št. 49* V Ljubljani, âne 8. decembra 1<J4© Leto XI.
1 nožnim letalom
naklonjena, najboljše je, da prepustim stvar naključju. Ko bo sila pritisnila do viška, se bo že našel izhod.« Tako se je skušal pomiriti samega sebe. »Toda sedaj moram najprej ugotoviti, ali sploh letim proti domu.« je pomislil in pogledal na kompas Bil je presenečen, ko je videl, da je tako važna naprava razbita. Pa ne samo to: da je bil položaj še nerodnejši, je ugotovil, da je tudi radijska napeljava potrgana. Koliko jih je Johnove starosti, ki ne bi v takih okoliščinah klonili?
Nekaj časa je topo sedel za krmilom, ne da bi sploh več tehtal svoj položaj:
Položaj je bil tako vsaj za hip olajšan in John je utegnil trezno premišljevati, kaj naj ukrene. Predvsem mora najti pravo smer proti londonskemu letališču. A ko bo tam, kaj potem? Da bi mu uspelo pristati vsaj brez večje nezgode, si skoro ni mogel predstavT ljati, saj še nikoli ni imel s tem opravka. In čim bolj je iskal rešitev in tuhtal, kako bi ukrenil, da bi bilo najbolj prav, tem bolj je plahnel njegov pogum. Srce mu je spet silneje utripalo, tako da se je končno moral prisiliti, da ni o svojem položaju več premišljeval. »Bo, kakor pač bo — sreča mi je bila doslej
misli so mu bežale domov k očetu, ki je mirno spal in ni niti slutil, da je njegov sin v taki stiski. Ko bi oče vedel, bi mu prišel na pomoč. Toda glej, ali se ne krade pred njim z obzorja bleda šibka svetloba? Johnu je že rasel nov pogum. To je bil nedvomno prvi znak bližajočega se solnčnega vzhoda, ki je naznanjal prihod novega dne. Torej je letel proti vzhodu, to se pravi od doma proč. Ne da bi trenil, je obrnil letalo na levo za 180 stopinj, tako da je letel po isti poti nazaj. Sedaj je vsaj vedel, da mora prej ali slej zagledati pod seboj kopno 7i=mljo svoie aneleške domovine
Letalo i'e mirno in premočrtno letelo svoio pot Strašna nape ost ki jo je vzbud'la nevarnost minilih trenutkov, je v dečku počasi popuščala in v zavesti, da zaenkrat ni pričakovati nobenih nenadnih dogodkov se je naslonil qa sedež in počival Oba jetnika 'ta neg'bno ležala zvezana pod kovčeg\ Mick pa je nezavesten ležal oprt na steno letala Ko se ie po polurnem letu že dodobra zdanilo ie John zagledal pod seboj zemlio Radost mu ie za-plala v srcu in upanie da se bo vse srečno izteklo ga ie hrabrilo Sai ga bodo morali na letališču ona^it* in na nek nač<n iim bo že da' znak da naj mu priskočijo na pomoč Ko bi ne bil
pokvarjen radijski oddajnik, bi John ne bil v zadregi tako pa se bo tr. ba domisliti na licu mesta kako obvestiti upravo letališča Bržkone ga pa tam že itak pogrešajo, ker bi jim bil moral radiotelegrafist že javiti lego in smer poleta Tako eJohn skušal prevarit" sa mega sebe da ie prestal ž» vse težko-če. Toda kai kmalu je uvidel. da se ie zmotil Niti vedel ni kedai je zrasa okoli niega gosta stena, megla najnevarnejši sovražnik letalca ga je uiela v svoje nevidne mreže Mogočne oblačne kope so se dvigale iz globine m od vseh strani in kmalu ie bilo vse obdano s sivobelim mrliškim plaščem.
