gorica/ (Progr. Gymn.), 24,1874, str. 42-57. Razlaga sanj jc po Freudu prednostna pot do psihoanalize oz. do spoznanja nezavedenega, ali kakor se glasi pri Freudu: "Razlaga sanj jc namreč via regia do poznavanja nezavednega v duševnem življenju" (Studienausgabe, str. 577). Sanje kajpak niso nezavedno: toda za psihoanalizo imajo izjemen pomen zato, ker so fenomen normalnega psihičnega življenja, ki je izoblikovan po enakih zakonitostih kakor simptom, dasiravno niso bolezenski simptom, kakor poudarja Freud v svojem prikazu psihoanalize za zbirko "Die Medizin der Gegenwart in Selbstdarstcllungen" (Fischer Taschenbiichcr 6096, Frankurt 1976, str. 75). Zato psihoanaliza ni samo pomožna znanost psihopatologije, temveč nov diskurz. Če jc torej na vprašanje Ptolcmaja I. "Ali obstaja neka krajša pot v geometrijo kakor je študij Elementov?" Evklid odgovoril, da ni kraljevske prati v matematiko (basilikdn atrapdn epi gcomclri'an), bi se torej zdelo, da smo ob psihoanalizi pred neko vednostjo, ki ne pozna nobene teoretske strogosti. Razlaga sanj ima namreč privilegiran pomen, ker preko izkustva sanj - kar je vsem dostopna via regia - neposredno vstopimo v osrednjo psihoanalitično problematiko, to je teorijo subjekta, na kar opozarja Lacan v XI. Seminarju: "Nc pravim, da vpeljuje Freud subjekt v svet ..., zakaj uvede ga Descartes. Rekel pa bom, da se Freud obrača na subjekt, da bi mu rekel tole, to pa je novo - Tu, v polju sanj, si pri sebi doma. Wo cs war, soil Ich werden." (Štirje temeljni koncepti psihoanalize, Ljubljana, CZ, 1980, str. 62.) V IV. odseku "Razlage sanj" Freud podaja zgoščeno definicijo bistva sanj: "Sanja jc (kostumirana, maskirana, Iransponirana) izpolnitev neke (zatrle, potlačene) želje." (Studicnausg., str. 175). V dozdevnem nesmislu teksta sanj (manifestna vsebina sanj) Freudu uspe odkriti nek drug, sanjalcu prikrit pomen oz. smisel. Da pa bi razložili to vsebino, jc potrebno zasledovati komplicirane poli nočnega "dela sanj" in odkriti latentno misel sanj, ki jo 'cenzura' zatira. Freudu torej ne gre za hermenevtiko sanj, ki naj bi razkrila domnevne, a neeksistentne "globine" nezavednega, temveč ga zanimajo postopki dela sanj, postopki elaboracije v sanjah2. Vzrok sanj so poleg somatskih dražljajev pogosto dnevni ostanki, ki sc vežejo na potlačene prizore iz otroštva ter izzovejo nezavedno željo (vir sanj), ki sili k izpolnitvi. Ker vzdraženje, ki ga vzbudi želja, ogroža spanje, je skozi delo sanj želja predočena v šifrirani obliki in transponirana po zakonih zgostitve in premestitve. "Sekundarna obdelava" sanjske formacije oz. tvorbe jc v tem, da so elementi sanj izoblikovani v neko relativno koherentno in razumljivo sceno, kljub siceršnji absurdnosti sanj. Razlaga določene sanje v analitičnem pogovoru s terapevtom šele omogoča analizantu neko srečanje z nezavednimi konflikti njegove življenskc oz. osebne zgodovine, saj analizant brez tega ne obvladuje teh konflikotv, kakor tudi nc razpolaga z njimi. V VII. odseku "K psihologiji sanjskih procesov" Freud razvija teorijo o načinu delovanja duševnega življenja, ki jo poznamo kot prvo psihično topiko. O tem odseku E. Jones poroča: "To je najtežje in najbolj abstrakno od vseh Freudovih spisov. Bal sc gaje že vnaprej, toda ko je prišel do odločilnega trenutka, ga jc pisal hitro "kakor v sanjah" Pismo 20. junija 1898 in ga dokončal v nekaj tednih ..." (E. Jones, o.c., str. 306.) Poznano jc, da prvi topični model sestavljajo trije sistemi: Nezavedno, Predzavestno ter Zaznavanje-Zavest. To prvo topično teorijo jc Freud potem še dopolnjeval v svojih metapsiholoških spisih iz 1. 1915 ter še prej v spisu "Teze, formulirane o dveh načelih Velika ilustrirana Knciklopcdija, Človek, Ljubljana, MK, 1983, «tr. 148 podaja z ilustracijami opremljen primer disparatne razlage iste sanje pri Freudu in Jungu. psihičnega dogajanja" (1911), ki po svoji pregnantnosti spominjajo na Marxove Teze o Feuerbachu.3 Dr. Gerda Pagel takole p