Erscheint leden Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKI GOSPODA
ferlag and Schrittleitung: Marburg a. d. Orau, Badgasse 6 - fernrut 25*67 - Bezugspreise: in dar Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr: int Rltrelch: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zellungszuslellgebühr
Postscheckkonto Wien Kr. 55030
II. lahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 26. September 1942
Nr. 39
Vedno globlje v kavkaško
Nemške • čete se borijo že v središču mesta	gm m gF\| £%
Stalingrad - Obupni odpor sovjetov v Stalin- BJ ^ ^ | ^ ^ j gradu je zaman - Vedno bližje k obali Kaspiš-kega morja - Vsi protinapadi boijševikov na
ostalih delih vzhodne fronte so bili odbiti po krvavih izgubah za sovražnika
V	preteklem tednu so bile oči sveta »prte zlasti v Stalingrad, kjer se odigravajo na razvalinah porušenega mesta boji, ki so v vsem dosedanjem vojskovanja brez primere. Po najnovejših poročilih so se prerinite nemške čete že do osrčja mesta, kjer so kljub srditemu odporu in divjemu ognju boijševikov pridobile na terenu. Vsi sovražni protinapadi v stalingrajskem sektorju so bili odbiti. Operacije na vzhodni fronti so potekale v preteklem tednu kakor sledi:
Pretekli četrtek so se odigravale ob reki Terek srdite borbe, istotako pa so se tudi nadaljevale neprestane borbe za Stalingrad. Ob Donu so Madžari medtem odbili celo vrsto sovjetskih napadov. Vsi poskusi Sovjetov, zavzeti mostišče pri mestu Voroneš, so se razbili ob junaški obrambi nemških čet. Sovražnik je imel pri tem težke Izgube. Na fronti pri Murmansku je bil uničen bataljon neke brigade severnih jelenov.
Po poročilu z dne 18. t. m., so nemške oklopne čete s pomočjo zračnih rušilcev uničile glavnino, dveh sovjetskih bataljonov ter zajele 41 topov.
V	borbi za Stalingrad so nemške čete dosegle po poročilu preteklega petka novih uspehov. Ponovni napadi sovjetov na mostišče pri Voronešu so bili odbiti. Od 15. do 18. septembra je bilo samo pri Voronešu uničenih 91 sovjetskih tankov. Jugovzhodno od jezera Ilmen in južno od Ladoškega jezera so se izjalovili lokalni sovjetski napadi. Sovjetsko letalstvo je 16. in 17. septembra izgubilo 146 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubijo 6 letal.
Dne 20. t. m. je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete na Tereku vrgle sovražnika iz utrjenih postojank. V stalingrajskem področju so se izjalovili vsi razbremenilni napadi sovjetov. Pri Voronešu so nemške čete odbile vse sovražne napade. Po
Karte zu den Operationen zwischen Don und der Wolga.
poročilu z dne 21. septembra, so nemške čete na Tereku vrgle sovražnika iz utrjenih postojank. V stalingrajskem področju so se izjalovili vsi razbremenilni napadi sovjetov. Pri Voronešu so nemške čete odbile vse sovražne napade. Po poročilu z dne 21. septembra, so nemške čete potem, ko so premagale težavni in z minami utrjeni teren, zavzele mesti Terek in Vladimi-rovsk. Obe mesti sta bili zavzeti v naskoku.
V Stalingradu, kjer je sovražnik poskusil dovesti nove rezerve, so se medtem odigravale srdite poulične borbe. Severno od Stalingrada je poskusil sovražnik razbremeniti z vehementnimi napadi svojo fronto, vendar so se izjalovili vsi njegovi napadalni poskusi. Brez uspeha so bili tudi napadi, ki jih je podvzel sovražnik severovzhodno od Voroneša, jugovzhodno od jezera Ilmen ter južno od Ladoškega- jezera.
Po poročilu z dne 22. septembra je
poskusil sovražnik v noči na 21. september severozapadno od Novoro-s 1 j s k a izkrcati s pomočjo hitrih čolnov In podmorniških lovcev svoje če« te. Edinice nemške mornarice so od« bile ta poskus. Nemško letalstvo Je medtem bombardiralo sovražne postojanke v Gelendžiku in pristaniške cilje v luki Tuapse. V teku operacij med Kubanom in Kaspiškim morjem je uspelo nemškim četam prodreti globoko utrjen sistem postojank. Mesto D e j s k o j & je bilo zavzeto v naskoku. V borbi za Stalingrad so nemške čete v trdih bojih od moža do moža zavzele več utrjenih stanovanjskih blokov. Pri tem je bilo ujetih mnogo sovražnih vojakov. Severno od Stalingrada so se izjalovili vsi sovražni razbremenilni napadi. Sovražnik je izgubi! mnogo moštva, povrh pa še 21 tankov. Ob Donu so nemške čete uničile na nasprotnem obrežju 35 sovražnih gnezdišč. Madžarske čete so medtem odbile lokalne napade. Dne 21. septembra je sovražnik spričo visokih izgub opustil napade pri Voronešu. Severozapadno od Voroneša pa so se zrušili sovražni napadi v ognju nemškega orožja. Pač pa so se vrstili jačji napadi v prostoru okrog Rževa. Vendar so bili ti napadi deloma uničeni že v pripravi. Sovražnik je izgubil tu 28 tankov.
Po poročilu z dne 23. t. m. so nadaljevale nemške čete v kavkaškem področju svoje napade kljub srditemu sovražnemu odporu. Pred eno izmed kav-kaških luk je bil z bombnimi zadetki poškodovan nek plavajoči dok in neka ladja srednje tonaže.
Severozapadno od Voroneša je izgubil sovražnik v trdih obrambnih bojih 25 tankov. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so nemške čete izvedle celo vrsto uspešnih operacij. Močni nemški letalski odredi so medtem podnevi in ponoči bombardirata
sovjetski dovoz sovjetov v prostoru okrog Rževa z uničujočim uspehom. Na visokem severu so nemški in finski lovci v letalskih bojih sestrelili 19 sovjetskih letal.
