Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 1
V petek (14/20 0C) in soboto (13/17 0C) bo pretežno, v nedeljo (11/18 0C) pa delno oblačno. Možni nalivi.
Četrtek, 3. septembra 2015 številka 35 | leto 62 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
-O
■in ■in
=o ■ui
i hO
¡o Si^-
TAKO mislim
V torek seje po za zdaj še nepopolnih podatkih začelo novo šolsko leto tudi za 3899 osnovnošolcev v šaleški dolini, med njimi je 507 prvošolcev. Na šolah Šolskega centra Velenje je napolnilo učilnice blizu 1900 dijakov, med njimi je več kot 450 novincev. Vsem želimo uspešno in varno leto. (tp)
Janja svetovna prvakinja
Kadetinja Janja Garnbret, aktualna evropska mladinska prvakinja v balvan-skem in težavnostnem plezanju, je nepremagljiva tudi v svetovni konkurenci. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju v italijanskem Arcu si je 31. avgusta, priplezala naslov svetovne mladinske prvakinje v balvanskem plezanju. Slovenski uspeh sta z bronasto medaljo dopolnila Vita Lukan med starejšimi deklicami in mladinec Anže Peharc. Od velenjskih tekmovalcev sta kadetinji Tjaša Slemenšek in Sara Lukič dosegli 10. oz. 18. mesto, med kadeti pa je Nejc Dvor-šek (vsi Šaleški AO) zasedel 36. mesto. Kadetinja Janja Garnbret je bila znova nepremagljiva in je letošnjim naslovom evropske mladinske prvakinje v balvanskem in težavnostnem plezanju ter evropske podprvakinje v te-
žavnostnem plezanju dodala še balvansko zmago na svetovnem mladinskem prvenstvu. »Glede na to, da je bilo letos prvič organizirano svetovno mladinsko prvenstvo tudi v balvanih, sem odšla na tekmo brez pričakovanj. Moj cilj je bil odplezati vse balvane zbrano in po svojih najboljših močeh. Vesela sem, da mi je uspelo osvojiti naslov svetovne prvakinje,« je povedala Garnbretova, ki je v zahtevnem finalu za seboj pustila drugouvrščeno Margo Hayes iz ZDA in Italijanko Asjo Gollo na tretjem mestu.
Prejšnja uprava ni dobila zaupnice
Velenje, 28. avgusta - Na 25. redni seji Skupščine Premogovnika Velenje (udeležilo se ga je 99,5 odstotka kapitala), so delničarji potrdili letno poročilo in se seznanili z revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta za leto 2014.
V skladu z zakonom je bila članom nadzornega sveta družbe za poslovno leto 2014 podeljena razre-šnica. Dobili so jo Ivan Pohorec, mag. Ludvik Golob in Boris Štefančič. Skupščina družbe pa ni podelila razrešnice članom prejšnje uprave, ki so jo sestavljali dr. Milan Medved, dr. Vladimir Malenkovic in Sonja Kugonič. Na seji so se delničarji seznanili tudi s Poročilom posebne revizije družbe (z dne 8. junija letos), ki ga je pripravila revizorska družba Ernst & Young, d. o. o. Postavljena so bila določena vprašanja, na katera bo uprava pisno odgovorila delničarjem v zvezi z nadaljnjimi postopki in stroški, ki jih je imela družba v zvezi s posebnimi revizijami.
Kakšno je revizijsko poročilo, uradno še ni jasno, neuradno pa krožijo različne informacije. Dnevnik je med drugim zapisal, da so v reviziji ugotovljene številne nepravilnosti in sporna nakazila.
a mz
Prostovoljni mus in neprostovoljni minus
Milena Krstič - Planine
Veliko je bilo povedanega, zapisanega, posnetega in seveda tudi doživetega pri gradnji socialističnega čudeža, mesta Velenje. O prostovoljstvu, s katerim je prežeto. O žuljih tistih, ki so mesto gradili, se pri tem družili in upali na lepši jutri. Možje, žene in otroci so v sedemnajstih letih, do leta 1964, z udarniškim in prostovoljnim delom opravili več kot milijon delovnih ur, regulirali Pako, uredili park, zgradili šolo, kinodvorano, ustvarili mesto in si v njem uredili življenje. Velenje na dan, ko je bilo leta 1959, 20. septembra, slovesno odprto novozgrajeno mestno središče, praznuje. Tudi letos bo.
Tudi letos ob prazniku ne bo spregledano prostovoljstvo, udarni-štvo in gradnja mesta. Socialistični čudež. Pogledi na to obdobje so tudi zdaj, ko je kapitalizem, težko drugačni. Čeprav eni so. Zgodovinar, šaleški rojak, kije nekdaj tudi sam mestu, udarni-štvu, prostovoljstvu ... pisal hvalnice, marsikaj vidi drugače. Pravi, da so bile tudi stranpoti, ne le čudeži. A kje jih ni? So udarniške ure, če tudi imenovane »prostovoljni mus« stranpot? Če so, so bile koristna stranpot. Za celo skupnost. Za vse. Če so rudarji z opravljenim »prostovoljnim musom« hitreje prišli do stanovanja, že ni mogla biti to stranpot. Pomagale so jim cele družine. Velikokrat sem se o tem pogovarjala z graditelji Velenja. Veliko jih nikoli ni spremenilo bivališča. Stanovanje, ki so ga odde-lali in dobili prej, kot bi ga sicer s »prostovoljnim musom«, je bilo zanje predragoceno, da bi ga. Oni in njihove družine se tega obdobja spominjajo kot lepega in polnega upanja. Je to čudež, kot smo mu rekli, ali mit kot ga je preimenoval zgodovinar? Mesto je še danes svetlo, zračno, v njem so priložnost dobile generacije. Tukaj je. Nihče ni ničesar odnesel nikamor. Menda, kot omenja zgodovinar, se je tudi kakšna hiša dodelila po prijateljskem ključu. Zagotovo se je. Prej bi bil mit kot čudež, če se ne bi. A stranpot?
Danes se namesto velenjskih »prostovoljnih musov« soočamo z vseslovenskimi »neprostovoljnimi minusi«. Še dolgo jih bodo plačevale generacije. Tudi ti so nastajali po prijateljskem ključu. Za razliko od takrat, ko s(m)o imeli od tega vsi nekaj, imajo danes le nekateri. Njihove hiše, vile, vikendice..., pa plačujemo vsi. Marsikdo bi menjal novo za staro in marsikdo bi imel raje tudi takšen mit.

Prvi Šaleški festival piva
... je odlično uspel in dodobra razgibal dogajanje v Šoštanju. Pritegnil je številne obiskovalce, ki organizatorjem sporočajo, da prihodnje leto spet pridejo.
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
B. septembra 2015

LOKALNE novice
Za zdaj predvsem pomoč v hrani in higieni
Denar za 6 različnih ukrepov
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je objavila razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v lokalni skupnosti za letos.
V letošnjem občinskem proračunu je za to predvidela 14 tisoč evrov, razdelili pa jih bodo za šest ukrepov. Med drugim za pomoč pri naložbah, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, za sofinanciranje zavarovalnih premij, pomoč v naložbe v predelavo in trženje kmetijskih ter živilskih izdelkov ter v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. Rok za oddajo prijave se izteče v ponedeljek, 31. avgusta.
Pet vlog za male čistilne naprave
Šmartno ob Paki - Na upravi Občine Šmartno ob Paki so do roka, predvidenega v javnem razpisu, prejeli pet vlog za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.
Posebna komisija, ki jo je imenoval župan, bo te sedaj pregledala in ugotavljala upravičenost vlagateljev. Na osnovi njenega predloga se bodo v občinski upravi z upravnim postopkom odločili o dodelitvi proračunskega denarja in izdali odločbo.
V letošnjem občinskem proračunu je za ta namen na voljo 10 tisoč evrov, vsak upravičenec dobi 1.000 evrov. Denar lahko pričakuje takoj, ko po prejemu odločbe predloži vso potrebno dokumentacijo in soglasja.
Prvič le en prevoznik
Šoštanj - V občini Šoštanj je več kot 60 odstotkov učencev tamkajšnje osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha vozačev.
Na osnovi letos izvedenega javnega naročila oziroma podpisane pogodbe z najugodnejšim ponudnikom bo šolske prevoze opravljal prvič le en prevoznik za vse relacije. To je APS Velenje, pogodbo z njim pa so sklenili za 4 leta.
Prevozi bodo potekali na 13 relacijah, zanje pa je v letošnjem proračunu namenjenih 480 tisoč evrov.
Pomoč med drugim zbirata tudi Območno združenje RK Velenje in Karitas Velenje -V Šaleški dolini ob razpadu Jugoslavije krajši čas od šest do sedem tisoč beguncev
Tatjana Podgoršek
Velenje - V Sloveniji za zdaj še ni večjega števila migrantov in beguncev, ki želijo v Evropo, a je samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo tudi pri nas.
Po zagotovilih slovenskega vrha je država na to pripravljena, v dveh največjih humanitarnih organizacijah pri nas - Karitas in RK Slovenije - pa so nekatere aktivnosti že stekle, saj želijo, da bi beguncem lahko takoj priskočili na pomoč.
V Območnem združenju RK Velenje in Karitas Velenje zbirajo najnujnejše življenjske potrebščine: odeje, spalne vreče, ležalne podloge, manjše šotore, vse higienske pripomočke (mila, vložke, plenice, brisače ...), vodo v plastenkah, živila v konzervi (mesne brez svinjskega mesa), ki ne potrebujejo hlajenja in toplotne obdelave. Pri RK za zdaj oblačil in obutve ne zbirajo, pri Karitas pa zbirajo oblačila, obutve pa za zdaj ne, razen športnih čevljev.
RK Slovenije zbira še denarne prispevke na posebnem tran-sakcijskem računu ter s pomočjo SMS donacij, in sicer na številki 1919, ključna beseda begunci (donacija 1 evro) ali 1919, ključ-
Materialno pomoč zbirata tudi Območno združenje RK Velenje in Karitas Velenje.
RK v prostorih skladišča na Prešernovi cesti ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 14. do 16. ure ali po dogovoru.
Karitas Velenje ima svoje prostore na Kersnikovi 13, materialno pomoč (razen hrane) pa zbirajo v petek, 4. septembra, od 16. ure naprej.
na beseda begunci 5 (donacija 5 evrov).
Dobri ljudje lahko omenjeno materialno pomoč oddajo v skladišču Območnega združenja RK Velenje na Prešernovi cesti, Karitas Velenje pa jo zbira v svojih prostorih na Kerstnikovi 13 v Velenju. Skladišče bo odprto za ta namen znova v petek, 4. septembra, od 16. ure dalje. Kot so povedali, zbirajo vse, razen hrane. To zbirajo v skladišču Škofijske Karitas v Vrbju pri Žalcu.
Sekretarka velenjskega območnega združenja RK Darja Lipni-kar je še povedala, da za zdaj drugih aktivnosti ne bodo izvajali, ampak bodo čakali na nadaljnja navodila RK Slovenije. Prav tako Šaleška dolina za zdaj ni med območji, kamor bi nastanili begunce in migrante.
Sicer pa smo se v dolini z večjim številom beguncev srečali ob razpadu Jugoslavije. Po podatkih bivše sekretarke Območnega združenja RK Velenje Darinke Herman je pri sorodnikih, znancih, prijateljih ter v zbirnih centrih v Šoštanju, v Paki pri Velenju, v Vegradovem samskem domu ter v Domu učencev krajši čas živelo od šest do sedem tisoč beguncev, daljši čas pa so pomagali več kot 4000 beguncem. a
Sofinanciranje humanitarnih dejavnosti
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti ter dejavnosti neprofitnih organizacij, društev in zvez s tega področja, ki jih bo sofinancirala letos. Okvirna višina sredstev znaša 4.800 evrov, rok za oddajo vlog pa se izteče 18. avgusta.
a mkp
Koncesija za ceste
Šoštanj - Minuli petek je Občina Šoštanj objavila razpis za dodelitev koncesije za zimsko in letno vzdrževanje lokalnih cest ter investicijsko vzdrževanje cest. Zadnji dan za oddajo ponudb je 22. september. Koncesijo bodo izbranemu izvajalcu dodelili za 15 let.
Vseh lokalnih cest je 120 kilometrov, skupaj z javnimi površinami in parkirišči ter pločniki pa slabih 137 kilometrov. Investicijsko vzdrževanje predvidevajo na 15 cestnih odsekih. Lokalna skupnost je iz proračuna lani namenila za letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest, ki so vključene v razpis, dober milijon evrov.
a Tp
Obisk iz Kazahstana in Srbije
Velenje, 25. avgust - Mestna občina Velenje je pretekli teden gostila predstavnike kazahstanskih regij Kyzylorda in Mangy-stau ter srbskega mesta Niš, ki sodelujejo pri projektu »KEY -Key Environmental Yield«.
Glavni cilj projekta je izdelati dolgoročni okoljsko razvojni program za regijo Mangystau po vzoru dobrih praks sodelujočih partnerjev pri projektu. Velenje z uspešno okoljsko sanacijo Šaleške doline pri projektu sodeluje kot primer dobre prakse v Evropi. V petek, 21. avgusta, so za goste organizirali konferenco »Uporaba naprednih praks upravljanja okolja«, v okviru katere so svoje poglede na upravljanje okolja podrobneje predstavila uspešna velenjska podjetja Inštitut ERICo, Premogovnik Velenje, Esotech in Gorenje.
Mestna občina Velenje si s sodelovanjem pri projektu odpira možnosti gospodarskega sodelovanja, pridobivanja dobrih praks, širjenja mreže novih partnerstev ...
Savinjsko-šaleška naveza
Trkanja na vrata držav in vesti
Eni prihajajo, drugi odhajajo - Vezi med knežjim mestom in kneževino - Pojoči direktor - Tudi majhni so pomembni
Kar se nam je še nedolgo tega zdelo kot neko oddaljeno dogajanje, postaja vse bolj bližnja resničnost. Begunci že skoraj trgajo na naša vrata. Mi zanje sicer nismo obljubljena dežela, ampak smo le na njihovi poti, a vprašanje je, kako dolgo se bodo pri nas zadržali. Mi, pravijo »na vrhu«, jim bomo odprli mejo, ne vemo pa, ali jo bodo tudi tisti, kamor so namenjeni, ali vsaj, kako hitro. In ko tudi pri nas ljudje dobrih src že zbirajo pomoč, to nesrečno karavano marsikje »spremljajo« tudi taki, ki tržijo njihovo nesrečo. Za prevoze, tihotapljenje čez meje, tudi z oderuškimi cenami za osnovna živila in pripomočke.
Ob pripravi na pričakovan prihod beguncev se pri nas ukvarjamo z odhodom nekaterih Slovencev v tujino. Gre seveda za naše veleposlanike, saj je izpraznjenih kar nekaj mest. Grehi, ki naj bi jih bilo zagrešilo nekatero »takšno osebje« menda le niso tako hudi, da bi jim preprečilo nadaljnje tovrstno delo. Ne dogaja pa se le »pri vrhu«, tudi spodaj. Predvsem sindikati se zavzemajo za novo definicijo minimalne plače. Kar pomeni, da bi morali taki delavci, ki so na »minimalcu«, dobiti tudi dodatke za delo v težjih razmerah. Akcija je stekla, podpise zbirajo, ali bodo s to zahtevo uspeli, še ni jasno. Delodajalci so namreč proti, ker v tem vidijo le dodaten strošek. Mnogi pač bolj gledajo na dobiček, kot da ljudi. Še nekaj o lokalnem in mednarodnem: Celje, knežje mesto oziroma knežja občina navezuje stike s kneževino Liechtenstein. O poglabljanju vezi so govorili na nedavnem obisku pooblaščenca celjskega »kneza« ob državnem prazniku kneževine. Sicer pa sta pobudnika sodelovanja med Celjem in Liechtensteinom Viteški red svetega Jurija in Društvo slovensko-liechtensteinskega prijateljstva, ki sta s kneževino povezana že nekaj let. V središču knežjega mesta in dan kasneje na gornjem domovanju celjskih grofov oziroma knezov pa so konec tedna sklenili letošnje prireditve v Celju - knežjem mestu.
Celje je te dni tudi dobilo pojočega direktorja. Tone Kregar, sicer
znan kot pevec in pisec besedil skupine MI2 je postal v. d. direktorja celjskega Muzeja novejše zgodovine. Dosedanja direktorica Tanja Roženberger se bo dvignila na državno raven, prevzela bo vodenje Etnografskega muzeja Slovenije.
Ob tem, ko nekateri opozarjajo, da naša mladina preveč posega po alkoholu, tudi po vinu, se je nekaterim zdelo čudno, da v Slovenskih Konjicah mlade organizirano vabijo v vinske kleti in med vinogradnike. Pa gre le za posebno prireditev, da bi na poseben način mlade seznanili s »kulturnim« pitjem vina. Še posebno, ker imajo Slovenske Konjice naziv mesto cvetja in vina. Ni pa lepo, da bi bili mladi preveč v rožcah. In so v Mladinskem centru pripravili akcijo Vinske vibracije in povabili strokovnjake z vinskega področja, da jim svetujejo o kulturi pitja. Ker ni vse le v količini. Predstavniki 45 ustanov iz sedmih občin »od Pohorja do Bohorja« pa so pred dnevi podpisali pogodbe o ustanovitvi in delovanju LAS v občinah Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Gre dejansko za nadaljevanje povezanega delovanja, saj so partnerstvo vzpostavili že za obdobje 2007 - 2013 in skupaj izvedele 71 projektov v vrednosti dveh milijonov evrov. Uredili so Grajsko učno pot Žusem, tematsko učno pot Oplotniški vintgar, v Šentjurju vinogradniško učno klet, tržnici v Vitanju in Slovenskih Konjicah. Različne projekte so izvedli še drugje, od dveh milijonov so za vse to skoraj polovico dobili iz Evropskega sklada za razvoj podeželja. Prav zaradi dobrih rezultatov so se odločili sodelovati tudi v novi finančni perspektivi. Skupnih lokalnih potreb je namreč še veliko. Ponekod so projekti majhni, a za kraje zelo pomembni. Pa še to: v občini Podčetrtek se dogaja nekaj za nekatere neverjetnega. Občina bo sama financirala izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Sveti Emi. Doslej so namreč za vse take tovrstne projekte »črpali« evropska sredstva.
a k
■
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
AKTUALNO	3
Stanovanja na Gorici vseljiva
V prihodnjih dneh se bodo najemniki, ki so bili uspešni na stanovanjskem razpisu, začeli seliti v 132 novih stanovanj na Gorici - Naslednji razpis morda v jesensko-zimskem času
3. septembra 2015
""^Jis	3
Pogajanja o toploti se nadaljujejo
Svet ustanoviteljev bo zaščitil interese prebivalcev z vsemi sredstvi, v TEŠ pa že zagotavljajo, da bodo storili vse, da bo oskrba s toplotno energijo nemotena - Cena še ni znana
Februarja prihodne leto je predviden remont petega bloka, ki ga bodo izkoristili tudi za potrebne ekološke izboljšave. Za ta čas potrebujejo kot rezervo blok 4.
Za nemoteno oskrbo s toplotno energijo bo morala TEŠ pridobiti posebno vladno dovoljenje za začasno obratovanje četrtega bloka. Pred tem sprejemom pa morajo na ministrstvu sprejeti še dve uredbi, ki jih, kot zagotavljajo, pripravljajo prednostno.
Mira Zakošek
Šoštanj, 26. avgusta - Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj so na pogajanjih z vodstvom Komunalnega podjetja po besedah direktorja dr. Matjaža Eberlinca zagotovili, da bodo iskali najprimernejšo rešitev, ki bo še naprej zagotavljala zanesljivo dobavo toplotne energije vsem njenim porabnikom. Poudarjajo pa, da je potrebno vsebinsko določiti nepredvidene zaustavitve bloka 6 in režime obratovanja v času tehnološke nadgradnje bloka 5 za zmanjšanje emisij NOx na zakonsko zahtevano raven. »Pogovori so potekali konstruktivno in naredili smo pomemben korak k uskladitvi besedila predloga nove pogodbe. Izmenjali smo tudi okvirne poglede glede ukrepov, ki jih bo treba narediti v prihodnosti zaradi zagotovitve dobave toplotne energije industrijskim in gospodinjskim odjemalcem v Šaleški dolini,« je še dejal Eberlinc.
S Komunalnega podjetja pa so sporočili, da si vodstvo še naprej prizadeva, da se bo s TEŠ dogovorilo o najprimernejši rešitvi, ki bo zagotovila nemoteno dobavo toplotne energije vsem porabnikom toplotne energije. »Cena to-
plotne energije še ni dokončno usklajena, vsekakor pa bo Komunalno podjetje priznalo TEŠ--u stroškovno ceno toplote, ki jo bo potrdila katera koli neodvisna strokovna institucija,« pravi direktor Komunalnega podjetja dr. Uroš Rotnik. Takoj po tem sestanku se je sestal tudi že svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja. Ustanovitelji so se dogovorili, da naj vodstvo Komunalnega podjetja Velenje nadaljuje pogajanja o novi dolgoročni pogodbi in iskanje najprimernejše rešitve, hkrati pa bodo zaščitili interes občank in občanov
>Po kakšni ceni se bomo v prihodnje ogrevali v Šaleški dolini, ostaja odprto vprašanje.
mestne občine Velenje in občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ter zagotovili nemoteno oskrbo s toplotno energijo Šaleški dolini, pa če bo to potrebno, tudi po sodni poti. Pogajanja naj bi se nadaljevala v prihodnjih dneh.	a
Mira Zakošek
Gradnja stanovanjsko poslovnega objekta na Gorici je trajala dobra štiri leta, spremljali pa so jo številni zapleti. Zdaj je vendarle sklenjena, v ponedeljek, 31. avgusta, so pridobili uporabno dovoljenje. V prihodnjih dneh bodo vsa stanovanja, 132 jih je, po besedah direktorja občinske uprave mag. Iztoka Morija še enkrat pregledali in jih začeli deliti. To bo hitro steklo, saj so vsi postopki na osnovi zadnjega stanovanjskega razpisa, že opravljeni. Računajo, da bodo s tem razrešili večino stanovanjskih problemov, naslednji razpis pa bodo objavili v jesensko-zimskem času.
Najbolj veseli bodo vsekakor tisti, ki že nestrpno čakajo na stanovanja, oddahnili pa se bodo tudi na občini. Gradnjo je spremljalo toliko problemov, da si je nihče ne želi ponoviti, poudarja župan Bojan Kontič, ki dodaja, da bo občinskim svetnikom predlagal, da se v bodoče raje odločajo za nakupe že zgrajenih stanovanj, nikakor pa ne za gradnjo v soinvestitorstvu. Kljub temu pa ocenjuje, da teh stanovanj ne bi
Ljubljana, 26. avgusta - Ministrstvo za finance je začelo pogajanja o višini povprečnine za leti 2016 in 2017. Za izhodišče je postavilo višino iz letošnjega drugega polletja, to je 516 evrov na prebivalca, s čimer pa se občine nikakor ne strinjajo. Ob takšnem predlogu bi imela na primer velenjska občina v letnem proračunu kar milijon evrov manj.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar je poudaril, da je to povsem nesprejemljivo, saj bi morala povprečnina pokrivati tekoče stroške
Direktor občinske uprave mag.
Iztok Mori:»Gradnja je bila res zahtevna, predvsem pa so jo kar naprej spremljala neprijetna presenečenja.«
bilo, če bi takrat odločili drugače. Največ težav je bilo, ker je bila gradnja zahtevnejša, kot so računali, pa seveda tudi zato, ker je vmes nastopil »bančni kreditni krč«, pogoji gradnje so se močno spremenili, podrla se je postavljena finančna konstrukcija, saj izvajalci niso dobili kreditov, na katere so računali.
Gradnja se je začela leta 2010, ko so bili gospodarski pogoji še
ter transferje občin, kar pa ob takšnih omejitvah ni možno in se zato občine srečujejo z velikimi likvidnostnimi težavami. Gre pa za stroške za pokrivanje nalog, ki jih morajo občine uresničiti skladno s sprejeto zakonodajo (financiranje predšolske vzgoje, kulture, zdravstva, šolstva, sociale, zaščite in reševanja ...).
Tudi predsednik združenja Mestnih občin Bojan Kontič ni zadovoljen z vladnim predlogom, saj ta predvideva izhodiščno porabo v višini porabe letošnjega drugega polletja, to je 519 evrov
bistveno drugačni. Mestna občina Velenje in podjetje IGEM sta kot soinvestitorja podpisala pogodbo za izgradnjo poslovno stanovanjskega kompleksa na Gorici. Mestna občina Velenje bo v njem pridobila 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirišč. Dogovorjena investicijska vrednost je bila 11,2 mio EUR. S prijavo na razpis republiškega Stanovanjskega sklada je Mestna občina pridobila soinvesticijska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirišč v višini skoraj 5,5 milijona evrov in posojilo v višini dobrih 2,3 milijona evrov. IGEM pa je sam investiral izgradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovski center, 62 zunanjih parkirišč, poslovne prostore za prodajo na trgu in okoli 460 parkirišč (zanje se je Mestna občina Velenje obvezala, da jih bo kasneje odkupila, ali poiskala drugega kupca. Naložbena vrednost celotnega kompleksa skupaj znaša 24 milijonov evrov.
Zdaj se je končno vse dobro izteklo in vsi še posebej upajo, da bodo zadovoljni tudi tisti, ki so jim stanovanja namenjena.
na prebivalca in dva odstotka primerne porabe za investicije. »Mislim, da bi bilo prav, da bi se držali tistega, kar so pristojne službe že izračunale, to pa je, da bi bila primerna poraba v letu 2016 652 evrov. To je seveda veliko več, kot je pripravljena vlada dejansko priznati stroškov. Zdaj bomo pogajanja nadaljevali in upam, da bomo dosegli rešitev, ki bo sicer varčevalna, bo pa občinam vseeno omogočila normalno poslovanje in investiranje,« pravi Kontič
Preiskovalna komisija o TEŠ
Danes naj bi o reviziji računskega sodišča, ki ugotavlja, da HSE ni bil učinkovit pri obvladovanju denarnih tokov naložbe v šesti blok šoštanjske termoelektrarne, razpravljala parlamentarna preiskovalna komisija državnega zbora. Računsko sodišče opozarja, da HSE že pri predračunski vrednosti investicije ni zagotovil, da bi bila določena v realni višini, vanjo pa tudi niso ustrezno vključili vseh stroškov. Računsko sodišče je preverilo tudi ravnanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in Soda (zdaj je to SDH) v zvezi z naložbo v šesti blok, saj nista zahtevala poročil, na osnovi katerih bi lahko izvajali nadzor.
■ mz
Občine ne sprejemajo predlagane povprečnine
Nov izračun pokojnin za skoraj 3 tisoč upokojencev
/T-
Med njimi je v Šaleški dolini največ tistih, ki so bili v letih 1990 do 1992 zaposleni v Gorenju - Odločbe že prihajajo, izplačila še ne
Bojana Špegel
Velenje, 26. avgusta - Od začetka julija (tudi) upokojenci, ki so bili zaposleni v podjetju Gorenje v letih od 1990 do 1992, ko so del plač namenjali za nakup delnic za notranje lastninjenje podjetja, dobivajo odločbe o ponovni odmeri pokojnine. Tisti, ki bodo po novem izračunu imeli višje pokojnine, pa v večini primerov višjih izplačil še niso dobili. A jih bodo. Kot bodo odločbe v naslednjih tednih in mesecih dobili prav vsi, ki so bili v Gorenju zaposleni v teh letih, tudi tisti, ki se jim višina pokojnine ne bo spremenila. Vseh je kar 2.977 samo na območju velenjske območne izpostave Zavoda
Tadeja Dremelj, vodja velenjske območne izpostave SPIZ: »Upravičenci do višjih pokojnin bodo te prejeli od 1. julija letos s poračunom.
Nihče ne bo oškodovan «
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Tadeja Dremelj, vodja velenjske območne izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko za-
varovanje (SPIZ) Ravne na Koroškem, nam je povedala, da prejemajo veliko klicev upravičencev do ponovnega izračuna pokojnine. In kdo so ti? Pojasnila je: »Ustavno sodišče je marca letos izdalo odločbo, ki je bila v Uradnem listu RS objavljena ob koncu aprila, v kateri govori o dveh zadevah. Prvi se nanaša na primere, za katere nalaga SPIZ odmero pokojnin po uradni dolžnosti vsem tistim uživalcem pokojnine, za katere je zavod že v predhodnih postopkih revizije ugotovil, da so bili zaposleni v podjetjih, v katerih so del plače, ki se sicer upošteva za pokojninsko osnovo, namenjali za nakup del-
nic za lastninsko preoblikovanje podjetij. Zaradi zakonodaje, ki je veljala v letih 1990-1992, se to ni štelo v pokojninsko osnovo. Ustavno sodišče pa je letos odločilo, da to ni v skladu z Ustavo.« Zavod je moral po uradni dolžnosti o tem odločiti brez zahtevka strank. Dremljeva poudarja, da so se dela lotili takoj. Pripravili so spisek podjetij v Sloveniji, za katera so že v predhodnih postopkih revizije ugotovili, da so plače dejansko izplačali na ta način. Med temi podjetji je tudi podjetje Gorenje, ki ima največje število potencialnih kandidatov za ponovno odmero pokojnine. Dremljeva dodaja: »Takoj smo pripravili seznam upokojencev, Gorenje pa je zavodu posredovalo ustrezne podatke, tako da smo lahko pripravili ponovne odmere pokojnine. To smo končali julija letos. Od 15. julija pa pošiljamo odločbe.« Upokojencev Gorenja, ki jim bodo (ali pa so jim že) ponovno izračunavajo pokojnino, ie 2.977. Odločba ustavnega so-
dišča določa tudi, od kdaj imajo tisti, ki bodo sedaj prejemali višjo pokojnino, pravico do izplačila. V primerih, ko gre za odmero pokojnin po uradni dolžnosti, pri čemer so zajeti nekdanji delavci Gorenja, bo učinek odločbe od 1. julija 2015 dalje.
Nekaterim se ne bo poznalo
Vseh odločb na SPIZ-u še niso izdali, a tudi tisti, ki je še niso dobili - lahko, da jih bodo šele v oktobru ali novembru - bodo dobili poračun od 1. 7. dalje. Ni pa rečeno, da bodo vsi dobili višjo pokojnino. »Ponovne odmere delamo tako, da naknadno izplačane plače prištejemo k podatkom o plačah, ki so bili upoštevani pri prvi odmeri pokojnine. Potem to ponovno odmerimo. Pri nekaterih višja plača v omenjenih letih ne bo vplivala na višino pokojnine. Če leta 19901992 ne pridejo v poštev za izračun najugodnejše pokojninske
osnove učinka ne bo Imamo
primere, ko so pokojnine odmerjene od najnižje ali najvišje pokojninske osnove. Tudi v teh primerih učinka ne bo, saj bo pokojninska osnova ostala enaka.« Izvemo še, da so odmere različne, zato vsakega upravičenca obravnavajo individualno. Odločbe pa bodo prejeli vsi. Če se z njo ne bodo strinjali, je pravno varstvo zagotovljeno, kar pomeni, da se bodo lahko v zakonitem roku pritožili nanjo.
Ustavno sodišče je določilo tudi, da so lahko do 29. junija 2015, torej v roku dveh mesecev od objave odločbe v uradnem listu, zahtevke za revizijo podatkov o plači vlagali tudi upokojenci, ki so bili zaposleni pri manjših delodajalcih, pri katerih so tudi imeli notranje lastninjenje na način, da so delnice odkupovali z delom svojih plač. Zanje na zavodu niso imeli revizijskih podatkov, pokojnine pa bodo na novo izračunali le tistim, ki so pravočasno vložili zahtevke. Teh na območju velenjske izpostave SPIZ ni veliko. a
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM 
K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
3. septembra 2015
Prezadolženost našemu okolju ni tuja
Od uveljavitve ukrepa o enkratnem odpisu dolgov na velenjskem centru blizu 108 občanov - Največ dolžnikov do podjetij, višina dolga od 100 do več tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
Od 3. avgusta omogoča država nekaterim socialno najšibkejšim državljanom, ki imajo dolg do podjetij, šol, vrtcev, bank, davčne službe, zavarovalnic, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkraten odpis dolgov. Upravičenci do tega vladnega ukrepa so državljani, ki so kadarkoli od 1. januarja do 30. junija letos prejemali denarne socialne pomoči in nekatere druge socialne prejemke, njihov dolg pa je star več kot 19 mesecev. Po ocenah omenjenega ministrstva je v državi blizu 100 tisoč potencialnih upravičencev do enkratnega odpisa dolgov. Vloge morajo upravičenci vložiti do konca letošnjega oktobra, z upnikom pa skleniti dogovor o odpisu dolga najkasneje do konca januarja 2016.
Največ dolžnikov do komunale, bank, davčne službe ...
V procesu preverjanja upravičenosti do odpisa dolga ter pri izpolnitvi zahtevanega obrazca sodelujejo centri za socialno de-
lo kot informatorji. Direktorica velenjskega Lidija Hartman Ko-letnik je povedala, da se je od uveljavitve vladnega ukrepa obrnilo na center blizu 108 občanov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Največ med njimi ima dolg do Komunalnega podjetja Velenje, elektro podjetij, bank, davčne službe, šol in vrtcev. Zneski dolžnikov so zelo različnim, od 100 do nekaj tisoč evrov. »Koliko dolga bo komu odpisalo podjetje ali občina, ki so podpisali sporazum o sodelovanju pri pomoči socialno najšibkejšim, bodo ti odločili sami. Na centru z vsakim dolžnikom preverimo, ali izpolnjuje merila za odpis dolga, mu pomagamo izpolniti zahtevan obrazec, ki ga mora nato poslati po pošti ali osebno dostaviti do tistega, pri katerem uveljavlja odpis dolga.« Na centru imajo - tako sogovornica - na voljo vse tri potrebne vrste obrazcev, občani pa lahko preverijo upravičenost pri svoji svetovalki na področju denarnih transferjev v času uradnih ur. Hartman Koletnikova je še povedala, da se je v tem času oglasilo na centru tudi kar pre-
cej upokojencev z nizkimi pokojninami in dolgovi do podjetij iz preteklosti, a so pri preverjanju ugotovili, da ne sodijo v krog upravičencev.
Nekateri so prikrajšani
Čeprav je bilo zadovoljstvo ob vladnem sprejetju ukrepa o odpisu dolgov med državljani precejšnje, se danes na terenu že sliši, da ta ni pravičen do socialno šibkih, ki iz najrazličnejših razlogov niso uveljavljali varstvenega, veteranskega in še kakšnega denarnega dodatka, čeprav bi bili do njega upravičeni. Na osnovi zakona o pogojih za izvedbo ukrepov odpisa dolgov to drži, pravi Hartman Koležnikova, a na centru so že pred tem pomagali posameznikom in družinam z materialno stisko tudi tako, da so se obrnili na podjetja, do katerega so ti izkazali dolg, napisali kakšno priporočilo. Največkrat so na takšen način iskali rešitev z velenjskim komunalnim podjetjem in z elektro podjetji, kjer so v kar nekaj primerih preprečili odklop električne energije ter s tem dolžnikom prihranili dodatne stroške.
Na Komunalnem podjetju Velenje so do konca prejšnjega tedna prejeli 68 vlog za odpis dolgov. Pri preverjanju so ugotovili, da med njimi 47 odstotkov vlagateljev ne izpolnjuje zahtevanih pogojev ukrepa bodisi zaradi osebnega stečaja, dolga, ki je starejši od predpisane veljavnosti, ali pa ker niso prejemniki denarne socialne pomoči.
Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj pa so povedali, da do konca minulega tedna še niso prejeli nobene vloge. Je pa med njihovimi dolžniki nekaj upravičencev, vendar morajo vlogo podati starši teh učencev.
Lidija Hartman Koletnik: »Že pred uveljavitvijo ukrepa o enkratnem odpisu dolga smo reševali materialne stiske upravičencev z dogovori nekaterih njihovih upnikov.«
Lani 14 deložacij družin in 5 posameznikov
Poleg enkratnega odpisa dolgov v okviru paketa pomoči socialno šibkim državljanom obstajata še dva ukrepa, in sicer izdelava prednaročniške kartice ter pomoč deložiranim družinam in posameznikom. Prvo omenjeni ukrep naj bi zaživel novembra letos, omogočil pa bo tisti, ki se bodo zanj odločili, izplačilo denarja iz pravic javnih sredstev
v celoti ne glede na morebitno izvršbo na bančnih računih.
Začasno pomoč deložiranim družinam pa naj bi nudil Stanovanjski sklad RS. Ta naj bi poskrbel za 11 stanovanj v državi za tiste deložirane družine, ki nimajo več nobenih možnosti bivanja v svojem okolju in ki so izčrpale vse oblike pomoči.
Hartman Koletnikova je zago-
Odpisani so lahko dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, za vrtec in šolsko prehrano ali ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov
tovila, da v tukajšnjem okolju tovrstna vprašanja rešujejo zelo dobro. Lani so se srečali s 14 družinami in petimi posamezniki, ki jih je doletela deložacija. Nekateri so sami poiskali rešitev težave v okviru svojih socialnih mrež, večjemu številu predvsem starejših občanov pa so pomagali v dogovoru z izvršiteljem z odlogom deložacije, družinam pa z namestitvijo v materinske domove in varne hiše.
Novi turistični produkti regije skozi oči mladih
Pet dni, pet novih turističnih produktov -Na mestu klasirnice adrenalinski park?
Tatjana Podgoršek
Velenje, od 24. do 28. avgusta
- V Kampu Jezero v Velenju je Saša inkubator v sodelovanju z Ustvarjalnikom in Mladinskim odborom Turistične zveze Velenje pripravil Start up turistično podjetniški kamp z naslovom Podjetniško potepanje. Na njem je sodelovalo 32 mladih podjetnikov iz Slovenije, družili pa so jih ustvarjalnost, svežina in pod-
jetniška žilica. Rezultat tega je pet novih turističnih produktov regije Saša.
Spodbuda k razmišljanju o podjetniški prihodnosti
Ana Anžej, vodja stikov z javnostmi in projektov Saša inkubatorja je povedala, da so želeli s kampom mlade spodbuditi k razmišljanju o podjetniški prihodnosti, o tem, kaj se da v Velenju
in njegovi širši okolici narediti. Področje turizma so izbrali zaradi aktualnega vprašanja, kot je razvoj velenjskih jezer. »Želeli smo pridobiti čim več različnih mnenj, idej, mladim dati priložnost, da se ustvarjalno vključijo v razmišljanja, kaj Velenju primanjkuje, kaj želijo tukaj videti ter početi.« Ob tej priložnosti so udeležencem predstavili obstoječo ponudbo doživljajskega turizma, spoznavali so zanimive točke Velenja in Savinjske doline, kulinariko območja, tri dni pa so razvijali svoje poslovne zamisli in jih v testni obliki tudi ponudili turistom.
B^bančni šefi v poslovalnicah
banke cel]e
| banka celje
www.banka-celje.si
Idej, želje, vneme mladim ne manjka
Svojo pozitivno energijo so skupaj z njimi delili priznani strokovnjaki s področja turizma, potencialni investitorji ter mentorji Ustvarjalnika. Ustanovitelj slednjega, uspešni slovenski podjetniški svetovalec in presojevalec poslovnih idej Matija Goljar je menil, da je spodbujanja podjetništva v časih večje brezposelnosti pomembno, saj mlado generacijo »pripelje« do možnosti preživljanja z delom, ki jih veseli. So imeli udeleženci dobre ideje? Imajo jih ogromno, odgovarja, a je večji izziv, kako iz njih nekaj narediti. Na vprašanje, katera podjetniška ideja, kateri od petih novih turističnih produktov, je bil njemu najbolj všeč, pa je Matija Goljar odgovoril: »Zame je bolj kot to pomembno govori-
ti o tem, da jih ne manjka, da je želja, vnema mladih izjemna.«
Adrenalinsko doživetje v povezavi z rudarstvom
Eden od prednostnih ciljev omenjenega kampa je bil spodbuditi mlade k razmišljanju o oblikovanju tržnega turističnega produkta Saša regije. Ekipe so v petih dneh oblikovale pet novih turističnih produktov: med drugim so na velenjski plaži izdelale 30 metrsko vodno drčo, koncept »hotela z vsemi zvezdicami« - glamping hišice s stekleno streho in pogledom v nebo, portala, ki združuje ponudnike psom prijaznih turističnih de-stinacij iz regije ter industrijski adrenalinski park - projekt Indu-strialAdrenaline. Prav slednji je najbolj prepričal člane posebne strokovne komisije. Nela Hali-
lovic, predstavnica zmagovalne ekipe, je povedala, da bi tematski park uredili na ugrezninskem območju ob Velenjskem jezeru in na objektih nekdanje klasirnice rudnika. Urejali bi ga postopoma, po njihovih napovedih bi lahko v nekaj letih tu nastal eden največjih tematskih parkov v tem delu Evrope. Najprej bi postavili zipline-a med rudniškim stolpom in obalo jezera, nato pa ga dopolnili še z drugimi doživetji. »Stroške projekta ocenjujemo na dobrih 80 tisoč evrov, financirali pa bi ga z zasebnimi investitorji. Če bomo uspešni, bi lahko produkt ponudili turistom že prihodnje leto.«
Zaradi velikega odziva organizatorji dogodka načrtujejo ponovitev kampa prihodnje leto.
■

