Gospodarske stvari. Čas za sekanje lesii. Težko ai gredo še v c-em drugem misli toliko navskriž kakor pri vprašaaju, kedaj da kaže sekati lesii. Kmetu kaže še pač neko aajbolj zima za to delo in zima je tudi sploh aajpripravaiša za to. Kedar bočea leaii, veš že tudi, čemu da ti bode in to ima veliko pri tem vprašaaju. Ako ti je samo za to, da posekaš les, ker hočea iz prostora, aa katerem je bil doslej lea, narediti si ajivo ali viaograd ali splob aekaj, kar ai več lesovje, tedaj sekaj, kedar ti je možao. Ako pa ti je za to, da doboš lesii za stavljeaje, za žage, za kurjavo, tedaj pa je stvar že druga. Veliko stori še tudi to. kako se les saraajuje, ali po koacu, ko se lehko hitro izsuši ali pa aa kupu v goači, kjer se vrši izsušenje le po malem. Kak ia koliko trajea je les, kako vreme ia kako mreeaje se aabaja v lesu — vae ai brez moči aa les. Ne da se tajiti, da je v razaih čaaib razaa mera mokrote v lesu ia v času, ko je v leaoviai malo mokrote, seče se les *i najugodniše. Kako ga spraviti domov, to potegne se ve, da tudi aekaj, toda edea čas je skoraj za vaako lesoviao ugodea, to je pozaa jesea ali pa prva zima. V tem času so drevesa aekako v počitku, les aima v ajem toliko mokrote in to je imeaitao. kajti se drevo ta čas ležje ia bitreje izsuši. Tudi druge spremembe se ae gode ta <v:as v lesu — spremembe, ki so vselej aa kvar trpežu lesu. Iato nam kaže tudi izkušaja: kjer aam hodi za to, da trpi les, vselej je le tak, ki se je vsekal po zimi. Edino maajša drevesca, ki ae rabijo za kole ia ralice, kaže še le proti spomladi sekati. kajti ae dajo bolj obeliti. Memo gvedoo še omeaimo, da se kol ia ralica ia sploh les, kar ga pride v zemljo, uajpopVej obeli ia če je mogoče, tudi obžgii. Lea za obroče pa terja skorjo ia tedaj ga je sekati le v pozai jeseai ali pa v zimi, ta čas se ga drži skorja najtrae. Drugače pa je pri igličastem drevju, temn se vzame skorja ia za to se seka v začetku poletja, dokler je v rasti. Kedar pa bočeš imeti tak les s skorjo vred, poaekaj ga pa pusti ležati z vejevjem vred, dokler ne odpade iglirje. Kdor hoče, da raate iz atorovja aovo drevje, mora iatotako jeaeai ali v zimi sekati drevje, ker je ta čas ugpdea za koreaiae. Iz štorov dreves, ki si jih po letu poaekal, žene sicer drevje, toda alabše. Ako pa češ iz gošče njivo, tedaj ti kaže sekati les v poznem poletju, kajti tedaj iztrebiš aajleže z drevjem tudi koreaičje iz zemlje. Vrbe za koše in locaaje odreži pa raao spomladi. Tedaj je vrbje aajpriličaiše za rabo ia povrhu tudi sadike ae trpe toliko škode. Kokošja piča. Zraje, bodi pšeaica ali rž ali aajbolje koruza, prižge se toliko, da še obdrži svojo obliko. Jed6 ga kokoši s slastjo ia vidi se jim kmalu. da jim deae dobro. Rdeca roža pove to razločao. Neati začao jajca kokoši prej in neso jih veliko dalje. Nekod — v Ameriki — jim skubajo ovsa ter ga spražijo v maalu. To pa ai, da svetujemo aašim gospodiajam. Masla aam ae bodi aa oatajaaje. Sejiuovi. Dae 29. jaauvarija v Poličaaab. (za sviaje). Dae 1. februvarija v Jurkloštru ia v Maribom. Dae 3. februvarija v Št. Juriju aa Sčavnici, v Jareaiai, v Kostrivaici, v Lučaaah, aa Ptuju, v Radgoai ia aa Vidmu. Dae 5. februvarija pri sv. Petru pod Sv. gorami.