Doslej na$večji sovražni konvoj pofioplfen
20. septembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo razveseljivo po-«ebno vest, da je bil v Severnem morju uničen velik sovražni konvoj ali spremljava. Kakor znano je bil med 2. in 7. julijem 1942 v Severnem morju uničen velik anglo-ameriški konvoj, ki je v varnem spremstvu dovažal sovjetom vojni materijal. Po tej katastrofi so dne 13. septembra z angleške strani poskusili spraviti skozi Severno morje novo veliko in dobro zastraženo spremljavo v neko sovjetsko luko. Slabo vreme in plavajoči led sta pospeševala sovražne namere. Nemške podmornice in letalski odredi so napadli to spremljavo, sestoječo iz 45 ladij, ter so jo razbili v večdnevnih napornih in požrtvovalnih bojih. V teku šestih dni so potopili 38 trgovskih ladij, nalovorje-fiih z vojnim materijalom vsake vrste, s skupno tonažo 270.000 ton. K temu je prišteti še izgubo šesterih vojnih edi-nic. Samo ostanki konvoja — same poškodovane ladje — so se zamogli rešiti. To je bil pač eden izmed najučinkovitejših udarcev, ki so jih v preteklem tednu prejeli na morju naši sovražniki.
V	ostalem so potekale operacije proti Angliji in Ameriki kakor sledi: Preteklo sredo je izgubilo angleško letalstvo pri poskusih poletov v nemško zapadno ozemlje in v zasedene pokrajine štiri letala. V noči na četrtek je angleško letalstvo napadlo rheinsko-westfalsko področje. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih več naselbin so nastali požari in škoda. 37 bombnikov-napadalcev |e bilo zbitih na tla. Nemško letalstvo je bombardiralo industrijske in prometne naprave v južni Angliji ter neko taborišče na Orkneyskih otokih. V noči so bombardirali vojno važne cilje v Vzhodni Angliji.
V	noči na 20 september so priletel; angleški bombniki v jugozapadno in južno Nemčijo. V nekaterih krajih, med drugim v Miinchenu, so nastali požari in škoda v stanovanjskih predelih in na javnih poslopiih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube-. 12 bombnikov je bilo sestreljenih. Nemška letala so po. dnevnih napadih na industrijska poH ročja jugovzhodne angleške obale v isti noči bombardirala Sunderland ?• bombami težkega kalibra.
Drieu mi-> Verla«! Marburger Verla« und O-Bckerel Oes a) h H - Verlagsleitung: Elton Baumgartner- Manptschrlltleiter Friedrich Onlnh ir Msrhiirc o d Dran Badcässe 6
Zu. Zelt I0r Anzeigen die Preisliste Nr. vom '. ?uli 194? „oitlg Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansoroch auf Rückzahlung des Bezugs eeldes
26. in 27. septembra 1942
Kreistag v Marburg-u
Dne 26. in 27. septembra 1942 priredi organizacija Steirischer Heimatbund, Kreisfiihrung Marburg-Stadt, svoj prvi okrožni dan ali Kreistag za mesto Marburg.
Veleprireditev ima, kakor vsi dosedanji okrožni dnevi, bogat in pester spored. Prireditev se bo vršila kakor sledi:
V	soboto, dne 26. septembra bo ob 16. uri otvoritev razstav in sicer politične in umetnostne v gradu (Burg) in pri Ortsgruppendienststelle, TegetthoffstraBe 3, razstave dela in storitev delovno političnega urada (Arbeitspolitisches Amt) pa v Gerichtshofgasse 3'a. — Ob 17.30 uri poje in igra mladina (Deutsche Jugend) na travniku v mestnem parku. — Koncerti bodo ob 18. uri na Sophienplatz-u, Adolf-Hitler-Platz-u, Jahn-Platz-u, Hans-Schemm-Platz-u in v Rotwein-u. — Točno ob 19. uri bo trobi jenie iz grada, ki ga bo poslušati na Burgplatz-u. — V mestnem gledališču bo. ob 20. uri slavnostna predstava komada »Egmont«. — Ob 20.30 uri bo v dvorani Heimatbund-a ljudski koncert, v zborovalnl dvorani Ortsgruppe VI večer ljudskih pesmi, v Brunndorf-u v hiši Gemeinschaftshaus pa koncert na pihala. — Filmske predstave bodo ob 21. uri v Burekmo in Esplanade. — Sviranje mirozova bo ob 23. uri na F'irpoto'z-u.
V	nedeljo, dne 27. septembra bo ob 6.30 tiri budnica. — Ob 8. uri bo jutranja proslava pri »Sieben Eichen«. — Vele-zborovanie bo ob 10. uri na Adolf-Hitler-Platz-u. — Mimohod ali paradni marš odredov bo ob 12. uri v ulici TegetthoffstraBe. — Športna veselica bo na igrišču Reichsbahnsportplatz ob 14. uri.
Vaški večeri bodo v soboto pri krajevnih skupinah v Lem-bach-u ob 18. ter v Rotwein-u, Kôtsch-u, Zwettendorf-u in Gams-u ob 20. url.
Okrožni dan mesta Marburg ne bo zvabil samo staro in mlado iz samega Marburg-a, temveč udeležilo se ga bo tudi mnogo Hudi iz bližnje in dalinie okolice. Soodnieštajerc ie že po naravi rad navzoč na velikih prireditvah ter bo tudi v množinah prihitel na okrožni dan, ki mu bo razen važnih in koristnih nofitî^nih smernic in navodil, nudil na druei strani tudi razvedrilo. Torej Spodnieštajerci: v soboto in nedeljo, ki bo-deta verjetno lepa jesenska dneva, povežite vaše nedeljske izlete z obiskom okrožnega-dne v Marburg-u!
Marburg Vas pozdravlja!
Spodnještajerska prestolnica sprejema danes na tisoče gostov od blizu in daleč, dragih gostov, ki so prihiteli, da bi videli smotro velikega dela, ki ga je opravil Kreis Marburg-Stadt vse do današnjega dne. Na tem mestu smo že opetovano povdarili velik pomen, ki ga ima sleherni Kreistag za našo Spodnjo štajersko. Ta pomen je dvojen: bilanca dosedaj opravljenega dela in pod-žig k novemu vzponu, že dosedanji okrožni dnevi so pokazali, kaj je premogla organizacija Steirischer Heimatbund na našem podeželju. Kreis ali okrožje Marburg-Stadt bo kot glavno mesto Spodnje štajerske na odličen način zaključil vrsto okrožnih dni. Ne mislimo naštevati podrobno vsega, kar se je storilo na polju politične organizacije, socialnega skrbstva in prosvetnega dela. Vse to bodo raz-kazale z nemško natančnostjo in preglednostjo organizirane razstave, razni grafikoni itd. Kar je bistvenega značaja, je predvsem politični obraz mesta Marburg, ki je s Fiihrerjevim obiskom dne 19. aprila 1941 dobilo potrebni zalet v strogo zarisan razvoj. Mesto Marburg je sedež Bundesfiihrer-ja in njegovih centralnih uradov. Iz mesta Marburg se stekajo niti organizacije in propagande v sleherno vas Spodnje štajerske. V Marburg-u se shajajo od časa do časa predstavniki okrožij k sprejemanju smernic za svoje podrobno delo, obenem pa dobivajo vedno novega zanosa iz ust poklicanih voditeljev. Tako je mesto Marburg srce in glava Spodnje štajerske obenem, akoprav
igrata tudi Pettau in Cilii v življenju Spodnje štajerske svojo posebno zgodovinsko in gospodarsko vlogo.