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
AKTUALNO
5
(h
GOSPODARSKE novice
Gorenje na IFI
Velenje, Berlin -Jutri se v Berlinu začenja največji sejem zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Gorenje bo na IFI predstavilo najnovejše aparate blagovnih znamk Gorenje in Asko, ki jih odlikujeta pametna tehnologija in premišljen dizajn. Vrhunec v Berlinu pa bo svetovna premiera nove oblikovalske kolekcije aparatov Gorenje by Starck, ki je nastala v sodelovanju s svetovno znanim oblikovalcem Philippom Starčkom.
Esotech prenavlja skakalni center Savinja
Ljubno - Esotech je začel v začetku avgusta prenavljati Skakalni center Savinja. Pripravljalna zemeljska dela so končali, zdaj pa začenjajo betonska dela na novem naletu in doskočišču. Dela morajo opraviti do konca tega meseca, februarja prihodnje leto pa bo na tej skakalnici že potekal tradicionalni svetovni pokal v ženski konkurenci.
Elektrogospodarstvo in premogovništvo z dobičkom
Ljubljana - Elektrogospodarstvo in premogovništvo je lani skupaj ustvarilo 99,35 milijona evrov dobička, kar je 23 odstotkov manj kot leta 2013. Dobiček skupine Holdinga Slovenske elektrarne je dosegel 18,7 milijona evrov, kar je 72 odstotkov manj kot v predhodnem letu. Ta je bil nižji predvsem zaradi izgube Termoelektrarne Šoštanj.
Julija oskrbo z elektriko reševale termoelektrarne
Ljubljana - Skupna proizvodnja elektrike v Sloveniji je julija dosegla 1.324 GWh, kar je štiri odstotke več kot junija, porasla pa je tudi poraba, in sicer kar za pet odstotkov. Ker so v tem času manj elektrike proizvedle hidroelektrarne in atomska elektrarna, in sicer za petnajst oziroma devet odstotkov v primerjavi z mesecem prej, je porasla proizvodnja v termoelektrarnah. Tu se je proizvodnja povečala na mesečni ravni kar za 47 odstotkov, na letni pa celo za 54 odstotkov. Večji proizvodnji termoelektrične energije je sledila tudi večja poraba goriv v termoelektrarnah. Tako je bila skupna poraba goriv julija za 52 odstotkov večja kot junija.
Iščete poslovno cono?
Nazarje - Občina Nazarje je v industrijsko-poslovni coni Prihova pred leti uredila 10 parcel različnih velikosti. Za to je namenila dobrih 2,2 milijona evrov, od tega je milijon evrov pridobila nepovratnega denarja.
Do lanske prve polovice leta sta v coni stala le dva objekta, in sicer BSH-jevo invalidsko podjetje, v drugem pa samostojni podjetnik opravlja proizvodnjo električnega ožičenja. Da bi tudi ostala zemljišča pridobila svoje lastnike, je lokalna skupnost v drugi polovici lanskega leta objavila javno zbiranje ponudb. Odziv je bil dober, saj so na osnovi tega prodali štiri komunalno urejene parcele v skupni velikosti 14.640 kvadratnih metrov. Dva kupca se ukvarjata z odkupom in prodajo gozdnolesnih asortimentov, eden pa je podjetnik z dejavnostjo nizke gradnje. »Za parceli, ki sta ostali, bi radi dobili kupce, ki bodo na njih postavili kakšen proizvodni obrat,« je povedal nazarski župan Matej Pečovnik in dodal, da jeseni predvidevajo ponovno objavo javnega zbiranja ponudb za njun nakup.
■ tp
Spremembe na področju poklicnega pokojninskega zavarovanja
Ljubljana - Po opozorilih delodajalcev o neučinkoviti in za delodajalce obremenjujoči ureditvi poklicnega pokojninskega zavarovanja se temu sistemu obetajo spremembe. Predlog sprememb so na ministrstvu za delo že pripravili. Poklicno zavarovanje je namenjeno zavarovancem, ki opravljajo posebno težka dela in dela, ki jih človek fizično ali psihično ni sposoben opravljati po določeni starosti. Za te poklice mora delodajalec ali zavarovanec sam, če je samozapo-slen, mesečno plačevati prispevke v višini 9,25 odstotka plače. Takih zavarovancev je trenutno 45.510. Dve tretjini zavarovancev sta iz javnega sektorja, in sicer vojaki in policisti, iz zasebnega sektorja pa so predvsem rudarji, gozdarji, železničarji, piloti, avtoprevozni-ki, varilci, steklopihalci in drugi. Predlog sprememb predvideva, da se določeni poklici s seznama izbrišejo, dodajo pa nekateri drugi.
Anketna brezposelnost 9,2-odstotna
Ljubljana - Število brezposelnih se je v drugem četrtletju v primer-javbi s prvim leta znižalo za štiri tisoč ali 4,3 odstotka, stopnja brezposelnosti pa se je znižala za 0,6 odstotne točke, je pravkar sporočil statistični urad. Med mladimi, starimi od 15 do 29 let, je bila brezposelnost 17,7-odstotna. Podatki anketne brezposelnosti so mednarodno primerljivi, v EU pa je bila slovenska brezposelnost v starostni skupini 15-64 let pod EU povprečjem, ki je bil 10,3 odstotka.
Delovno aktivnih oseb je bilo v drugem četrtletju 924 tisoč, kar je za 26 tisoč več kot v prejšnjem četrtletju. Največ, 205 tisoč delovno aktivnih oseb, je bilo v predelovalnih dejavnostih.
Težko se bo odločiti, kaj v predelavo in kaj ne
Računajo na blizu 550 ton jabolk - Obiralci preko študentskega servisa - Pred točo bi radi zaščitili blizu 15 hektarjev površin
Tatjana Podgoršek
Kmetijska zadruga Šaleška dolina ima 20 hektarjev sadovnjakov, od tega šest hektarjev v obnovi. Za zdaj kaže, da bo letošnja letina boljša v primerjavi z lansko, ki pa kljub vremenskim neprilikam ni bila slaba. Pričakujejo, da bodo letos pridelali blizu 550 ton jabolk, kar je praktično toliko, kot so jih v preteklosti na večjih površinah.
Zaradi toče so bila lani jabolka poškodovana, letos » pa se bo kar težko odločiti, kaj v predelavo in kaj v prodajo, saj so jabolka lepa in tudi kakovostna,« je povedal vodja enote Turn Kmetijske zadruge Šaleška dolina Gašper Kokot. Dobršen del pridelka bodo predelali v jabolčni tolkec, jabolčni čips ter jabolčne krhlje, ki jih uspešno tržijo pod svojo blagovno znamko Slodar. V slednja dva izdelka predelajo 10 ton jabolk, kar je sicer malo, a za zdaj zanju večjega trga še niso našli. Nameravajo pa letos povečati količino jabolčnega 'tolkca', ki se ponaša s kipcem kakovosti z letošnjih Dobrot slovenskih kmetij, mednarodno priznanje pa je prejel tudi na kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni. Približno 70 tisoč litrov naj bi ga ponudili na trgovskih policah po vsej Sloveniji. Kokot še meni, da se za prodajo ostalih količin jabolk, pridelanih na integriran na-
Protitočno zaščito so za zdaj uredili na treh, radi pa bi jo na petnajstih hektarjih sadovnjakov.
čin, ne bojijo. Z njimi že nekaj let oskrbujejo javne zavode v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, nekaj pa jih prodajo v svojih trgovinah. Cen pridelka tudi letos ne nameravajo dvigniti.
Obiralci predvsem študenti
Za obiranje jabolk zadnja leta težav z delovno silo nimajo. V tem trenutku zgodnje sorte obira 8 predvsem zadružnih delavcev, sredi septembra pa bodo ekipo okrepili predvsem z najemom delovne sile preko študentskega servisa. Tako so se odločili na osnovi dobrih lanskih izkušenj, z manjšim številom obiralcev pa bodo sklenili podjemno pogodbo. Jabolka naj bi obrali do sredine oktobra.
Med obiralci je tudi študent Martin Poljanšek iz Nazarij. »Prav mi pride vsak evrov, sem pa pravzaprav na uvajanju v delo. Imam težave s sluhom in sem kandidat za zapolnitev delovnega mesta v invalidskem podjetju
Gašper Kokot
Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Se bom potrudil izpolniti pričakovanja. Rad imam izzive. Obiranje jabolk zame ni težko opravilo, saj imamo doma manjšo kmetijo. Poleg pridobivanja delovnih navad, zaslužka je zame in za druge obiralce pomembno tudi druženje.«
Po zagotovilih direktorja zadruge Iva Dreva v zvezi s sadov-
Martin Poljanšek
njaki še niso rekli zadnje besede. Radi bi uredili protitočno zaščito in namakalni sistem. Z mrežo so že pokrili 3 hektare sadovnjakov, pred točo naj bi jih zaščitili blizu 15 hektarov. Za namakalni sistem iščejo najugodnejše rešitve ter vodno soglasje.
48. MOS v Celju od torka do nedelje - Sejem za posle, nakupe in doživetja
Največji sejem v regiji, 48. MOS, bo letos v Celju potekal od torka do nedelje, tj. od 8. do 13. septembra 2015. V Celjskem sejmu so letos ohranili simbolično vstopnino za prvi dan sejma (8. september), ko bodo obiskovalci za vstopnico odšteli le 2 evra. Ostale sejemske dneve pa lahko obiskovalci cenejše vstopnice izkoristijo vsak dan po 16. uri. Sejemsko dogajanje bodo popestrile posebne vsebine za posamezne ciljne skupine, veliko novosti in sejemskih popustov pa napovedujejo tudi razstavljal-ci. V Celjskem sejmu obiskovalce vabijo, da si dnevni program dogajanja pred obiskom sejmišča ogledajo na www.ce-sejem.si.
Vsebina MOS-a bo letos še bogatejša. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, saj bo na MOS-u 1. velika razstava kampinga in karavaninga; na sejmu bodo opozorili še na pomen lesa kot strateške surovine, prvič v Sloveniji pa bo na enem mestu celovito predstavljeno področje e-mobilnosti. V Celju se bo predstavilo več kot 1.500 razstavljalcev iz 36 držav.	■ pr
SEJEM ZA NOVE POSLE, DOBRE PARTNERJE, MOST V POSLOVNI SVET
hitreje naprej
MOS

Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem, 8.-13. september 2015
NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VTEM DELU EVROPE NOVI DOMAČI IN TUJI IZDELKI, STORITVE IN DOSEŽKI RAZSTAVA ZA INDUSTRIJO, PODJETNIŠTVO IN DOM RAZŠIRJENI TRGI, NOVI PARTNERJI IZ 33 DRŽAV 1500 RAZSTAVLJAVCEV
VELIKA RAZSTAVA KAMPINGA IN KARAVANINGA USPEHI IN PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA LESA BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE ELEKTRIČNA VOZILA NAKUPI S POPUSTI SEJEMSKA DOŽIVETJA

M
6
uspešnih
dni, od torka do nedelje

j www.ce-sejem.si | CE novice ThufiO [3 □
■


■
■ mz
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 6
6
UTRIP
»»WAS
3. septembra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 26. avgust:
Ob novih in novih novicah o številnem prihodu migrantu, se je oglasil tudi slovenski premier. Dejal je, da je naša država pripravljena na morebitno večje število beguncev.
Premier je zatrdil, da je Slovenija na večje število beguncev dobro pripravljena.
Delovno in socialno sodišče je v celoti zavrnilo zahtevek Nataše Pirc Musar za razveljavitev imenovanja Marka Fillija za generalnega direktorja ter za ugotovitev njenega mandata.
Bosna in Hercegovina in Črna gora sta na Dunaju podpisali sporazum o meji med državama.
Madžarska je sporočila, da v želji, da bi lažje obvladala naval beguncev, razmišlja o napotitvi vojske na južno mejo s Srbijo.
Francoske oblasti so sporočile, da je Ma-ročan Ajub El Kazani dobro načrtoval svoj napad na vlaku teden pred tem, ki bi se končal s pokolom, če ne bi posredovali drugi potniki.
Četrtek, 27. avgust:
Premier Miro Cerar se je na kratko srečal s hrvaškim kolegom Zoranom Milano-vicem. Stališč glede arbitražnega postopka nista zbližala. Kot je dejal Cerar, sta le izmenjala mnenja in se razšla.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je sporočila, da bo ministrstvo zaradi nepravilnosti v postopku razveljavilo razpis za defi-
O ograji iz bodeče žice so razmišljali tudi na meji med Estonijo in Rusijo.
poročilu o nadzoru na veleposlaništvih, sklenila, da pri imenovanju veleposlanikov nima nobenih zadržkov.
Estonci so v želji po zaustavitvi vala prebe-žnikov razmišljali o okoli 2,5 metra visoki in z bodečo žico oviti ograji na meji med Estonijo in Rusijo.
V	Grčiji je predsednik Pavlopulos razpisal predčasne volitve, ki bodo 20. septembra -medtem je prisegla nova prehodna vlada, ki prvič vodi ženska, Vasiliki Tanu.
Na Siciliji so aretirali deset domnevnih tihotapcev ljudi, ki bi lahko bili odgovorni za smrt 52 prebežnikov na ladji v Sredozemlju.
Sobota, 29. avgust:
V	bližini Bovca so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali zmeren potresni sunek z magnitudo 4,1, ki so ga čutili prebivalci celotne zahodne Slovenije, posledic pa ni imel.
V	Avstriji so policisti odkrili nov tovornjak, poln beguncev. V vozilu je bilo 26 ljudi, med njimi trije otroci v kritičnem stanju. Medtem so prijeli osumljence, ki naj bi bili odgovorni za smrt beguncev, odkritih v tovornjaku nekaj dni pred tem.
V Tokiu se je pred parlamentom zbralo 120 tisoč ljudi, večinoma študentov, ki so protestirali proti vladnim načrtom, da bi japonski vojski omogočili posredovanje v tujini.
Zaradi lajanja psa je v kraju blizu Lizbone izbruhnil spor med sosedi, ki se je končal s streljanjem, v katerem so umrli trije ljudje, med njimi dva policista.
Po hudi nesreči v Tjandžinu so kitajske lokalne oblasti predložile načrte za preselitev ali prenovo skoraj tisoč kemičnih tovarn, lotile pa so se tudi spremembe okoljske zakonodaje.
Ponedeljek, 31. avgust:
Po uničujočem žledolomu leto in pol pred tem, je končno normalno stekel železniški promet bo primorski železniški progi.
Miro Cerar se je sešel z Donaldom Tu-skom. Strinjala sta se, da je migrantska kriza eden najresnejših izzivov, pred katerimi se je znašla Evropa, največji izziv pa je preprečiti tihotapljenje migrantov.
Humanitarno društvo ADRA Slovenija je sporočilo, da namerava ta teden v Srbijo poslati okoli 10 ton humanitarne pomoči za
Begunci
Da se štipendije ne bi podeljevale nepravično, je ministrstvo sklenilo razpis
ponoviti.
citarne štipendije in objavilo novega.
Ukrajina je z upniki dosegla dogovor o 20-odstotnem odpisu in prestrukturiranju dolga. Medtem je Evropska komisija Ukrajince razveselila z napovedjo o skorajšnji odpravi vizumov za vstop v EU.
Avstrijska policija je odkrila tovornjak z več kot 70 razpadajočimi trupli beguncev, ki je bil zapuščen že dober teden dni.
Na Dunaju se je končala konferenca o Zahodnem Balkanu. Njeno ključno sporočilo so bile pravične kvote in solidarnost pri bremenu razdelitve beguncev po državah članicah EU.
Petek, 28. avgust:
Na Bledu se je začel Strateški forum za mlade, uvodno dejanje Strateškega foruma Bled, ki velja za največji dogodek slovenske zunanje politike.
Vlada se je seznanila s poročilom o pripravljenosti Slovenije na po trenutnih podatkih povečane begunske tokove, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo.
Poleg tega je vlada, ki je na seji na prošnjo predsednika Boruta Pahorja razpravljala o
Zgodb o tovornjakih beguncev ni zmanjkalo.
Venezuela je zaprla del meje s Kolumbijo, venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je napovedal napotitev dodatnih tri tisoč vojakov za boj s tihotapci na območju.
Ob vedno večjem številu beguncev v Nemčiji so se na nemškem notranjem ministrstvu lotili priprave spremembe zakonodaje za pridobivanje azila.
Karibsko otoško državo Dominiko je hudo razdejala tropska nevihta Erika; umrlo je 20 ljudi, najmanj 31 pa je bilo pogrešanih.
Nedelja, 30. avgust:
V idilični avstrijski vasici sta se srečala predsednik republike Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic. Sklenila sta, da Slovenija in Hrvaška kljub razhajanjem glede arbitražnega postopka o meji med državama ostajata prijateljski sosedi.
V celoti je stekel promet po primorski železnici.
migrante z Bližnjega vzhoda. Slovenske železnice pa so dodale, da bodo pomoč prepeljale brezplačno.
Po številnih pozivih in pritiskih z vseh strani so se članice Evropske unije dogovorile za izredno zasedanje ministrov za notranje zadeve, namenjeno iskanju rešitev za begunsko krizo.
Skrajna skupina Islamska država je v starodavnem sirskem mestu Palmira porušila del še enega templja, templja Bel.
Torek, 1. september:
Bil je prvi šolski dan. Svojo šolsko pot je začelo več kot 21 tisoč prvošolcev.
In nobena ni bila lepa.
Srečanje je bilo sicer prijateljsko, a kakšnih rešitev ali poti k njim ni prineslo.
Ceste so znova preplavile rumene rutice.
Sešli so se predstavniki strank, ki sestavljajo odbor DZ za vprašanje begunske krize. V razpravi so skupno ugotovili, da gre v prvi vrsti za humanitarno vprašanje.
Dobre novice je imel finančni minister Dušan Mramor. Dejal je, da so podatki o gospodarski rasti Slovenije boljši od pričakovanj.
Osrednjo Evropo je popolnoma ohromil val beguncev. Ti se številčno nahajajo v Budimpešti, od koder se želijo z vlaki odpeljati proti Nemčiji. Ko so madžarske oblasti zjutraj zaprle glavno železniško postajo, so nemudoma izbruhnili protesti.
Papež Frančišek je prenesetil, ko je duhovnike pozval, naj delijo odpustke tudi ženskam, ki se odločijo za splav, in naznanil, da bodo "grešnice" lahko dobile odvezo že z običajno spovedjo.
Špela Kožar
Zgrozim se ob besedi val, še bolj ob besedi naval. Val beguncev, naval beguncev. Tvorimo besedne zveze, kot da ne gre za ljudi. Nekateri pa gredo celo tako daleč, da lastno nestrpnost širijo prek družbenih omrežij. Kako premalo se zavedamo, kdo sploh so begunci, mi je postalo jasno med proslavljanjem otroškega rojstnega dneva, ko smo se odrasli zapletali v strastne debate, a ena izmed njih je zasenčila vse ostale. Ker je v nekaterih sogovornikih spodbudila zelo negativna čustva in posledično nestrpne izjave, ki so me šokirale, saj so bili sogovorniki intelektualci z izjemnim čutom za socialno deprivilegirane. A, kot se je izkazalo, le, če so ti lastni državljani. Njihov najpogosteje izražen argument je bil: Zakaj se lahko najde denar za begunce, ne najde pa se za revne v Sloveniji? Vsekakor legitimno vprašanje, ki odstira slovensko družbeno realnost - da, v Sloveniji je po uradnih statistikah že 55 tisoč revnih otrok in nihče o tem ne poroča! A begunstvo in revščina sta različna družbena pojava, torej s specifičnimi vzroki in posledicami. Eden izmed sogovornikov je zato spomnil na madež Evrope, predvsem Francije in Velike Britanije, pri netenju vojn na Bližnjem vzhodu in v Afriki (navsezadnje pa smo tudi mi v Natu, kajne?). In opomnil, da begunska kriza nima ničesar skupnega z nesposobnostjo ali, še bolje, nezaintere-siranostjo domače politike pri reševanju revščine. Gre za izobražen sloj prebivalstva, ki ne želi ostati v domovini, saj ima tam le dve možnosti: postati vojak ali počakati, da te »rekrutira« islamska država. Tako brezizhoden je postal njihov svet. Biti begunec je verjetno nekaj najtežjega, kar se ti lahko zgodi
-	zapustiš lastno domovino in s tem kulturo. V neki novi državi moraš sprejeti njihova pravila igre in nihče te ne vpraša, ali ti ustrezajo. Tako pač je. Lastni identiteti se moraš odpovedati ta-korekoč čez noč. Si predstavljate? Četudi nas je gotovo nemalo, ki smo vedno bolj nezadovoljni s slovensko identiteto, z lastno državo in stanjem duha v njej, smo se zanjo še vedno pripravljeni boriti. Ne, ker jo čutimo, ker to smo.
Nekateri so prepričani, da empatija ni več karakteristika sodobnega človeka, saj živimo v času ekstremnega individualizma, v katerem prednjači naš ego. Nenehno zadovoljujemo oziroma želimo zadovoljiti samega sebe, hlepimo po svoji naboljši podobi in v ta namen ustvarjamo svoj paralelni svet prek socialnih omrežij, vse, da bi se počutili bolje, izgledali bolje, da bi bili ostalim čim bolj všečni in prijetni. Zato v svoj popolni svet ne »vabimo« kogarkoli. No, razen na facebooku. Pa vendar nas v teh dneh obkrožajo tudi posnetki ljudi, ki begunce z veseljem sprejemajo medse
-	prebivalci nekega nemškega mesta so na primer pričakali vlak z Dunaja s sončnicami v eni roki, z drugo pa mahali beguncem v pozdrav.
Da, Evropa se (spet) deli. Eni gradijo zidove, drugi vabijo begunce v svoje domove. Tako je nek Nemec iz nekdanjega Vzhodnega Berlina na široko odprl vrata nekemu beguncu, s katerim zdaj živita v skupnem gospodinjstvu. Ker ima sam podobno izkušnjo, poudarja, da je najpomembnejša socializacija - begunec mora dobiti občutek, da novi družbeni skupnosti pripada! Zato je gradnja domov za azilante le prvi korak, ker zagotovi zgolj streho nad glavo. In pri nas se pogovarjamo le o tem - iščemo možnosti, kam jih bomo namestili. In morda bomo, po vzoru Nemčije, medtem po hitrem postopku zaostrili pogoje za pridobitev azila.
Begunec je človek, ki je izgubil imovino, zdaj pa ga lahko oropamo še dostojanstva. Begunec sem lahko jutri jaz.
ine narocni
Za naročnike do 8 številk zasloni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.


Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
ŠOLSTVO
7
Hrami učenosti spet odprli vrata
V osnovnih šolah v Šaleški dolini večinoma več otrok - Povsod dobro pripravljeni -Nekaj programskih novosti
Tatjana Podgoršek
Velenje, 31. avgusta - Po dveh počitniških mesecih se je začelo za dijake in učence osnovnih šol novo šolsko. V primerjavi s prejšnjimi leti večjih sprememb pri programih za dijake ni, pri osnovnošolcih pa je novost večje število šol, ki bodo v 2. razredu kot obvezen predmet poučevale tuj jezik, večina šol pa se je tudi odločila za uvedbo tujega jezika kot izbirnega predmeta v 1. razredih
Mestna občina Velenje: 2814 učencev
V klopi šestih osnovnih šol in prav toliko podružnic je v Mestni občini Velenje po za zdaj znanih podatkih sedlo 2814 učencev (97 več kot v šolskem letu 2014/ 2015). Med njimi je 368 prvošolcev ali 36 več kot predhodnem šolskem letu.
Na ponedeljkovi novinarski konferenci pred ponovnim oglašanjem šolskega zvonca je velenjski župan Bojan Kontič zatrdil, da so na šolah na novo šolsko leto pripravljeni tako kot so načrtovali. V sodelovanju z javnimi zavodi so poskrbeli za odlične pogoje, infrastrukturo takšno, kot si jo želijo in si jo lahko privoščijo v teh kriznih časih. Strokovni delavci na šolah, ki so poznani kot dobri, pa bodo poskrbeli za zadovoljstvo staršev in otrok. Tudi letos je učencem in dijakom lokalna skupnost namenila paket približno 20 tisoč zvezkov s fotografijami nočnih in dnevnih obiskovalcev mesta, za to pa odštela blizu 10 tisoč evrov. »Gre bolj za dober namen in za to, da skupaj ugotovimo lepote mesta ter da je v njem lepo živeti.«
Po besedah Draga Martinška,
vodje Urada za družbene dejavnosti mestne občine, lokalna skupnost in tukajšnji javni vzgoj-no-izobraževalni zavodi tvorno sodelujejo, rezultat tega pa so med drugim večja vlaganja kot bi jih lahko občina izvedla sama. V letošnjem občinskem proračunu je za Vrtec Velenje skupaj z njim zagotovila 330 tisoč evrov, za investicijsko in redno vzdrževanje vseh osnovnih šol pa 325.700 evrov. Skupaj z denarjem, ki ga šole pridobijo s tržno dejavnostjo, pa je bilo za posodobitev objektov namenjenih slabih 590 tisoč evrov. Prav toliko za šolske prevoze, za dodatno dejavnost v osnovnih šolah 171.500, za štipendije pa 50 tisoč evrov.
Ravnatelji pa so o tem, kakšno je novo šolsko leto, povedali:
Zdenko Gorišek, šola Antona Aškerca
Tudi v novem šolskem letu je to šola z največ učenci v lokalni skupnosti. Od 537 obiskuje centralno šolo 464, podružnico v Pesju pa 73 učencev. Prvošolcev je na matični 49, na podružnici pa 18. Poleg večjih in manj-
ših vzdrževalno - obnovitvenih del so med počitnicami postavili še ograjo ob Jenkovi cesti, uredili parkirišče, opremili nekatere prostore s pohištvom, uredili glavni vhod v šolo, sanirali nadstrešek ter zamenjali kritino na
V šolske klopi je sedlo 497 učencev, od tega 432 na matični in 65 na podružnici v Vinski Gori. Novincev je 63, od tega na matični šoli 52.
Liljana Lihteneker, šola Gustava Šiliha
Pouk na šoli skupaj s podružnico v Šentilju obiskuje 474 učencev. Prvošolcev so vpisali 74, že vrsto let ne toliko, od tega na centralni šoli v Velenju 57, na podružnici Šentilj pa 17. Šola je polna, saj sta se jim pridružila dva oddelka vrtca.
V tem letu in med šolskimi počitnicami so v sodelovanju z ustanoviteljico izvedli vrsto večjih investicijsko-vzdrževalnih del. Obnovili so dotrajane strojne inštalacije, keramiko v šolski kuhinji, posodobili dobršen del sanitarij, zamenjali nekaj oken, preuredili in opremili nekaj učilnic, na podružnici v Škalah so pobelili učilnice, manjša vzdrževalna dela je bila deležna tudi podružnica v Cirkovcah.
Zafošnik Kanduti je pri na-
li so ob prihodu zagotovo opazili obnovljena tla v učilnicah, obnovljeni del strehe na upravnem delu šole, prenovljeno šolsko knjižnico, delno prenovljeno kuhinjo.
Irena Poljanšek Sivka, šola Šalek
»Med poletjem se je dogajalo precej zanimivih stvari. Izvedli smo kar nekaj sanacij in na ta način smo bogatejši za nekaj pri-
strehi telovadnici podružnice v Pesju. Glede učnega programa je Gorišek povedal, da bodo nadaljevali nekatere uspešne projekte iz prejšnjih šolskih let, nekatere med njimi so vsebinsko še dopolnili. Izpostavil je zgodnje neobvezno poučevanje angleščine za prvošolce, poskusno uvajanje izbirnih predmetov umetnost in šport v 4. Razredu ... »Naša šola postaja vse bolj šola, usmerjena v doseganje temeljnih vrednot sodobne šole - skrb za posameznika in njegov razvoj, enake možnosti izobraževanja in doseganja znanja, gojenje spoštovanja, strpnosti in zaupanja med udeleženci procesa,« pravi Zdenko Gorišek.
Ivan Planine, šola Gorica
»Na šoli smo dobro pripravljeni na novo šolsko leto,« zagotavlja Ivan Planinc. Med drugim so obnovili zunanje igrišče za košarko, zamenjali del stavbnega pohištva, v nekatere učilnice namestili nove stole in omare.
Po besedah Liljane Lihteneker sta med prednostnimi nalogami mednarodna projekta Linpilca-re, kjer je v ospredju dvig kakovosti učiteljevega dela in Come-nius, bralna pismenost, projekt Mreža 2 na področju razredni-štva, kopica je internih projektov (Veliki brat, velika sestra, Z roko v roki na poti druženja, sodelovanje z Valjevom). »Usmeritev šole zajema dejavnosti z najrazličnejših področij, tako, da lahko ponudijo učencem kakovostno izobraževanje.«
Ob prihodu v šolo so učenci lahko opazili obnovljeno gospodinjsko učilnico, nekaj novih garderobnih omaric, novo pohištvo v knjižnici, igrala v parku šole, varnostno ograjo, prenovljene sanitarije pred telovadnico, na podružnici v Pesju med drugim novo stavbno pohištvo.
Tatjana Zafošnik Kanduti, šola Livada:
V novem šolskem letu je na šoli trenutno 442 učencev. Največ na matični šoli (405), na podružnici v Škalah 32 in 5 na podru-
Med prednostnimi nalogami so uvajanje prvega tujega jezika v 3. razredu, de Bonov koncept kreativnega razmišljanja, projekt »tečem za zabavo, gibanje je zdravo«, raziskovalni tabor za nadarjene, v sodelovanju s klubi bodo organizirali športne sobote, učenci pa bodo lahko nova znanja pridobili tudi v novi interesni dejavnosti - izumiteljstvo.
števanju prednostnih nalog izpostavila nadaljevanje utečenih projektov, uvajanje in izvajanje prvega tujega jezika v drugem razredu ter neobvezne izbirne predmete v prvi triadi. Prav tako bodo nadaljevali preventivni program To sem jaz, spodbujali bralno pismenost, več časa bodo namenili učenju učenja.
Sebastjan Kukovec, šola Mihe Pintarja Toleda
Po zagotovilih Sebastjana Ku-kovca bo novo šolsko leto zaznamovala pestra ponudba šolskih in obšolskih dejavnosti, nadaljevanje dela v sklopu razvojne naloge Strokovno vodenje, dvig
žnici v Cirkovcah. Prag prvega razreda je prvič prestopilo 62 učencev, od tega 53 na matični, 6 na podružnici v Škalah in 3 na podružnici v Cirkovcah.
ravni znanja in vzgojno-izobra-ževalno delo z nadarjenimi pod okriljem Zavoda za šolstvo, izvedba tabora za nadarjene učence, nadaljevali bodo drugo fazo projekta Ura za zemljo, ki predvideva dokončno ureditev osrednjega atrija z zaključnim amfitea-trom. Med novostmi je neobvezen izbirni predmet angleščina v prvem razredu.
415 učencev obiskuje pouk na šoli, od tega 9 na podružnici v Plešivcu. Na matični šoli je 53 novincev, na podružnici v Ple-šivcu pa 1. Učenci na matični šo-
kot v lanskem šolskem letu. Med njimi so 104 prvošolci, od tega 91 na centralni šoli. Skupaj z občino so na podružnici uredili kuhinjo in jedilnico, na centralni pa prebelili pritličje levega trak-
Bojan Kontič in Drago Martinšek sta zagotovila, da so v sodelovanju z javnimi zavodi poskrbeli za odlične pogoje, za takšno infrastrukturo, kot si jo želijo in si jo lahko privoščijo v teh kriznih
časih.
dobitev,« je povedala Irena Po-ljanšek Sivka. Že ob vstopu v šolo so se lahko učenci razveselili nove ograje v zelenem atriju, čutnega vrta, ki sicer še nastaja, učenci od 6. do 9. razreda pa novih garderobnih omaric. Prepričana sem, da bo 364 učencem
ta, avlo ter stopnišče, premazali tla na celi šoli ter izvedli redno generalno čiščenje. »Programska novost je uvedba angleščine kot neobveznega predmeta v 1. razredu. Sicer pa bomo nadaljevali in dopolnjevali uspešne projekte. Teh nam ne manjka,« je še pojasnila Majda Završnik Puc.
Občina Šmartno ob Paki
Bojan Juras, šola bratov Letonja
Na šoli so 303 učenci, kar je toliko kot v lanskem šolskem letu, med njimi je 35 novincev.
Po zagotovilih Bojana Jurasa so z učitelji našli nove programske izzive, izbirnim dodali nove, zanimive vsebine, ohranili preverjene projekte, kot so Miklavžev sejem, Sončkov tek, Skupaj nam je lepše, Od srca do srca. Poseben izziv predstavlja na-
na šoli, od tega 47 novincem, zelo lepo.«
Življenje in delo na šoli bogatijo številni dobri projekti s področja kulture, zdravega načina življenja, okoljskega osvešča-nja, znova bodo uvedli simbiozo gibanja, kar nekaj dejavnosti so predvideli z učenci in starši, razvijali bodo pozitivne vrednote in poskrbeli za dobro »klimo« na šoli.
Občina Šoštanj
Majda Završnik - Puc, šola Karla Destovnika Kajuha
Na največji osnovni šoli v Šaleški dolini bo vsaj začetek novega šolskega leta potekal v znamenju 10-letnice delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s prireditvijo prihodnji mesec.
V novem šolskem letu je na centralni šoli ter na podružnici v Topolšici 782 učencev ali 19 več
daljevanje povezovanja s šolo iz Novega Sela v Srbiji ter novost - sklop aktivnosti z domovinsko tematiko.
Počitnice so med drugim izkoristili za zamenjavo oken v učilnici za tehniko in igralnicah vrtca, prepleskali so šolsko avlo, hišico, kjer skozi celo leto zbirajo star papir, prenovili so nekaj parketnih oblog v učilnicah.

■
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

3. septembra 2015
Certifikat kakovosti za Center starejših Zimzelen
Topolšica, 27. avgusta - Center starejših Zimzelen je junija uspešno opravil zunanjo presojo za pridobitev certifikata kakovosti po modelu E-Qalin in v imenu presojevalske hiše Bureau Veritas prejel certifikat kakovosti. Direktorici Andreji Štefan Bukovič ga je izročil Franci Imperl iz podjetja Firis Imperl, ki je aktivni partner za model kakovosti E-Qalin v Sloveniji. Ob tem je dejal, da modela kakovosti ni brez dobrega vodstva, ki motivira, spodbuja zaposlene in jim daje prostor za nove ideje, predloge. Direktorica Zimzelena Andreja Štefan Bukovič je ob tem dejala, da je to zanje izziv, da se vsak dan znova in ponovno odločijo, da bodo delali dobro, odgovorno v duhu spoštovanja drug drugega.
Franci Imperl je direktorici Andreji Štefan Bukovič izročil certifikat.
Rini		
M H MvMJ M	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
Spet pred tablo
Novega šolskega leta se ne veselijo le učenci, ampak tudi učitelji, ki že med počitnicami mislijo na šolo - Dober odnos z učenci začnejo graditi že prvi šolski dan
Tina Felicijan
»Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo,« je učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Antona Aškerca Nevenka Hvaleč citirala pedagoga Komenskega, ko sva se pred začetkom šolskega leta pogovarjali o ob' čutkih pred ponovnim vstopom v razred in odnosu z učenci.
>
Ni lepšega kot poučevati v razredu, kjer so učenci spoštljivi, vedoželjni, aktivni ...
Ali imate pred začetkom šolskega leta kaj treme? Vsak začetek šolskega leta je zame nekaj posebnega, vznemirljivega, še vedno z vonjem po umirjenih dopustni-ških dnevih, predvsem pa prežet s pozitivnimi mislimi, prepričanjem, da bom v novem šolskem letu kvalitetno in učinkovito podajala učencem nova spoznanja in znanja, jih spodbujala pri njihovem učenju in delu ter jih hkrati tudi vzgajala s svojim zgledom, pozitivnimi življenjskimi mislimi, po potrebi s pogovori ...
Prisotnost treme? Ne, bolj strah pred zavedanjem, da me kot razredničarko deveto-
šolcev čakajo številne obveznosti, kot so: izpeljava naravoslovnih, kulturnih, tehniških dni, roditeljskih sestankov, NPZ-jev, valete, kopica administrativnih in pedagoških nalog... Kako se pripravljate na začetek šolskega leta?
Moje pripravljanje poteka že med počitnicami, saj moram kot učiteljica slovenščine prebrati številne nove mladinske knjige, ki izidejo med letom; zaradi obilice šolskega dela, ki ga opravljam v glavnem doma, zanje med šolskim letom ni toliko časa. Seveda obvezno preberem
tudi kakšno strokovno knjigo, za strokovnimi članki brskam tudi po računalniku in jih prebiram, iščem pa tudi ideje za še kakovostnejši pouk.
V tednu pred začetkom pouka pa smo že imeli uvodno sejo UZŠ, izobraževanje, delo v strokovnih aktivih, urejanje učilnic, učnih priprav, priprava na prvi šolski dan .
Kako doživljate prvi šolski dan?
Zame je najlepši prav prvi šolski dan. Zbrana množica otrok pred šolo, nasmejani obrazi, žareče oči, glasba v pozdrav, ravnateljev
govor ... in končno: srečanje z učenci, ki si jim razrednik. Veselo pozdravljanje, stiski rok, tudi sramežljivi nasmehi in pogledi ...; ta trenutek je treba doživeti, moje oči se velikokrat orosijo .
Ali je vaš vstop v razred kaj drugačen, kadar prihajate med učence, ki jih že poznate ali pa jih srečate prvič?
Seveda, z učenci, ki sem jih poučevala prejšnje leto ali sem jim razredničarka, je že ustvarjeno sproščeno vzdušje, razveselimo se drug drugega; prvo srečanje z novimi učenci pa je seveda bol zadržano, potrebujemo čas, da se udomačimo, ustvarimo vezi . Kakšen je zdrav odnos med učiteljem in učenci? Kako ga doseči?
Dobri odnosi med učitelji in učenci so seveda temelj kakovostnega šolskega dela in prijetnega ter spodbudnega razrednega vzdušja. Temeljiti morajo na vrednotah, kot so: spoštovanje, dobri medsebojni odnosi, zaupanje, samozavest, doslednost, vztrajnost, občutek lastne odgovornosti, sposobnost reševanja težav, sprejemanje drugačnosti, delovne in učne navade .
Ni lepšega kot poučevati v razredu, kjer so učenci spoštljivi, vedoželjni, aktivni, pripravljeni samostojno pridobivati znanje, razmišljati ...; seveda pa se v razredu najdejo posamezniki, ki s svojim neprimernim obnašanjem, nedelavnostjo rušijo razredno klimo. Zato je tudi vloga staršev v učnem procesu zelo pomembna; če je sodelovanje zadovoljivo, lahko pričakujemo napredek in želene rezultate tako na učnem kot vzgojnem področju. V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih in sodelovanju je ključ prijetnega in ustvarjalnega vzdušja, ki prinaša veselje do dela, kar vodi k poti do uspeha. Katera so vaša osebna načela kot učiteljice? Z veseljem delim misli psihologa Carla Gustava Junga: »S spoštovanjem se ozrimo na naše sijajne učitelje, s hvaležnostjo pa na tiste, ki so se dotaknili človeških čustev. Ku-rikulum je nujnost, toda toplina je življenjsko potrebna rožam in otrokovi duši za nujno rast.«
Pridobite evropski certifikat s področja varne priprave hrane
Priznavanje neformalno pridobljenih znanj je eno od pomembnih področij na Ljudski univerzi Velenje.
Kandidatom omogoča, da ovrednotijo svoje izkušnje, spretnosti in kompetence ter pridobijo potrdila in certifikate, s katerimi lahko svoje znanje izkazujejo tudi svojim trenutnim ali potencialnim delodajalcem.
Poteka v okviru različnih projektov, tako nacionalnih kot mednarodnih. Eden takih projektov je tudi evropski projekt THESS.
Namen projekta je bil zagotoviti in razširiti sistem potrjevanja formalno in neformalno pridobljenega znanja za področje hotelskega managementa in turizma ter spodbujati razvoj sistema akreditacije na drugih področjih. V projektu sodeluje 6 organizacij iz 6 držav (Slovenija, Nizozemska, Velika Britanija, Bolgarija, Poljska in Turčija). V projektu THESS smo se s partnerji odločili za področje varne priprave hrane, načrtujemo pa tudi že širitev na področje alergenov in intoleranc.
V okviru projekta izvajamo 10-urno izobraževanje, kjer lahko kandidati bodisi osvežijo ali utrdijo svoje znanje. Izobraže-
vanju sledi preverjanje, uspešni kandidati pa nato pridobijo mednarodno veljaven certifikat s področja varne priprave hrane.
Izobraževanje in pridobljen
va pričeli 3. 9. 2015, preverjanje lahko prijavljeni kandidati opravijo 24. 9. 2015. Udeležba na izobraževanju ni pogoj za preverjanje, prijave še sprejemamo. Izobraževanje in pre-
certifikat sta namenjena vsem redno zaposlenim v gostinstvu in tistim, ki gostinska dela že opravljajo ali bi jih želeli opravljati priložnostno, bodisi kot študentje ali kot sezonski delavci. Ker je certifikat v angleščini in veljaven v državah EU, vam bo brez dvoma koristil tudi pri iskanju zaposlitve v tujini.
Z izobraževanjem bomo zno-
verjanje sta tokrat za kandidate še brezplačna.
»Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije."
• (P.R.)
Zavarovanje homeopatskih zdravil le za 1,93 EUR letne premije Ugodnosti Si.mobila
Brezplačna otroška vstopnica za Arboretum
Nezgoda
as
Več o posameznih ugodnostih na www.as.si.
www.as.si 080 11 10
■

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
KULTURA
Je pesnik stigma,
poezija pa blagovna znamka?
9
To sta vprašanji, o katerih bodo razpravljali domači in tuji udeleženci 14. Mednarodnega Lirikonfesta - Iz čaše poezije bodo pili od 9. do 11. septembra
Bojana Špegel
Velenje, 27. avgusta - Drugič zapored bo velenjsko mednarodno srečanje književnikov Li-rikonfest potekalo v septembru. Vodja festivala in Velenjske knjižne fundacije Ivo Stropnik nam je dva tedna pred dogodkom povedal, da priprave nanj potekajo brez večjih težav. Kljub vsem krizam v gospodarstvu in kulturi. Gre za srečanje ustvarjalcev, posrednikov in prevajalcev poezije 21. stoletja, pri čemer mre-žijo lirična občutja. Tudi to, da so prireditev iz spomladanskega časa predstavili v pozno poletje, se je izkazalo za dobro.
Kar nekaj predfestivalnih dogodkov se je letos že zvrstilo, veliko bo tudi pofestivalnih. Ne le doma, tudi v tujini. Tudi tridnevno glavno festivalsko dogajanje bo programsko bogato, poudarja Stropnik in doda: »Večina dogodkov bo v Starem Velenju, v Vili Bianca in Rezervatu za po-
ezijo - tako se imenuje od EPK leta 2012 - ob Škalskem jezeru. Tri dni bo žuborela izvirna in prevodna poezija, pospremljena z glasbo. Ob tem bodo potekala branja poezije in tri festivalna omizja na teme: ustvarjalec literature - stigma 21. stoletja, med intimnostjo in turizmom in vprašanjem, ali je trivialnost resnično na pohodu.«
Predstavniki pesniških glasov sodobne Evrope
Tudi letos so z razpisi izbrali 21 evropskih ustvarjalcev in prav toliko prevajalcev in mednarodnih posrednikov poezije. Letos jih v Velenje prihaja celo več kot 42, in to iz 8 evropskih držav. Pridružili se jim bodo tudi slovenski književniki. »Letos bomo prvič gostili tudi uglednega grškega književnika. Drugi prihajajo še iz Velike Britanije, Avstrije, Poljske, Slovaške, Češke, Italije in Srbije. Vsi so predstavniki pesniških glasov sodobne Evrope, ki
bodo tudi generacijsko različni. Vsako leto povabimo tudi mlade ustvarjalce,« še izvemo. Letos so festivalu pridružili 25-letnico najstarejše območne literarne produkcije v Sloveniji - šaleške revije Hotenja. »Kolega Zoran Pevec je izbral 40 avtorjev, ki jih bomo lahko brali na letošnjem festivalu. Izšla pa bo tudi knjiga z deli lanskega nagrajenca Esada Babačica in bogat zbornik z deli letošnjih povabljencev.«
Festival s tradicijo
Ivo Stropnik je hvaležen, da festival vsa leta podpirata MO Velenje in Javna agencija za knjigo. »Brez njihove pomoči v teh časih ne bi šlo,« poudari. Sploh, ker vsako leto na festivalu podelijo tudi več nagrad. Letos bodo podelili 12. mednarodno Pretnarjevo nagrado in z njim častni naslov ambasadorja slovenske književnosti po svetu. Za vrhunski pesniški 10-letni opus bodo letos podelili 10. Velenjico - čašo nesmr-
Staro Velenje, kjer ima sedež Velenjska knjižna fundacija, je letos dobilo tudi Knjigostojo. Ivo Stropnik vabi, da vanjo prinesete kakšno
knjigo, ki jo zamenjate z drugo.
tnosti, za najboljši prevajalski prispevek na festivalu pa 9. Li-rikonov zlat. Nagrajenci bodo znani tri dni pred začetkom festivala. »Vsi so ugledni. Veliko
so postorili za slovensko promocijo literature v svetu. Tako jim rečemo »Hvala«.« V Sloveniji nimamo veliko tovrstnih nagrad, zato je Stropnik vesel, da eno
od državnih nagrad podeljujejo tudi v Velenju.
Bogat bo tudi spremljevalni glasbeni program festivala. V goste so povabili pevski zbor San-kofa z gostoma Igorjem Leonar-dijem in Damirjem Mazrekom. Poslušalce bodo prvi večer srečanja, v sredo, 9. septembra, v Vili Bianca popeljali na glasbeno potovanje v Afriko. Dan kasneje bodo ob Škalskem jezeru gostili ansambel Andraža Poliča »Hamlet exspress«. Na slavnostni akademiji, na kateri bodo v petek, 11. septembra, podelili tudi nagrade, pa bo nastopila skupina Patetico. »Vsi dogodki so brezplačni, narejeni za ljudi. Pridružite se nam,« pravi Stropnik, ki meni, da se je Lirikonfest v štirinajstih letih močno postavil na zemljevid podobnih festivalov doma in v tujini. Pogovor zaključi takole: »V teh letih sem se sam srečal z več kot 1.000 ustvarjalci, ki smo jih večino gostili tudi v Velenju. To je ogromna številka, sploh če povemo, da ima Slovenija približno 300 članov Društva pesnikov in pisateljev. K nam vedno radi pridejo. Sicer pa sem prepričan, da bo poezija umrla najkasneje, prej bo kaj drugega.«	a
prepoznajo talent«
»V tujini hitro
Jure Smirnov Oštir po letu dni študija violine na londonski Kraljevi akademiji ugotavlja, da trdo delo in talent tam lažje odpirata vrata - Živi svoje sanje
Velenjskemu violinistu ni žal, da je za študij izbral London. Akademija je hitro spoznala, da je talent, zato veliko nastopa. Po novem je tudi član uspešnega kvarteta Fitzroy.
Bojana Špegel
Velenje, 27. avgusta - Velenjča-na Jure in Miha Smirnov Oštir
sta od malega z vsem srcem zapisana glasbi. Glasbeni talent brata nadgrajujeta z resnim delom, ki se obrestuje. Starejši Miha pravkar zaključuje prvo stopnjo študija klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, mlajši Jure pa je izjemno, z odliko, zaključil študij na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in kot redek izbranec nadaljuje študij na prestižni Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Prejšnji teden je del počitnic preživel v Velenju, zato smo ga povabili na klepet.
»Super je, ko po letu dni prideš iz milijonskega Londona v domače mesto. Paše,« prizna Jure, ki se je v teh dneh že vrnil v London. Poletje zanj ni bilo čisto počitniško, saj je takoj po uspešno končanem prvem letniku študija na kraljevi akademiji julij preživel v Romuniji, kjer je imel tri koncerte. »Potem sem si privoščil teden dni morja, kar je zame več kot dovolj. Če je več, postanem nemiren,« prizna glasbenik, ki dnevno ob vsem delu na akademiji vadi vsaj še 4 ure. Da je talentiran, so mu na med-
narodnih tekmovanjih potrdili že v zgodnjih najstniških letih. Ko je začel prejemati zlata priznanja na velikih tekmovanjih, se je glasbeni karieri posvetil še bolj resno. »Od 12 leta zares delam na tem, tudi zato sem že v srednjo glasbeno šolo šel v Ljubljano. Tudi zato, ker sem si želel delati s profesorjem, ki je takrat poučeval na glasbeni akademiji, a je potem poučeval tudi mene na Konservatorju za glasbo. Študij sem najprej želel nadaljevati v Moskvi.« Z bratom Mihom sta takrat že veliko nastopala skupaj, tudi sicer sta zelo povezana. Zato je Jureta spremljal tudi v Moskvo, kjer je »delal« s tremi profesorji, eden od njih ga je še posebej navdušil.. Jure se takrat še ni čisto odločil, ali bo študij res nadaljeval v Rusiji. Želel si je delati z zelo znanim violinistom Maximom Vengero-vim, ki je tudi gostujoči profesor na londonski kraljevi akademiji za glasbo, ki ga je mikala že v času srednje šole. »Odločil sem se, da grem poskusit še tja. In uspel. Ni lahko priti na to akademijo, v prvem letniku nas je 15 violinistov iz vseh koncev sveta, sprejemne izpite pa nas je opravljalo več kot 50. Dobil sem tudi njihovo štipendijo, s čimer sem
pokril tudi delček šolnine. Moj profesor je mlad romunski violinist, ki je odličen, zato sem zelo zadovoljen.« Pričakoval je, da bodo razlike med kulturami študentov večje, a je kmalu spoznal, da ni važno od kod si, smo vsi enaki. »Morda je glasbeni jezik vendarle drugačen in je to tudi zato,« doda. Uživa tudi v Londonu, čeprav ni tip človeka, ki bi ga privlačilo vse, kar ponuja, sploh kar se zabave tiče. Zato nima veliko časa.
Igra na 200 let staro violino
V drugem letniku študija pa se bo Juretu izpolnila tudi želja, da bo delal s profesorjem Vengero-vim. »Ponavadi je treba narediti avdicijo, meni pa so kar poslali povabilo za javno lekcijo z njim. V tujini je tako, da hitro prepoznajo tvoj talent in te oni povabijo k sodelovanju, ni treba nič prositi in vsiljevati.« In tega je več kot vesel. Kot je vesel tudi, da so mu na kraljevi akademi-
ji za čas študija dodelili več kot 200 let staro violino, ki jo je izdelal italijanski mojster Giovanni Rota. »Ima odličen zvok in zelo veliko finančno vrednost,« med nasmehom doda Jure. Na tekmovanja ne hodi več, so se mu pa s študijem v Londonu odprla številna vrata. »Kljub temu, da sem šele na začetku študija, so v meni očitno videli potencial, saj so mi omogočili niz koncertov po Londonu, Oxfordu in po severni Angliji. Še bolj odprlo se mi je ob koncu šolskega leta. Naredil sem avdicijo za zelo dober godalni kvartet Fitzroy. Nisem nameraval, v to me je potegnil kolega. Od septembra do marca bomo z njim nastopali vsak teden vsaj enkrat.« Jureta čakajo še tri leta študija na dodiplom-skem študiju, potem pa lahko na isti akademiji nadaljuje še dveletni podiplomski študij. »To je
stvar odločitve. Če se mi v Londonu res odpre, bom ostal. Morda pa tudi ne, saj me še vedno mika tudi Moskva.«
Življenje v Londonu je drago. Hvaležen je MO Velenje, Lions in Rotary klubu Velenje, ki na različne načine podpirajo njegovo izobraževalno pot. Brez njihove pomoči bi težko študiral v Londonu, kjer s ponosom zastopa Velenje in Slovenijo. »Veliko mi pomaga tudi mama Metka, ki živi za naju z Mihom. Sedaj je že lažje, ker si delno stroške s svojimi nastopi lahko pokrivam tudi sam.« Z Mihom načrtujeta, da bosta letos, verjetno decembra, doma pripravila skupen koncert. Miha bo izbral repertoar, vadila bosta vsak zase, teden dni pred koncertom pa bosta vadila tudi skupaj, saj se dobro poznata.
abonmaji
2015/2016
12 sočnih abonmajev ^ za vse okuse
Vpisovanje abonentov od 4. septembra
Festival Vel