Pahič Stanko — dijak:
Bridka pol
Nevoljno je hitel Janez na postajo. Oče je p.sai da pride v mesto, pa ga je šel čakat Ni bil vesel tega pisma, zakaj Janez je bi) petošolec in s tem gospod, njegove obleke so bile brezhibno izdelane in po najnovejšem kroju Oče pa bo prišel v mesto kot po navadi v stari zamazani in oguljeni obleki. Janeza je jezila že samo misel, da bo moral hoditi poleg očeta in vsi znanci ga bodo videli in se mu smejali Toda nič se ni dalo pomagati treba bo prenesti to žrtev že zaradi denarja, ki ga ho oče prinesel s seboi
Ni dolffo čakal ko je privozil vlak. Množica liudi je hitela k izhodu Janez se je postavil čisto ob stran, da bi ga kdo znanih ne opazil Očeta dolgo ni bilo. Sprva se je jezil, potem pa mu je bilo celo Hubo saj iu ne bo vsak videl Med posledniimi je prišel oče. maihen možifek z grčavko v rok^h v offulieni obleki in s pokvečenim klobukom na glavi Janeza ie spreletela nevolja ob pogledu na očeta, pa ie hitro pristopil k niemu. Mi videl veselega nasmeha na očetovem obrazu ko ;e zagledal sina ni videl roko ki mu io je oče ponudil Hlastno je pozdravil in s trdimi besedami odvpde] očeta v najbližjo stransko ulico
Sla sta počr.si po ulici in oče je povpraševal ro vsem toda Janez ni rad odgovarjal Ob odsekanih, skoro osor-pih odgovorih je legla očetu prva senca na čelo in je umolknil Mrzel jesenski dan je bil, iz hližnje gostilne je
odmevala harmonika Oče je začutil lakoto. otipal je v žepu par suhih klobas od zadnjih kolin in velik kos črnega kruha Obstal je in dejal:
»Ali ne bi šla malo v gostilno? Lačen чет že «
Janez je zavihal nos, ko pa se je spomnil, da sta v gostilni še najbolj varna, je brž privolil
Stopila sta čez cesto. Oče je odprl yrata. zatohel zrak jima je med vonjem jedi udaril nasproti Janez je obstal na pragu toda ob misli na denar se je premagal in hrabro vstopil Hotel je v posebno sobo, toda oče je že prisedel k prvi mizi med kmete in se zapletel z ljimi v pogovor Janezu se je zmračilo čelo petihem je srdito nagovarjal očeta, naj gresta od tu proč, toda oče ga ni več čul V družbi med enakovred-
nimi ljudmi mu je zrasla samozavest
in Janez se je moral vdati. Zaropotal je s stolom, da so ga kmetje začudeno pogledali in sedel čim bolj proč.
Med pogovorom o letini in drugih težavah je oče počasi privlekel iz žepa klobaso in kruh. Janezu se je kolcnilo, ko jo je le pogledal, zato je nevoljno zavrnil očeta, ko mu je ponudil polovico:
»Jejte sami, če boljšega nimate!«
Oče ga je začudeno pogledal, kmet, ki je sedel v bližini, se je ozrl.
»Ali je to vaš sin?« je vprašal.
Oče je potrdil in ponosno pogledal zastavnega Janeza Pričakoval je. da ga bodo vsi hvalili.
»Prevzeten si. dečko « je dejal kmet, »da še domačega kruha ne maraš več
mu je postalo kislo, soseda pa, ki je tako v nič deval njegovega sina, je zasovražil. Spravil je malico v žep in se hitro poslovil.
»Nikar ne pustite, oče, da bi vas imel sin na konopcu!« je kričal za njim kmet, ki mu je bilo zlezlo vino v glavo.
Zunaj ob zidu je slonel Janez in skoraj jokal od jeze nad toliko sramoto. Očeta je neprijetno dirnilo.
»Ne maraj,« ga je tolažil, a je bil sam bolj potreben tolažbe.
Počasi sta prišla na glavno ulico in tu bi bila Janeza skoro kap zadela. Nasproti je prihajala njegova sošolka. Strašno sram je postalo Janeza, da bi ga videla z razcapanim očetom, pa je pospešil korake, daje ostal oče zadaj. Pozdravila sta se in šele ko je bila že
Kaj pa m±si t. da si, če hodiš v gosposko šolo. Ničla si. da veš!«
Janeza je od sramu oblila rdečica, posebno ker sO tudi izza drugih miz strmeli vanj Opotekel se je na ulico.