Kreistag okrožja Marburg-Stadt se vrši v znamenju zbranosti vseh Spod-nještajercev, ki so doslej sodelovali v Führer-jevem smislu pri obnovi naše lepe dežele. Ogromen je krog vseh tistih, ki sodelujejo v politični organizaciji, v Wehrmannschaft-i, v okviru Deutsche Jugend, Frauenschaft, NSV itd. Pozabiti ne smemo niti najmanj vseh tistih, ki nam celo v mestnem okrožju pomagajo dobiti pridelovalno
bitko. So to tisti tihi, nesebični pode-želani, ki poleg lastnih posestev nadzorujejo še delo drugod, da bi bila preskrba z živili tem popolnejša. Vsem marljivim in neumornim soirudnikom Bundesführer-ja dolguje Marburg splošno zahvalo. Prešinja jih naj zavest, da so izpolnjevali vzorno svojo dolžnost in da tudi ostali Spodnještajerci nočejo zaostajati tam, kjer treba preoblikovati našo Spodnjo štajersko v smislu Fiihrer-jevega naročila.
Prvi Kreistag mesta Marburg se vrši v času, ko napreza ves nemški narod vse svoje sile za dokončno zmago nad kletimi sovražniki. Dogaja se torej v času, ki nikakor ni primeren za kako veseljačenje, zato ima tudi ves program od pričetka do konca resen značaj. Pri velikem slavnostnem apelu bomo slišali iz ust poklicanih voditeljev bilanco storjenega dela, obenem pa bomo prejeli parole za prihodnje delo. Obisk razstav in prireditev v okrašenem mestu pa bo dvignil in utrdil našo zavest o pravilnosti storjenega in zasnovanega. Tako bo Marburg doživel svečano revijo ali smotro vseh pozitivnih, nacionalsocialistično usmerjenih sil. Prepričani smo, da bodo meščani, delavci in kmetje okrožja Marburg-Stadt brez razlike položaja, ki ga zavzemajo, storili vse, da bo izpadel prvi Kreistag našega prelepega in častno povečanega mesta čim najlepše. Naj bi gostje od blizu in daleč ponesli na svoje domove čim lepše vtise o vsem, kar bodo videli v našem mestu! Marburg se bo oddolžil s podvojenim naporom na vseh področjih. Delajmo v smislu izdanih smernic tako, da bosta Gauleiter in Bundesführer lahko čimprej javila Führer-ju izvršitev njegovega naročila. Skozi dva dni bo zbrana vsa Spodnja štajerska duhovno v našem mestu. V trdni veri, da bo pričujoči prvi Kreistag rodil obilo dobrega sadu, pozdravljamo vse udeležence ter jim želimo med zidovi Marburga duševnega in telesnega okrepila za vse tiste naloge, ki nas skupno čakajo na pragu četrtega vojnega leta.
PK.-Aufnahme: Kriegsb. ftti Einsatz gegen Stalingrad.
Klintzsch (Wb.)
Pisarna Bundesführer-ja poroča?
Članstvo organizacije Steirischer Heimatbund - Nemško državljanstvo
V odgovor na razna vprašanja, ki se nanašajo na članstvo organizacije Steirischer Heimatbund in na državno-pravno stališče posameznih članov, se poroča sledeče:
1.	Končno veljaven član organizacije Steirischer Heimtbund (rdeča članska izkaznica) je končno veljaven nemški državljan z vsemi pravicami in dolžnostmi kot tak.
2.	Začasni član organizacije Steirischer Heimatbund (zelena članska izkaznica) je nemški državljan na preklic. To državljanstvo se z odvzemom članstva organizacije Steirischer Heimatbund lahko vsak čas, ne da bi bilo treba zato navesti raz'oge, še tekom 10 let (1951) prekliče. Preklicu se lahko odpove, če se prej doseže končno veljavno članstvo organizacije Steirischer Heimatbnnd, kar dotičnemu pridobi končno veljavno nemško državljanstvo.
Sprejemi med končno veljavne člane organizacije Steirischer Heimatb-ind se bodo vršili 14. aprila m 15. oktobra vsakega leta. Osnovni predpogoji /.a sprejem so: a) sposobnost po značaju in zadržanju, b) aktivno sodelovanje v organizaciji Steirischer Heimatbund. v nekem njenem odredu. Nemškem Rdečem Križu, tehniški potrebni pomoči, v kaki državni ali občinski službi, c) pripravljenost, žrtvovati se za ljudsko skupnost, d) obvladanje nemškega jezika ter izključna uporaba samo istega
Kdor naštetim predpogojem ugodi, lahko na predlog pristojnega vodje krajevne skupine (Ortsgruppenliihrer-
ja) po izvršenem pregledu Bundesfiih-rer-ja postane končno veljaven član ter na ta način končno veljaven nemški državljan.
3. Vsi tisti jugoslovanski državljani in osebe brez državljanstva, ki so z veljavnostjo z dne 14. aprila 1941 imeli svoja bivališča na Spodnjem štajerskem ter si po točki 1. ali 2. tega sestavka niso pridobili nemškega državljanstva (končno veljavnega ali začasnega članstva organizacije Steirischer Heimatbund), so, v kolikor nimajo kakega tujega državljanstva, zaščitniki (Schutzangehorige) Nemčije. Pri tem je vseeno, če se jim je o tem dostavilo kakšen pismen uradni odlok ali ne. Za-. ščitniki Nemčije na Spodnjem štajerskem stojijo pod gotovim pravnim pravilnikom, katerega bistvene oznake se bo pravočasno in tekoče objavilo.
Za zaščitnike postoji možnost, če izpolnijo politične .n rasno biološke predpr goje, da na predlog pristojnih voditeljev krajevnih skuprn (Octs*»ruf>-pe.ifiibrer) vsako leto na dan 30. junija in na dan 31. decembra, z odfri-kom Bundesfiihrer-fja postanejo začasni člani organizacije Steirischer Heimat-bun<*
Začasni člani organizacije Steirischer Heimatbund, ki so se leta 1941 ustno izjavili za Ffihrer-ja, ljudstvo in Reich, so izpostavljeni nevarnosti, da bodo degradirani za zaščitnike, ako niso v stanju dokazati, da so svoje teoretično priznanje iz ieta 1941 medtem tudi že z dejanji (sodelovanje, priučilev nemščine, pripravljeni st žrtvovati se itd.) podkrepili.