X
* i	Festival Velenje
Tel.: 03/898 25 90 enje	www.festival-velenje.si
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 10
10
KULTURA
»»WAS
3. septembra 2015
V objemu dobre glasbe
ALTIERMATOR
Velenje 26. avgusta - Prejšnjo sredo zvečer so na zadnjem od koncertov letos že petega Mozaik jazz festivala obljubljali čustveno in melanholično popotovanje po skladbah skupine Papir in številnih drugih slovenskih skladb in jazzovskih standardov. Dobili smo najmanj to. Trio Organi-cs, ki ga vodi vrhunski kitarist Igor Bezget skupaj z mojstrom črnobelih tipk Markom Črnče-com in Velenjčanom Davidom Slatinekom na bobnih, je dober že sam, ko pa se mu na odru pri-
Ana Bezjak in trio The Organics so poskrbeli za odličen zaključek 5. Mozaik jazz festivala.
druži še pevka Ana Bezjak, res začutiš objem dobrih glasbenih vibracij. Prav s skladbo Objem, eno lepših iz serije t. i. nove slovenske popevke, so tudi začeli koncert, ki je navdušil številno občinstvo pred Mozaikom.
Dejstvo je, da je Mozaik jazz festival že peto leto zapored popestril pomladno-poletno dogajanje v središču mesta. Začeli so že 16. maja, ko so pripravili drugo srečanje Big bandov, sledil je niz koncertov domačih in tujih
zasedb. Letos je organizatorjem -Max klubu in Kulturnemu društvu glasbene umetnosti - šlo na roke tudi vreme. Predstavnica organizatorjev Tjaša Krušnik nam je ob koncu festivala povedala: »Z velikim veseljem lahko povem, da je letošnji festival zares uspel, sploh, ker smo lahko ob lepem poletju skoraj vse koncerte izvedli na prostem. Festival se iz leta v leto razvija. Zgodbo smo letos zastavili širše, želimo si, da bo jo lahko prihodnje le-
to nadaljevali. Na odru se je letos zvrstil niz skupin, poskrbeli smo za vse zvrsti glasbe, pri tem pa rdeča nit ostaja jazz. Smo pa letos povabili tudi nekaj skupin z bolj pop glasbo, ki je pritegnila širšo publiko. Eden od ciljev festivala je namreč tudi povezovanje glasbenih zvrsti, ravno zato, da jih spozna čim več ljudi.«
a bš
V prihodnje več dogodkov za mlade
31. Poletne prireditve končane -Zadovoljstvo organizatorjev veliko -Pomagalo je tudi čudovito poletje
Velenje, 31. avgusta - Z zadnjo filmsko predstavo v ponedeljkovem poletnem kinu »Zvezde pod zvezdami«, ko so pri velenjskem domu kulture zavrteli komedijo z zgovornim naslovom »Bog, le kaj smo zagrešili«, so se v Velenju končale 31. Poletne kulturne prireditve. Zadnji glasbeni dogodek je bil le večer prej, ko je na tradicionalno razprodanem koncertu na Velenjskem gradu nastopil Iztok Mlakar. V Festivalu Velenje so veseli, ker so imeli
letos zelo malo težav z izvedbo prireditev na prostem. V vročem poletju, ki je postreglo s prijetnimi večeri, so obiskovalci preprosto uživali v kulturnih dogodkih, ki so jih pripravili na različnih lokacijah. Zvrstilo se jih je več kot 50, na njih pa so po besedah direktorice Festivala Barbare Po-korny našteli več kot 10 tisoč obiskovalcev.
»Letos smo morali čez poletje zaradi vremenskih težav odpovedati le dva dogodka, vse ostale
smo izvedli. Največ obiskovalcev je bilo na Titovem trgu ob koncertu Beatles revival, prav poseben je bil koncert Lule Pene. Zelo dobro obiskan je bil tudi poletni kino. Veseli smo, da smo tudi letos poleti v program vključili veliko domačih umetnikov, med najbolj uspešnimi sta bila projekta Ženske, v katerem se je predstavil Robert Jukič, in Trubadur-ke, v katerem je sodelovala tudi domačinka Tina Žerdin. Ker je vodilo pri pripravi poletnih prireditev prikazati, kaj počnejo Velenjčani, smo letos k sodelovanju povabili še nekaj drugih z glasbenega in gledališkega področja,« ob koncu poletnih prireditev ocenjuje Barbara Pokorny.
Veseli jo, da se je za dobro prizorišče pokazala tudi plaža ob Velenjskem jezeru, kjer so letos prvič pripravili koncert, namenjen mladim. »Tudi v prihodnje bomo testirali nova prizorišča, na njih bomo pripravljali nove zgodbe. Tista prizorišča, ki se bodo izkazala za dobra, bomo še vključevali v dogajanje. Če smo doslej na poletnih prireditvah imeli večinoma starejšo publiko, se bomo v prihodnje trudili, da bomo pripravljali vsebine, ki bodo pomladile obisk. To velja tudi za abonmaje, ki bodo letos stekli 15. oktobra.«
a Bojana Špegel
Velenjski pečat Novosadskemu poletju
Novi Sad, 28. avgusta - Glasbena mladina Novi Sad, ena najstarejših in še aktivnih po razpadu Jugoslavije, pripravi na leto 100 koncertov. Zadnjih dvajset let v juliju in avgustu prireja tudi festival Novosadsko glasbeno poletje, ki je zasnovan v tonalite-ti mesta, v katerem živijo pripadniki 23 nacionalnih skupnosti in so ga nekoč imenovali Srbske Atene. Ta multikulturnost vpliva
tudi na oblikovanje koncertnih programov, katerih rdeča nit je prepletanje klasičnega s popularnim. Tokrat je v družbi eminen-tnih glasbenikov nastopil tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje, kar zanj veliko priznanje in tudi nagrada za njegovo kva-kovostno delo. Domiselno prepletanje skladb, ki jih je orkester pripravil pod vodstvom Matjaža Emeršiča, je odstiralo široko pa-
leto poustvarjalnih talentov članov ansambla.
Ob tej priložnosti so se kot solisti predstavili in izkazali redni člani orkestra, ki delujejo kot poklicni glasbeniki: Janez Uršej -alt saksofon, Marko Novak - trobenta, Alojz Kompan - trobenta, Aljoša Pavlinc, David Gregorc -klarinet in David Kajič - trombon. Kot gostja večera se je orkestru pridružila vokalistka iz
Milana Stefania Secculin, ki je s
skladbami iz muzikala začinila koncertni večer.
Suverena igra, žar in prav posebna energija orkestra, solistov so prevzeli in osvojili občinstvo.
Turneja je uspela. Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje je ponudila enkratno pozitivno izkušnjo in mu dala novo energijo, ki jo potrebuje za uspešno delovanje.	a
Pukl, Jukič in Let 3
(glasbeni avgust)
Matjaž Šalej
Vsi glasbeni dogodki, ki so bili najavljeni v letošnjem poletju, še niso zaključeni, najpomembnejši pa le. Zato lahko na začetku septembra rečemo, da je Velenje doživelo pestro glasbeno poletje. Raznoliko je bilo kljub temu, da ni bilo kakšnega masovnega glasbenega koncerta, ki bi po obisku prevladal nad ostalimi dogodki. Pa vendar veseli, da je bilo med različnimi organizatorji, kar nekaj koncertov, ki so po kakovosti bolj odmevali kot drugi. Še bolj radosti, da je glasbeni, socialni in lokalni kontekst nekaterih koncertov prišel do izraza v vseh poudarkih in presežkih, ki so znak glasbeno pomembnih središč, pa čeprav gre v tovrstnem primeru za »popularne godbe« v širšem smislu. Najprej je potrebno omeniti džez koncert domačina in letošnjega Prešernovega nagrajenca Jureta Pukla. Koncert seje zgodil kar dvakrat. Prvič je bil prvič prekinjen zaradi muhastega vremena, ki seje znesel v prvem terminu le v našem delu Slovenije. Koncert z gostjo Melisso Al-dana, Juretovo prijateljico in eno največjih imen sodobnega »ženskega« džeza v tem trenutku, je v koncertu in pol (dobesedno) postregel z veliko mero subtilnega muziciranja v avtorskih skladbah Melisse ter na drugi strani s sproščenostjo in prepričljivostjo ritem sekcije. Sestavljala sta jo izjemni džez bobnar Gašper Bertoncelj ter navdihnjeni in džezo vsko razpoložen basist Nikola Matošic. Redko lahko v džezovski sestavi slišimo glasbeno preigravanje dveh tenorskih saksofonov, kar sta Jure in Melissa, vsak s svojim stilom, energijo, glasbeno preciznostjo ter ne nazadnje s smislom za minimalistično improvizacijo storila predvsem ob džezovskih standardih, kot so St. Thomas (S. Rollins) in Mack the knife (K. Weill). Sijajen večer z lepo glasbo v sklopu Mozzajik festivala. Drugi svojevrstni dogodek s presežkom, zato, ker je tudi ime Roberta Jukiča neposredno povezano z Velenjem, je bila predpremiera glasbenega projekta »Ženske«. Istoimenska dvojna zgoščenka naj bi izšla konec meseca. Po koncertu v »Izštekanih« na nacionalnem radiu, se je Robert na Velenjskem gradu predstavil s celotnim projektom ter štirimi glasbenicami, ki so odpele vse skladbe s prihajajoče zgoščenke. Na Koncertu sta se še posebej izkazali mladi dami slovenskega vokalnega džeza Tjaša Fabjančič in Ana Bezjak Ob subtilnih besedilih Roberta Jukiča je specifika njunih glasov in interpretacije prišla do polnega izraza tudi v pesmih, ki jih same ne pojejo na posnetem projektu. Potrebno se je ustaviti tudi ob glasbeni spremljavi instrumentalnega tria, katerih glasbena interpretacija po izrazni moči in glasbeni prisotnosti ni prav nič zaostajala za bogatejšimi aranžmaji, kijih pričakujemo ob izidu novega albuma. Izjemna kulisa atrija Velenjskega gradu in koncerta v okviru Poletnih kulturnih prireditev je samo še podčrtala pomembnost glasbenega dogodka.
Tretji presežek, se mi je sicer ob poplavi glasbenih dogodkov zdel predvsem zaključni koncert letošnjega festivala mladih kultur Kunigunda. Izpostaviti je potrebno nastop reške skupine Let 3 izpred slabega tedna dni. Zakaj? Zato, ker so prišli v naše mesto v času, ko so izpostavljeni tako medijskim in pravnim pritiskom v svoji državi. Zato, ker Let 3 glasbeno in kulturno-aktivistično povedo to, kar mislijo in zaznajo v socialnih odnosih. V času »pasjega« neoliberalnega kapitalizma, ki se izraža tudi v tradicionalni hrvaški družbi, kjer je »nacionalni katolicizem« populistično naravnan ventil in kulisa za sproščanje nacionalističnega duha. Ta duh je vedno prisoten na nacionalni meji s pravoslavjem in islamom na mejah nacionalne države. Let 3 so totalni nekonformi-sti v svojem glasbenem in kulturnem početju. Utelešajo duh »svobodnega reškega ozemlja«, zavezani politični provokaciji, ki biča omejevanje duha, svobodo razmišljanja in govora ter seveda prikrite morale. Prav ta morala, ki naj bi temeljila na liberalizmu (duha in misli), poskuša dejavnost skupine omejevati s političnimi in pravnimi pritiski. S koncertom je band dokazal, da so predvsem glasbeniki, ki že od začetka svojega delovanja pred nekako petindvajsetimi leti, gradijo svojo zgodbo, puščajo aktualna sporočila in stojijo za svojimi izjavami, ne glede kaj se okoli njih dogaja. Glasbeni nastop brez pretirane provokativnosti je izzvenel v luči Kunigundine polnoletnosti, z njo je nekako sovpadala tudi seksistična in prostaška terminologija skupine. Ta polnoletnih Kuni-gundovcev pač ne more več pokvariti. Lahko pa jih zabava in širi obzorja, pa čeprav samo preko bližnje meje do Reke in Kvarnerja. Glasbeno--socialni aktivizem skupine zveni sicer kot nekakšen novi primitivizem v pozitivnem smislu. S to svojo konsistentno mešanico glasbe in umetniških posegov prostor in družbo Let 3 dokazujejo, da so družbeno-kri-tično naravnani ob zavezanosti sodobne rock glasbe (s podtoni). Pa čeprav na prvi »pogled« zvenijo predvsem vulgarno in seksistično.
Ce nekako potegnemo črto pod poletnimi glasbenimi dogodki, smo lahko zelo zadovoljni s tokratno bero. V mestu in okolici je bilo od sredine avgusta res vsega dovolj, le izbrati si moral, katero zvrst boš poslušal, kateri dogodek obiskal, pa naj bo to jubilejna »Graška gora poje in igra« ali pa alternativna glasba, ki je včasih in dandanes vse bolj le alternacija same sebe. Morda je danes največji alter-nativec ravno mlad poslušalec, ki iz lastnih vzgibov obiskuje koncerte resne, klasične glasbe.	a
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Prireditve so nekaj drugega kot radio
Minulo sredo je bila gostja rubrike Radia Velenje Strokovnjak svetuje Karmen Hudournik iz Šolskega centra Velenje. V studiu našega in vašega radia ni bila prvič.
Vsakič je sodelovanje v živo, pravi, zanjo velik izziv. »Težav z nastopom v javnosti nimam, saj v domačih Škalah napovedujem prireditve, povezujem točke, a sedeti v studiu in odgovarjati na vprašanja moderator-ja, novinarja je nekaj povsem drugega. Vse, kar poveš, mora imeti rep in glavo, mora biti smiselno, da te razume čim več ljudi. Zanimivo je tudi, da ne vidiš ljudi pred sabo, veš pa, da te poslušajo v lokalu, na poti, doma.« Tudi priprave na pogovor v radijskem studiu so drugačne kot za prireditve, še dodaja. Pri prireditvah je scenarij vnaprej pripravljen, pri radiu stvari ne tečejo »po enem kopitu«.
GLASBENE novice
šla na operacijo glasilk, nato pa se je posvetila družini. S partnerjem sta se oktobra 2012 razveselila sina. Leta 2013 je na podelitvi oskarjev predstavila skladbo Sky-fall iz filma o Jamesu Bondu, od takrat pa ni objavila nobene nove pesmi. Billboard poroča, da je pevkin tretji studijski album tako rekoč končan in da bo luč sveta ugledal novembra. Pri ustvarjanju novih pesmi je Adele sodelovala z glasbenima producentoma Maxom Martinom (Taylor Swift, Katy Perry) in Danger Mousom (Red Hot Chili Peppers, Gorillaz) ter kanadskim pevcem Tobiasom Jessom mlajšim.
Nina Pušlar ob koncu poletja ponuja prav posebno sladico
Karmen Hudournikje tokrat poslušalcem in poslušalkam predstavila možnosti vpisa v programe Višje strokovne šole
Šolskega centra Velenje.
Njen kritik, katerega mnenje najbolj upošteva, je mama. Ta ji pove, na kaj mora paziti, kako mora kaj povedati.
Rada ima nove izzive, sodeluje z novimi ljudmi. O tem, da bi se poskusila kot radijska moderator-ka, pa še ni razmišljala. Ni enostavno, kot bi kdo menil, odgovarja. »Človek, ki se po mikrofonu pogovarja s poslušalci tako, da ga seznanja z informacijami ali da klepeta z njim v živo, mora biti zelo razgledan, imeti mora bogat besedni zaklad, zanimati ga mora veliko stvari, ne nazadnje mora tudi sam biti taka osebnost. Vseh teh zahtev pa v tem trenutku ne izpolnjujem,« je bila samokritična Karmen Hudournik.	a Tp
Klavir skupine ABBA na dražbi
V Londonu bodo 29. septembra dali na dražbo klavir, ki se pojavlja v mnogih glasbenih uspešnicah švedske skupine ABBA. Zanj se nadejajo iztržiti med 820.000 in 1,1 milijona evrov. Skupina je klavir med letoma 1973 in 1977 uporabila v pesmih, kot so Dancing Queen, Waterloo, Mamma Mia in SOS. Klavir je za ameriškega jazz pianista Billa Evansa ustvaril Georg Bolin, švedski oblikovalec glasbenih inštrumentov. Leta 1967 ga je odkupil stockholmski glasbeni studio Metronome Studios, danes Atlantis Grammofon, ki ga bo tudi dal na dražbo. Klavirji, povezanimi s slavnimi osebnostmi, so doslej že prinesli velik dobiček na dražbah. Leta 2000 so za klavir, na katerega je John Lennon zaigral skladbo Imagine, iztržili več kot dva milijona evrov. Lani pa je bil klavir iz filma Casablanca (1942) prodan za okoli tri milijone evrov.
Novembra prihaja težko pričakovani tretji album britanske pevke Adele
27-letna pevka Adele je svoj prvi album 19 izdala leta 2008, album 21, ki jo je dokončno izstrelil med zvezde in ji prinesel številna priznanja, pa je izšel tri leta kasneje. Po izdaji izjemno uspešnega albuma 21, ki ji je prinesel kar šest grammyjev, je Adele od-
"Sladoleda nismo predhodno splanirali niti ga predvideli kot single, ampak se je enostavno zgodil. Gre za odlično ritmično pesem Martina Štibernika z malce odtrganim tekstom, pod katerega se podpisuje Bilbi, in glede na odziv fenov, ki imajo moj zadnji album Nekje vmes, enostavno mora v eter. Na koncertih funkcionira odlično, ljudje ga imajo radi in sama ga res rada pojem. Za živo smo ga seveda še malo predelali, tako da imamo še več prostora za interakcijo s publiko," je o novem singlu povedala Nina.
Nedvomno bo Sladoled tudi del novega projekta #malodrugace, ki obeležuje Ninino deseto obletnico glasbene poti. Na kratko - prvih
li tako ali drugače. Med gosti bodo Peter Lovšin & Vitezi obložene mize, Fantje s Praprotna,Gušti, Neisha, Davor Klarič, Irena Preda, Klemen Kotar & Brasci, Nina Kay, kitarski trio Slaviša Stoja-novic, Matej Mršnik, Slaven Ka-lebic, Martin Janežič - Buco in Rok Gerbec. Nastopila bo tudi prva postava Big Foot Mame iz leta 1990 ter zborček slovenskih rock tenorjev Tomi M., Tokac, Marolt, Tonč & Dimek... in seveda Grega Skočir.
Ansambel Greh posnel prvo skladbo
			vr-JS	
				
		ni		
			7	'T!. - j-jj-jj
				L^BfcfcjT^ jWSiiM
			fit j	mxV
	vfl			
				
Vroče poletje se poslavlja, Nina pa vseeno prisega na sladoled. Tokrat je izmislila svoj okus in ga poimenovala kar Sladoled z vesoljem, prosim. Gre za njen novi, poznopoletni single, ki ga Nina v eter pošilja tik pred pričetkom svojega projekta ob deseti obletnici kariere.
deset let, novi album, nova turneja s pričetkom v ljubljanskih Križankah v torek, 29. septembra.
BFM bodo ob 25. letnici gostili številne goste
Big Foot Mama bo to jesen stara 25 let. Ob tej priložnosti bodo 3. septembra pri izdali dvojno zbirko Let 25 s 25 največjimi uspešnicami in bonus pesmijo Nove zmage
Ansambel Greh je nastal marca 2014, v sedanji zasedbi delujejo od začetka letošnjega leta. Člane seveda druži ljubezen do podobne glasbe. Dva sta iz Šoštanja, trije pa prihajajo iz Šmartnega ob Pa-ki. Harmonika je v rokah Benjamina, kontrabas pridno vihti Marko in dodaja svoj basovski vokal, na kitari brenka Marcel, ki dodaja nežni baritonski glas, Rok in Jure pa s prvim in drugim tenorjem dajeta ansamblu piko na i. Igrajo narodno zabavno in zabavno glas-
(sicer novo uradno himno slovenske košarke). Višek praznovanja pa bo sledil z velikim koncertom 2. oktobra v Hali Tivoli, kjer se bodo slavljencem na odru pridružili številni glasbeni kolegi, s katerimi so Bigfooti v teh 25 letih sodelova-
bo večine slovenskih izvajalcev. V mesecu juliju jim je uspelo posneti tudi prvo lastno skladbo z naslovom Včeraj, danes, jutri, avtorica in aranžerka pesmi je Vera Šolinc melodijo pa si je zamislil harmonikar Benjamin.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
1.	GIULIANO & MINEA - Mi smo jedno drugom sudjeni
2.	BIG FOOT MAMA - Nove zmage
3.	ZVITA FELNA - Na ves glas
Popularna in simpatična hrvaška glasbenika Giuliano in Minea sta združila moči v skladbi Mi smo jedno drugom sudjeni, s katero sta nastopila tudi na 15. festivalu dalmatinskih šansonov, ki je 21. in 22. avgusta potekal v Šibeniku.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	DOMAČINI - Prva dama
2	OGNJENI MUZIKANTI - Danes 221
3	ANS. AN2ETA ŠUŠTARJA & ALENKA GOTAR - Še vedno si tu
4	SEKSTAKORD - Objemi me
5	GRAJSKI KVINTET - Ko je ljubezen mlada
6	FANTJE IZPOD LISCE - A ti je vroče
7	EVENT - Hudičevka
8	FRAJERKE - Ljubi me
9	GOLTE - Najbolj nora noč
10	ŠMENT - Na tebi je vse
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
BRIGITA ŠULER
Priljubljena pevka Brigita Šuler v teh dneh nastopa po Kanadi in ZDA, kjer s svojimi pesmimi razveseljuje tamkaj živeče Slovence. V Kanadi je nastala tudi njena najnovejša pesem. Njen naslov je kajpak pričakovan - Od Slovenije do Kanade.
OBERLELE ORCHESTRA
Oberlele Orchestra je edini ukulele orkester na svetu, ki igra narodnozabavno glasbo. Zasedbo sestavlja pet ukulel, harmonika in kontrabas/Ubass. V začetku leta je zasedba posnela avtorsko skladbo Valček za Ukulele, v teh dneh pa predstavlja še priredbo Avsenikove Na avtocesti.
HAMO & TRIBUTE 2 LOVE
Zasedba Hamo & Tribute 2 Love svojim privržencem ob pričakovanju jesenskih dni podarja vročo Gospo magister. Singel se naha-
ja na najnovejšem albumu Pol, ki je zaenkrat izšel izključno v omejeni nakladi sto vinilnih plošč, njegov izid v obliki cd-ja pa lahko pričakujemo še pred veselim decembrom.
FLORA & PARIS
Slovenska skupina Flora & Paris predstavlja videospot za pesem Najin dan. Posneli so ga v pasji vročini na Slovenski obali, za njihovo novo pevko Patrici-jo Škof pa je bilo to sploh prvo snemanje videospota. Spot za skladbo z njihovega debitantskega albuma Jutranja rosa je režiral Marko Duplišak.
DAN D
Novomeški Dan D so 1. aprila presenetili s surovo močjo prvega dela albuma DNA D. Njegovo nadaljevanje so napovedali za 1. november, ko se bo porodil teatralno drugačen drugi del tega albuma, ki ga bodo svojim najzvestejšim poslušalcem letos predstavili samo enkrat, 31. oktobra na koncertu v Kinu Šiška.
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 12
12
«»^AS
3. septembra 2015
Peter Tratnik je včasih pekel kruh, sedaj pa je upokojenec. Marko Mraz je bil in je računalnikar. Ko so pred 28 leti v Velenju začeli VIP CUP turnirje, je Peter pekel tudi za udeležence turnirja, Marko pa ježe takrat skrbel za računalniško obdelavo podatkov med turnirjem. In to počne še danes. »Se spomniš tistih prvih? Če drugega ne, je bilo na njih veliko več lepotic,« je Marku prišepnil Peter. »Jaz zanje nisem imel časa. Sem moral spremljati tenis in tenisače. A tudi teh je sedaj manj,« je pogovor zaključil Mraz.
Z'an Delopst (šoštanjski občinski svetnik) je s predstavnikoma portala pivopis.si in predavateljema na degustaciji in šaleškem festivalu piva v Šoštanju debatiral o tem, katero pivo je najboljše: belgijsko, češko, angleško ali morda kar slovensko? Vsak je trdil svoje, Žan pa je odločil: »Laško je laško! In tako naj tudi ostane!«
iV la slovesnosti minuli petek, ko so predali namenu poldrugi km obnovljenih cest s pločnikom ob daljši, so uresničili sklep odbora za otvoritev, da cesto v Jovanov klanec poimenujejo Titova cesta. Otvoritve in poimenovanja so se udeležili krajani, med drugimi tudi »mali župan« Vinske Gore Jože Ograjenšek, gradbeni izvajalec Franc Sever ter podžupanja MOV Breda Kolar. Ko se je slovesnem trenutku pridružil tudi sam Josip Broz Tito s spremstvom, so cesto slovesno predali namenu.
ZANIMIVOSTI

Dvojna sreča
Američana Timothy in Tanya Sullivan sta si minuli teden obljubila večno zvestobo in s tem zapečatila srečo, ki sta jo našla drug v drugem. Dan kasneje ju je sreča obiskala znova: izvedela sta, da sta v igri hitrih srečk obogatela za 3,5 milijona evrov. Mladoporočenec je za vplači-
njihovih navadah glede pitja alkohola, da bi ugotovili, ali je mogoče mačka pozdraviti in ali so nekateri posamezniki nanj preprosto odporni. Izkazalo se je, da niti hrana niti voda nimata posebnega pozitivnega učinka. 54 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da po pitju alkohola jedo, na primer težke zajtrke ali mastno hrano. Več kot dve tretjini študentov pije vodo med uživanjem alkohola, več kot polovica pa jih vodo pije pred spanjem. Čeprav sta ti skupini opažali malenkost boljše počutje od tistih,
Rekordna udeležba na Bogračfestu
Minuli vikend se je na tradicionalni prireditvi Bogračfest v Lendavi zbralo preko 12 tisoč obiskovalcev, ki so uživali v po-kušanju bograča. 108 tekmoval-
nih degustacijski bograči, tako da je bilo skupno skuhanih za okoli 9000 porcij bograča.
Nore na morilca
Težko je verjeti, a Anders Behring Breivik, znan kot morilec, ki je izvedel najhujši množični poboj na Norveškem po drugi svetovni vojni, prejme letno najmanj 800 pisem oboževalk. Breivik sicer prestaja 21-letno zaporno kazen, a nekaterih deklet to očitno ne moti. 16-letnica ga v pismu celo prosi,
lo porabil nekaj manj kot devet evrov, ko je izvedel veselo novico, pa je zahteval takojšnje izplačilo dobitka in s sedeža loterije odkorakal z dvema milijonoma evrov. Kot je povedal, namerava z ženo denar porabiti za medene tedne, za odplačilo študentskega posojila in za nakup dveh avtomobilov, njun načrt pa je tudi izgradnja »oaze«. Veselita pa se ne le zakonca, ampak tudi prodajalna, kjer je bila srečka kupljena: ta bo od loterije prejela okoli 35 tisoč evrov dodatka.
Edini pravi recept za mačka
Mednarodna ekipa nizozemskih in kanadskih raziskovalcev je 826 študentov povprašala po
govo osamitev gleda kot na mučenje. »Ker živi v tako slabih razmerah, me še bolj skrbi zanj,« je povedala. Breiviku je do zdaj poslala že 150 pisem, občasno pa dobi od nje tudi kakšno darilce. Prejela je tudi že dva odgovora, ostale pa so zaporniški uradniki, ki pošto pregledujejo, zadržali.
Bomboni in žvečilni gumiji z okusom konoplje
Na nizozemskem tržišču se bodo kmalu pojavili bomboni in žvečilni gumiji z okusom konoplje. Novica je marsikoga izredno razveselila, a so predstavniki podjetja, ki skrbi za proizvod,
ki vode niso pili, raziskovalci bistvenih razlik niso odkrili. Še več, raziskava je pokazala, da tisti, ki niso dobili mačka, preprosto niso zaužili dovolj alkohola, da bi sploh razvili simptome. Nasvet raziskovalcev za zdravljenje mačka ni zato nič drugega kot manjša količina zaužitega alkohola.
nih ekip iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije je na 1300 metrov dolgem tekmovališču skuhalo kar 4500 litrov bo-grača. Kot vsako leto, je tudi letos ocenjevalna komisija budno spremljala in ocenjevala tekmovalce in nato zvečer razglasila zmagovalce. To leto si je naziv prislužila ekipa Moto kluba Lindau Lendava. »V receptu ni nobene skrivnosti, le dobra družba, veselje in prijatelji ob kuhi,« so povedali člani zmagovalne ekipe. Ob bogračih tekmovalnih ekip so bili sicer letos na voljo tudi tako imenova-
naj se poroči z njo, vsak teden mu pošlje pismo in mu obljubi, da bo čakala nanj. »Res ne bi zmogla živeti brez njega,« pa pravi 20-letna Victoria, ki ni hotela razkriti pravega imena. Mladi Švedinji se ob pripovedovanju o »dragem Andersu« lomi glas. Kot pravi, se trudi, da bi mu olajšala bivanje v zaporu, saj na nje-
poudarili, da med sestavinami izdelka konoplje ni. Kljub temu naj bi bomboni in žvečilni gumi-ji prinašali vse blagodejne učinke konoplje, kot so osvežitev, sprostitev in odpravljanje stresa.
frkanje
» Levo & desno «
Čas pa teče ...
Teš in šaleške občine glede ogrevanja še niso prišli skupaj, a bodo z rešitvijo morali pohiteti, sicer bo hudo. Če jih prehiti zima!
Nepovezani
V	nekaterih družbah so ukinili kolektivne dopuste. Pa menda ne, zato, ker pri njih zmanjkuje kolektivnega duha.
Ne bojijo se je
V	Sloveniji je bilo letos veliko srečanj ljudi s kačami. Tudi s takimi, ki v našem okolju ne živijo. Čeprav je večino ljudi kač strah, se Počivalškove kobre predvsem mladi ne bojijo. Tiste kobre, ki so jo v podčetrški Aqualuni uredili, ko je tamkajšnjim termam še direktoroval sedanji minister Zdravko Počivalšek.
Deficit
Država bo delila štipendije za deficitarne poklice. A zaradi posebnega »deficita« na resornem ministrstvu bodo morali razpis ponoviti.
Izkušnje
Tudi za naše osnovno šolstvo velja: kar je zastonj, nas drago stane!
Brez plačila
Še dobro, da če kakšna uprava na skupščini družbe ne dobi razrešni-ce, to še ne pomeni, da morajo člani uprave še kar naprej dobivati plačo!
Boljše
izobraževanje
Po mnogih šolah zagotavljajo, da bodo mladim dali še več uporabnega znanja. Upajmo, da ga bodo mladi, ko bodo šolanje končali, lahko res tudi uporabili na delovnih mestih.
Kdo bo spretnejši
Država in občine se glede denarja še vedno bodejo. Občine so sicer množičnejša stran, a to vedno ne šteje največ.
Mesta za vse
V	mnogih občinah zagotavljajo, da noben malček, ki bi želel v vrtec, ne bo ostal na cesti. Kdaj bo kaj takega veljalo tudi za tovarne.
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
REPORTAŽA
13
Če bo interes, bo občinskih vrtičkov še več
Trenutno ima MO Velenje urejenih 179 vrtičkov - Vsi so zasedeni -Možnost širitve tako na Krajnci kot ob železnici
Bojana Špegel
Velenje, 21. avgusta - MO Velenje se je v letu 2009 odločila, da naredi red v vrtičkarstvu. Takrat so uredili lepo vrtičkarsko naselje na območju, imenovanem Krajnca, na meji med KS Gorica in Bevče. Trenutno je tam urejenih 81 vrtov, vsi pa so zasedeni. Kot nam je povedala svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje, gradbeno dovoljenje omogoča širitev tega območja, če bo interes občanov dovolj velik. V letu 2013 so začeli urejati še vrtičkarsko območje ob železnici, nasproti TRC Jezero. Vrtički so tam rasli postopoma, danes jih je 98. Tudi ti so vsi zasedeni, večina vrtičkarjev pa tudi redno poravnava zakupnino, ki letno znaša 20 evrov.
Letos spomladi je MO Velenje pozvala občane, da preko vloge izkažejo interes za najem občinskega vrtička, saj prej področij niso želeli širiti. »Interes je bil, a ne tako velik, da bi se odločili za urejanje novih vrtičkov. Ker je okoli 20 najemnikov vrtičke vrnilo, smo te razdelili med tiste, ki so si jih želeli,« še pove Kodričeva. Kot tudi, da imajo trenutno čakalni listi za obe območji, a ti nista tako dolgi, da bi se lotili urejanja novih vrtičkov. Sicer pa je MO Velenje poskrbela, da imajo vrtičkarji na obeh območjih urejene sanitarije. V Bevčah še vedno dovaža-
Sicer pa sem s pridelkom letos res zadovoljen. Najlepši je bil paradižnik, ki še vedno cveti, zato upam, da ga bomo obirali še nekaj časa. Tudi kumare so dobro obrodile, očitno jim je vroče poletje godilo. A brez zalivanja ni šlo. Vsaj vsak drugi dan sem na vrt znosil veliko vode,« pove med smehom. Kot tudi, da je s sosednjimi vrtičkarji postal pravi prijatelj in da je ob življenju v bloku delo na zemlji zanj sprostitev. »Imam tudi kam iti,« je dodal. Ko ga vprašamo, ali so letos vsi najemniki pridno obdelovali svoje »parcele« nam poved: »Le trije, ali štirje niso, tam so v ple-
jo vodo, če te zmanjka v zbiralniku meteorne vode, ob železnici pa so lani uredili vodnjak. Tako imajo na obeh območjih dovolj možnosti tudi za zalivanje svojih vrtnin. Na Krajnci morajo urediti še komunalno omrežje; do tja želijo napeljati vodovod in elektriko, pa tudi malo čistilno napravo, šele potem bodo lahko skupen objekt, ki so ga tam postavili, dali v pravo uporabo.
Zanimalo nas je, ali MO Velenje še vedno preverja, kakšne objekte postavljajo vrtičkarji na dveh območjih, ki sta zunaj že omenjenih občinskih, saj so večinoma urejeni na zasebnih zemljiščih. Dve večji sta pod staro elektrarno ob Koroški cesti in v dolini za Petrolovo bencinsko črpalko ob cesti Velenje-Vinska Gora. To območje imenujejo Lipa - vzhod. »V letih 2010 in 2011 smo tamkajšnje vrtičkarje pozvali, da odstranijo vse pomožne
Ružica Stojnič v teh dneh še vedno obira paradižnik, z ostalimi pridelki pa ni najbolj zadovoljna. »Danes bom presadila sadike
jesenske solate,« nam pove.
Slavko Markac je letos vrt zalival vsaj vsak drugi dan. »Če ne bi, ne bi bilo pridelka. Pa saj mi ni težko,
rad prihajam sem.«
objekte, ki niso dovoljeni, od raznih vrtnih ut do piknik prostorov. Mestni redarji na obeh območjih opravljajo kontrole in pri tem še vedno opozarjajo kršitelje. Lahko rečem, da so trenutno razmere kar dobre,« še izvemo.
Leto za paradižnik in kumare
Na obeh lokacijah urejenih vr-tičkarskih naselij je letos bera vrtnin, ki so jih odnesli domov, razveseljevala. Na področju pri
železnici smo srečali vrtičkar-ja, ki je ravno nalival vodo v dve zalivalki. Slavko Markac nam je povedal: »Vrtiček ima že tri leta, torej od začetka. Sem upokojen, zato mi je delo na njem pravi užitek. Občina je poskrbela za vse, kar potrebujemo. Dobili smo vodo, namestili so WC--je, dobro pa bi bilo, če bi vrtičke še ogradili. Ja, kradejo. Meni so izginile sadike, kar velja tudi za kar nekaj mojih sosedov. Sem pač posadil nove, a ti ni vseeno.
velu uživali polži, ki so potem delali škodo tudi naokoli. A moram pohvaliti občino, saj so pokosili plevel in tako preprečili, da bi se še bolj širili,« nam pove, potem pa odhiti zalivat svoj vrt.
Tik ob začetku vrtičkov srečamo Ružico Stojnič, ki se na vrt pripelje s kolesom. »Vedno je tako, saj ne stanujem čisto blizu. Letos pa s pridelkom nisem zadovoljna iz več razlogov. Imam smolo, da je moj vrt čisto na začetku, ob dovozni cesti. Zato je
na udaru tistih, ki prihajajo sem in pobirajo pridelke. Meni so pokradli sadike paprike in paradižnika. Nasadila sem nove, ko so rodili, pa tudi nismo vseh pojedli pri nas doma. Že trikrat sem zalotila istega moškega, ki nima vrta, ko je od tu odhajal s polno vrečko vrtnin,« nam nič kaj zadovoljna pripoveduje Ružica. Pravi, da bo na občini prosila za drug vrt, da ne bo tako na udaru. »Rada prihajam sem, tudi moja dobra prijateljica ima tukaj vrt. Malo delava, potem pa posediva in se pogovoriva. Kadar sem dopoldne v službi, prihajam proti večeru. Tudi meni je letos najbolje rodil paradižnik, fižol pa je zelo slab. Je bilo verjetno prevroče zanj,« ugotavlja naša sogovornica, ki ima občinski vrtiček drugo leto zapored. Tudi ona meni, da bi ograja okoli vrtičkov preprečila nečedne posle tistih, ki ne delajo radi, imajo pa pogum, da sredi belega dne pobirajo sadove dela drugih.
Ograjo pa imajo na področju Krajce. Od dveh vrtičkarjev, ki se nista želela izpostaviti z imenom, pa izvemo, da z vrtičkov kljub temu izginja zelenjava. »Eni delamo bolj pridno, drugi bolj turistično. Morda zato poberejo pri sosedih. Je pa vseeno dobro, da so vrtički ograjeni,« razmišlja eden od njiju. Oba sta bila letos zadovoljna z letino, najbolj pa je uspevala letna solata, paradižnik, ki ga počasi napada plesen, kumare in paprika. Očitno je letošnje vroče poletje na obeh lokacijah najbolj godilo prav njim.
■
Pivo teklo v potokih
Šaleški festival piva se je lepo prijel - Obogatili so ga s pestrim kulturnim, zabavnim in kulinaričnim dogajanjem
Mira Zakošek
Foto: Aleksander Kavčnik
Na pobudo Turističnega društva Šoštanj so združili moči še Turistična zveza Šoštanj, krajevna skupnost in Zavod za kulturo ter pripravili prvi Šaleški festival piva, ki je privabil številne obiskovalce od blizu, in od daleč. Na dogodek so se dobro pripravili in poskrbeli, da so obiskovalci lahko okušali različne vrste piva (kar okoli štirideset vrst) in jim tudi pokazali, kako ga pravilno okušati. Že v sredo se je v lepem vrtu Vile Mayer zgodila degustacija za svetnike in občinsko vodstvo. Degustatorja pa sta poudarila, kako pomembna je pravilna izbira kozarcev za pivo, njegova temperatura in seveda tudi to, kako ga naliti in po-streči. Ni kaj, »mala« znanost, s katero sta zelo navdušila. In kar je še bolj pomembno, ob njuni razlagi je bilo pivo še bolj dobro.
V soboto se je dogajalo ves dan. Že ob 8-ih so začeli s kmečko tržnico, ob 15-ih pa nadaljevali s predstavitvijo društev, različnimi animacijami in bogato lokalno kulinarično ponudbo. Seveda ni manjkal niti pečen odojek, ki so ga počasi na ražnju na prireditvenem pro-
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