Oče ie hotel za njim. pa so ga zadržali
»Le nič se ne bojte, da vam uide,« mu je govoril kmet »naj si malo ohladi svoio prevzetnost Ali bi mu jih nadeval. ko bi bil moj!«
»Lačen ni,« ga je branil oče,
»Seveda ni lačen!« se je razhudil kmet, »dajte mu pečenko, pa boste videli. ali je lačen ali ne.«
Starec je molčal Bridko mu je bilo ob m\sli da ima sos?d prav Ni mogel razumeti da j? res. da se sin sramuje svo^esfa rodu Opravičeval ga ie na tihem sai ni moglo biti mogoče da bi njegov srn	naizrrledncjših fantov
DomaČe vrs- postal tako prevzeten. Ni -mi wof	>>оггз nižina, tudi vino
daleč mimo, se je pridružil očetu. Hribovec je spoznal sinovo dejanje, a je molčal
Malokdaj je prišel v mesto, zato mu je bilo vse novo in je obstal pred sleherno izložbo in strmel. Janezu se je zdelo to neumno, jezil se je in prigovarjal očetu: ko bi ne šlo za denar, bi jo bil že davno potegnil. Nazadnje je oče res pospešil korake in vprašal Janeza. kje je šola Sin se je zbal, da bi oče ne šel v šolo vprašat, ker mu učenje ni Šlo preveč od rok. pa je odgovoril, da je daleč proč in ni čssa, da bi šla tja. Kmet ni zaslutil ničesar in je verjel.
Nenadoma se je Janez zdrznil Naproti jima je prihajal njegov razrednik. Brž je skušal odvleči očeta k prvi Izložbi, toda za svilo ni imel oče nobenega zanimanja Stopil je dalje, pri tem pa je zagledal razrednika, ki ga
že poznal kar je vpisal sina v šolo.
aža..*.-.i*n-1.....јигшшпимд

Snel je pokvečeni klobuk ln ponižno pozdravil.
Razrednik se je ustavil in za trenutek začudeno gledal, ko pa je zagledal Janeza, je vedel, s kom ima opravka.
»Ali je to vaš sin?« je prijazno vprašal.
Očetu je godila topla beseda sredi tujega mesta in je hvaležno prikimal. Janez se je ta čas že zgubil iz bližine, ker je vedel, kako poročilo bo dobil oče.
Res je razrednik prav prijazno povprašal, koliko posestva imajo doma. ali je še kaj otrok, potem pa je oozirno povedal, da bi oče najbolje storil, če bi sina vzel iz šole, ker mu učenje na noben način ne gre od rok.
Očetu se je upognil hrbet pod strašnimi obtožbami. Proseče je dejal:
»Ali . . ali se ne da to popraviti?«
Profesor je videl kmetovo žalost, ko je spoznal, kakšen da je njegov sin, pa ga ni hotel še bolj užalostiti.
»Mogoče bi se še dalo kaj napraviti,« je dejal, da bi ga potolažil, »vi sami mu povejte, naj se uči, če hoče, da bo kaj iz njega.«
Poslovila sta se in oče je ves skrušen od žalosti krenil za sinom, ki je bil že daleč spredaj. Nič mu ni dejal, ko sta se sešla, vendar je Janez čutil, da se nekaj napravi j a
Oče je pogledal na svojo starinsko uro. Čas je bil, da odide na postajo. Rekel je sinu. naj gre zraven njega. Nerad je Janez šel, toda moral je iti, kajti denarja še ni dobil. Vodil ga je po stranskih ulicah in tako hitro stopal, da ga je oče komaj dohajal V njem je že vrelo zakaj ko je mislil da je Janez dober učenec, mu je odpustil njegovo prevzetnost, zdaj pa, ko je zvedel nasprotno, ga je potrpežljivost minila.
Pred postajo se je Janez ustavil. Zbal se je namreč, da bi ga med ljudr ; gotovo kdo spoznal.