Gauleiter Je govori! v Wildomi
Dr. Uiberreither le napolnil svoje poslušalce z novo vero v končno zmago pravičnosti nad zlobo -V novo, lepšo bodočnost
Pred 3000 poslušalci, ki so mu burno pritrjevali, je preteklo nedeljo govoril Gauleiter dr. Sigfried U i b e r -r e i t h e r v prijaznem Wildomi. V svojem krasnem, vznešenem govoru je najprej pohvalno omenil naconalsocia-liste okrožja Leibnitz in zlasti krajev ne skupine Wildon. Saj so se ti borci v težkih dneh brezkompromisno postavili ob Fiihrer-jevo stran do končne zmage nad tedanjimi nasprotniki. V izbranih besedah se je Gauleiter nato pečal z vprašanjem, ali je bila ta vojna potrebna ali ne. Pokazal je, kako si je nemški narod ob zatonu prve svetovne vojne nakopal breme pogreš-ka, ker je zavrgel orožje ter se otresel časti in svobode Sedaj smo usodi hvaležni za to, da nam je dala priliko, popraviti to pogreško, da ne bomo zapustili naši deci domovine, katere bi
se morala sramovati. Zakleli smo se, da mora imeti naša mladina boljšo bodočnost kot je bila naša. da bodo imeli svobodno življenje v lepi očetnjavi. Usodi smo hvaležni — je dejal dr. Ui-berreither —, da nam je naložila t«> vojno sedaj in da so vstali vsi sovražniki Nemčije sedaj. Tako močn . kakor smo danes, še nismo bili nikdar v naši zgodovini. Narod pa prejme voditelja. kakor je Adolf Hitler, samo enkrat. Zato pa sen z vsemi sovražniki, sedaj bodo vsi tepeni! GanHter ie nato govoril o vojakih, ki žrtvujejo svoje najdražje za narod; s ponosom pa ie povdaril. da so se zvišali obroki živil kljub nasprotnemu prorokovaniu sovražnikov. Tudi to ie bila zmagovita prodorna bitka. Osrečujoča ie te1—' zavest, da ima nemški narod dovolj hrane in da je ostal močan in zdrav.
Nato je govoril Gauleiter o veri, ki je ojačila nemški narod. Ta vera je bila vir vseh dosedanjih zmag in uspehov. »Ako je Bog ustvaril nemški narod, ga opremil s tolikimi zmožnostmi ter ga postavil v sredino Evrope, povrh pa mu dal še takega voditelja, kakor ga svet še ni videl na dela, potem hoče Bog, da zmaga Nemčija. Mi nacionalsocialisti smo o tem trdno prepričani. Ta vera nas jači in osrečuje.
V svojih nadaljnih izvajanjih je slikal Gauleiter vzgled, ki ga daje Nemcem Führer. Adolf Hitler je tudi v letih borbe vedno veroval v zmago. V noči obupa je Führer prižgal luč vere in upanja. Nebo bo radi tega blagoslovilo naša prizadevanja samo tedaj, ako bomo v vsaki uri našega življenja izpolnjevali svoje dolžnosti. Vsak Nemec mora dnevno stopnjevati svoje storitve in prizadevanja, da bo tako prispeval k zmagi nemške vojske pod Führer-jevim vodstvom. Ob koncu je Gauleiter lepo naslikal sliko nemške bodočnosti. Po tej vojni bo Nemčija neizmerno bogata. Potem se bo lahko nadaljevalo z obnovo, ki jo je prekinila sedanja vojna. Napočila bo doba. v kateri bo nemški narod lahko razvil vse kulturne sile v izpolnitvi od Boira mu dane misije. Končal pa je Gauleiter svoja pre-krasna izvajanja z zeljo, da bi takrat imel slehernik zavest izpolnjenih <l*lž-«'isfi.
Auf, hebt
unsere Fahnen!
1.	Auf, hebt unsre Fahnen in den fri-
schen Morgenwind, Wo Mar.ern fallen, baun sich andre
vor uns auf, doch sie weichen alle tmserm Siegeslauf.
2.	So!'.« Maschinen wieder schabend ihre Räder drehn, soiien deutsche Bruder tessre Zeiten sehn:
muß unser Streben danach unermüdlich sein, muß ein neues Leben sie für uns befrehi.
3.	Wir sind heut' und morgen, alles, was die Zeit erschafft, ist m uns verborgen, bildet unsere Kraft. Slürmen und Bauen, Kampf und Arbeit unentwegt wird in uns zum Pfeiler,
der die Zukunft trägt.
(Willi Zerg)
Uit vetduttke h
von 20* bis 6« Uhr !
Ob zaključku uredništva:
Zopet 19 ladij potopljenih
Istočasno so bili potopljeni trije rušiici in ena korveta
i
Dne 24. t. m. je bila izdana posebna vest nemškega vrhovnega poveljstva, da so nemške podmornice med Spitzbergenom in Islandijo potopite v trdih bojih iz neke sovražne spremljave tri rnšike, neko pomožno križarko in pet transportnikov s skupno 50 000 brt. Dve nadaljni ladji sta bili težko poškodovani. Druge podmornice so v Atlantiku, pred Afriko in v Karabijskern morju potopite 13 trgovskih ladij s skupno 75 0ft9 brt ter neko korvelo, dočhn je bita neka druga ladja poškodovana s torpedom. Tako je sovražna ptovba izgubila v zadnjih štirih dneh zopet 19 ladij s skupno 125 000 brt, povrh pa še tri rušilce in eno korveto.
Nemški narod bi hoteli iztrebiti
Nek Churchillov Ust zahteva, da se na} nemško deco od 2. do 6. leta odvzame staršem ter pošlje za dobo 25 let v inozemstvo - Višek satanskega sovraštva
Reuterjev dopisni urad je razširil zahtevo, ki jo je objavil nek Churchillov list. Ta zahteva je višek satanskega sovraštva proti nemškemu narodu. Omenjeni list zahteva namreč za slučaj zmage Anglije in zaveznikov, da je treba vsem. nemškim roditeljem odvzeti deco od 2. do 6. leta. To nemško deco naj bi skozi 25 tet vzgajali po inozemstvo. S cinično brutalnostjo napoveduje torej Churchill takozvano »Internacionalizacijo nemške dece«, da bi na ta način nemškemu narodu odvzeti bodočnost. Še nikdar v zgodovini čtove-štva ni bil izmišljen tako hudičev načrt, vsaj kar se tiče obsega. Pomisliti je treba, kaka veliko gorje fot nas t a to za ves nemški narod, ako bi se uresničiti predpogoji za izvedbo tega načrta. Pa bo dejal ta ali oni, da se juha ne je nikdar tako vroča kot se kuha, zato ne verjamejo, da je taka poživi-njenost sploh možna. Takim optimistom bodi povedano, da so omenjeno angleško zahtevo uresničili v gotovem obsegu že drugod.