3. septembra 2015
Krajevne ceste se »preoblačijo« prepočasi
Šentilj pripravil niz prireditev ob krajevnem in farnem prazniku - Začeli 16. avgusta, končali bodo 6. septembra - Podelili tudi priznanja krajevne skupnosti
Bojana Špegel
Velenje, 28. avgusta - V Krajevni skupnosti Šentilj vsako leto ob koncu avgusta in na začetku septembra praznujejo krajevni
Krajani so tekmovali tudi v odbojki in hitropoteznem šahu, izvedli so še nogometni turnir za pokal Šentilja. Krajevno društvo prijateljev mladine je pripravilo živ-žav, na katerem so prešali
»tolcek«, in ustvarjali v različnih delavnicah ... Minulo nedeljo je PGD Šentilj pripravil še tradicionalne šaljive športne igre, to soboto ob 9. uri pa planinci in turistično društvo vabijo še na
planinski pohod po obronkih krajevne skupnosti.
Dva nagrajenca
Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti je bila minuli četrtek. Pripravili so jo v športnem parku, na njej pa so podelili dva krajevna grba. Dobila sta ju tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo in Društvo upokojencev, obema so se s tem zahvalili za
vljajo nam, da bodo obnovljene do zime, nas pa skrbi. Upamo, da bo res tako. Tiste ceste, ki so jih obnovili doslej, pa so res lepo urejene. Veseli smo tudi, da so odpravili velik plaz v Lazah in cesto pod njim. Žal krajevna skupnost ne more vplivati na lastnike zemljišč, ki ne dovolijo odmere kategoriziranih cest, s tem pa ovirajo njihovo sanacijo. V bodoče bo prav, če se najprej
in hkrati farni praznik. Ker so želeli, da bi se letos krajani še več družili, so pripravili še več prireditev kot prejšnja leta, Šen-tiljski teden pa se je »raztegnil« v dva. Večina se jih je že zvrstila, zaključili pa jih bodo v nedeljo, 6. septembra.
Predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik v uvodu pohvali vsa društva, ki delujejo v kraju. Večina se jih je vključila tudi v letošnje praznovanje. Z njim so začeli v nedeljo, 16. avgusta, ko so v njihovem športnem parku pripravili srečanje upokojencev (na sliki). V tednu, ki je sledil, so pripravili več športnih srečanj; v kegljanju s kroglo na vrvici so se pomerili vsi zaselki. Pripravili so tudi tekmovanje upokojenskih društev, ki se ga je udeležilo kar 20 ekip. Pomerili so se v kegljanju, pikadu in metanju krogov.
Staro Velenje je praznovalo
Zadnji vikend v avgustu tradicionalno praznuje krajevna skupnost Staro Velenje. Takrat kraj zaživi v praznični podobi. Središče zaprejo za promet in ga spremenijo v prireditveni prostor.
Osrednje prireditve ob prazniku so se zvrstile v soboto popoldne. Začeli so z bogoslužjem in
rokodelsko tržnico, ki postaja vedno bolj prepoznavna in bogata. Tokrat so se predstavljali rokodelci in obrtniki, ki izdelujejo izdelke domače obrti iz vse Slovenije. Med drugim so lahko obiskovalci občudovali, seveda pa tudi kupovali glinene izdelke, izdelke iz slame, ročno izdelane pletenine ...) Rokodelski sejem
pripravljajo v kraju enkrat mesečno (letos jim je sicer nekajkrat zagodlo vreme). Sejem in dogajanje so popestrili z zabavnim programom. Med drugim so gostili skupini Fortuna in Gallus. Že na predvečer praznika pa je v kraju odmeval »Večer dalmatinskih napevov«.
■ mz
dobro delo v dobrobit kraja. V nadaljevanju dogodka so namenu predali letos obnovljene ceste.
»Svet KS se je v novi sestavi sestal petkrat, enkrat skupaj s predstavniki MO Velenje. Tako smo tudi oblikovali program dela in nove naložbe. Dela tečejo, a z zamudo. Podjetje PUP, ki je koncesionar za obnovo in vzdrževanje cest, mora v kraju obnoviti še okoli 30 % cest. Zagota-
uredi lastništvo in šele potem pride do izvedbe,« je poudaril Podbornik. Povedal nam je še, da pridobivajo gradbeno dovoljenje za nov oporni zid na pokopališču, saj stari grozi, da se bo porušil. »Upamo, da bomo kmalu lahko objavili javni razpis za prvo fazo del,« še doda naš sogovornik. Prav tako bodo v poslovilni vežici namestili nove zavese, osvežili bodo tudi oplesk. Za prireditve v domu krajanov so
kupili nove stole, radi pa bi zamenjali še zavese na oknih. »Naslednje leto računamo, da bomo objekt energetsko prenovili. Na gradnjo novega doma pač težko računamo, saj denarja ni, zato je prav, da obnovimo tega, ki ga imamo,« še izvemo.
Želijo si mir
Pred kratkim je KS dala soglasje za postavitev bazne postaje za Simobil, saj je pokritost Šentilja zelo slaba, sivih lis pa preveč. Postavili jo bodo na najvišjem griču med Arnačami in Lazami, s tem so zagotovili pokritost tudi za Ložnico in zaselke proti Ponikvi. Kar nekaj krajanov je temu nasprotovalo. Pridobili so mnenje neodvisnega strokovnjaka o vplivih sevanja, sklicali so tudi zbor krajanov. Večina je potem bazno postajo podprla. »Mladi si želijo boljšo pokritost, zato smo menili, da je prav, da gre kraj z razvojem tehnologije v korak. Še vedno pa se nismo dogovorili, ali bomo najemniku igrišča v športnem parku v zimskem času dovolili postaviti balon. Zbrati mora 400 podpisov krajanov, doslej jih je 270. Krajani si želijo, da bi Šentilj ostal miren kraj, zato se eni bojijo, da bi obiskovalci igrišča tega motili. Sprašujejo se, kaj bo kraj imel od tega,« poudari za konec pogovora Janez Pod-bornik.
Spoznali ste Naš čas in Radio Velenje
Turistično informacijski center Velenje in Mestna občina Velenje izvajata letos brezplačna turistična tematska vodenja po Velenju z naslovom »Kako dobro poznate svoje mesto?« Tokrat so si obiskovalci lahko ogledali naše podjetje in malo pobliže spoznali Radio Velenje in tednik Naš čas.Veseli smo bili, da se vas je veliko odločilo za obisk pri nas, skoraj vsi pa ste naša medija tudi zelo dobro poznali, zato ste tudi postavljali zelo številna konkretna vprašanja. Ko ste dobili odgovore, ste tudi bolje razumeli način našega dela. Seveda pa ste povedali tudi veliko koristnega, kar bomo vsekakor skušali vnesti v naše delo, da vam bosta naša medija še bolj sprejemljiva in še bolj nepogrešljiva. Zagotovo vas kmalu spet povabimo.
■ mz
Z zanimanjem ste prisluhnili, kako nastane časopis Naš čas. Vsako sredo dopoldne ga po elektronski poški oblikovanega pošljemo v tiskarno v Ljubljani, zvečer pa je že na pošti in pripravljen, da ga naslednje jutro (vsak četrtek) dobite v svoje poštne nabiralnike, ali
prodajalci v prodajalne.
V studiu Radia Velenje je bila seveda najbolj zanimiva »tehnika«, pa stare plošče.

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
REPORTAŽA
15
Tudi ti si Kunigun
Predstava Eksperimentlnega gledališča uprizorila Kunigundino ljubezen in cikel življenja - Hrast pred velenjsko gimnazijo dal streho - Senčno gledališče uprizarjalo trdo erotiko
Tina Felicijan
Tekom 18. Festivala mladih kultur Kunigunda je v mednarodnem delovnem taboru desetih prostovoljcev iz Turčije, Češke, Ukrajine, Nemčije, Madžarske in Slovenije nastajala gledališka igra v angleškem jeziku z naslovom KUNIfoza metamorGUNDA -amor, partus, mors: Tudi ti si Kunigunda. Besedilo zanjo so črpali iz verzov glasbenih uspešnic, zložili so glasbo, umetniški vodji Petra Hribernik in Boštjan Oder pa sta udeležence učila dikcije in gledališke igre, ki je nastala v le nekaj dneh. Senčno gledališče z bendom je sporočalo: v tebi je ljubezen, rojstvo in smrt.
Tetiana Maloho-lovchuk, 18 let, iz
Ukrajine: Prostovoljci so prispeli v četrtek in se najprej spočili, zvečer pa so se začeli spoznavati. "Bila sem zelo utrujena zaradi neprespane noči, hkrati pa zelo vznemirjena, da sem tu s temi ljudmi in nas čakajo dogodivščine."
Jiri Hruban, 21 let, iz Češke: Petek je bil dan za tkanje vezi v skupini, zato so z izzivi spoznavali središče mesta in klepetali s prebivalci. "Nisem ravno dober z mapami, zato smo se nekajkrat izgubili. A tu veliko ljudi govori angleško, zato se ti ni treba bati, da ti nihče ne bo mogel pomagati."
Mark Nagy -Mihaly, 23 let,
da
SCI Working Camp Eksperimentalno gledališče je Mladinski center Velenje izvedel v sodelovanju z Zavodom Voluntariat, financirala pa ga je Mestna občina Velenje preko lokalne mladinske strategije.
iz Madžarske: Tretji dan so spoznali velenjsko gledališče in preizkusili oder. "Vadili smo gibanje na odru, čeprav smo vedeli, da bo predstava na prostem," je povedal Mark, ki je naposled igral kitaro.
Gizem Ozkul,
21 let, iz Turčije: Nedelja je bil prosti dan, ko je skupina obiskala Muzej Velenje. "Nisem pričakovala razstave afriških predmetov - zbirka je zelo lepa." Šli so tudi na jezero in SUP-om spoznavali potopljene vasi.
Emre Min?e, 24 let, iz Turčije: V ponedeljek so se začele gledališke vaje. Bo-