»Saj boste sami našli na postajo,« je dejal, »moram se učiti in pa denar mi dajte!«
Oče se je ustavil in pogledal, kot da ne verjame svojim očem To je njegov sin?! Kri mu je zalila lica.
»A tako!« je dejal na ves glas, »do denarja ti je. ne do mene! Kako se pa učiš. to mi povej Gospod bi rad bil, pa se me sramuješ Sram te bodi!«
Obmolknil je in segel v žep. Janez ie oohlenno pleda! Res ie oče Dotegni!
na dan listnico. S trepetajočimi prsti Je posegel vanjo. Stotak se je zableščal v medlem soncu, ki je pokukalo izza megle. Neodločno ga je oče gledal, vedel je, kaj je z njim dal. Toda saj je šlo za sina.
Janez ga je hlastno zgrabil in razočarano dejal:
»Ne več?«
Očetu je zaprlo sapo. Prebledel je od
jeze.
»Kaj!?« je zavpil, »premalo ti je! Naj
mar prodam kmetijo, da mi jo boš tu zapravljal s svojim brezplodnim učenjem! Vem, kako je s teboj! Zapomni si, če se mi takoj ne poboljšaš, ne boš čez mesec več videl tega mesta!«
Obrnil se je in visoko vzravnan odšel proti postaji Sam penos ga je bil. čeprav mu je srce pokalo od bridkosti Ponižan je gledal Janez za njim in prav živo čutil, da se je po njegovi krivdi med njima razbilo nekaj, kai se ne bo dalo več popraviti Za njim bi bil skočil in ga prosil odpuščanja toda oče je bil izginil v vrvežu ljudi Pijan se je vrnil Klančar pozno ponoči domov. Na vsa ženina vprašanjr o sinu je kratko odgovoril:
»Gospod bi rad bil, pa se me sramuje, ker nosim oguljeno obleko in nimam cilindra.«
Šel si je z roko preko čela. da ne bi pokazal, kako mu je hudo
In oba sta prav bridko občutila, da sta izgubila sina.
Zunaj je svetil mesec in na polja je legala slana

Koiuhotôiiasf oirataib
Ker se bliža jesen koncu, poskrbite za toplejša oblačila svoje lutke. Kako bi bilo, da ji napravite lep kožuhovinast ovratnik?
Iz lepenke si izrežete ukrojek v velikosti, kakršno želite Tak ukrojek vidite na naši sliki, kjer smo ga označili z I. Ne spreglejte, da je lepenka nekoliko širša in daljša, kakor mora biti ovratnik, katerega velikost je na njej narisana. Trikotnik ABC je glava in pri D bo pritrjen rep Črtkane črte so zarisane na lepenki v razdalji približno 2 cm.
Poiščite si kos stramina, velikega ko lepenka in ga prišijte na ukrojek Kožu-
poišče majhen, gost glavnik, najboljši je kovinast, in prečeše previdno ves spletek. Ko bo to opravila, bo videla, kako se je s svojim malovaževa-njem zaletela!
Črtani trikotnik ABC »napolnite« z volneno prejo, ki jo našijete v dolgih, ploskih šivih (glej sliko III.). Stramin naj bo urez an tako, da je blaga dovolj, da ob straneh in okoli glave obrobite. Te obrobke upognete, zašijete in ovratnik podložite. Sedaj frizirajte glavo tako, da niso več vidni šivi. Slika IV. kaže, kako izdelate iz volnene preje čop in kako ga privežete na kos vrvice. Dolga naj bo vrvica toliko, kolikor želi-
hovno izdelate iz niti volnene preje, ki io razrežete v 5 cm dolge kose. Te pritrdite na ukroiku kier ste zarisale črtkane črte Za delo potrebuje4-- kvačko. Začnite pri koncu, ki je bližja repu (D) Oglejte si sliko II. k' m krže. kako pritrdite volnene "i. .lit zganete na nolovico in prtpof, jeni konec potegnete skozi stramin toda le toliko, da nastane majhna zanka, skozi katero nato s pomočio kvačke potegnete oba konca niti. V vsako luknjo stramina pride po ena nit. dokler ni ves ukrojek pokrit z volneno preio
Morda se bo sedaj katera namrdnila in dejala, da je opravljeno delo v tem stanju podobno vsemu drugemu prej le kn*nhu пр — n?i si zato iezičnica br?