Novi udarci za
Anglijo in Ameriko
V	Severni Afriki -je nemško letalstvo napadlo sovražne sile na E1 Alamain-fronti ter v južnem puščavskem področju z bombami in strelnim orožjem, štirje angleški lovci so bili sestreljeni.
V	času od 9. do 20. septembra je izgubilo angleško letalstvo 189 tetal, od teh pa 46 nad Sredozemskim morjem ter v Severni Afriki. V istem času je izgubila Nemčija v boju z Anglijo 22 lastnih letal. Dne 22. septembra so lahka nemška bojna letala bombardirala vojaške cilje ob južni obali Anglije.
Po poročilu z dne 23. t. m., so bila zbita ob Kanarski obali štiri angleška letala. V itržni Angliji so nemška letala podnevi bombardirala vojno važne cilje 7. bombami težkega kalibra. Pri Dover} tr so brli sestreljeni trije baražni baloni.
Treba se je ozreti samo nekoliko po Baltiku, kjer so boljševiki takoj po priključitvi teh dežel deportirali stoti-
soče Estoncev, Letoncev in Litvancev deloma v Sibirijo, pa tudi v severne pokrajine Sovjetije. Alecf temi izgnanci so se nahajali tudi številni otroci. V Letoniji so bili židje tisti etement, ki je organiziral »preselitev« dece. ki so jo zgorarli skupaj kakor živino« Lahko si mislimo, kakšni pretresljivi prizori so se odigravali med starši in deco. pred odhodom, toda znano je tudi, da bofjfevrfri za take stvari nimajo n¡kakega srca. Otroke so stlačili deloma v I
živinske vagone, večji del pa je moral peš rz svoje domovine. Ni peresa, ki b» zamogio opisati bedo, nastalo vsted leh in takih boljševiških ukrepov. Po izbruhu nemško-sovjetske vojne s ) nadaljevali boljševiki deportiranje dece v še večjem obsegu. Vagone z deco s« boljševiki najraje postavljali v bližino sovjetskih municijskih transporiov, da so jih tako izpostavili napadom nemškega letalstva. Samo iz Rige so odvedli 400 otrok. 50 teh nesrečnih otrok je rešila nemška vojska iz poživinje-nih sovjetskih krempljev. Velik del otrok je bil medtem že ranjen. Otroci so bili v strašnem stanju. 21 mrtvih otrok so našli nemški vojaki, ostanek se pogreša.
Te bofjševiške zločine, storjene nad baltskimi narodi bi hoteli Angleži po svoji »zmagi« storiti nad nemškim narodom. Prav gotovo bi to storili, akt* bi imeli moč razpolagati z nemškim narodom. Ta novi načrt je bestijalna izpopolnitev načrta, ki ga je izmislil znani Žid Kattfmann, prijatelj ameriškega prezidenta Roosevelta. Po Katri-mannovem načrtu naj bi se odpravila plodnost nemških mož in žena. Nemški narod je vzel najnovejši izbruh angleškega sovraštva z najglobljim gnevom na znanje. Sedaj ve ves nemški narod, da gre v tej borbi za biti in ne biti, zato mora biti zmaga na nemški strani. Ta peklenski načrt je dokaz za to, da se mora ta vojna odigrati z železno konsekvenco do dokončne nemške zmag». Nikdar ne smejo dobiti sovražniki prilike za izvršitev svojih satanskih načrtov!
Ali fe Churchill res „nenadomestljiv"?
Angleški ministrski predsednik noče n'« slišati • Ostra ataka poslanca SHmweUa
dm?i fronti"
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill nima v svoji politiki prave sreče. Tako je pred dnevi naravnost zaprosil, naj se več ne omenja tafcozvane »druge fronte«, vendar ni napravil s to prošnjo nikakega utiša na tiste angleške kroge, ki so že popolnoma na strani Sovjetije. Proti Churchillov? volji se množijo v angleških tistih razni komentarji, ki zahtevajo aktivno pomoč Sovjetom. Množijo se pa tudi že govori,, ki vsebujejo napade na osebnost premierja. Zanimivo je„ da zahteva list »Picture Post« z vsem poudarkom ustanovitev druge fronte še v tej jeseni. List zahteva obenem tudi tako zavezniško strategijo, ki M si fudi zaslužila to ime. Obenem se bavrjo veliki njnjorškl listi z vprašanjem imenovanja vrhovnega poveljnika zavezniških armad. Tako piše list »New York Post«, da je bilo na zavezniški strani že dovolj polomij in da vsled pomanjkanja pametnih ukrepov nt treba pripravljati še novih katastrof. Sedaj je prišet trenutek — tako piše omenjeni list — ko se je treba otresti vsakega napačnega ponosa, napačnega patriotizma in ljubosumnosti,
napočil je čas, ko je treba ustanoviti skupno vrhovno poveljstvo.
Najostrejšo kritiko Cburchilteve politike si je dovolil opozicionalni laburistični poslanec Shinwell, ki je dejal v Bradfordu, da je javnost Velike Britanije na napačni poti., ako misli, da ni nadomestila za Churchilla. Alco je Anglija res že tako dalieč — je dejal Shin-well — potem je najbolje, ako se pusti pokopati. »Vsekakor nisem rrane-nja«, je nadaljeval Shinwell — »da bi ! sedanji premi jet in vlada v sedarvi i sestavi pomenila, nekaj nenadomestljivega. Kdor zastopa drugo mnenje, zastopa obenem stališče, ki. tvori za Anglijo nevarnost«.
* Indija dela Angležem vedno več preglavic. Radio Delhi poroča o naskoku indijskih rodoljubov v Delbiju na nek policijski urad. Pri tem je policija uporabita strelno orožje ter ustrelila tri osetre. — Takim brckfentom sledijo potem repre-saltje, ki iib Indijci zopet ma?ščniei<>. Napadi, streljanja in aretacije sledijo ena drugi, kar angleškim oblastnikom sotov® ne gre v politične račune.
indija vre na vseh koncih in krajih
Uporniki so doslej razrušili 500 kolodvorov in 700 poštnih uradov Angleški vojaški transport zletel v zrak - Angleži so brutalno pobili upornike v Madrasu
Indija vre na vseh koncih in krajih, škoda, ki so jo povzročili indijski uporniki v času od 10. avgusta do 10. septembra se ceni na deset milijonov ru-pijev. Najjačje so poškodbe, ki so jih povzročili uporniki na vladnih poslopjih, poštnih uradih, kolodvorih itd., v dolini reke Ganges ter okrog Delhija in Kalkute. Po poročilih, ki jih je prejel italijanski tisk, so uporniki razrušili doslej 700 poštnih uradov in 500 kolodvorov. Vsled izostale industrijske produkcije imajo Angleži škode okrog 30 milijonov rupijev.