t « " KTSWr-ilir!
Saksofon je igral slovenski udeleženec delovanega tabora Luka Atelšek. Foto: Anže Kovač
štjan in Petra sta začela pisati besedilo. Vadili so tudi dikcijo. "Najbolj naporna je bil intenzivna izgovorjava, ko smo s celim obrazom oblikovali glasove. Težko se je bilo izražati v angleščini, a so nam vaje zelo pomagale pri boljši izgovorjavi."
Anna Hruba-nova, 23 let, iz Češke: Šesti dan so se spoznali s senčnim gledališčem. Začeli so eksperimentirati z gibi. "Zelo smo se zabavali, ko smo skušali odigrati erotične prizore."
Alina Korotych, 19 let, iz
Ukrajine: V sredo so igralci začeli delati z besedilom. "Prvič smo šli na promenado, raziskovali prostor in izbrali prizorišče za igro. Veliko ljudi je presenečeno opazovalo, kako vadimo erotične prizore."
CarlottaVester, 20 let, iz Nemčije: Dan pred predstavo so prvič vadili ob glasbi, ki sta jo izvajala Adnan in Mark. "Z mostu
nas je opazovalo veliko ljudi, ki smo jih vabili na premiero."
Adnan Buljoba-šic, 26 let, Slovenija: Na dan premiere so vadili dopoldne, po kosilu pa postavili prizorišče in izvedli generalko. "Za tako gledališko predstavo je zelo težko delati glasbo. Na prvih vajah smo opazovali, kakšno vzdušje mora narediti glasba, največ težav pa nam je delal ljubezenski del," je povedal bobnar.
■
Razbijamo strahove o drugih in drugačnih
»Vabimo vas mi na eno sijelo - Bosance, da pridejo pogledat druge Bosance, kaj vse bodo lahko kreirali v BMKD. Lahko bodo soustvarjali program in okolico, v kateri živijo. Enakovreden kamenček v mozaiku vseh ostalih so tudi pripadniki bošnjaške skupnosti v Velenju. Naša odgovornost je enaka kot odgovornost vseh živečih v tem mestu,« mladi vabijo medse. (Foto: Anže Kovač)
Svoje delo opravljajo s srcem
Na Balkanskem dnevu v ospredju slovenska kulinarika in glasba - Znani po tematskih večerih
Bošnjaško mladinsko kulturno društvo praznuje deseto obletnico
-	210 članov bo do konca leta izvedlo še veliko kulturnih dogodkov
-	Tudi dvojezična predstava Sprehodi se v mojih čevljih/ Prošetaj u mojim cipelama
Tina Felicijan
Predstava Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva je nastala v sklopu projekta Jezikanje in igranje za uresničene sanje: jezikovne in gledališke delavnice za krepitev jezikovnih, komunikacijskih in socialnih veščin mladih iz manjšinskih skupnosti v Velenju. Udeleženci so na stotih urah gledaliških in petdesetih urah jezikovnih delavnic pridobili znanje, s katerim so sami sestavili besedilo in scenarij ter re-žirali večji del predstave, na kar je predsednica BMKD Jasmina Imširovic še posebej ponosna. »Naslov izhaja iz pregovora indijanskega ljudstva, ki pravi, da ne moreš obsojati človeka, dokler nisi nekaj luninih men hodil v njegovih čevljih. Namen udeležencev projekta je bil, da pokažemo, kako živijo mladi ljudje v Velenju, kako se stapljajo z okolico, se družijo z različnimi -znotraj etnične skupine in s pripadniki večinske etnične skupine,« je pojasnila in poudarila, da nerada deli na nas, vas in naše,
vaše, saj je pomembno, da smo odprti eden do drugega. Zato je retorika mi-vi in moje-tvoje bolj povabilo k spoznavanju.
Kako je hoditi v vaših čevljih po Velenju?
»Čisto enako kot v vaših. Mogoče nas kdaj malo bolj žulijo, ker se pojavi kak kamenček. Tudi zato, ker si ga sami postavimo, ampak predvsem zaradi »žleht« ljudi, ki nam jih nastavljajo, da se imamo s čim ukvarjati. Včasih pride do konfliktov, ampak navadno se dokaj hitro zmenimo,« razlaga predsednica društva, ki je s predstavo želelo potrkati po vesti družbe in zbuditi zavest, »da ni pomembno samo zahtevati, da se vključimo na podlagi enostranskega odnosa, ampak predvsem, da smo dovolj odprti tudi mi.« Vključevanje je namreč dvostranski proces, na katerega pripadniki manjšin in večinske skupnosti velikokrat pozabljajo. »Mi prosimo, da nas vključite samo tako, da nas tolerirate, vi pa pričakujete, da se vključimo, ne da bi nam pomagali.«
Kaj mora Velenje narediti, da bo teh kamenčkov manj?
Za dober odnos in lažje vključevanje je pomembno kakovostno učenje slovenščine, kar z le slovensko govorečo učiteljico ni mogoče. To je lahko nadgradnja, dobra razlaga slovenščine v maternem jeziku pa je nujen
začetek, meni Jasmina. »Sama predstava govori o problemih, ki sem jih doživljala jaz, ko sem hodila v šolo, ki so jih doživljali starejši od mene, ki jih še vedno doživljajo generacije, ki prihajajo za nami. Skratka, nekako se ne učimo. Mogoče zato, ker o tem na glas ne govorimo. Ali pa govorimo znotraj manjšin in
s tem povzročamo neko sovraštvo.« Poleg jezika je pomemben dvostranski odnos. »S to predstavo smo dali roko vam in rekli, da se zavedamo svojih napak in skušamo nekaj narediti na tem. V Velenju se društva trudimo, da spoznavamo in spoštujemo svoje, hkrati pa to svoje integriramo v okolje, v katerem smo.
Če bomo poskrbeli za okolje, v katerem živimo, nam bo bolje,« sklepa in tudi slovensko družbo poziva k odprtosti.
Predstavo bodo ponovili v nedeljo ob 18.00 v Mali dvorani Doma kulture.
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. avgusta - Prijeten vonj in glasba, ki sta se širila v okolici Doma za varstvo odraslih Velenje in v njem, sta opozarjala, da se v njem znova nekaj dogaja. Četrtič zapored je tu od jutra do večera teekel Balkanski dan.
»Dejstvo je, da je Slovenija sestavni del Balkana, ljudje so med seboj povezani in tudi v našem domu se med stanovalci, zaposlenimi tkejo nitke prijateljstva z vsemi narodnostmi bivše Jugoslavije,« je pojasnila, zakaj balkanski dan, direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc in dodala, da sta na teh dogodkih v ospredju predvsem kulinarika in glasba. Tokrat sta bila slovenska. Kljub temu so jedilnik dopolnili še s pečenim odojkom, jedmi izpod peke, bosanskim loncem in slaščicami z območja nekdanje Jugoslavije. Te so prostovoljno spe-kle zaposlene, brez katerih - pravi sogovornica - tudi ta tematski dan ne bi bil takšen, kot je bil. Napekle so ga od 40 do 50 kilogramov. Razdelili so ga stanovalcem, ki so se udeležili dogajanja pred domom, in tudi tistim, ki so iz različnih razlogov ostali v svojih sobah. »Mi temu pravimo skupne moči, s tem pa znova dokazujemo, da ne hodimo le v službo, ampak da skrbimo za na-
še stanovalce, opravljamo svoje delo s srcem.« Vrhunec prireditve je bil nastop Nejca Pačnika, svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko.
Obrazi stanovalcev so bili zgovorni sami po sebi, zaposleni zadovoljni, ker so znova dokazali svoj čut in odgovornost do starejših.
Violeta Potočnik Krajnc je povedala, da bodo tako do konca leta organizirali še kar nekaj tematskih dni. Veselijo se havajskega, dalmatinskega večera pa festivala palačink, na katerem jih bo razveseljevala tudi Pika Nogavička. »Vse to označujemo kot dodano vrednost. Tako približamo stanovalcem tisto, česar drugače ne morejo doživeti.« So nad dogajanjem pri domu navdušeni tudi sosedje? Po besedah Violete Potočnik Krajnc pridejo na balkone, spremljajo dogajanje. Večini je zanimivo, tu in tam pa tudi kdo godrnja. »Verjamem, da nikogar ne motimo. Dogodkov ne pripravljamo vsak dan, tudi začenjamo jih ne pred šesto zjutraj, vedno končamo okoli 20. ure. Z določeno mero strpnosti se da stvari urediti. Že jutri smo lahko mi stanovalci doma,« je dejala Violeta Potočnik Krajnc.
REKLI so ) »Pri drugi in tretji generaciji manjšinske skupnosti, živeče izven matice, je najbolj viden razkol med znanjem uradnega jezika domovine, v kateri živijo, in pa skopega znanja maternega jezika. Pri jezikovnih delavnicah je bilo bistvenega pomena razmejevanje teh dveh jezikov. Na predstavi pa so se igrali s tem mešanjem, nejasnim ločevanjem in slovničnimi napakami, ki so se pojavljale zavestno.« Jasmina Imširovic
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
3. septembra 2015
Pivovarjem prva lovorika
Želja Velenjčanov je bila premalo -Sedaj v lov za preostali lovoriki
Rokometaši Gorenja so prejšnji teden na novinarski konferenci napovedali, da želijo v novi sezoni osvojiti vse tri naslove:
prednost nasprotnika in jo v 51. minuti prvič na tej nočni tekmi tudi ulovili (23:23). Izenačitev jim je dala dodaten polet in takoj
lenjskemu igralcu Sašu Skubetu. Vratar Urban Lesjak, ki je pred tem zamenjal vratarja Ivana Ga-jica, je ubranil njegov strel. Celjani so bili v napadu uspešni, pove-dli, nato je sledila nova nezbranost v Velenjčanov, izgubljena žoga, nov zadetek nasprotnika in zmaga z dvema goloma razli-
qorenie
Sedaj v boj za pokalni in prvenstveni naslov
državnega, pokalnega in super pokalnega.
Eden se jim je že zmuznil iz rok. Prestižno lovoriko, super pokal, so kot lani tudi letos osvojili rokometaši Celja Pivovarne Laško.
V zelo napeti tekmi so zmagali z 29:27, po prvem polčasu pa so vodili s štirimi goli razlike 15:11. Prestižni ženski pokal so po pričakovanju osvojile igralke Krima Mercatorja. Od nasprotnic, ro-kometašice Zelenih dolin Žalec so bile boljše z 42:29, torej za trinajst golov.
Večerna tekma na portoroškem teniškem igrišču je pravi vrhunec po napetosti in razbur-ljivosti doživela v zadnjih desetih minutah. Do tedaj so ji ritem dajali celjski rokometaši, ki so v prvem polčasu vodili celo še s petimi goli razlike (13:8), ob polčasu pa je njihova prednost znašala štiri gole (15:11). Po igri v prvem polčasu je kazalo, da bodo Celjani brez težav dobili prvi naslov. Toda velenjski rokometaši so v nadaljevanju iztisnili vse iz sebe, in ob dobrih obrambah Klemna Ferlina začeli loviti
zatem, v 52. minuti, so prvič tudi povedli (24:23.). Dobrih pet minut pred koncem so imeli že dva gola prednosti (26:24) in začeli verjeti, da bo prvi naslov v novi sezoni njihov ter s tem konec prevlade trenerja Branka Tam-šeta ter njegovih pivovarjev nad njimi. Toda Celjani so spet stisnili zobe, izkoristili njihovo nezbranost in dve minuti pred koncem je bil končni zmagovalec ob rezultatu 27:27 spet negotov. Nekateri so celo verjeli v podaljška (če bi bil tudi po njih izid neodločen, bi sledile sedemmetrov-ke). V odločilnem trenutku pa je pri izvajanju sedemmetrovke zadrhtela roka najboljšemu ve-
ke (29:27).
Poleg nekdanjega igralca in trenerja Gorenja Branka Tamšeta sta se prvega naslova v novi sezoni še posebej veselila v prejšnji sezoni igralec Velenjčanov Luka Dobelšek (postal je presežek), ter nekdanji vratar Gorenja Ivan Gajic, ki sta med tem postala člana pivovarjev.
Konec tedna se začenja tudi nova prvenstvena sezona. Roko-metaši Gorenja bodo prvenstvo začeli v Sevnici, kjer so veliki favoriti in vse razen njihove zmage, bi bilo veliko presenečenje.
■ S. Vovk
Zamenjavi v vodstvu kluba
Na skupščini kluba so za novega predsednika RK Gorenje izbrali Milana Meža (direktor Gorenje Servis), dosedanji predsednik Uroš Marolt pa ostaja član upravnega odbora. Klub je dobil tudi novega direktorja; to je Matej Avanzo, za zdaj še zaposlen na Koškarski zvezi Slovenije kot namestnik generalnega sekretarja, direktor članskih reprezentanc, vodja projektov in marketinga. Novo dolžnost bo začel opravljati predvidoma 1. oktobra. Dosedanji direktor Tomaž Juršič pa naj bi znova prevzel skrb nad razvojem mladih igralcev.
Rudarke še brez prejetega gola
V nedeljo bodo gostile Velesovo, v sredo pa Maribor
V 2. krogu ženske lige so nogo-metašice Rudarja Škale gostovale v Novem mestu pri Krki. Pred tekmo je bilo v njih nekaj negotovosti, saj niso poznale moči nasprotnic, večkratnih državnih prvakinj, ki so se po eni sezoni znova vrnile v družbo najboljših.
Toda zelo hitro so razblinile upe gostiteljic na morebitno zmago ali vsaj točko. Že v 3. minuti so povedle. Do odhoda na odmor dosegle še dva gola in tekma je bila odločena. Zmago so z dvema zadetkoma potrdile še v drugem polčasu. Zaradi boljše razlike v danih in preje-
tih golih so še vedno na prvem mestu, pred aktualnimi prvakinjami, ekipo Teleing Pomurje iz Beltincev. Pomurke so v Ankaranu prejele prvi letošnji gol (zmagale so s 6:1), rudarke pa še nobenega. Prvo točko pa so izgubile Radomljanke, saj so v gosteh pri novinkah Krimovkah igrale le 1:1. Še bolj pa so presenetile igralke Olimpije, prav tako novinke v ligi, z zmago (3:1) v Ve-lesovu, naselju v občini Cerklje na Gorenjskem. Po pričakovanju so se z vsemi tremi točkami (3:0) domov vrnile Mariborčanke, a so se zanjo dokaj namučile.
V nedeljo (16.00) bodo velenjske nogometašice na tekmi 3. kroga gostile Velesovo, v sredo (4. krog), 9. septembra, pa ob isti uri Maribor.
a S. Vovk
Zmaga in poraz
Šmartno ob Paki - Članska ekipa NK Šmartno 1928 je v tretji slovenski nogometni ligi sever v sezoni 2015/2016 odigrala dve tekmi in zabeležili zmago ter poraz.
V prvi je na domačem igrišču gostila ekipo S. Rojko Dobrov-ce in zmagala z rezultatom 2: 1, minulo nedeljo pa je gostovala pri ekipi Mons Claudius in izgubila z istim rezultatom. V upravi kluba trdijo, da ima levji delež zaslug za poraz sodnik, ki ni dosodil dveh strelov z bele točke.
Vijoličasti v nedeljo, 6. septembra, igrajo znova na domačem športnem stadionu. Tokrat prihaja v goste ekipa Dravograda. Tekma bo ob 16.30 uri.
■ tp
Neučinkoviti Rudarjevi strelci
Potop v Stožicah - Gorica nezadržna - Maribor s Hrvatom Jurčičem iz krize
Za osmi prvenstveni krog v prvi nogometni ligi bi lahko dejali, nič novega, če imamo v mislih vrh in dno lestvice. Tako kot za tretji in četrti krog je tudi za tega bilo značilno, da so bila uspešnejša gostujoča moštva.
Nogometaši Gorice so si priigrali že sedmo zaporedno zmago in zadržali vodilni položaj s prednostjo dveh točk pred drugo Olimpijo, osem pred tretjimi Domžalami in kar devet pred četrtim aktualnim prvakom Mariborom. Na primorskem derbi-ju so gostovali v Kopru in aktualnega pokalnega prvaka Luko Koper premagali s 3:1. Celjani, aktualni podprvaki, pa so doživeli že peti poraz. V tem krogu na svoji Areni Petrol z 0:3 z Domžalami. Po tem porazu imajo še vedno samo pet točk. Maribor je pred svojimi gledalci igral s Krko samo 2:2. Očitno je še vedno krizi. To bo skušal prebroditi z novim trenerjem, 45-letnim Hrvatom Krunoslavom Jurčičem, nekdanjim reprezentan-tom. Kot trener pa je trikrat popeljal Dinamo do državnega naslova. Zavrč je z 1:0 slavil proti novincu v ligi Krškem. Najvišji poraz je v tem krogu doživel velenjski Rudar na gostovanju v Ljubljani. Olimpija ga je premagala kar s 5:0. To je bila edina zmaga domačega moštva. Takšnega potopa najbrž ni nihče pričakoval glede na to, da so rudarji krog pred tem z Mariborom igrali neodločeno, pa čeprav je bil aktualni prvak v dosedanjih krogih le rahla senca lanskega evropskega moštva. Velenj-čani se lahko tolažijo(?) s tem, da so Celjani, ki bodo njihov naslednji nasprotniki, teden dni pred tem z istim nasprotnikom izgubili še z golom več. Velenj-čani ostajajo na predzadnjem
mestu prav tako s skromno bero točk. Imajo le eno več od Celjanov in prav tako samo eno zmago. To so si priigrali v četrtem krogu v Domžalah. Kar tri gole jim je zabil Andraž Šporar, ki je skupaj z nogometašem Gorice Elekejem s sedmimi goli najboljši strelec lige. Najboljši Rudarjev strelec je še vedno Luka Prašni-kar s štirimi. Skupaj so velenjski nogometaši v dosedanjih osmih krogih samo šestkrat premagali nasprotnikove vratarje, torej so dosegli le gol več kot novinec
Krško. Z dvajsetimi goli pa so najbolj učinkoviti Novogoričani.
Rudarjevi nogometaši so tekmo v Ljubljani začeli zelo bojazljivo, saj so očitno prve pol ure bolj razmišljali, da gola ne prejmejo, kot pa da ga zabijejo. Takšna taktična zamisel jim je tudi po zaslugi dobrega vratarja Mateja Radana uspevala do 32. minute, ko so prvič klonili. V nadaljevanju so gostje sicer zaigrali bolje in tudi nevarneje ter imeli nekaj priložnosti za zadetek. Da niso dosegli vsaj častnega, je bil ob neodgovorni igri igralcev sredine in obrambne ter nespretno-sti, nenatančnosti pri strelih najbolj zaslužen vratar Aleksander Šeliga. S tem, ko so se odprli, je
bila njihova obramba luknjičava kot švicarski sir in domači so se še štirikrat veselili.
Trener Jernej Javornik s skromnim izkupičkom točk v dosedanjih osmih krogih sicer ni tako nezadovoljen, kot bi morda kdo mislil: »Glede na to, kar se je dogajalo pred to sezono, niti nismo mogli veliko več pričakovati. V tem trenutku manjkajo le točke proti Krškem in Krki. Dejstvo pa je, da se sedaj borimo za obstanek, vendar verjamem, da bomo v drugi četrtini prvenstva začeli nabirati točke tam, kjer smo jih v prvi izgubili. Strinjam se, da smo tekmo z Olimpijo začeli preveč bojazljivo. Po prejetem golu smo začeli igrati bolje, imeli nekoliko lepih priložnosti. Gol je visel v zraku. Če bi izenačili, bi se verjetno drugače končalo ... V tem trenutku je pač Olim-pija premočna za nas.«
Pred prvoligaškimi moštvi je reprezentančni premor, v katerem bo trener skušal odpraviti napake, ki se dogajajo v igri, obenem pa izboljšati tudi telesno pripravljenost, saj se zdi, da igralci nimajo dovolj moči za devetdeset minut igre. Slednje pa je posledica dejstva, da so se zelo dolgo sestavljali moštvo. Odigrali bodo tudi dve prijateljski tekmi: v petek bodo v Pulju igrali s hrvaškim pr-voligašem Istro, druga tekma pa bo v torek s Publikumom Bravo (ljubljansko nižjeligaško moštvo) v Velenju. Ti dve tekmi jim bosta služili tudi za pripravo na tekmo 9. kroga (12. 9., ob 20.45) z nogometaši Celja ob jezeru. To bo obenem lokalni in tudi derbi trenutno najslabših moštev v ligi: »Čim bolje se moramo pripraviti na to domačo preizkušnjo. Saj vemo, da na derbijih ne zmaga vedno favorit,« poudarja Rudarjev trener.
a S. Vovk
Odlično v novo
Šoštanj - Članska ekipa NK Šoštanj je odlično začela novo sezono v medobčinski članski ligi Golgeter.
Prvi nasprotnik je bila izkušena ekipa iz Štor, ki v svojih vrstah premore kar nekaj nekda-
njih prvoligaških igralcev. Domači fantje so tokrat pokazali, da so premočan nasprotnik. Dobro formo so nakazovali že na pripravljalnih tekmah, a jo je bilo treba potrditi tudi na tekmi za točke.
V prvem polčasu je bilo še mogoče v igri opaziti nekaj nervoze, a je vse postalo lažje po prvem zadetku, ki ga je dosegel Celcer. Ta je kmalu za tem dosegel še enega. V drugem polčasu pa sta svoje dodala Maric in Agic. a
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
ŠPORT
17
Dvakrat izboljšala osebni rekord
Maja Mihalinec zadovoljna z nastopi v Pekingu - Na prihodnjem evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah želi teči v finalu
Tatjana Podgoršek
Petindvajsetletna Mozirčanka Maja Mihalinec, članica Atletskega kluba Velenje, je na nedavno končanem članskem svetovnem prvenstvu nastopila prvič in z rezultati poskrbela, da lahko v prihodnje atletska srenja nanjo resno računa.
Normo za udeležbo je lovila vse do zadnjega trenutka. Vztrajnost in volja sta se ji obrestovali. Na svetovno prvenstvo je odpotovala s ciljem, da tam odteče rezultate blizu osebnih rekordov in potrdi normo za olimpijske igre. To ji je v teku na 200
Uspeh
velenjskih
golfistov
V soboto in nedeljo je na Oto-čcu potekalo Mladinsko prvenstvo Slovenije v golfu. Na kon-figuracijsko zahtevnem in dolgem igrišču so igralci prvi dan odigrali 1 krog (18 lukenj) in nato v verjetno zadnji letošnji vroči nedelji še dopoldanski in popoldanski krog. S tem so igralci dejansko pokazali fizično in psihološko pripravljenost na velika in zahtevna tekmovanja. Prvenstva se je udeležilo 6 velenjskih igralcev (Jure Vasle, Urh Goric, Janez Zaluberšek, Tilen Pelko, Hana Mirnik in Tina Malek), ki so prvi dan odigrali dokaj povprečno, v naslednjih dveh krogih pa so z dobro igro napredovali iz luknje v luknjo. Pri mlajših mla-
metrov uspelo, saj je kar dvakrat izboljšala osebni rekord. Ta sedaj znaša 23,04 sekunde. Z uvrstitvijo v polfinale je uresničila skrito željo pred prvenstvom in končna uvrstitev - 19. mesto na svetu - je v tem trenutku njej največji dosežek v karieri.
Tudi v teku na 100 metrov je želela izpolniti normo za olimpijske igre 11.32 sekunde, vendar ji to žal, ni uspelo. »Morda so bili nekoliko krivi slabi pogoji, saj smo tekle proti vetru. Morda sem si za to tekmo postavila previsoke cilje. Sem pa kljub temu odtekla svoj drugi najhitrejši tek v karieri (11.42 sekunde),« je
povedala.
S svojim nastopom v Pekingu je zelo zadovoljna. Super izkušnjo bo s koristno uporabila za velika tekmovanja, ki so pred njo. Naslednje leto jo čakata evropsko prvenstvo in olimpijske igre. Na obeh želi doseči še več - teči v finalu.
Letošnje sezone zanjo in trenerja Srdjana Djordjeviča še ni konec. Ta mesec jo čaka še nekaj tekem, zadnja v sezoni pa bo Balkanation v Velenju 26. septembra.
Klub s tradicijo ter ponosom
50 let Kegljaškega kluba Šoštanj - Prostovoljstvo, pripadnost, prizadevnost ... - Cilj v prihodnje: mlada tekmovalna ekipa
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 29. in 30. avgusta - Za
Kegljaški klub Šoštanj je letos jubilejno leto. Praznuje 50-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali v dveh dneh, in sicer so pripravili priložnostno slovesnost (na njej so podelili klubska priznanja nekaterim najzaslužnejšim čla-
ško ligo. V njej dosegajo dobre rezultate in Šehič verjame, da ni tako daleč dan, ko bodo znova v družbi najboljših v državi.
Kegljanje več kot le šport
Po krivici je med mladimi kegljanje trenutno nekoliko zapostavljena dejavnost, meni sogovornik. Po krivici zato, ker je ke-
žnosti donacij in sponzorstev in omejuje tudi delovanje lokalne skupnosti, otežkoča uresničitev smelo zastavljenih ciljev. Kljub temu so člani šoštanjskega ke-gljaškega kluba v minulih petih desetletjih dokazali, da so ekipa, ki zmore marsikaj. Odločeni so vztrajati pri ohranjanju dosedanjih dosežkov ter pri spodbuja-
S slavnostne prireditve ob praznovanju jubileja, na levi predsednik kluba Emil Šehič
dincih je tako z eaglom na zadnji luknji (2 udarca pod parom) in skupno 225 udarci zmago v Velenje odnesel Urh Gorič, pri mladinkah je 2. mesto z 241 udarci zasedla Hana Mirnik, v najzahtevnejši kategoriji mladincev do 21 let, kjer je tudi konkurenca največja, pa je s svojimi 17 leti in z najboljšim rezultatom 2. kroga
Jure Vasle med igro
ter drugim rezultatom dneva v 3. krogu Jure Vasle zasedel s skupno 222 udarci 2. mesto. V absolutni kategoriji je zmagal Ljubljančan Žan Luka Štirn pred Juretom Vasletom, tretje mesto pa sta si delila Jan Hribernik in Urh Gorič.
V-Racing med najboljšimi
Na dirki Evropskega prvenstva v gorskih hitrostnih dirkah v Ilirski Bistrici so se minuli vikend 29. - 30. avgusta izkazali dirkači kluba V-Racing iz Velenja. Med 137 dirkači iz 10 držav se je med njimi najbolje uvrstil Patrik Zajelšnik s prototipom Norma M20F (na sliki), ki je dosegel 2. mesto med prototipi in bil 4. v generalni razvrstitvi. Obenem je bil tudi najbolje uvrščen slovenski dirkač. Aleksander Zajelšnik prav tako prototip Norma M20F je bil 9. med prototipi in 28. generalno. Dirke se je udeležil tudi Bojan Strožič Autobianchi
A 112 Abarth, ki je med starodobniki v kategoriji 3, skupina C1 dosegel 4. mesto in še zadržal vodstvo v pokalu Slovenija Triveneto.
V točkovanju za državno prvenstvo Slovenije je Patrik Zajelšnik zmagal v diviziji 4 - formule in prototipi, Aleksander Zajelšnik je bil 5., Bojan Strožič je med starodobniki zmagal v KAT 3 -C1.
Naslednja dirka evropskega in slovenskega državnega prvenstva bo v Buzetu na Hrvaškem 20. septembra.
Prva liga Telekom Slovenije, 7. krog
Olimpija - Rudar 5:0 (1:0)
Sodnik: Kajtazovic (Kranj). Strelci: 1:0 Kelhar (32.), 2:0 Šporar (52.), 3:0 Šporar (78.), 4:0 Djermanovic (86.), 5:0 Šporar (89.).
Rudar: Radan, Ihbeisheh (od 57. Krcič), Kašnik, Knezovič, Jahic, S. Babič, Bolha, Kocič, M. Babič, Trifkovic, Prašnikar (od 81. Grbic). Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Ihbeisheh, S. Babic, Kašnik, Kocic, Jahic', Knezovic. Vrstni red po 8. krogu: Gorica 21 (20:12), 2. Olimpija 19 (24:4), 3. Domžale 13 (14:8), 4. Maribor 12 (10:9), 5. Zavrč 9 (6:8), 6. Krka 9 (8:13), 7. Koper 8 (12:16), 8. Krško 8 (5:11), 9. Rudar 6 (6:13), 10. Celje 5 (6:17).
TAKO so igrali
9. krog: Rudar - Celje (12. 9. ob 20:15)
SŽNL, 1. krog
Krka - Rudar Škale 0:5 (0:3)
Strelke: Šoronda (3.), Prašnikar (31., 61.), Duronjic (45.), Malinic (63.). Rudar Š.: Zilic, Gomboc, Berdnik (od 62. Aberšek), Bric, Lukek (od 78. Frankovič), Pijukovic (od 64. Praprotnik), Sevšek (od 69. Jankovic), Duronjic, Malinic, Šoronda, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Ankaran Hrvatini - ŽNK Tele-ing P. Beltinci, 1:6 (0:0), Krim - ŽNK Moje--lece.si Radomlje 1:1 (1:1), ŽNK Krka - ŽNK Rudar Škale 0:5 (0:3), Velesovo - Olimpija 1:3 (1:2), Ajdovščina - Maribor 0:3 (0:2). Vrstni red: 1. Rudar Š. 6 (16:0), 2. Pomurje 6 (16:1), 3. Maribor 6 (5:0), 4. Radomlje 4 (3:2), 5. Velesovo 3 (8:4), 6. Olimpija 3 (3:11), 7. Krim 1 (1:3), 8. Ankaran H. 0 (2:8),
9. Krka 0 (1:14), 10. Ajdovščina 0 (0:14). 3. krog: Rudar Š. - Velesovo (6. 9. ob 16.00)
1.NLB	Leasing liga
Celje PL : Gorenje Velenje 29:27 (15:11)
Celje Pivovarna Laško: Lesjak (1 obramba - 1 x 7 m), Gajic (9 obramb), Blago-tinšek 3, Ivic 2, Povilas 6, Janc 4, Razgor, Marguč 2, Poteko 1, Potočnik, Zarabec 5, Fižuleto, Dobelšek, Mlakar 4, Pešic, Žvižej
2.	Trener: Branko Tamše.
Gorenje Velenje: B. Buric (10 obramb), Ferlin (9 obramb), Božovic, Cehte 4, Medved 1, S. Buric 3, Ovniček, Szyba 2, Skube 6 (1), Golčar, Šoštarič 6, Kleč 1, Gams, Ratajec 1, Nosan 2, Dujmovič 1. Trener: Gregor Cvijic. Sedemmetrovke: Celje 1 (1), Velenje 2 (1); izključitve: Celje 16, Velenje 6 minut.
nom in organizacijam, priznanje je klubu podelila tudi Kegljaška zveza Slovenije) ter jubilejni turnir. Na sobotnem je nastopilo 64 rekreativnih kegljačev, na nedeljskem turnirju pa po šest keglja-čev iz kegljaških klubov Preva-lje, Slovenske Konjice, Reke ter domačini. Ob jubileju so izdali tudi bilten, v njem pa strnili delovanje kluba v 50 letih in opozorili na zaslužne posameznike ter dosežke.
Ponosni so na ...
Emil Šehič, predsednik kluba nam je ob tej priložnosti dejal, da je to klub s tradicijo in ponosom. Šteje 34 aktivnih članov, ki jih odlikujejo prostovoljnost, prizadevnost, vztrajnost, pripadnost ... - vrline, pomembne za obstoj in razvoj kluba in za doseganje zavidanja vrednih rezultatov. Teh jim ne manjka, najbolj ponosni pa so na uvrstitev v prvo kegljaško ligo leta 2009. Zaradi izgube kegljišča v Tešu (mimogrede selili so se kar šestkrat) so trenirali manj, posledica tega pa je zdrs v drugo slovensko keglja-
gljaje več kot le šport. Poleg rekreacije povezuje, omogoča druženje vseh starostnih skupin ter nudi aktivno preživljanje prostega časa, kar sta poudarila v pozdravnih nagovorih tudi šoštanj-ski župan Darko Menih in pod-županja Mestne občine Velenje Breda Kolar.
Kriza, ki klesti v podjetjih mo-
nju mladih za to športno panogo. Radi bi oblikovali mlado ekipo za tekmovanja. Pri tem se zanašajo zlati na učence kegljaške-ga krožka, ki deluje na šoštanjski osnovni šoli.
Priložnostni kulturni program so pripravili učenci velenjske glasbene šole, enote Šoštanj.
Turnir ob svečanem jubileju
Kegljaški klub Šoštanj je ob svoji 50-letnici organiziral kegljaški turnir, na katerem je sodelovalo osem rekreacijskih in štiri ekipe z registriranimi igralci. Prvi dan turnirja je bil namenjen vsem ljubiteljem kegljanja, športnim društvom in invalidom. Organizatorju se je prijavilo osem ekip, ki so tekmovali po sistemu 50 lučajev mešano (25 polno, 25 čiščenje). V tej konkurenci je slavila štiri članska ekipa ŠD Gorenje (I. Duh, B Zajc, A. Zajc in B Orož) z 812 podrtimi keglji. Na drugo mesto so se uvrstili člani društva invalidov Velenje s 780 podrtimi keglji, tretje mesto pa je pripadalo DU Šoštanj, ki so porušili 770 kegljev.
Drugi dan je bil namenjen povabljenim ekipam. Vse ekipe so nastopile v najmočnejših postavah, saj so bile to zanje zadnje priprave pred začetkom nove tekmovalne sezone, ki se začne 12. septembra. Za veliki prehodni pokal so se tako borile ekipe Slov. Konjic- 1. B liga, Prevaljski Korotan 2. liga, Šoštanj 2. liga in gostje iz Reke člani 2. hrvaške lige. Zmagovalci turnirja so postali člani ekipe Konjic, ki so po zelo razburljivem zaključku v zadnjih lučajih premagali Koroško ekipo, med tem, ko so gostje z Reke v borbi za tretje mesto premagali slavljence - domačo ekipo. Rezultati: KK Slov. Konjice - 3171 podrtih kegljev, KK Korotan - 3156, KK Grobni-čan - 3143, KK Šoštanj - 3093.
Nordijska kombinacija
Jelenko in Berlot v Obewiesentalu
V	nemškem Obewiesentalu je ta konec tedna potekalo prvo tekmovanje v Grand Pix-u za nordijske kombinatorce. Na kvalifikacijah so se trije Velenjčani uvrstili na nedeljsko tekmo, in sicer Marjan Jelenko, Gašper Ber-lot in najmlajši na tekmovanju 16-letni Vid Vrhovnik.
V	soboto je bila ekipna tekma 2x7,5 km. Na tekmi smo imeli dve ekipi. Berlot in Jelenko sta sestavljala ekipo SLO 2. Zaradi Berlotove kazni, zaradi neprimernega dresa, sta lahko zadovoljna, da sta tek končala na 13. mestu. Ekipo SLO 1 sta sestavljala Urh Krajnčan in Vid Vr-hovnik. Končala sta na 19. mestu.
V	nedeljo, 30. 8., je na skakalnici HS106 v Oberwiesentalu
potekala še posamična tekma nordijskih kombinatorcev s tekom na 10 kilometrov. Na skakalnem delu so v spremenljivih vetrovnih razmerah nastopili Vid Vrhovnik, Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Gašper (30. po skoku) in Vid (44. po skoku) sta skok opravila zadovoljivo, Marjanu pa skok v vetru ni uspel (47. mesto). V tekaškem delu je Gašper napredoval na 23. mesto, Vid pa na 41. mesto. Marjan ni tekel. Za Vida je bila to prva tekma v svetovni eliti.
Rok do drugega mesta
V soboto, 29. 8., so mladinci do 16 let tekmovali v Žireh na HS66 veliki skakalnici. SSK Alpina je organizirala pokal Cock-ta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. 25 tekmovalcev iz 11. klubov se je pomerilo v
smučarskih skokih. Denis Pikelj je končal na 11. mestu, 16. je bil Rok Jelen in 18. Ožbej Jelen.
V nordijski kombinaciji so se naši fantje bolje odrezali. Tekmovalo je 8 tekmovalcev iz 6. klubov. Rok Jelen pa je osvojil 2. mesto in za vodilnim zaostal 10 sekund. Ožbej Jelen je končal tekaški del na 4. mestu, tik za njim na 5. mestu pa je končal Denis Pikelj.
Jerneja četrta, Jan peti
Zagorje - Kisovec je v nedeljo, 30. 8. 2015, gostil dečke in deklice do 15 let, ki so tekmovali za točke pokala Cockta. Pri dečkih do 15 let je tekmovalo 23 tekmovalcev iz 13. slovenskih klubov, pri deklicah do 15 let pa je nastopilo 11 deklic iz 8. klubov. Jan Bombek je končal na 5. mestu pri dečkih do 15 let, Jerneja Bre-cl je osvojila 4. mesto.

■


Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
»»^AS
3. septembra 2015
Izsiljevala sta »naša«
Žalec, 26. avgusta - Celjski kriminalisti so obravnavali primer suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja.
Dva moška, Slovenca, ki sta se pretvarjala, da sta Srba, sta od 10. avgusta letos izsiljevala podjetnika iz okolice Žalca, da jima mora izročiti 200.000 evrov. Izsiljevala sta ga s klici s predplačniškega telefona, saj sta bila prepričana, da sta tako varna, če bi oškodovanec izsiljevanje prijavil policiji. Kriminalisti so storilca, 40-letnika iz okolice Žalca in 46-letnika iz okolice Trbovelj, izsledili, jima odvzeli prostost in ju pridržali. Oba bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja, za katerega jima grozi do osem let zaporne kazni.
Izsiljevanje pripeljalo do nesreče
Velenje, 27. avgusta - V četrtek ob 21.20 se je v križišču pri Premogovniku zgodila prometna nesreča, v kateri so tri osebe utrpele lažje telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti.
Tatvina nafte
Šoštanj, 27. avgusta - V četrtek je neznanec iz delovnega stroja v Belih Vodah ukradel dobrih sto litrov nafte.
Ribičem odnesel tobak
Mozirje, 28. avgusta - V petek je neznanec vlomil v prostore ribiškega doma. Odnesel je menjalni denar in več različnih cigaret.
Z ukradenim kolesom na kavo?
Velenje, 28. avgusta - Okoli 9. ure v petek je izpred stanovanjskega bloka na Cankarjevi neznanec lastnici ukradel starejše kolo znamke Rog. Kolo je lastnica okoli 13. ure
našla sama priklenjenega z verigo pri lokalu nedaleč stran.
Neprevidno čez tire
Šmartno ob Paki, 28. avgusta - Precej sreče je imel voznik osebnega avtomobila, ki je v petek okoli 11. ure zapeljal preko železniških tirov v Slatinah, in to v času, ko je po njih pripeljal vlak. Ta je trčil v avto, nato pa ustavil. Voznik je v nesreči utrpel lažje poškodbe.
Gotovina in zlatnina
Žalec, 29. avgusta - V soboto je vlomilec skozi kopalnično okno vlomil v stanovanjsko hišo v Podvinu. Ukradel je večjo vsoto gotovine in nekaj zlatnine.
Je vozil drogo?
Velenje, 29. avgusta - V soboto popoldan je policijska kontrola ustavila voznika. V postopku so policisti odkrili in zasegli dve vrečki s posušenimi delci zelene rastline (za okoli 30 do 50 džojntov) in manjšo škatlico, v kateri je bila rjava grudasta snov. Zaseženo so poslali v analizo, za voznika pa odredi strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom mamil.
Vozila po levi
Velenje, 30. avgusta - V nedeljo popoldan je voznica osebnega avtomobila na Sončnem griču trčila v nasproti vozeče vozilo. Nastala je gmotna škoda, voznica pa je od policistov prejela tudi plačilni nalog.
Trčil v kolesarko in
pobegnil
Šoštanj, 31. avgusta - V ponedeljek ob 17.15 je pri ribiški koči voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje po levi trčil v kolesarko, potem pa s kraja prometne nesreče pobegnil. Kasneje so ga izsledili. Odredili so mu preizkus al-
Krutost ne pozna meja
Topolšica, 27. avgusta - Ko je v četrtek ob 8.30 občanka prišla na svoje delovno mesto v Topolšici, je na kljuki vrat našla mlado mrtvo iznakaženo muco.
Človeška surovost očitno ne pozna meja, a policisti pravijo, da tudi njihova vnema in vztrajnost ne. Poskrbeli bodo, da bodo storilca našli in ga kazensko ovadili.
koholiziranosti, ki pa ga je odklonil. Kolesarka je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe.
Vlomilec odšel s hladilnikom
Žalec, 31. avgusta - V ponedeljek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Kapli. Storilec je odnesel hladilnik.
Odpeljali viličarja
Velenje, 31. avgusta - V ponedeljek je bil v Črnovi ukraden viličar vreden okoli 10.000 evrov. Policisti so ugotovili, kam je bil odpeljan, preverjajo in ugotavljajo pa tudi, kaj je v ozadju - dolžniško upniško razmerje ali kaznivo dejanje.
Delovna nesreča v gozdu
Mozirje, 31. avgusta - V Bočni na območju Policijske postaje Mozirje se je v ponedeljek popoldan pri podiranju dreves v gozdu huje poškodoval 54-letni domačin. Pri rezanju vej z visokega drevesa, ga je večja veja poškodovala po glavi.
Poslej bodo manjkrat »plavali«
Naložbeno pestra druga polovica leta - Poleg protipoplavne zaščite še odprava plazov
Tatjana Podgoršek
Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje, z zadovoljstvom ugotavlja, da bo druga polovica leta za lokalno skupnost naložbeno zelo pestra. Razlog za to je izgradnja Ločnega jezu, odprava posledic drsenja zemlje na sedmih lokacijah, obnova nekaterih cest, če bo vse po sreči, naj bi do konca leta zgradili še nov most pri gasilskem domu v Mozirju.
V tem trenutku je največje gradbišče na reki Savinji v Lokah pri Mozirju, kjer so pred nedavnim stekla dela pri uredi-
tvi Ločnega jezu ali Mozirskega praga. »Gre za projekt z dolgo brado. Čakali smo in končno tudi dočakali rezultate prizadevanj za ureditev večje poplavne varnosti zlasti naselja Loke. K temu bo poleg prenovljenega jezu pripomogla tudi sanacija nasipa reke od mostu proti Delejevemu jezu. Zagotovila, da bodo Loke s tem rešene tudi ob stoletnih poplavah, ni, bo pa poplavna varnost veliko večja, kot je bila do sedaj ob obilnejših padavinah.« Vrednost naložbe je blizu 350 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost pokrila stroške izdelave
projektne dokumentacije, ostalo bo primaknila država. Rok za dokončanje del sta dva meseca, zadovoljni pa bodo, pravi Suhoveršnik, če se bo to zgodilo do sredine oktobra.
Sedem plazov
Država bo sofinancirala tudi opravo posledic drsenja zemlje na kar sedmih lokacijah. V občini so že pred časom izdelali prednostno listo sanacije plazov in imeli zanje pripravljene tudi projekte. Prijavili so jih na razpis in uspeli. V tem trenutku so v polnem zamahu dela pri sana-
Padel skoraj 6 metrov globoko
Po končanem 13. Rekreativnem kolesarskem maratonu Zelene doline minulo soboto, se je hudo ponesrečil kolesar, ki je na območju med Krnico in Strugami v zaselku Raduha, padel s ceste preko železobetonske varovalne ograje na porečje Savinje. Večina od več kot sto kolesarjev se je vračala iz Logarske doline proti Savinjski v manjših skupinah, po tem, ko so kolesarili od Arje vasi do Planinskega doma v Logarski dolini kar 72 km oziroma iz Ljubnega 32 km.
Eden od kolesarjev je iz še nepojasnjenega vzroka v naselju Raduha padel s cestišča v globino na obrežje reke Savinje. Obležal je težje poškodovan, na pomoč pa so mu priskočili gasilci PGD Luče, ki so mu do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči Mozirje nudili prvo pomoč. Reševalci so ga potem oskrbeli in s helikopterjem policije poslali v Klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju.
a Jože Miklavc
Kolesarje padel čez odbojno ograjo skoraj 6 m v globino, na skale porečja Savinje. Gasilci in reševalcu NMP Mozirje so oskrbeli
ponesrečenega kolesarja.
Iz POLICIJSKE beležke
ciji kar treh plazov v Kolovratu, čaka pa jih še velik plaz pri pokopališču v Mozirju. Levji delež denarja za blizu 450 tisoč evrov »težak« zalogaj bo zagotovila država, finančno breme občine pa so stroški izdelave projektne dokumentacije, DDV-ja in nadzora.
Suhoveršnik je zagotovil, da poleg omenjenih aktivnosti zavzeto iščejo rešitev še za nujno razširitev in posodobitev čistilne naprave v Lokah ter za preselitev knjižnice na drugo lokacijo.
Cigareta pri policistih
Velenje, 27. avgusta - V četrtek so policisti pri redni kontroli na Kardeljevem trgu občanu zasegli cigareto z vsebino posušenih zelenih delcev. Sumijo, da gre za marihuano.
Pozabil(a) psa
Velenje, 27. avgusta - V četrtek ob 22.30 je skrbna občanka policistom pripeljala psa pasme višavski terier. Psa je lastnik privezal, potem, pa očitno pozabil nanj. Nekaj časa so ga gostili na Policijski postaji, nato so ga prevzeli delavci zavetišča Zonzani. Lastnik/ca psička ne bo ostala nekaznovana.
Vinjenemu zasegli neregistrirano vozilo
Velenje, 29. avgusta - V soboto proti večeru je skrbna voznica obvestila policiste, da na relaciji Vinska Gora - Velenje vozi vinjen voznik. Ustavili so ga pri Velenjki. Napihal je 0,93 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Vozilo, ki ni bilo registrirano, voznik pa ga je vozil brez vozniškega dovoljenja, so zasegli. Sledi obdolžilni predlog.
Sosed naj bi ga žalil
Velenje, 29. avgusta - V nedeljo je krajan Silove naznanil policistom, da ga je žalil sosed in se do njega grdo vedel. Policisti bodo zadevo preverili in ustrezno ukrepali.
Tat jo je napadel
Velenje, 29. avgusta - V soboto popoldan je neznanec napadel trgovko, ki ga je v Hoferju zalotila pri tatvini in ga pozvala, da ukradeno vrne. Gre za starega znanca policije, ki ga bodo kljub poznanstvu za nečedno ravnanje oglobili.
Delavec odrinil stranko
Velenje, 31. avgusta - V ponedeljek so šli policisti v APS, kjer je zaposleni po besednem sporu s stranko, to odrinil. Kršitelja so oglobili.
Izločili so ga iz prometa
Velenje, 31. avgusta - V ponedeljek je patrulja iz prometa izločila voznika osebnega avtomobila, ki ni imel ustreznega vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, pišejo pa tudi obdolžilni predlog.
kronotermJJ
ZNIZAJTE STROSKE OGREVANJA!
SLOVENSKI IZDELEK
IMEJTE TOPLO SANITARNO VODO ZA NAJMANJ DENARJA KOT KADARKOLI PREJ
LASTEN RAZVOJ
Obnova Ločkega jezu na reki Savinji v Lokah naj bi bila končana konec prihodnjega meseca oziroma do
sredine oktobra
OBIŠČITE SEJEM Em HALA L/04
■