te, da bo dolg rep. Na sliki V. je prikazano, kako zašijete volnene niti na trak. Potegnete jih skozi trak le na pol in jih nato zgoraj spnete s sukancem. Na ta način napravite resico, ki jo navij ete okoli spojne niti repa (glej sliko VI.). Razumljivo je, da prišijete trak trdno, čim zavijete. Rep prišijete na kožušček pri D, ga »frizirate« in malo ob-režete. Po sliki VII. je razvidno, kako nastane na glavi kožuhovinastega ovratnika gobček, ki ga prišijete s črnim sukancem, za oči mu pa vstavite dva črna bisera. Za brke uporabite nekaj trde konjske žime. Potegnete jo naravnost skozi gobček in jo z nekaj kapljicami lepila prilepite.


V sipounin na šolski izlet k «v. Urbanu
pravil prav tako zbegan obraz kot dečko na sliki. In vendar rešitev ni tako težka.
шш raz hribček ncuse meje, Sv. Urban ae nam smeje, vabi nas in govori: — Semkaj gori prihltite, da me tukaj počastite, tu nad rod je, tu smo mi!
Te gorice si oglejte ln vsem na glae povejte, lepših krajev ni, pa ni! In iz grl, oj mladina, »Lepa naša domovina« naj tu gori zadonl! —
Tanja Felgel, dij.
Zamotana naloga
s tremi kozarci
Vzemite tri kozarce in postavite jih na mizo. kakor vam kaže slika. Srednji je obrnjen narobe. Vprašajte sedaj tovariša. ali zna s trikratno obrnitvijo postaviti vse kozarce narobe, in sicer tako, da bo vsakokrat obrnil le po dva kozarca. Ne bo dolgo trajalo, pa bo na-
Neki filmski potovalni dražbi se je primeril mičen doživljaj. V prostor, ograjen s koli zabitimi v tla, je kot vabo zaprla slastnega prašička. Ponoči se je priplazila požrešna kača in požrla prašička. S tem se je pa preveč odebelila, da bi se mopla spet zmuzniti med koli na svobodo in je tako postala jet-nioa zviteça človeka
Pripravna kačja past
Prvič obrnemo dru<n in tretji kozarec, drugič prvi in tretji in končno drugi in tretji. Vsakikrat moramo torej obrniti tretji kozarec.
__	_	штшшшжт
:iVo
Li$tnï€B uredništva
P°zor, Jutrovčki ! Prihodnjo nedelo zaključimo razpisani natečaj. V božični številki objavimo imena nagrajencev. ★
Ка-Ма. Lepo je od Tebe, da se Ti je bela Ljubljana tako priljubila, vendar nikar ne misli, da živiš V tujini, če si v kakem drugem kraju Slovenije ali Jugoslavije. Saj menda nisi po prepričanju samo Ljubljančan, temveč najprej Juges' o-van tn Slovenec. Oglasi se kmalu spet in
boljši predmet si izberi!
★
F. M., dijak v Lj. Odkod si prevedel čit.co »Ugrabitev« ? S prevodi moramo biti zmerom zelo previdni, zaradi avtorskih pravic. Jezikovno je stvar dobra!
ж. jutrgva&f I PIŠEJO ...
Dragi stric Matic! Tudi jaz sem se oju-načil ter Ti pošiljam to pisemce. Lepo pa te prosim, da ne bo našlo poti v koš. Povest o razbiti steklenici je žalostna, a resnična. Nekoč je šel neki m'ad turist na pot. S seboj je vzel kruh in steklenico čaja. Ko je pa vozil, je pa steklenica s čajem zdrknila skozi strgan nahrbn'k ter se ubila On spveda tega ni videl, zato je nadaljeval pot. Ko pa pride mimo majhen kmečki fant. se nasmeje in reče: Danee bo pa zelo ,šit'!« Tudi mala Tanja pride mimo ln žalostno govori sama s' seboj: »O ubogi revež, kako bo pa dînes lačen!«
Te lepo pozdravlja s aokolskim pozdravom »Zdravo!«
Sešek Ivan dij. П. c razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani
Dragi stric Matic! Tukaj Ti odgovarjam na Tvoj novi natečaj »Kaj mi je najdražje«.