V zadnjih dneh so izbruhnili novi nemiri v Kalkuti, Bombaju, Ka-račiju in Patni. V Madrasu je uspelo Angležem potlačiti upor s krvavimi ukrepi. Koncem preteklega tedna se je v Madrasu zabarikadiralo 320 indijskih nacionalistov v severnem delu mesta Madras. V petek zjutraj jih je živelo samo še 43. Predali so se radi pomanjkanja municije ter so bili na licu mesta ustreljeni. Voditelj teh upornikov je bil baje bivši madraški župan.
V bojih, ki so se odigravali v tem predmestju, je bilo razrušeno celo predmestje. 23 hiš so z artilerijo razrušili, mnoge druge so zgorele. Uničena je bila med drugim tudi neka velika tekstilna tovarna. Angleške čete so imele krvave izgube; saj je padlo več kot sto mož. Tudi število ranjencev je izredno visoko.
V Lahore se je dogodila velika nesreča, ki so jo povzročili uporniki. Nek angleški vojaški transport je naletel med vožnjo na tri mine ter je zletel ta-korekoč v zrak. Vse osebje indijske narodnosti bližnjega kolodvora je bilo aretirano. Nesreča je zahtevala 79 mrtvih Angležev. V okraju Tinnevvell so uporniki napadli neko tovarno soli. Večje število članov delovnega odbora kongresne stranke je bilo ob izbruhu upora aretiranih. Sedaj so jih odpeljali celo iz Indije. Indijski krogi, ki se nahajajo v Bangkoku v emigraciji, so mnenja, da se nahajata med deporti-ranci tudi predsednik kongresa Azad in znani voditelj Pandit Nehru. Nadalje mislijo, da so voditelje kongresa odpeljali z ladjo v Vzhodno ali Južno Afriko.
*	Japonska je postavila v zunanjem ministrstvu, ki mu načeluje zunanji minister, še podministra za zunanje zadeve. Za prvega zunanjega podministra je bil imenovan Kumaichi Yamamoto, ki je bil nazadnje ravnatelj vzhodno-azijskega urada v zunanjem ministrstvu. Kumaichi Yamamoto je v 53. letu starosti in je že od leta 1920 v diplomatski službi.
*	Madagaskar se še dalje brani. Iz Vichy-ja prihajajo poročila, da se Madagaskar, ki je francoska kolonija, hudo upira angleški okupaciji, ki jo ravnokar izvajajo Angleži. Generalni guverner Madagaskarja, Annet, je sklenil, da se otok brani, dokler bo mogoče.
September in Rschew
Von Kriegsberichter Dr. Alfred Haußner.
Der folgende PK-Bericht schildert in ergreifender Weise den deutschen Heldenkampf bei Rschew.
PK. Aus dem punktscharfen Licht de& Spätsommermorgens steigen die Türme von Rschew: Der Wasserturm am Bahnhof, der Feuerwehrturm, von einem rostigen, zum Himmel strebenden Dreieck gekrönt, Kirchtürme mit Zwiebelkuppeln. Sie sind gering an Schönheit und Wert, aber wenigstens Höhepunkte in solcher Ödnis. Sonst erkennt man es von ferne nur an den weißen Flecken, daß dies eine Stadt mit steinernen Häusern ist. Die weißen Häuser sind seit fast einem Jahr schon Ruinen. Die Bolschewisten haben sie bei ihrem Abzug in Flammen und Rauch gehüllt. Im Winter hofften sie schon, sich zwischen den selbstverschuldeten Trümmern wieder einzurichten. Und jetzt rennen sie seit mehr als Monatsfrist gegen die Stadt, als ob ihr Besitz den Untergang wenden könnte. Sie haben sie nicht bekommen, obwohl keine steinerne Mauer ihnen den Eingang wehrt. Die Herzen in Bunkern und Schützenlöchern vor dieser Stadt und auf dem weiten Schlachtfeld . sind stärker als Mauern.
Kindersachen zwischen BomOentrichtem
Vor der Stadtkommandantur stehen die Zivilisten in schwärzlicher Schlange und warten. Mancherlei Not und Bedrängnis, in die der Bolschewistensturm sie gestürzt hat, führt sie hierher. Weiter abwärts, der Wolga zu, wird es wieder still in der großen Straße, der Schritt hallt auf dem Kopfsteinpflaster. Da das Leben in der Stadt sich bedroht fühlt, sucht es die Erde auf. Umso tiefer berührt es, wenn aus einer Seitenstraße plötzlich Kindergelächter klingt. Die Kinder wetden hier mit dem Krieg groß, sein Lärm ist ihnen Gefährte geworden, seine Schrecken begreifen sie nicht. Unberührt wie sie bleibt
Kein Kriegsberichter, sondern... der Kommandant eines Räumbootes beim »Sonnenschießen« mit dem Sextanten, einem wichtigen Hilfsmittel zur Navigation auf hoher See.
Eine Werkpause in einem großen deutschen Industriewerk. Unter dem ehernen Schutz der deutschen Wehrmacht geht unser Volk pflichtbewußt seiner Arbeit nach. Eine kurze Ruhepause gibt Kraft zu neuem Schaffen.

das geschlungene Band der Wolga, das Sich im selben feierlichen Rhythmus wie jedmorgens und abends mit silbernem Glanz bedeckt. Über Bombentrichter und Granatsplitter im Grund geht es gleichmütig hin.
An einem Leitungsmast am Ufer hängt noch immer ein verbogenes Schild: Omnibus-Haltestelle. Es ist in den elf Monaten, die ich immer wieder durch die Straßen von Rschew gegangen bin, die einzige Haltestelle geblieben, die die Bolschewik stenzeit überdauert hat. Still ragt auf dem nördlichen Ufer der Giebel des ausgebrannten Museums in den Himmel. Das alles ist, da der Sommer sich neigt, mit härterem Strich in das Blau gezeichnet. Härter auch ist das Gesetz des Krieges, dem sich alles Leben beugt. Und das geschieht auf eine selbstverständliche Art. Denn etwas Gemeinsames wird hier verteidigt.
