Listje in cvetje Modrost v pregovorih, domačih in tujih. Izknsiti. Kdor izkusi, ta ve. — Kdor nič ne iz-kusi, nič ne ve. Kdor izkusi, ve, po čem je okus. Kdor izkusi, zna druge učiti. Kdor je sam izkusil, temu veruj. En izkušen več ve kot deset učenih. Izkušnja. Izkušnja uči (modri) človeka. Lastna izkušnja je najboljša brušnja. Izkušnja nauči veliko (vse) reči. Izkušnja je mati vede. Izkušnja pride z leti. Izkušnja je najboljše zdravilo, pa pride vedno šele potlej, ko je bolezen prešla. Izkušnja vlada svet, ne knjige. Jabolko. Jabolko ne pade daleč od drevesa. — Kakršna je jablana, taka so jabolka. Zrelo jabolko samo pade. Tudi Iepa jabolka so kisla. — Niso vsa lepa jabolka tudi dobra. Najlepše jabolko ima večkrat črva. — Tudi rdeča jabolka so črviva. (Zunanjost nas večkrat vara.) Jabolko pohvali šele tedaj, ko je pre-rezano. Vsako jabolko ima svojega črva. (Vsak človek ima svoje skrbi, napake itd.) Eno gnilo jabolko deset (sto) drugih okuži. Med gnilimi jabolki je težko izbirati. Nobeno jabolko ni tako sladko (okusno) kot ono od prepovedanega drevesa. Kdor kislo jabolko (lesniko) j6, ne kaže medenega obraza. Če je kdo kislo jabolko pojedel, mu tem-bolj ugaja (diši) sladko. Če se jih deset prička za eno jabolko, ga nobeden ne dobi. Kdor je v sredi, ima zlato jabolko v skledi. (Tudi v pomenu: Srednja pot najboljša pot.) Jabolko je zjutraj zlato, opoldne sre- brno, zvečer svinčeno. Reki. V kislo jabolko je moral ugrizniti To ni črvivo jabolko. (N i s 1 a b a r e č.) Podobna sta si, kakor bi jabolko raz- polovil. Jadro. razpenjati po vetru. odločilnih oko- Jadra je treba (Ravnati se po 1 i š č i n a h.) Če jadra odpovedo, zagrabi za veslo. Rek. Kakor z jadri, tako gre. Jagnje. Na jagnjetih se vidi, kaj veljajo ovce. Če ne skrbiš za jagnjeta, bo kmalu po-ginila čreda. Čigar je jagnje, tega je tudi koža. Tudi v jagnjetu je jeza. Jagnje se ne sme sramovati, če beži pred volkom (levom). Jagnje beži, če vidi jastreba. Jagnje, ki ne mekeče, ne dobi nič. Ko je jagnje ostriženo, pošlje Bog toplo vremc. Kdor more le jagnje nesti, si ne sme vola naložiti (oprtiti). 6* Kar jagnjetu zadostuje, s tem se volk ne Najprej jaz in spet jaz in zopet jaz in nasituje. potlej še dolgo ne drugi. (Grda sebič- Reki. Zdaj (danes) je jagnje, zdaj (jutri) nost in prcvzetnost.) volk. Rek. Njegov jaz je poglavitna reč. Jagnje izročiti volku v varstvo. ______ Jagnje je skalilo vodo volku, ki je niže pil. (če: sc očita slabšemu, da je Rešitev računskc naloge v št. 3. razzalil mocne)šega.) ____________________~________ Jajcc. 6 2 7 4 13 | 9 Kdor hoče imeti jajca, mora krmiti ku- | retino. n 12 Jajce v miru je boljše kot vol v prepiru. ------ ------- — Jajce v miru použito je boljše kot kokoš j^ jg v prepiru. Podarjeno jajce je boljše nego kupljena ------- ^—•"^"™-~~ kokoš. 8 14 3 10 1 5 Gnila jajca so zastonj predraga. Jajca, ki ob vrhu plavajo, niso najboljša. in je na veL načinov_ Jajce je jajcu podobno. Bolje je izgubiti jajce nego kokoš (piško). Prav so rešili: Cizel Pavel, Fabinc K enemu jajcu znese kokoš rada še Milan, Jerman Ivan, Stegar Vladko, učenci drugo. (0 množenju premoženja.) mestne ljudske šole v Kamniku; Vizjak Dra- Reki. Belo kakor jajce. gica, učenka III. razr. na Ljubečni; Kitek Jajče več kot puta ve. — Jajce daje Vera, gojenka II. r. liceja; Kitek Gojmir, uče- nauke kokoši. nec V. razr. v Ljubljani; Zabret Elza, Kuralt Podobni so si kakor jajce jajcu. Mici, Pretnar Marica, Ogrin Anica, Prvanje Kolumbovo jajce. Ema, Rus Ivanka, Pahor Vika, Košmelj Stan- ka, Anšič Mici, Ažman Olga, Benedik Mila, Jama. Bregar Erna, Česen Mici, Čufer Mimi, Dem- šar Ivica, Demšar Francka, Dekleva Zora, Kdor drugemu (drugim) jamo koplje, sam Grohar Valči, Gruden Francka, Hrovatin vanjo pade. Irenka, Hafner Manica, Hartmann Fanči, Lažje je v jarao pasti kot zopet iz nje Lenči, Hodnik Štefka, Kosmina Zora, Koren- Pfltl- , , čan Milka, Kotzbek Dita, Laurič Iva, Mer- Kdor v jamo leti, se tudi za oster meč cina Danica, Marolt Lili, Pirc Marija, Pipp lovl- j Mira, Petrovčič Vikica, Senica Olga, Šmid Kdor dvakrat pade v isto jamo, je res Mici, Valjavcc Mici, Splichal Ema, učenke v nulovan;a vreden. uršulinskem samostanu v Škofji Loki; Štular Zivemu človeku se vse primeri, mrtvemu jurij( Dolinčiče pri Pliberku; Štolfa Vida, »ama- c , Medvedič Fanica in Milka, Huber Zinka, Kek. bam sebi jamo kopat«. Šircelj Tinka, Douša Dragica in Grahor Pe- pica, učenke samostanske šole v Trnovem; Janezek. Jeglič Stanko, učenec IV. razr. c. kr. vad- nice v Ljubljani; Gruden Marija, učenka V. Kar se Janezek navadi (nauči), to Janez razr v poi Retjah pri Laščah; Regally Ljud- Ina- mila, učenka I. gimn. razr. v Ljubljani. Jasli. --------- Bolje bobova slama nego prazne jasli. -. , . „ ... ^ . •.. - Pri praznih jaslih muka tudi najboljša Odgovor na salpvo vprasanjc v st. 3. itfeiVtl Jasli ne hodijo k volu (konju), marveč . Pri Slovencih, ker tu pišejo tudi razni vol (konj) k jaslim. vetrov1' saPe »?. «P«ce; P«e,o mehovi m shc- ne naprave; pisejo srdite zven; l|ud|e pisejo j prah, vroče jedi itd. Prav so odgovorili (vsaj delo- Če nisi ti tako kot jaz, pa tudi jaz nisem ma): Kitek Vera, gojenka II. r. liceja; Kitek tako kot ti. Gojmir, učenec V. razr. v Ljubljani; Gruden Malo ti zame, malo jaz zate. Marija, učenka V. razr. v Dol. Retjah pri Vel. Ti zame, jaz zate, Bog za vse. Laščah. »Vrtec« izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9. Izdaja društvo »Pripravniški doffl«. — Urejuje Anton Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.