Meni se dozdeva, da je najdražii zaklad na svetu mati. Mati! Kako sladko zveni to ime! Nobena beseda ne obsega to'iko lepega, svetega, kakor beseda mati Nobena beseda ne vsebuje toliko ljubezni, zvestobe in dobrote To je najglobja beseda, kar jih poznamo. Mati! Ti si dom in blažen mir! Materinska ljubezen je č sta. globoka in sveta. Od prvega dne, ko si prišel na svet, te objema ta ljubezen. Mati ne pozna ne utrujenosti ne bremena Vsak šum jo ponoči vzdrami in napravi pozorno. Šele. ko dorastemo, vidimo, kol'ko trpi mati za nas. Zato jI dolgujemo veliko zahvalo. — Te pozdravlja
Visočnlk Milan dišali, slov. Bistricn
Dragi stHe Matfc! Ponovno 8e oglaSam
v Tvojem novem natečaju, in sicer Ti pošiljam zgodbico iz treh natečajnih slik, ki se glasi:
Mati pošlje Janezka s steklenico k trgovcu po olje. Janezek takoj uboga, vzame steklenica, jo vtakne v nahrbtn;k in hitro odhiti s kolesom k trgovcu. Vračajoč se domov mu pade med vožnjo iz nahrbtnika steklenica polna olja na tla in se ra bije. Mimoidoči šolarčsk se tej nezgodi škodoželjno posmelure. češ. neroda nerodasta, zakaj pa ne paziš, čez nekoliko časa pride tod mimo šo'arka Francka, prestrašena gleda v črepin'e in reče: >Tukaj se ol1e po cesti poliva, mi ga pa doma še kupiti ne moremo.« — S sokoiskim »Zdravo« Te pozdravlja
Žisrer Viktor dij. 8.b razr. L drž. real. gimn. v Mariboru
Dragi stric Matic! Prvič se oglašam v Tvojem kotičku in upam, da ga ne boš vrgel v tvoj požrešni koš. Na vsem svetu imam najrajši ljubo zdravje. — S sokoiskim pozdravom »Zdravo !<
Jožica Koler, dijakinja, Medno 35
Dragi stric Matic! Sklenila sem, da se udeležim Tvojega natečaja, ki se glasi: »Kaj imam na svetu pajrajšl?« Najrajši imam ateka in mamico in staro manreo. Ne smem pozabiti tudi na knjige. Naročena sem na »Naš rod«, ki ga z veliko vnemo prebiram. — Zdravo!
Zupančič Breda
uê. I. razr. viš. ljud. šole v Kajhenburgu
Zdaj, ko leto je minilo ln Te ni. Oče, eno leto je minilo, odkar si umrl, odkar mislim na Tebe vsak dan. Se li spominjaâ, ko sem prišla domov iz mesta, kjer sem hodila v šolo, ln ko sem odhajal, si šel z menoj na postajo in ko sva si nodala roke in se poslovila, mar sva slutila, da je bil to zadnii stik najinih rok — da sva se takrat zadnjikrat videla? Ne. nič nisi slutil, saj drugače me ne bi pustil od sebe. Tudi jaz nisem nič slutila, samo nekako čudno otožno sem ogledovala Tvojo postavo, ko si odhaial in sem Te g'e^a tako dolgo, dokler sem Te lahko videla, kajti vlak se je že premaknil in čez nekaj trenutkov so kolesa vlaka že pela svojo monotono pesem. To je bilo septembra lanskega leta — 14 dni pred Tvojo smrtio.