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
UTRIP
19
Odtenki razdvojene Ukrajine
HOROSKOP
Pred natanko 10 leti, ko sem prvič potoval v Ukrajino, je bil zahodni del države s Kijevom v znamenju oranžnih sanj o lepši prihodnosti, medtem ko so na Krimu že tedaj posamezniki vihrali z rdečimi zastavami nekdanje Sovjetske zveze. Letošnje poletje sem obiskal le Lviv in Kijev. Pozabljeno oranžno barvo je zamenjala nacionalna rumeno-modra, zaradi aktualnih tragičnih dogodkov prekrita s črno.
Lvov (Lviv) - nova turistična destinacija v vzponu
Lvov me je očaral. Številni obiskovalci v starem mestnem jedru, zaščitenem pod UNESCO, občudujejo zgradbe pisanih arhitekturnih slogov. »Kulturna prestolnica« Ukrajine se je v zadnjih letih naglo razvila v priljubljeno turistično destinacijo. Kot najbolj (pro)zahodno mesto Ukrajine, ki je bilo stoletje in pol pod oblastjo Avstro-Ogrske, velja Lvov za trdnjavo ukrajinskega domoljubja. Obujanje kulta kon-troverznega Stepana Bandere, poveljnika ukrajinske vstajniške armade iz 2. svetovne vojne, je na vrhuncu. Eden trenutno najbolj popularnih barov v Lvovu je opremljen v podobi skrivališča vstajniške armade. Za vstop je treba oboroženemu možaku povedati geslo, ki je zlasti po dogodkih na Evromajdanu in vojaškem konfliktu na vzhodu države zelo aktualno: »Slava Ukrajini!«. Simboli Banderove armade so priljubljeni motivi majic, nasprotno se je Putin znašel na zelo nenavadnem artiklu - rolicah toaletnega papirja.
Pred mestno hišo v Lvovu je na ogled razstava o industrializaciji Doneškega bazena ter vplivu gospodarstva in politike na življenje in mentaliteto njegovih prebivalcev. Namen raz-
stave je prispevati k bolj kompleksnemu razumevanju enega najstarejših industrijskih območij v sodobni Ukrajini. Ogled razstave povzroči asociacije z razvojem drugih industrijskih socialističnih mest, med njimi Velenjem. Razdeljenost »mejne države« med prozahodni
in k Rusiji usmerjen vzhodni del sega v drugo polovico 17. stoletja, ko sta si Poljska in Rusija razdelila Ukrajino. Na mestni promenadi, kjer upokojenci na klopcah množično igrajo šah, je pred spomenikom največjemu ukrajinskemu pesniku Tarasu Sevčenku postavljen šotor, pred katerim uniformirani moški zbirajo prostovoljne denarne prispevke. Vsa tragedija aktualnega vojaškega konflikta se nepričakovano razkrije obiskovalcu mestnega pokopališča Lychaki-vske iz druge polovice 18. stoletja. Del pokopališča obvladuje mo-numentalni spomenik, ki bdi nad poljem grobov poljskih vojakov in civilistov, padlih v letih 1918-1919 v spopadih za Lvov z ukrajinsko vojsko. Ko sem se napotil proti temu delu pokopališča, mi
je domačin dejal, da tam ni nič takšnega, kar bi me lahko zanimalo. V neposredni bližini je namreč množica svežih grobov, prekritih z ru-meno-modrimi nacionalnimi prapori. Ob grobovih so fotografije padlih vojakov in civilistov z letnicami smrti 2014 in 2015.
Središče Kijeva kot prostor spomina
V Kijevu popotnika praviloma prevzame blišč kupol čudovitih cerkva, vendar pa trenutno največjo pozornost pritegne postrevolucionarna podoba Majdana nezaležnosti. Trg neodvisnosti, med domačini imenovan kar Majdan, je prostor žalovanja in spomina na žrtve lanskih protestov, ki so pretresli svet. Na več delih trga, tudi pod spomenikom zaščitniku mesta nadangelu Gabrielu, ki je zaradi nenavadnega temnega kostuma dobil vzdevek Batman, potekajo sanacijska dela za odpravo posledic vstaje. Pod spomenikom neodvisnosti so pred panoji s fotografijami upora in njegovih posledic zložene sveče v obliki zgodovinskega simbola trizoba. Na vpadnici na Majdan, v spomin na nad 100 žrtev nerazumnega in še vedno ne povsem pojasnjenega pokola med 18. in 20. februarjem 2014, mimoidoči izražajo spoštovanje. Fotografije mladih žrtev so obdane z venci cvetja, avtomobilskimi gumami, zaščitnimi delavskimi čeladami in doma izdelanimi ščiti, ki so jih uporabljali udeleženci protestov. O silovitosti streljanja pričajo obstreljene ulične svetilke.
V Kijevu številni plakati nagovarjajo mladeniče in mladenke, da se kot prostovoljci udeležijo t. i. protiteroristične operacije na vzhodu države (Ukrajina namreč ni razglasila vojnega stanja). Odnosi med Ukrajinci in Rusi že dolgo niso bili tako zaostreni. Poznavalka odnosov med narodoma je dejala, da je situacija stresna tudi za Ruse, saj čutijo razmere v Ukrajini kot »ločitev
dveh bratov«. Politično nekorektni odgovor na vprašanje o čustvih Ukrajincev sem našel ob obisku »prijateljčkov«, kot so spomenik rusko-ukra-jinskemu prijateljstvu, ki ga upodabljata ruski in ukrajinski delavec, poimenovali Kijevčani. Ob vznožju spomenika so narisali ukrajinsko zastavo in postavili igro, pomenljivo poimenovano Angry Ukrainians, katere cilj je zadeti čim več pujsov s ptičem v podobi ukrajinskega kozaka, izstreljenega z velikansko fračo.
Eden lepših razgledov na prestolnico se ponuja z griča z najpomembnejšo romarsko točko v državi. V neposredni bližini samostana so v sovjetskem obdobju postavili spominski park rdeči armadi, ki osvobaja Kijev, in muzej »velike domovinske vojne«, ki prikazuje grozote nacistične okupacije. Park obvladuje kolosalna Mati naroda iz titana, ki drži v rokah meč in ščit. »Zaščitnico« so v aktualnih razmerah preimenovali v »mati Kijeva«, ob državnih proslavah jo osvetlijo z ru-meno-modro barvo, na ščitu z grbom SZ pa se takrat blešči trizob. Pod čudovitimi kupolami Ra-strellijeve cerkve sv. Andreja se vije romantična pot, prepredena z nizom stojnic s tradicionalnimi oblačili ter krožniki z narodnimi motivi. Med spominki je opazno pomanjkanje nekdaj prevladujočih sovjetskih motivov, ki so jih skoraj čez noč zamenjali motivi ukrajinske vojske.
Na glavni promenadi v neposredni bližini Maj-dana skušajo ulični umetniki in razigrani mladeniči s športnimi igrami povrniti prestolnici veder videz, vendar tragičnih dogodkov ne bo moč zlahka pozabiti. Le upamo lahko, da bo razdeljena Ukrajina zmogla čim prej najti svojo skupno identiteto in je pri tem interesi zunanjih sil ne bodo ovirali, temveč podpirali.
a Marko Gams
od 4. 10. do 10. 10.
-	4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva šoštanj-skega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki šoštanj-ske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki Kemičnega inštituta iz Ljubljane sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata v Velenju. Dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal zapisan v zgodovini kot ena največjih zgrešenih naložb nekdanje države;
-	septembra leta 1954 so v Vele-
nju ustanovili samostojni podjetji Tržnica in Vrtnarija. Za tiste čase zelo sodobno trgovino Tržnico so istega meseca začeli tudi graditi, 4. septembra leta 1966 pa je v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostrežno trgovino;
-	septembra leta 1979 je tudi v Velenju sedla v šolske klopi prva generacija »usmerjenih« srednješolcev;
-	7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh. Pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc. Pravnik evropskega slovesa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu;
-	Turistično društvo Velenje je v dneh od 7. do 13. septembra leta 1959 pripravilo olepševalni teden v Velenju, ki je bil neka-
Trgovina Tržnica (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
kšna priprava na svečano otvoritev novega mestnega središča Velenja, 20. septembra. Istočasno z olepševanjem so za vse prebivalce Šaleške doline cel teden pripravljali tudi različne kulturne prireditve; - v nedeljo, 7. septembra, leta 1969 se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehni-
ške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja. S tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah;
-	od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu - športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem;
-	10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor - Dravograd - Celje - Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon;
-	10. septembra 1999 so v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto.
a Damijan Kljajič
Oven 21. 3. - 20. 4.
Pred vami je dolgočasen vikend, za kar bo malo krivo tudi vreme. Na začetku prihodnjega tedna bodo stvari stekle v pravo smer, saj boste res trpeli, ker boste preveč sami. Da se bo to spremenilo, ne boste zaslužni vi. Prijatelju boste res hvaležni. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti v nekoga od vam najbližjih. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampak tudi za vajin odnos. Čas je, da požrete ponos in dokažete, da ste se res spremenili. Tudi tistim, ki so o tem dvomili. Za še boljše počutje bo poskrbela novica, povezana z vašim zdravjem. Dobra bo, vi pa boste lažje dihali.
Bik 21.4.-20.5.
Bodite bolj zadovoljni s svojim življenjem, saj je čas, da si priznate, da vam nič ne manjka. V teh dneh se res ne boste mogli pritoževati. Počutili se boste zelo dobro, vendar veliko bolj v psihičnem kot v fizičnem smislu. Loti se vas namreč lahko kakšen prehlad, utrujenost, kaj hujšega pa ne bo. Srečni boste, kervasdelovne obveznosti inosebni problemi ne bodo več toliko obremenjevali kot v preteklosti. Ob koncu tega tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj lahko najboljše rezultate pričakujete ravno takrat, ko boste že skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Sreda vam bo še dolgo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepšala. Potrudite se, da se to ponovi, saj ste končno opravili s čustvi, ki so vas predolgo vlekla v preteklost.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Vse do sredine septembra bo za vas imela glavno besedo ljubezen, v takšni ali drugačni obliki. Ni nujno, da bo šlo za partnersko zvezo. Tokrat je bolj verjetno, da bo šlo za vaš odnos do najbližjih sorodnikov. O tem kakšen je bil v preteklih mesecih, boste velikokrat premišljevali, ko boste sami. Ugotavljali boste, da ste jim delali krivico. Ko boste s tem razčistili, bo vse lažje. Ne bojte se na glas priznati, da ste bili vi tisti, ki ste živeli v zmoti. Z zadovoljstvom boste lahko opazovali tudi sadove svojega dela, ki ste ga sicer opravili še pred poletjem, a bo pravo vrednost dobil šele v teh dneh. Vse se bo obrnilo točno tako, kot ste si želeli. Morda celo še bolje, a tega ta teden še ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva končala. In občutki ne bodo slabi. V torek bo srečanje, ki vas bo močno vznemirilo. Opravite s strahom pred lastno srečo.
S
Rak 22. 6. - 22. 7.
Nepričakovane spremembe, ki se bodo začele kazati že jutri, bodo v prihodnjih tednih pozitivno vplivale na vaše življenje. Stvari se bodo sprva odvijale v nasprotno smer, kot ste siželeli, vendar bostetokrat odločeni, da se ne bostedali. Enostavno boste naenkrat vedeli, kaj morate storiti, da sevašeživljenje obrnetako kot želite vi in nedrugi! Vse prevečnapak ste že storili ravno zato, ker ste se bali za svojo javno podobo. Še bolj vas je skrbelo, da bi z njo breme obesili tudi na družino. Brez skrbi, bolj so na vaši strani, kot ste si kdajkoli mislili. To bodo dokazali prav v tem tednu. Na več načinov. Nekaj bo od torka begalo vaše misli. Povezano bo s čustvi do osebe, ki jo že dolgo poznate. Naenkrat pa ne boste več vedeli, zakaj nikoli nista bila nič več kot prijatelja. Nič še ni zamujeno.
E
Lev 23. 7. - 23. 8.
Nič vam ne bo všeč, ko boste s prihodom septembra začutili, da se poletje, ki ga obožujete, res poslavlja. To se bo poznalo že na vašem obrazu, ki ne bo več nasmejan in sproščen. Na vaše počutje bo v teh dneh močno vplivala oseba, ki je z vami v prav posebnem čustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje težave, saj jih boste tako lažje prebrodili. Zadnje čase vse prepogosto zbežite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Ta pa ni vedno realna in tudi v teh dneh ne bo. Če se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moči za vse, kar vas čaka v prihodnjih tednih. Ne, ne bo lahko, nevzdržno pa tudi ne. Do konca prihodnjega tedna boste namreč zelo dejavni na vseh področjih, tudi družabnem, zato je to zelo pomembno.
Tngp
Devica 24. 8. - 23. 9.
Če vas bo pogosto bolela glava, vas bo telo opomnilo, da se premalo ukvarjate z njim. In svojo psiho. Napetost ne bo minila sama od sebe, a si tega ne boste priznali. In dokler si ne boste, počutje ne bo boljše. Najraje bi naredili konec neki zgodbi, pa ne boste upali. Boste pa otemveliko razmišljali. Tako ponoči, ko ne boste imeli najboljtrdnega spanca, kotv redkih prostih trenutkih dneva. Odločitev, da v čim krajšem času pridobite pomembna manjkajoča znanja, da bi lahko razmišljali tudi o drugačni delovni prihodnosti, bo odlična. September je pravi čas za takšne odločitve, preverite ponudbo. Naj vas nikar ne mine, saj boste že na začetku naleteli na nekaj ovir. A te bodo majhne. Če boste iskreni, jih boste za malo truda odstranili prej kot v mesecu dni. Zato pogumno naprej,
Tehtnica 24.9. - 23.10.
Vsak dan bolj se boste zavedali, da morate na delovnem mestu ravnati drugače kot v preteklosti. Časi so se močno spremenili, nekatere navade, ki so res dolgoletne, pa vas vlečejo nazaj. Zato tudi sami niste zadovoljni, ker se nič ne premakne iz mrtve točke. Zelo dobro se boste počutili v družbi dobrega prijatelja, ki vam bo odprl oči. Morda se boste tudi zato znašli pred odločitvijo, ki ne bo enostavna. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nemirni. Vsak nov začetek je namreč za vas še posebej težak, saj nimate radi, če izgubite občutek, da imate vse niti v svojih rokah. Vedno jih žal ne morete imeti. Ko si boste to odkrito priznali, boste na dobri poti do cilja, ki si ga boste zastavili v teh dneh. Čakajo vas vzponi in padci.
w
Škorpijon 24.10. - 22. 11.
Prizadele vas bodo govorice, ki sploh ne bodo povezane z vami, ampak z nekom od vaših dobrih prijateljev. Če se izkaže, da ne gre le za govorice, mu pomagajte. Znal bo ceniti. Vi pa se boste obtemodlično počutili. Sploh, ker stesezadnječasedržali boljzase in sesploh niste želeli vpletativzgodbe, ki niso bilevaše. A ker niste osamljen otok, ste dobrovedeli, da se v nedogled ne boste mogli izmikati. Četudi si niste priznali, je marsikaj od tistega, kar vam bo v teh dneh očital partner, res. Če se ne boste sami borili zase in za svoj položaj v službi, se ne bo nihče. Ne iščite zasilnih izhodov in precej težkega položaja. Raje se začnite boriti zase. Ko boste tistim, ki vam mešajo štrene, pokazali zobe, se bo hitro vse začelo vrteti tako, da bo v vašo korist. Če boste še vedno čakali temu ne bo tako. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato nikar ne pretiravajte. Z ničimer. Tudi s počitkom ne. Bodite raje bolj telesno aktivni.
Strelec 23.11.-21.12.
Zelo vam bo prijala bučna družba. To je za vas nekaj novega, saj ste po navadi najraje sami. V preteklih dneh ste veliko časa posvetili počitku, manj pa delu. Zato vas bo ob koncu tega tedna začela grabiti panika. Pogled na koledar vas bo »prizemljil«. Ne, nimate več časa, da bi delali počasi. Spremeniti boste morali kar nekaj navad, med njimituditake, od katerih se boste težko poslovili. Ker ste v preteklih tednih partnerja, kar, malo razvadili, saj ste naredili marsikaj, kar je sicer počel on, bo nov način življenja šok tudi zanj. A pri tem ne pozabite, da si morate vseeno vzeti čas tudi za vaju. Če ne bo šlo drugače, vsaj zvečer. Najslabše bo, če se boste takrat zleknili v naslanjač in molčali. Napetost se bo le še stopnjevala. Zato težave rešujte sproti!
Kozorog 22.12.-20.1.
Pozitivna energija in veselje bosta spet kar vela od vas. Čutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli več volje tudi do novosti, ki si jih že nekaj časa želi vaš partner. Pa mu doslej niste hoteli ustreči. Morda tudi zato, ker vas je bilo preprosto strah, da bi to povzročilo nove napetosti medvama. Pa bo ranoobratno. Ko se bozgodilo, partnerju priznajte, da je imel prav. In se ne otepajte več novih predlogov za spremembe. Na začetku prihodnjega tedna boste neprijetno presenečeni nad dejanji nekoga, ki ste doslej celo cenili. Včasih ste ga celo kovali v zvezde. Če boste na dogodek pogledali iz vseh zornih kotov, boste morali priznati, da je tudi on samo človek. In da ni storil ničesar takega, kar bi bolj prizadelo vas kot njega. Zato požrite ponos in mu podajte roko.
Vodnar 21.1.-20.2.
Zelo boste uspešni pri delu, kar bo vplivalo na vse pore vašega življenja. Morda boste tudi zato po svetu hodili s široko odprtimi očmi in pri tem videli stvari, ki jih prej niste. Čeprav vse menijo, da so časi tako hudi, da je nove priložnosti težko najti, to ne drži. Ko boste preverili vašo novo idejo pri nekom, ki ima veliko poslovnih izkušenj, boste dobili pogum. Prav tega ste potrebovali, da boste lahko zgodbo nadaljevali. Pri vsem, kar počnete, bodite zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili kakšnim neprijetnim presenečenjem. Ta bi vam vzela voljo. To pa bi bilo škoda, saj zvezde pravijo, da ste na pravi poti, ki pa ne bo ne lahka in ne kratka. Čez noč lahko človek spreminja le majhne stvari, velikih nikoli. Vi pa ste se lotili velikega, morda celo življenjskega projekta. Sobota bo zabavna.
X
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Bodite tiho, dokler se ne odločite, kaj boste res storili. V nasprotnem vam lahko, kdo od tistih, ki ima moč, vrže veliko poleno pod noge. Tega si res ne morete privoščiti, saj ste na pol poti do cilja, ki ga imate v glavi že nekaj let. Ne imejte slabe vesti, čeprav bodotisti, ki so imeli doslej velikood vas in vaše delovne vneme, poskrbeli, da jo bostečutili. Vprašajte se raje, kako so vam vračali. Slabo. Vsekakor so vas premalo cenili, kar vas je močno bolelo. Šele sedaj se bodo začeli zavedati, da morda tokrat mislite resno. Zato morate vztrajati v svoji novi življenjski misiji, ne glede na ceno. Ta bo majhna, če se boste zavedali, da vse, kar počnete, počnete tudi zaradi vašega zdravja. V teh dneh ne bo trdno. Partner se ne bo več vmešaval v vaše odločitve, ker vidi, da vas s tem vznemirja. Nemo vas bo podpiral.
Četrtek, 3. septembra
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
3. septembra 2015
Petek, 4. septembra
Sobota, 5. septembra
Nedelja, 6. septembra
Ponedeljek, 7. septembra
Torek, 8. septembra
Sreda, 9. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00 Poročila
08.08 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Misija učenje, dok. odd.
12.25	Nafta, voda, plin, dok. feljton
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Pozabljeni Slovenci: Branimir
Tuma, dok. film
14.20	Slovenski utrinki, tv madžarska
15.00	Poročila
15.10	Brez meja - Hatartalan, tv
Lendava
15.50	Penelopa, ris.
15.55	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa,9/26
16.20	Zdravje Slovencev: Biološka
zdravila
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.25 Invazivne živali, dok. odd.
17.55	Novice
18.00	Lojzek, ris.
18.05	Nuki in prijatelji, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Mesto, ki se ozira v nebo, dok. film
20.55	Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen
21.20	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: 10 let novih škofij
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Dnevnik, ponov.
01.50	Info-kanal
TV SLO T
07.00 sledi 07.05
07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 09.35 10.50
11.15 15.35 16.15 17.00
18.25 18.40 19.05 20.00 20.35
22.40
23.55 00.40 01.10
03.20
Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris. Nuki in prijatelji: Jesensko listje, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris, Pokukajmo na Zemljo, ris. Pri Slonovih, ris. Janezek in Samuel: Čoln, ris. Mucika, ris. Tork: Glasba, ris. Zakaj? Zato!, ris. Male sive celice, kviz Tišina, lakota, samota, dok. film Točka, glasb. odd. Zdravje Slovencev: (Ne)varnost kozmetike, dok. odd. Čez planke: Vietnam Alpe, Donava, Jadran Večer v Palladiumu, 6/6 Zavedeni - resnica o NLP-jih, dok. odd. Kino Fokus
Začnimo znova, 29/35 Točka, glasb. odd. Šport
Nogomet, kvalif. za EP 2016: Belgija-BiH, prenos iz Bruslja 15 let skupine Big foot mama, 2. del koncerta Točka, glasb. odd. Vem!, kviz
Nogomet, kvalif. za EP 2016: Belgija-BiH, posn. Zabavni kanal
POP
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.25	Otroci, to smo mi, avstr. ser.
07.50	Grozni Gašper, ris.
08.05	Anubisova hiša, nan.
08.30	Tv prodaja
08.45	Zaljubljen do ušes, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Grehi preteklosti, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Dubrovniška zora, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Gostilna išče šefa
14.00	Kar bo, pa bo, nan.
15.00	Usodno vino, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur p
17.20	Zaljubljen do ušes, nan.
18.00	Zaljubljen do ušes, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	Kar bo, pa bo, nan.
22.55	24ur zvečer
23.30	Na kraju zločina, nan.
00.25	Črni seznam, nan.
01.15	Seznam strank, nan.
02.00	24ur zvečer, ponov.
02.35	Zvoki noči
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo 09.00 Videospot dneva
09.05	Pikin studio (4) 2014
09.50	Vila Malina, predstava
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
1.00	Invazivne živali, dok. odd.
12.30	Marinko in Lupetto, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Mesto, ki se ozira v nebo, dok. film
14.25	Prava ideja!
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Mala kraljična, ris.
15.55	Najboljša prijatelja, 1/7
16.15	Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Kdo si pa ti?, 6/10
17.55	Novice
18.00	Ava, Riko, Teo, ris.
18.05	Oblakov kruhek, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Graška gora poje in igra 2015, 2 del
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Bergmanova in Magnanijeva,
dok. film
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.20	Dnevnik, ponov.
01.15	Info-kanal
06.05	Kultura
06.150	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: France Prešern
07.20	Pika Nogavička, ris. nan.
07.45	Biba se giba, ris. nan.
08.05	Studio Kriškraš: Plavanje
08.30	Ribič Pepe
08.50	Izjemne dogod. Sama Foxa, 10/26
09.15	Male sive celice, kviz
09.55	Duhov ni, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Kdo si pa ti?, dok. ser., 6/10
10.55	Ko črte govorijo, dok. film
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.20	Moj vrt ima načrt, 1/5
15.55	Visoka umetnost severnih nižin, 1/3
17.00	Dnevnik, vreme, šport
17.20	Čez planke: Čile
18.25	Ozare
18.35	Simfonorije, ris.
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nogomet, kvalif. za EP 2016,
Švica - Slovenija, prenos iz Basla
23.00	Poročila, vreme, šport
23.35	Krivda, 1/3
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, ponov.
01.45	Info-kanal
01.15 Info-kanal	_ ^^ _	^^^
TVSLOr TVS'-0 I
07.00 Najboljše jutro
06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.05 Zakaj? Zato!, ris. 08.10 Fribcologi
08.35 Mi znamo: Cesarski praženec 09.30 Točka, glasb. odd. 10.50 Predani ljudem, dok. film 11.25 Čez planke: Flamska 12.40 Dobro jutro
15.15 Gradimo prijateljstvo, dok. odd. 15.50 Začnimo znova, 30/35 16.30 Dober dan
17.30 Zvezdana: Spremeni svoje misli,
spremeni svet! 18.15 Veslanje, sp, posn. iz
Aiquebeletteja 19.50 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nemčija : Poljska, prenos iz Frankfurta 23.00 Polnočni klub: Tihi šport višin 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Vem!, kviz 01.25 Športni posnetki sledi Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nemčija : Poljska, posn. iz Frankfurta 03.30 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne, ponov.
04.05 Veslanje, sp, posn. iz
Aiquebeletteja 05.40 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.25	Otroci, to smo mi, ris.
07.50	Grozni Gašper, ris.
08.05	Anubisova hiša, nan.
8.30	Tv p
08.45	Zaljubljen do ušes, nan.
09.25	Zaljubljen do ušes, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Grehi preteklosti, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Dubrovniška zora, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Gostilna išče šefa
14.00	Kar bo, pa bo, nan.
15.00	Usodno vino, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Zaljubljen do ušes, nan.
18.00	Zaljubljen do ušes, nan.
18.55	24ur, vreme
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	Kar bo, pa bo, nan.
22.55	Eurojackpot
23.00	24ur zvečer
23.35	Strah, am. film
01.25	24ur zvečer
02.00	Zvoki noči
10.15
10.45 10.50 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35
19.15
19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.35 23.40
lutkovnega gledališča Velenje 0840 r,rodaJn° TV okl Ustvarjaliie iskrice(24), Lovifec 0855 Napoved.uJemo° sanj '	09.00 Dobro jutro, inf
sanj
Napovedujemo Pop Corn: Ditka, Momento Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, Kvak kvak
Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo
Na obiski ... pri Tonetu Vrablu Regionalne novice 3 Naj viža: Sekstakord, ans. Jug Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru: Melbourne Dotiki gora:Kokrško sedlo Videospotdneva Videostrani, obvestila
07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Na lepše 10.30 10 domačih 11.10 Začnimo znova, 26/35 11.40 Začnimo znova, 27/35 12.10 Začnimo znova, 28/35 12.40 Začnimo znova, 29/35 13.10 Začnimo znova, 30/35 13.55 Formula 1, velika nagrada Italije,
kvalif., prenos iz Monze 15.05 Veslanje, kvalif. za EP 2016,
vrhunci preteklega dne 17.45 Košarka, ep, Španija : Srbija,
prenos iz Berlina 20.00 Košarka, ep, uvod v evropsko
prevenstvo 20.40 Košarka, ep, Hrvaška : Slovenija,
prenos iz Zagreba 23.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
vrhunci dneva 23.30 Košarka, ep, Makedonija : Grčija,
posn. iz Zagreba 01.20 Košarka, ep, Hrvaška : Slovenija,
posnetek 03.10 Košarka, ep, Španija : Srbija, posnetek
05.15 Formula 1, velika nagrada Italije,
kvalif., posn. iz Monze 06.30 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Kaja, ris.
07.15	Florjan, ris.
07.25	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.55	Viking Viki, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.15	Viking Viki, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Čebelica Maja, ris.
08.50	Mia in jaz, ris.
09.15	Spuži Kvadratnik, ris.
09.40	Lovci na zmaje, ris.
10.05	Hotel 13, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Zena za Božička, am. film
12.25	Tv prodaja
12.40	Semenj ničevosti, am. film
15.20	Srečni kraj mladosti, am. film
17.05	Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
22.00	Hollywoodski kifeljci, am. film
00.15	Hrana za dušo, am. film
02.30	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pikin studio (5), 2014
10.40	Naj viža: Sekstakord, ans. Jug
11.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videospot dneva
12.35	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Videostrani, obvestila
18.25	Videospot dneva
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Miš maš: kako so nastala jezera v
Šaleški dolini
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno: Stanje gozdarstva v
Sloveniji
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV: Koncert A. Mežka, Ljubljana po Londonu
07.00	Jani Nani, ris.
07.05	Pipi in Melkijad, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Nuki in prijatelji, ris.
07.25	Olivija, ris.
07.30	Tork, ris.
07.35	Edo in Medo, ris.
07.45	Čarli in Lola, ris.
07.55	Kioka, ris. 08.00 Muk, ris.
08.05	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.10	Prihaja Nodi, ris. 08.25 Oblakov kruhek, ris. 08.30 Mala kraljična, ris.
08.45	Pujsek Bibi, ris.
08.55	Muk, ris.
09.05	Peter Zajec, ris.
09.15	Pujsa Pepa, ris.
09.20	Muk, ris.
09.25	Nabriti detektivi, 1/26
10.00	Nedeljska maša, prenos iz
župnije Koper
11.00	Na obisku: Klapa Semikanta
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Graška gora poje in igra 2015, 2. del
14.50	Nediskretna, am. film
16.40	Ljudje podeželja: Pariški vrtnar
Jamashita
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Anapurna - gora preizkušenj,
dok. odd.
18.10	Naši vrtovi, dok. ser.
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 18/18
20.25	To naše življenje, 5/8
21.30	Intervju: Dr. Erik Brecelj 22.20 Poročila, šport, vreme 22.50 Oblast (III.), 30. del
23.55	Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, ponov.
01.15	Info-kanal
TV SLO T
07.45	Duhovni utrip: Jehove priče 08.00 Slovenci po svetu
09.00	Glasbena matineja
10.20	Danes dol, jutri gor, 34/35
10.50	Danes dol, jutri gor, 35/35
11.20	Nežka se moži, tv priredba
komedije
13.00	Nogomet, kvalif. za EP 2016,
vrhunci preteklega dne, ponov.
13.50	Formula 1, velika nagrada Italije,
prenos iz Monze
15.35	Košarka, ep, Srbija : Nemčija, vključ. v prenos iz Berlina
16.50 Veslanje, sp, posn. iz
Aiquebeletteja 17.40 Košarka, ep, Slovenija : Gruzija,
Rrenos iz Zagreba ogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd. 20.30 Žrebanje Lota 20.40 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Italija : Bolgarija, prenos iz Palerma
23.00 Košarka, ep, Grčija : Hrvaška,
posn. iz Zagreba 00.50 Športni posnetki Sledi Košarka, ep, Slovenija : Gruzija,
posn. iz Zagreba 03.00 Formula 1, velika nagrada Italije,
posn. iz Monze 04.50 Zabavni kanal
pop
06.00 07.00 07.15 07.25
07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.10 11.25 13.10 13.25 14.20 15.20 17.00 18.55 18.58 20.00 21.45 00.10 02.25
24ur, ponov. Kaja, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja
Srečni kraj mladosti, am. film Tv p
Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Top 4 s Tjašo Kokalj Bogataševa smrt, am. film Vrnitev v plavo laguno, am. film 24ur vreme 24ur
Gremo mi po svoje 2, slov. film Julie in Julia, am. film Country Strong, am. film Zvoki noči
©
22.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
22.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Kako so nastala jezera v
Šaleški dolini 09.55 Pikin studio 6 (2014) 10.30 Napovedujemo 10.35 Zverjasec, gledališka predstava
Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice (27), Pika
Nogavička 11.10 Popotniške razglednice:
Romunija, Transilvanski biser 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 O polžu, ki je kupoval hišo,
gledališka predstava Vrtca Velenje 19.10 Mojca in medvedek Jaka, želvice 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2320. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Veliki koncert ob 10. Obletnici
ans. Golte 22.05 Jutranji pogovori 22.50 Na obisku . pri Tonetu Vrablu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Kako izbrati prave obšolske dejavnosti? Pikin studio (7), 2014 Veliki lov na pošast, gledališka
Rredstava Vrtca Velenje apovedujemo
2319.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja AKTUALNO: Predstavitev rezultatov izvedbe daljinskega nadzora v okviru operacije Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini
2320.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zupan zvami: Janko Kos, župan Občine Žalec
Aktualno: Stanje gozdarstva v Sloveniji
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Videostrani, obvestila Videospot dneva Miš maš, kajenje ubija Ustvarjalne iskrice (119), denarnica
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pop Corn: Ditka, Momento Stanje v gozdarstvu v Sloveniji Naj viža, Sekstakord, ans. Jug Jutranji pogovori Videostrani, obvestila
8.55 09.00
09.45 10.25
10.45 10.50 11.10 11.15
11.30 11.50 11.55
12.55
14.15 15.00 15.15 17.40 17.55 18.00 18.25 18.30 19.15
19.40 19.55 20.00 21.00 22.00 23.15 00.05
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Z vrta na mizo
10.35	10 domačih
11.05	Vem!, kviz
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.20	Filmska šola, dok. feljton
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Sveto in svet
14.40	Ljudje podeželja
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Lojzek, ris.
15.50	Studio Kriškraš
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Nuki in prijatelji, ris.
18.05	Čarli in Lola, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetnost igre: Mednarodni
edinburški festival
23.35	Glasbeni večer
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.25	Dnevnik
01.20	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ava, Riko, Teo, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.35	Janezek in Samuel, ris.
07.45	Mucika, ris.
07.55	Tork, ris.
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.45	Obzorja duha
12.20	Potovanje v Ljubljano, dok. feljton
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Potepanja: Barangolasok
15.45	Viki Vijak, ponov.
15.55	Ribič Pepe
16.20	Profil
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Moj vrt ima načrt, 2/5
17.55	Novice
18.00	Oblakov kruhek, ponov. 18.10 Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pesem ptic trnovk, 7/10
20.55	Vzpon dronov, dok. odd.
23.05	Pričevalci: Franc Oblak
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Dnevnik, ponov.
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Umetni raj: Mednarodni
edinburški festival
12.30	Zadnja tramvajska postaja, dok. feljton
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.20	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Privlačnost (s)pola, izob. film
17.55	Novice
18.00	Pujsek Bibi, ris.
18.10	Bacek Jon, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Slovenska kronika
20.05	Obljubljena dežela, film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Malomeščani, tv drama
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
01.55 Info-kanal	m	^^ ^^^
TVSLOT TVS'-Oi
I V WkW L	06.00 Otroški kanal
Prijateljstvo i film
8.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Zgodbe iz školjk 08.25 Rdeči alarm, igrani fil 08.40 Infodrom 09.35 Točka, glasb. odd. 11.20 Polnočni klub 12.40 Dobro jutro 14.55 Ljudje in zemlja 15.45 Košarka, ep, Španija : Turčija,
posn. iz Berlina 17.20 Košarka, ep, Izrael : BiH, prenos
iz Montpelliera 19.20 Začnimo znova, 31/35 20.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Škotska : Nemčija, prenos iz Glasgowa 22.35 Tuja dokum. oddaja 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Vem!, kviz 01.20 Športni posnetki Sledi Košarka, ep, Izrael : Bih, posn. 03.20 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Škotska : Nemčija, posn. iz Glasgowa 05.25 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja
06.00 Otroški kanal
07.00 Ava, Riko, Teo, ris.
07.05 Nuki in prijatelji, ris.
07.10 Fifi in cvetličniki, ris.
07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25 Pri Slonovih, ris.
07.35 Janezek in Samuel, ris.
07.40 Mucika, ris.
07.55 Tork, ris.
08.00 Zakaj? Zato!, ris.
08.05 Studio Kriškraš: Plavanje
08.30 Zgodbe iz školjke: France Prešern
08.50 Opus 1: Plesna miniatura 2014
09.40 Točka, glasb. odd.
11.00 Dobro jutro
13.15 Dober dan
14.40 Košarka, ep, Slovenija :
Nizozemska, prenos iz Zagreba 17.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
vrhunci kola 17.35 Košarka, ep, Grčija : Gruzija,
prenos iz Zagreba 19.35 Začnimo znova, 32/35 20.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Estonija, prenos 23.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
vrhunci dneva 23.30 Košarka, ep, Španija : Italija,
posn. iz Berlina 01.20 Točka, glasb. odd. 02.05 Vem!, kviz 02.35 Športni posnetki 02.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
Slovenija : Estonija, posn. 05.20 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola
06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Ribič Pepe
08.30 Zgodbe iz školjke: Zgodba o volu 08.40 Zgodbe iz školjke: Indijanci 08.50 Mihec in Maja, nan. 09.30 Točka, glasb. odd. 10.40 Anapurna - gora preizkušenj,
dok. odd. 11.30 Dobro jutro 13.45 Dober dan
14.40 Košarka, ep, Grčija : Slovenija,
prenos iz Zagreba 17.00 Začnimo znova, 33/35 17.35 Košarka, ep, Nemčija : Italija,
prenos iz Berlina 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
studijska oddaja 20.50 Košarka, ep, Rusija : Francija,
prenos iz Montpelliera 22.50 Se zgodi, 13/15 23.20 Točka, glasb. odd. 00.05 Vem!, kviz 00.35 Športni posnetki sledi Košarka, ep, Grčija : Slovenija,
posn. iz Zagreba 02.20 Košarka, ep, Nemčija : Italija,
posn. iz Berlina 04.10 Košarka, ep, Rusija : Francija, posn. iz Montpelliera
POP TV
06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.20 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.00 02.35
MUUIJjKd UUUdJd	p^y	--------------
pop pop pop
74nr nnnnv
24ur, ponov. Mojster MIha, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv
Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja
Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, nan. Usodno vino, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p
Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Črni seznam, nan. Seznam strank, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.20	Zelvica Lulu, ris.
07.50	Grozni Gašper, ris.
08.05	Anubisova hiša, nan.
08.30	Tv prodaja
08.45	Zaljubljen do ušes, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Grehi prihodnosti, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Dubrovniška zora, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Gostilna išče šefa
14.00	Kar bo, pa bo, hrv. nan.
15.00	Usodno vino, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Zaljubljen do ušes, nan.
18.00	Zaljubljen do ušes, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Preverjeno
22.00	Kar bo, pa bo, nan.
22.55	24ur zvečer
23.30	Na kraju zločina, nan.
00.25	Gasilci v Chicagu, nan.
01.15	Seznam strank, nan.
02.00	24ur, ponov.
02.35	Zvoki noči
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mojster Miha, ris.
07.20	Zelvica Lulu, ris.
07.50	Grozni Gašper, ris.
08.05	Anubisova hiša, nan.
08.30	Tv prodaja
08.45	Zaljubljen do ušes, nan.
09.25	Zaljubljen do ušes, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Grehi preteklosti, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Dubrovniška zora, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Gostilna išče šefa
14.00	Kar bo, pa bo, hrv. nan.
15.00	Preverjeno, nan.
16.00	Grehi preteklosti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Zaljubljen do ušes, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Usodno vino, nan.
22.00	Kar bo, pa bo, nan.
22.55	24ur zvečer
23.30	Na kraju zločina, nan.
00.25	Gasilci v Chicagu, nan.
01.15	Seznam strank, nan.
02.00	24ur, ponov.
02.35	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2320. VTV magazin, regionalni -
informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Prodajno TV okno
12.05	Videospot dneva
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Na obisku ... pri mag. Nikolaju
Žličarju
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.30	Videospot dneva
19.35	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz našega arhiva - 50 zvezd za
otroke 2
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Besede miru - Melbourne
23.50	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
©
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Župan z vami: Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Videospot dneva
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš: Pihala
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2321. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo 20.30 Aktualno: Nezgode pri delu
21.10	Multipla skleroza
22.10	Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2321. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Aktualno: Nezgode pri delu
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (124)
18.20	Zmigajmo
18.35	Regionalne novice 2
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Čarobna
severna Romunija
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn: I.C.E., Tim Kores - Kori
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 11
3. septembra 2015
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
LEUNIG, Michael: Kodrček piše Pižami
od - Odrasli / 821-7 Humor
Kodrček piše Pižami je delo Michaela Leu-niga, slovitega avstralskega karikaturista, pisatelja, slikarja, filozofa in pesnika. V preprostih risbah in pesniškem jeziku pušča bralcu veliko nedorečenosti. V knjigi je zbranih devetindvajset pisem, ki potujejo od samotnega popotnika Vaska Pižame, do njegovega prijatelja in mentorja gospoda Kodrčka iz Raven na Kodrastem. Pisma nimajo datumov, so v nekem spontanem zaporedju, ki nakazujejo razmerje med dopisovalcema. Njuna različnost ju povezuje vedno bolj. Najpomembnejši lastnosti in dosežka gospoda Kodrčka sta domače zadovoljstvo in sproščenost v naravi. Vaska Pižamo pa njegova nemirna narava popelje na raziskovalno potovanje lastnega sveta. Pisma nosijo v sebi vprašanja in odgovore. Eno izmed njih je: » Kaj je vredno delati in kaj je vredno imeti?« In kakšen bi bil vaš odgovor?
PUNTI, Jordi: Izgubljeni kovčki
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Jordi Punti je katalonski pisatelj, prevajalec in novinar in njegov prvi roman, Izgubljeni kovčki, je pri nas izšel letošnjo pomlad. Zanj je prejel več pomembnih katalonskih literarnih nagrad. Junak zgodbe je oče Gabriel Delacruze, ki je v svojem življenju doživel marsikaj. Že njegov začetek, kot zapuščeni otrok, nato odraščanje med nunami in potem osamosvojitev s prijateljem iz mladosti kaže na nevsakdanji način življenja. Gabriel se je vse življenje preživljal kot voz-
Toda sanje so postajale mora. Bila sta kot odvisnika, ki sta za normalno funkcioniranje potrebovala vedno več. Nista mogla razumeti, zakaj se ju loteva vedno večje nezadovoljstvo. »Nekoč« »nekje« sta trčila ob minimalizem. Nehala sta upoštevati načela potrošniške družbe in se osredotočila na tri močne besede: svoboda, čas in sreča. Priročnik sta avtorja razdelila na sedem poglavij in v vsakem sta poudarila eno od bistvenih sestavin življenja. Dotaknila sta se pomena zdravja, odnosov, strasti in osebne rasti. Za konec prihranita najpomembnejšo dimenzijo: prispevanje k izboljšanju skupnosti. Med drugim zapišeta: » Lahko vplivaš na druge. Svet potrebuje ljudi, kot si ti, da jasneje vidi nekatere reči.« Bi se strinjali z njima?
WILD EMIL DE: Bratovska skrivnost
ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Bratovska skrivnost je delo nizozemskega avtorja, ki se poklicno ukvarja predvsem z gledališčem in filmom. Roman je njegov literarni prvenec, s katerim se je takoj pridružil najbolj branim in priznanim nizozemskim mladinskim pisateljem. Leta 2014 je zanj prejel nagrado srebrno pero, uvrstil pa se je tudi med bele vrane, v izbor najboljših mladinskih in otroških knjig z vsega sveta. Junaka zgodbe sta brata Joeri
nik tovornjaka. Skupaj z dvema kolegoma je po vsej Evropi izvajal selitve. In tako je dobil sina v Nemčiji, Angliji, Franciji in Španiji. In vsem je dal imena po lokalni različici Krištofa. Skozi Gabrielovo nezrelost, varanje, kraje, goljufanje, kronično laganje in nesprejemanje odgovornosti bi se nam bralcem Gabriel moral pokazati kot popolnoma nesprejemljiv junak. Nekdo, ki ga ne maramo, in nekdo, ki mu zamerimo. A mu ne. Nasprotno. Gabriela vzljubimo in mu želimo vse dobro. A Gabriel je izginil in njegovi sinovi, polbratje se odločijo, da ga poiščejo. Čaka jih neverjetno, vznemirljivo, ampak tudi boleče potovanje.
MILLBURN, Joshua: Minimalizem: živeti s smislom
od - Odrasli / 1 Filozofija
Minimalizem je priročnik in hkrati zgodba, ki sta jo pred petimi leti začela pisati in živeti takrat devetindvajsetletna Američana Joshua Fields Millburn in Ryan Nicode-mus. Vodilo »manj je več«, sta prenesla na svoj življenjski slog. Izjemno dobro plačani službi sta obesila na klin. Imela sta vse, kar je mogoče kupiti, vendar jima to ni bilo dovolj, saj sta bila za vsako pohvalo, nagrado ali rečjo, že na lovu za novimi trofejami, novimi uspehi. Pohodi na materialne vrhove so terjali vedno več moči in časa. Na vsakem zavzetem vrhu sta se zagledala v še višji vrh. Vedno bolj sta garala, da bi si dokazala, da lahko živita svoje sanje.
in Stefan. Stefan je starejši, že najstnik in nekega dne izgine. Štefana nihče ne išče, ne mama ne oče, ne babica. Joeri ne dobi nobenega odgovora, tudi tega ne, zakaj mora na počitnice k babici Bos. Počitnice ne bodo prave, saj zraven ne bo Štefana. Joeri mu začne pisati pisma, v veri, da se je vrnil domov. Gotovo je zopet kaj ušpičil, zato je kaznovan in ne sme na počitnice. Joeri je zbegan, žalosten, jezen. Prisilne počitnice se pri babici po slabem mesecu končajo, starša ga odpeljeta v novo hišo, v nov dom. O Štefanu se še vedno ne govori. Joeri svojega brata neizmerno pogreša, zato vztraja v pisanju pisem, zaupa se novi sošolki Lonneke in klobčič skrivnosti se začne počasi odvijati.
KOZINC, Darinka:
Zapestnica
prijateljstva
ml - Mladina / C-Sz Slikanica zaboji
Slovenska avtorica Darinka Kozinc nas razveseljuje z novo pravljico Zapestnica prijateljstva, ki obdari z bogato sporočilnostjo tako najmlajše bralce, kot tudi nas odrasle. Pravljica nas popelje na stvarno mesto, na školjčišče v Ankaran, ki se žal krči in umika pristanišču. Zgodba nam oriše realno sliko bogatega podmorskega sveta ter obale in jo hkrati preplete z globokomorskim domišljijskim svetom. Junakinja pravljice je morska deklica Oli, vedoželjna, pogumna, samozavestna deklica. Kraljevič na grajskem posestvu uredi za svojo družino podvodni vrt, ki ga je videl v zemeljskem svetu. Ko je vrt končan, v njem pogreša milozveneče glasove morskih deklic. V ta namen pokliče vse morske deklice podvodnega sveta, med katerimi bo izbral morsko deklico z najmilejšim glasom. Na kraljevi dvor pride tudi morska deklica Oli, pogumna in nič kaj sramežljiva deklica, toda žal z zelo slabim posluhom. Ima pa neko drugo vrlino. Le to opazi kraljica in jo povabi na dvor.
a AK
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 3. september
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Šaleška planinska pot XI
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje
Začetek izobraževanja v projektu THESS - Varna priprava hrane 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6
Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir
Petek, 4. september
5J
Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Brenta - Dolomiti Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce Coworking Velenje (Rdeča dvorana) Start:up roadshow Velenje eMCe plac Pokunigundin klubski večer
Sobota, 5. september
16.00
19.00
21.i
6.0
12.00
14.00
Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Rinke
Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Storžič
Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
ulica
Mestna tržnica Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce Velenjsko jezero Regata Fireball in Fyin Open Športno igrišče Pesje Športne igre krajanov
Nedelja, 6. september
17.00 Kac, Efenkova 61 b
Mesečno srečanje Stezosledci 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sprehodi se v mojih čevljih / Prošetaj u mojim cipelama, multimedijska gledališka predstava v slovenskem in bosanskem jeziku
Ponedeljek, 7. september
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Predstavitvena delavnica Brainobrain 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: romantična drama 45 let
Torek, 8. september
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Vile Biance
Odprtje razstave članov Društva šaleških likovnikov: Moje mesto rad te imam 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta 19.30 Ploščad pred Domom kulture Velenje
Bošnjaški folklorni večer
Sreda, 9. september
10.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev izobraževalne ponudbe v šol. l. 2015 / 16 (tudi ob 17.00)
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Ljudska univerza Velenje
Informativni dan Višje strokovne šole Slovenj Gradec 18.00 Muzejsko-umetniška četrt Staro
Velenje
Mednarodni Lirkonfest Velenje 2015: Lirikonova knjigostoja, pozdravno bobnarsko koncertiranje Žige Miklavca na balkonu Vile Bianca 18.00 Velenjski grad, rondela
Odprtje fotografske razstave Iztoka Bončine Otroci sveta (26. Pikin festival) 18.00 Knjižnica Velenje
Odprimo knjige: predstavitev bralnega seznama Bralne značke za odrasle 18.30 Vila Bianca (galerija in dvorana) Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Festivalno odprtje fotografske razstave Tilyen Mucik: Stigma 21 - Suspenzija - Equilibrium 19.00 Vila Bianca (dvorana)
Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Glasbeno popotovanje v Afriko - koncert pevskega zbora Sankofa z gostoma Igorjem Leonardijem in Damirjem Mazrekom
19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiše: gost Marko Mandic, ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje 20.30 Vila Bianca (dvorana)
Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Degustacija festivalnega berila Rp. Lirikon21 (2015), izvirna in prevedena evropska poezija XXI. stoletja
ŠOŠTANJ
Četrtek, 3. september
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Odprtje razstave fotografij Marjana Tekauca Tikija
Pika že napoveduje svoj prihod
Velenje, 28. avgusta - V času od 20. do 26. septembra bo v Velenju potekal 26. Pikin festival. Priprave na največji otroški festival v Sloveniji so v polnem teku, tudi letos pa bo prihod Pike zaznamovalo nekaj predfestivalskih dogodkov. Že tradicionalno bodo vse nedelje v septembru pripravljali filmske predstave v okviru Pikinega kina - jutranja predstava v Kinu Velenje bo namenjena mladostnikom, popoldanska pa najmlajšim. Že sredi septembra bodo na različnih prizoriščih v mestu odpirali Pikine razstave. Vse bodo odprte pred uradnim začetkom festivala. Odprtih je še nekaj natečajev; poteka fotografski natečaj za otroke iz vrtcev in osnovnih šol, katerega tema je letos barve poletja. Rok za oddajo del je 15. september, najboljše
fotografije pa se bodo potegovale za zlato piko - najvišje festivalsko priznanje. Organizatorji so podaljšali tudi natečaj za motiv majice Pikinega festivala, za kar niso omejili starosti tistih, ki bodo pripravili vizualno podobo. Najboljše predloge bodo nagradili finančno.
Tema letošnjega Pikinega festivala, ki bo tudi tokrat potekal na osrednjem prizorišču ob Velenjskem jezeru, čutili pa ga bomo v vsej Šaleški dolini, je Krog letnih časov. Organizatorji se veselijo tudi obiska letošnje pokroviteljice festivala, igralke Katarine Čas, ki ima korenine v Velenju. Festival bo obiskala 22. septembra.
a bš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MINIONI 2D in 3D
Minions (ZDA)
Animirana družinska komedija, sinhroni-zirana v slovenščino, 94 minut Režija: Kyle Balda, Pierre Coffin Slovenski glasovi: Pija Zemljič, Vlado Vlaškalič, Kristijan Ostanek, Tanja Durič Ribič, Uroš Buh, Mojca Funkel, Vesna Slapar, Martin Jelovšek, Igor Štamulak, Se-bastijan Starič, Jernej Kuntner idr. Petek, 4. 9., ob 18.00 3D Sobota, 5. 9., ob 18.00 Nedelja, 6. 9., ob 16.00 3D - Pikin kino
Ponedeljek, 7. 9., ob 18.00
NEVIDNI FANT
Il ragazzo invisibile (Italija, Francija) Fantazijska pustolovščina, 100 minut Režija: Gabriele Salvatores Igrajo: Ludovico Girardello, Valeria Goli-no, Fabrizio Bentivoglio, Christo Jivkov, Noa Zatta, Assil Kandil idr. Petek, 4. 9., ob 19.00 - mala dvorana Sobota, 5. 9., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 6. 9., ob 10.30 - Pikin kino
AMY
Amy (VB)
Glasbena biografija, 127 minut Režija: Asif Kapadia
Nastopajo: Amy Winehouse, Mitch Wine-
house, Janis Winehouse idr. Sobota, 5. 9., ob 20.00 Nedelja, 6. 9., ob 20.15
ELITNI KLUB
The Riot Club (VB) Drama, triler, 107 minut Režija: Lone Scherfig Igrajo: Natalie Dormer, Sam Claflin, Jessica Brown Findlay, Holliday Grainger, Douglas Booth idr. Petek, 4. 9., ob 19.45 Nedelja, 6. 9., ob 18.00
POGUBA 2
Sinister 2 (ZDA) Grozljivka, 90 minut
Petek, 4. september
20.00 Športno igrišče Ravne Veselica z ans. Smeh
Sobota, 5. september
14.00 Športno igrišče Ravne
2. srečanje upokojencev občine Šoštanj
Nedelja, 6. september
15.00 Športno igrišče Ravne Športne igre in veselica z ansamblom Saša Avsenika
Ponedeljek, 7. september
8.30 Pred občino Šoštanj Sprehod za zdravje
18.00 Ribiški dom
Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 4. september
20.00 Poletni oder ob Mladinskem centru Pozno poletni festival - Koncert Adija Smolarja
Lunine mene
Podobe Šoštanja Marjana Tekauca
Šoštanj - Drevi, v četrtek, 3. septembra, ob 19. uri, bodo v Mestni galeriji odprli razstavo Podobe Šoštanja, ki jih je v fotografski objektiv ujel mojster fotografije Marjan Tekauc. Poleg tega, da je mojster profesionalne studijske in terenske fotografije, je tudi verodostojen zapisovalec časa in ljudi v domačem kraju. Tega odlično pozna, saj je v Šoštanju preživel večino svojega življenja. Razstava je posvečena prazniku občine Šoštanj, odprl jo bo župan Darko Menih, o avtorju bo spregovoril Damijan Kljajič, glasbeni gost večera pa bo Janko Matko.
a mkp
5. septembra, ob 11:56, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 3.9., Biotržnica
•	Petek, 4.9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 6.9. 11.00, Pravljične urice: Gremo v šolo in vrtecJerca in zrcalo
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču:
•	Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
107.8 MH%
Radio Velenje
Režija: Ciaran Foy
Igrajo: Shannyn Sossamon,Tate Ellington, Laila Haley, James Ransone, Nicholas King, Howie Johnson idr. Petek, 4. 9., ob 21.45 Sobota, 5. 9., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 6. 9., ob 19.00 - mala dvor.
45 LET
45 Years (VB)
Romantična drama, 95 minut Režija: Andrew Haigh Igrajo: Charlotte Rampling, Tom Courte-nay, Geraldine James, Dolly Wells, David Sibley, Sam Alexander idr. Ponedeljek, 7. 9., ob 20.00
KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN,
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300
GSM: 070 849 569
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.
www.kamnosestvo-podpecan.si
Tudi v poletnem času
vas pričakujemo vsak dan od 8.-16. ure, v soboto od 8.-13. ure.
6.
8.
9.
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
B. septembra 2015
Nagradna križanka Picadilly
GNUS VZBUJAJOČE ŽIVALI
PRAŠIČEK, KI SE SESA
NIKALNI-CA