Die stärkeren Herzen.
Das Wort »Verteidigung« aber, und mehr noch das andere, »Abwehr«, haben in bald fünf Wochen einen neuen Klang bekommen, einen ernsten Klang, in dem oft und immer wieder die Entschlossenheit zum Letzten mitschwingt. Mancher alte Soldat und mancher junge hat die jähen Schrecken und die zähe Überwindung zum ersten Mal dicht an seinem Herzen gespürt. Und aß er es spürte und daß er doch stärker war als alle Feuer und aller Stahl dieses Feindes — das ist es, was die Bilanz dieser Wochen für uns entscheidet Als Summe dürfen die Bol-schewisten einen Mißerfolg buchen. Wir aber schreiben ohne Zögern die Schlacht von Rschew auf ein Blatt, auf dem nur die Taten der Ersten unseres Volkes bestehen.
Die Panzer, Geschütze, Flugzeuge und. Menschen zu zählen, die die Bolschewisten im Sturm auf Rschew ansetzten, wird einer späteren Chronik bestimmt sein. Gewertet sind sie von unseren Soldaten heute schon. Einen Verwundeten, der müde und von Schmerzen geplagt war, hörte ich sagen: »Mit ihrer lächerlichen Infanterie werden wir zehnmal fertig. Aber die trauen sich gar nicht zu kommen!«
Und weil die Bolschewisten wußten, daß sie mit der alten Taktik des wiederholten, sturen Anstürmens ihrer Massen schon im Winter nicht durchgekommen waren, versuchten sie es diesmal anders. Mit der- zusammengeballten Masse der Artillerie, mit Panzern, die sie oft bloß aus -sicherer Entfernung schießen, aber gar nicht vorfahren ließen, wollten ?ie unter riesigem . Munitiöiisaufwa.rid I unsere
Stellungen Sturmreif schießen. Dann erst sollten die Sowjetarmisten stürmen. Oft wollten sie es trotzdem nicht wagen. Wiederholte Angriffsbefehle wurden mißachtet. Was der Massensturm des Winters nicht vermochte, ist ihnen auch jetzt, unter sinnlosem Aufwand von Granaten und Bomben, nicht gelungen. Eine tatsächliche, nicht bloß zahlenmäßige Überlegenheit herausstellen. Auch Millionen von Granaten können einen schlechteren Kämpfer nicht zum Sieger über deutsche Soldaten machen.
Dem Kameraden der Luftwaffe, die nun schon seit Wochen helfend, vorbeugend, entscheidend immer wieder mit Kampfflugzeugen, Sturzkampfbombern und Jägern in dieses Ringen eingreifen, bietet sich über dem Schlachtfeld ein seltsames Bild: Das einförmig blaße Grün dieser Felder ist von lichten Trümmern wie übersät, Punkte, die sich oft dicht zusammendrängen, oft wie von einer Streubüchse an den Rand der Szene geschleudert sind. Die Spuren der Schlacht in solchem heiligen Boden werden Regen und Schnee in Jahrzehnten nicht tilgen können — wie auch in der Erinnerung der Soldaten Vieles unverwischbar seift wird: Das Trommelfeuer, diese entfesselte Meute tödlicher Stimmen "vor einem Angriff; das Hinfegen bolschewistischer Tiefflieger über die Stellung und das ruhige, souveräne Rauschen der Stukas, vor dem die Tiefflieger ins Nichts verschwinden und die feindlichen Geschütze erstarren. Sie, neben unseren Panzern und Sturmgeschützen, sind die höchste Gewißheit für den Einsatz der Sturingeschütze, sind die höchste Gewißheit für den aushaltenden Infanteristen, dab er nicht allein ist. Er möchte seinen Dank in den Himmel rufen — und beneidet sie doch um die majestätische Leichtigkeit, mit der sie ihre tödliche Saat hinter sich lassen dürfen.
Einsames Heldentum.
Trotz aller wirksamen Hilfe ist der Infanterist oft in der riesigen Schlacht ganz einsam. Eine Handvoll Männer, die einen Stützpunkt hielt, sah wie aus einer Loge im Theater, daß sich an ihnen vorbei ein Aufmarsch feindlicher Divisionen vollzog, der ihnen in Tagen und Stunden die Verbindung nach rückwärts abschneiden mußte. Mit zwei schweren Maschinen-
gewehren haben sie sich über eine Woche lang noch. gehalten und hunderte von Bolschewisten erledigt. Ein Unteroffizier ist leise nachts über die Wolga geschwommen und hat vier zum Übersetzen vorbereitete Flöße drüben vom Ufer weggezogen. Und ein ganz junger Soldat hat am ersten Tag des Sturmes in die Lehmwand eines Schützenloches mit dem Fin« ger die Worte geschrieben: Vater, Mutter, Minuten später hat er im Feuer neben sei* nem Loch einen verwundeten Kameraden verbunden und ihm das Leben gerettet* So geschieht alles Kämpfen und Aushalten oft in tiefster Einsamkeit, mag auch nur zwei Meter weiter dem Kameraden dasselbe widerfahren.
Gegen solche Männer ist die schneidende Klinge des Gegners gezückt worden: hier ,hat sie sich Scharten geholt. Die von den Bolschewisten veröffentlichten Zahle« angeblich eroberter Geschütze und Dörfer mögen auf solche Weise auch immer zustande gekommen sein. Der Kern dieses Dramas ist, daß der Feind in Wochen keinen wirklich operativen Erfolg errun< gen hat. Es-ist, als hätte ein großer Roboter den gepanzerten Arm gegen eines Menschen von Fleisch und Blut erhoben. Der Mensch aber führt die Waffen mit der unerschrockenen Kühnheit seines Herzens. So fügt er dem gepanzerten Arm, ehe er Zeit zum Zuschlagen findet, Wunde auf Wunde zu. Diesen Arm aber kann ein Maschinenmensch nicht ersetzen.
Der Weg nach
Süden versperrt
Von Kriegsberichter Rudolf Pörtner
PK. Dort die Wolga! Vom Turm eines zerschossenen sowjetischen Panzerriesen, der ausgebrannt und rauchgeschwärzt am Wege liegt, tief in den gelben, feinkörnigen Sand gewühlt, schauen wir auf sie herab. Begrünte Hänge — welch ein Anblick, ein sattes, fettes Grün! — senken sich zu ihr hinab. Am jenseitigen Ufer drängt niedriger Wald bis dicht an das Wasser heran, das breit und gemächlich dahinströmt, silberblau den wolkenlosen Himmel spiegelnd. Ein Nebenarm zweigt drüben ab und verliert sich zwischen
FK..-Autnanme: Knegsoericmer Leopoiu- vwu.) Pak-Geschütz im Kampf um eine beherrschende Höhe.