Nedelja je bila takrat, ko sem odšla in Ti si zopet ostal sam. Ne. Ti n'si ostal sam, takrat Ti je že stala ob strani smrt, ki je čakala samo tistega strašnega trenutka, ko Ti bo ovila svoje mrzle bele bele roke okoli vratu ...
Potem si mi. oče. pisal pismo, da že komai čakaš, da pridem zopet domov. Jaz sem Ti odpisala, toda bilo je prepozno — Ti ga nisi več prejel. Pisala sem Ti, da bom prišla k Tebi o VMh syetih, ko ni-
mamo Sole ln sta dva praznika. Da, ln takrat sem prišla na Tvoj grob.
Tn v ponedeljek si, oče, umrl, izdihni! svojo dušo, Ti dobri moj oče, jenjalo je utripati Tvoje dobro srce in Tvoje blage oči s katerimi si me tako lepo gledal, so se zaprle — za večno zaprle. Do zadnjega dne si vztrajal, še v nedeljo si bil v službi, iz katere si se vrnil pozno ponoči domov Ali si si mislil, da ?i bil zadnjikrat v službi, katero si tako rad opravljal?
Potem smo te. oče, zakopali. Nič ne vem. kako зет prišla na pokopališče, kar naenkrat sem stala ob globoki jami, v katero so dali Tvoje izmučeno telo. še jokala nisem preveč, kajti moja bolest je
bila prevelika, da bi Jo lahko pokazala ■ solzami. A, ko so pa pevci zapeli tisti lepi pesmi »Blagor mu« in »Vigred se povrne«, kateri si Ti tako rad pel, ne da bi vedel, da Ti ju bodo tako kmalu drugi zapeli, me je no* a bolest stisnila za srce, da sem tiho zaplakala.
S pogreba sem se odpeljala nazaj v mesto. gele takrat sem se zavedela, kaj se je zgodilo prejšnji dan. Zavedela sem se, da sem izgubila nekaj velikega, nenadomestljivega — da sem izgubila ljubezen. Samo Ti, oče, si me Ime) rad, samo TI si me znal lepo pogledati, reči dobro besedo.
To. Po., dijakinja v Ljubljani
glavice
ГЕШЈ v	ffilf 2	ИШ 3	UID"	&M	Uiij 6	ПШ~ 7	ТШГ 8
ШЈЈ 9	m 10	mu 11	lilLI 12	13	ШЈЈ 17	1Ш 15	ШЈЈ 16
lilij 17	ши 18	llilj 19	ИШ 20	Uiij 21	lilU 22	ШЈЈ 23	ШЈЈ 27
lili! 25	lilij	Ш 27	m 28	ш 29	ШЈЈ 30	ши 31	ши 3Z
ШЈЈ 33	nuj 37	UJU 35	ШЈЈ 36	LliU 37	ши 38	ши 39	ши
77	ши 72	ши 73	iiii	llljj 75	шзг 76	ШЈЈ 77	ши 78
ши	lilij 5o	ши 57	5Z	UJU 53	ши 57	иш 55	LLlU 56
ШЈЈ 57	lilij 58	mu 59	ши 6o	11Ш 67	ШЈЈ 6Z	ши 63	LLID 67
Sest drznih ptičkov se je bilo namenilo, da pobegnejo iz varnega zapora Ravnatelj jetnišnice je v zadnjem trenutku nekaj zaslutil, sklical svoje ljudi in jim rekel:
»Kakor veste, imamo v zaporu dva zelo nevarna malopridneža. Eden sedi v celici št. 5, drugi pa na številki 44 Eva vam imen nadaljnih šestih varovancev, ki bi jih rad imel spravljene v posebnih celicah, tako. da se ne bi
mogli sporazumeti niti med seboj niti s prvima dvema gospodoma. Teh osem celic torej ne sme ležati ne vodoravno ne navpik ne prekotno v isti črti. Dajte, oskrbite mi to.«
Ječarsko osebje je dobro rešilo to nalogo, a je potrebovalo celih 12 minut preden je pogodilo pravo pot. Kdo izmed vas bi jim znal svetovati — ali pa bi bili celo še hitreje opravil njiho-•o delo?
mi