NEKDANJI SLOVENS. POLITIK-MAKS
STANJE UVELEGA
ITALIJANSKA MANJŠA PIŠTOLA
TOPILO ZA LAKE
NIZOZEMSKI REŽISER-RENE VAN
STADIJ V RAZVOJU ŽUŽELK
ŠAHOVSKA FIGURA, KONJ
REKA V FRANCIJI
VRSTA GRANITA
TRETJI DAN V TEDNU
REKA NA POLJSKEM
LEPOTNA KRALJICA (ANGL.)
SLIKARSKI ČOPIČ IZAST.)
PARIŠKA MODNA HIŠA
VRHUNEC VROČINE
BIKOV GLAS
NOVOZELANDSKI DOMAČIN
KOS SUKANCA
PRITRDIL-NICA
NAREČJE, DIALEKT
ZNAMKA ČEŠKIH KAMIONOV
DICADILLy
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, od koder se širi omamen vonj po hrani, ki obljublja pravo kulinarično popotovanje.
Sprejmemo vas z izjemnim občutkom za domačnost, ki ga pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, saj se oboje s prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo, ki je aktualna tudi glede na letni čas.
Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škam-povih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutnička-mi, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo, ki je ena najbolj priljubljenih jedi !
Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
Prijazni smo tudi do študentov in dijakov, saj jim nudimo 10 % popust in 2 dl Coca cole gratis.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade, Picadilly lojtre.
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 3. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 4. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 5. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 6. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 7. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 8. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 9. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Naprej k odličnosti
ZELENE DOLINE
DOKAZANO BOLJŠE MLEKO
Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni letni podatki GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.
Več o prejetih priznanjih na 53. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA na www.zelenedoline.
Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CM K, stran 23
B. septembra 2015
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI -
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 50-LETN0 dekle iz 03 išče fanta starega do 52 let, z vozniškim izpitom, ki
mali OGLASI
bi prišel živet k njej na dom. Alkoholiki, kadilci in ločenci izključeni. Ponudbe na gsm: 070 720 826
NEPREMIČNINE
2-S0BN0 opremljeno stanovanje v okolici Nazarij oddam v najem. Gsm: 041 423 152 V CENTRU mesta oddam sobo. Gsm: 041 969 210
PRIDELKI
BUKOVA drva, prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 SENO v kockah, prodam. Cena 2,50 evra za kocko. Gsm: 040 508 273 NEŠKROPLJEN krompir za ozimnico, prodam. Gsm: 031 542 798 KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol siv-
ček, prodam. Gsm 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. SILAŽNO koruzo z njive, v bližini glavne ceste, okoli 4 ha, prodamo. Gsm: 041 317 434
ŽIVALI
DVE breji telici, prodam. Gsm: 031 281 900
KRAVO, sivo rjavo, brejo 9 mesecev, tretje tele, prodam. Gsm: 041 958 158 BURSKO kozo z mladičema (samec in samica) ter dve leti starega kozla, prodam. Gsm: 051 205 375 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje, prodam. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 5. in 6. 9. - Ana Božič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Šoštanju, Kajuhova 13, je začasno zaprta!
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Pinter Franjo, Šalek 104, Velenje In Domonkoš Vanja, Šalek 104, Velenje Marinovic' Danijel, Goriška Cesta 61, Velenje In Bungic' Ana, Goriška Cesta 61, Velenje
SMRTI
Meža Franc, roj. 1931, Prešernova cesta 6, Velenje; Meh Marija, roj. 1941, Šlandrova cesta 10, Velenje; Kostelnik Vasilj, roj. 1946, Šalek 88, Velenje; Pleteršek Miloš, roj. 1922, Koroška cesta 11, Šoštanj; Krt Boris, roj. 1956, Kratka pot 12, Polzela; Železnik Jožef, roj. 1936, Klenovo 1, Rimske toplice; Marovšek Bernard, roj. 1933, Cesta v Tomaž 7, Vojnik; Es Franc Peter, roj. 1937, Praprotnikova 8, Mozirje; Acman Eduard, roj. 1931, Griže 25, Žalec.
Mamica je kakor zarja...
ZAHVALA
Tiho se je poslovila od nas
TILKA LENOŠEK
10. 3. 1926 - 26. 8.2015
iz Rečice ob Paki
Šele. ko nam smrt spodreže korenine, se zavemo, kako zelo smo jo imeli radi in kako zelo jo bomo pogrešali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali na takšen ali drugačen način ter s tem njej in nam izrazili spoštovanje.
Njeni: hčerki Fani Krbavac in Milenka Zdolšek ter Romana Rogelj z družinami.
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje Šalek - Velenje, adaptirano l. 2005, 83 m2, 4. nadstropje (etažnost 4/4), balkon. ER E (105 - 150 kWh/m2a). Cena: 77.000 €
3-sobno stanovanje Stan-tetova - Velenje, adaptirano l. 2008, 79 m2, etažnost 8/8. ER E (105 - 150 kWh/ m2a). Cena: 89.000 €
3-sobno stanovanje na Gorici, Velenje, v mirnem delu naselja, na odlični legi, 89 m2, 1/5 nad., zgrajeno 1981. ER C(35-60kWh/m2a) Cena 86.000 evr.
več na
**** 1	I	I ■ I	■
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Proteini.si, objavljene v tedniku Naš čas, 20. avgusta 2015 so:
•	Ivanka Trobina, Bračičeva cesta 2, 3320 Velenje
•	Jasna Gruden, Slatina 13 A, 3327 Šmartno ob Paki
•	Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
MOS

Vljudno vabljeni na sejem MOS 2015, v času od 8.-13. septembra, zunanji razstavni prostor 431, ob hali M.
T: +386 3 777 14 10, +386 3 777 14 23 (trgovina] E: trgovinaSuniforest.si I prodajaSuniforest.si www.uniforest.si
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. do 30. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 24. avgusta do 30. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
28. avgusta smo se v družinskem krogu poslovili od našega ljubega moža, očeta, dedija, tasta in nonota
EDUARDA ACMANA
16. 12. 1931 - 25. 8. 2015
Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali v času bolezni, še posebej prijaznemu osebju Bolnišnice Topolšica.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob slovesu žene, mame, babice, prababice in sestre
DRAGICE LETONJE
20. 3. 1934 - 29. 8. 2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja. Posebna zahvala velja osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju.
Žalujoči: mož Miha, sinova Mišo z ženo Heleno in Matjaž, vnuki, pravnuk
Naš čas, 16. 7. 2015, barve:	CM K, stran 24
Pofojčki "slovenski prvaki"
Prihodnje leto finale v Velenju?
Jože Blažina, tekmovalec: "V Kopru smo bili res odlični (v Velenju smo čuvali moči). Moram pa povedati, da je bilo razpoloženje v Velenje veliko boljše, obiskovalcev je bilo več kot v Kopru, bili so tudi mnogo bolj "navijaški". Zato upam, da se bodo organizatorji odločili in prihodnje leto pripravili slovenski finale tukaj v Velenju. Za mednarodni polfinale na Reki, se bomo pripravljali tukaj na Velenjskem jezeru, kjer imamo za to odlične pogoje.
poletno dogajanje na plaži, saj se sedaj za otroke in mladostnike začenja šola in obveznosti. Tudi vodni park so do naslednjega poletja pospravili. Na Mestni občini Velenje so zelo veseli, da je Velenjska plaža tako dobro zaživela in da so številni preživljali na njej nepozabne počitnice. Ocenjujejo, da je v letošnjem po-
Šaljive Jadranske igre so se zgodile tudi na Velenjski plaži - Odlična Velenjska ekipa v nedeljo v Kopru osvojila še veliki finale - Zdaj odhajajo na Reko
Mira Zakošek
Velenjska ekipa Pozojčki se je v Velenju odrezala zelo dobro. Zasedli so 2. mesto in za 3 točke zaostali za ekipo Radlje ob Dravi, ki so osvojili 1. mesto. Že v soboto je velenjska ekipa odpotovala v Koper, saj so v nedeljo nastopili na slovenskem finalu Jadranskih iger. Z ekipami iz
Maribora, Radelj ob Dravi, Kopra, Kranja in Ljubljane so se pomerili v igrah leteči vaterpolo, alka, tekma sodov, reševanje turistke, pršut in mošarka. Ve-lenjčani so prepričljivo premagali vse in zmagali v slovenskem finalu. Osvojili so kar 48 točk (3x maksimalno številko točk) in za kar 6 točk premagali drugouvr-ščeno ekipo Štajerske vijolice iz
Maribora.
Polfinalno tekmovanje v Jadranskih igrah si je na Velenjski plaži ogledalo veliko obiskovalcev, ki so povsem zapolnili tribune in tudi zavzeto bodrili svoje ekipe. S tem dogodkom je Mestna občina Velenje zaključila
letju plažo obiskalo okoli 50 tisoč obiskovalcev.
Naše Pozojčke, v sestavi Vlado Stjepic (vodja ekipe), Peter Ze-mljak, Jože Blažina, Marko Kr-stic, Jernej Lovše, Matjaž Špeh, Miloš Aničič, Sabina Šumnik, Ajda Praznik, Maja Kugonič, Jasna Mlinar in Mateja Stropnik, sedaj čaka mednarodni polfinale. Ta bo na Reki, in sicer v nedeljo, 6. septembra. Poleg velenjske ekipe bo slovenske barve zastopala tudi ekipa iz Maribora.
Stjepic je zadovoljen
Vodja ekipe Vlado Stjepic je žarel od veselja: "Prve izkušnje smo si nabirali lani, letos pa smo se odločili, da pristopimo bolj resno in sestavili ekipo iz nekdanjih plavalcev. Dobro smo se pripravili in uspeli. Zdaj so nam želje zrasle in želimo nastopiti na velikem finalu, ki bo v Biogradu na moru.

Po jezeru zaplavalo kar okoli 200 plovil Pestro slovo od počitnic
Velenjsko jezero je bilo nekoč priljubljeno zbirališče »srfarjev«, po mnogih letih pa očitno postaja zanimivo še za marsikaj drugega
Veliko zaslug za to ima tudi Športno društvo ZOO Station, ki ga vodi Miro Škorjanc. To soboto so še dodatno razgibali dogajanje ob že tako živahnem jezeru, saj so pripravili zanimivo športno srečanje Paddle the lake 2015.
Zbrali so se številni tekmovalci in rekreativci pa tudi drugi obiskovalci, ki so bodrili oboje, nekateri pa so se tudi sami odločili, da preizkusijo ta dokaj mlad šport.
Osrednji dogodek je bilo vsekakor srečanje Paddle the lake, kar pomeni preveslaj jezero, šlo pa je za državno prvenstvo v su-panju. (Ta šport smo v Našem času že predstavili, gre pa za desko, na kateri športnik stoji in vesla). Ta tekma je bila še poseben izziv, saj v Sloveniji doslej še niso pripravili tako dolge tekme. Proga je bila namreč dolga kar
15 km, kar pomeni, da so morali tekmovalci jezero obkrožiti kar štirikrat. Sodelovalo je več kot 100 tekmovalcev, med njimi pa so bila tudi zelo znana imena, med drugim priljubljeni voditelj, Velenjčan Peter Poles, voditeljica POP IN Ota Širca Roš ... Naslov državne prvakinje si je prisupala Manca Notar, ki je pot opravila v dobri uri in pol, državni prvak
pa je postal Blaž Cof, ki je kolegico prehitel za nekaj minut.
V kategoriji veslanje na deski je bila najboljša Anja Jard, med moškimi pa Žiga Tomc. Pri ambrija sprintu je v ženski konkurenci zmagala Ana Jarc, v moški pa Rok Pernikovič. V posebnem triatlonu (plavanje je nadomestilo supanje) je med ženskami tekmovala samo Suzi Simenčič, v moški konkurenci pa je zmagal Rok Pernikovič.
Dogodek so slovesno sklenili tako, da so po jezeru »zaplavala« vsa plovila, bilo jih je kar okoli 200, sredi jezera pa so sestavili velik napis Pika in s tem tudi napovedali prihod Pike Nogavičke na prostor ob Velenjskem jezeru.
Dogodek je odlično uspel in zagotovo spodbudil organizatorja, da jih pripravi še več. Gotovo pa se je za ta šport navdušil tudi kakšen obiskovalec.
a Mira Zakošek
Zadnja avgustovska sobota je bila v središču Velenja zelo pestra, vesela in razigrana. Z glasbo in plesom se je predstavljal Plesni studio N, Kunigunda je v sodelovanju z Opa:celico prezračevala omare (prodajali in menjavali, pa tudi podarjali so rabljena oblačila). Mestna občina Velenje je v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in plesno-rekreacijskim studiom Mdance na mestnem otroškem igrišču v Velenju, organizirala prireditev Ta veseli dan z Mdance. Pripravili so »zumba« maraton za otroke, plesne in ustvarjalne delavnice, športne igre, plesne nastope, poslikave obrazov in nagradno igro. Za glasbeno spremljavo in zabavo je poskrbel DJ Mrky. Obiskovalcev je bilo polno in Velenje je bilo videti precej večje mesto.
a mz