PK.-Aufnähme: Kriegsber. Moser (Wb.)
Dicht am Feind bei Woronesch. Der Posten im Graben ist immer auf der Hut. Handgranaten liegen abzugsbereit.
Kurcheln, stromabwärts wendet sich der Fluß in einem schönen, fast anmutigen Schwung nach Osten. Eine Stadt — sie ist noch feindbesetzt — liegt dort an seinen Hängen, eine der zahlreichen, kleinen Trabantensiedlungea Stalingrads. Die helle Mittagssonne hebt das Weiß ihrer Häuser aus dem blau getönten Dunstschleier heraus, daß sie fast wie aus südlichem Marmor gefügt erscheinen. Im Wind, der kühl über die Hügel streicht, ist eine angenehme Feuchtigkeit, — eine Wonne, ihn zu atmen, ihn in die Lungen zu pumpen, seinen Duft vom nahen Was->er genießend zu schmecken.
Ihn haben auch die Soldaten geahnt, die tot wenigen Stunden hier, dicht am Südrand Stalingrads, durchstießen, nachdem rehn Tage zuvor schon Vorausabteilungen der Nachbararmee einen zwanzig Kilometer breiten Uferstreifen im Norden besetzt hatten. So waren sie, die an diesem Morgen die abfallenden Flußufer hinabstürm-fen, zwar nicht die ersten, die der Wolga von Angesicht zu Angesicht gegenüberständen, doch konnten sie für sich den Ruhm eines Erfolges in Anspruch nehmen, der nicht geringer wog: mit diesem Stoßkeil in die feindlichen Divisionen den ehernen Halbkreis um die Stadt geschlossen und gleichzeitig die immer noch starken Kräfte des Gegners aufgespalten zu ftaben.
Der Kampf geht weiter. Keine Ruhepause bleibt dem Gegner. Infanterie strömt bereits in die am Morgen geschlagenen Lücke. Sie wird sich am nächsten Tag nach Süden wenden und die Verfolgung des geschlagenen, aber sich immer •wieder in seinen Stellungen festsetzenden Gegners aufnehmen. Diese liegen bereits' unter heftigem Beschuß.
Artillerie hämmert auf sie ein, keine tausend Meter von uns spritzt die Erde in zahlreichen Fontänen auf, auch die Insel dort drüben wird bereits ausgeräuchert. Stukas, Jäger und Kampfflieger kreisen über der Wolga und ihren Ufern, stürzen nieder, laden ab ...
Die in Stalingrad eingeschlossenen Bolschewisten haben nun keine Möglichkeit mehr, nach Süden zu entkommen. Auch ihnen bleibt nur der direkte Weg über die Wolga, — ein aussichtsloser Weg, den Luftraum über der Stadt aber beherrscht souverän die deutsche Luftwaffe. So wird sich so oder so ihr Schicksal vollenden.
*	General a. U. von Liittwitz umrl.
V Breslau-u je umrl pehotni general Walter Freiherr von Liittwitz, vitez reda Pour le Mérite, v visoki starosti 84 let. Pokojnik je bil v prvi svetovni vojni a-zadnje šef štaba armadne skupine nemškega prestolonaslednika in pozneje poveljnik HI. armadnega korpusa ob reki Somme. L. 1919 se je udeležil s svojimi prostovoljci uspešnih bojev proti komunističnim spartakistom. Po ustanovitvi Reichswehr-a je bil pokojni general poveljnik skupine I v Berlinu. Po zlomu Kappovega upora se je v. Liittwitz umaknil iz vojaške službe.
♦	Churchill graja svoje novinarje. V londonskih krogih se mnogo bavijo z nekim časnikarskim incidentom, ki ga je razkril delavski poslanec Bevan v angleškem parlamentu. Bevan je opisal nek sprejem 60 novinarjev pri Churchillu, ki je prisotne zastopnike tiska grajal najostreje radi tega, ker priobčujejo preobširne kritike vladinega poslovanja. Londonski krogi so mnenja, da je Churchill na ta način skušal izsiliti od časnikarjev vladi naklonjeno stališče.
UMNI KMETOVALEC
Kako bomo pridelano sadje uporabili?
Medtem, ko smo zadnjič razpravljali, kako jc treba sadni pridelek pravilno spraviti, podajamo v naslednjih odstavkih najpotrebnejša navodila za pravilno uporabo sadja.
Načinov uporabe sadja je namreč dandanes ze izredno mnogo in omogoča sodobna tehnika in znanstvo koristno uporabo prav vsakega sadja.
V	naši razpravi bomo obravnavali le najpreprostejše načine sadne uporabe, predvsem take, ki se jih lahko poslužuje tudi nialokmečki gospodar, oziroma gospodinja.
1. Shranjevanje sadja v svežem stanju za domačo uporabo.
Kmečki ljudje v naših krajih vse premalo cenijo sadje kot živilo. Medtem ko skuša vsak meščan in delavec dobiti kar največ sadja v svojo shrambo, in medtem, ko postavi meščanska ali delavska gospodinja k vsakemu kosilu ali večerji tudi krožnik sadja ali vsaj skodelico kom-pota na mizo, — so na kmetih le redke družine, ki bi kaj več sadja shranile za zimo ter ki bi bile vajene, sadje redno uživati. V tem pogledu se morajo naši kmečki ljudje temeljito izpreobrnitil Ne vsega sadja sprešati ali pa prodati, marveč tudi za dom ga moramo shraniti toliko, da bomo mogli skozi vso zimo dati vsem domačim tudi vsaj po eno jabolko ali namizno hruško k vsaki malici!
Kdor pa hoče sadje za zimo shranjevati, mora imeti sadno shrambo. V ta namen pa ni vsak prostor uporaben, marveč mora ustrezati določenim pogojem.
Predvsem mora biti prostor, kjer shranjujemo sadje, varen pred zmrzovanjem. Sadje kaj rado zmrzne in, ko se otaja, segnije. Nadalje mora biti prostor za shranjevanje sadja dovolj zračen, to se pravi, omogočena mora biti stalna izmenjava zraka. Sadje namreč zahteva vedno svež in čist zrak, ker diha enako kot človek. Zato tudi ne sme biti v prostoru, kjer shranjujemo sadje, shranjena nobena stvar, ki izpuhteva ostre vonjave, ker sicer shranjeno sadje ta vonj prevzame in dobi vonj bodisi po kislem zelju, mleku, mesu, petroleju itd.
Prostor za sadno shrambo mora biti primerno vlažen. Prevlažen zrak pospešuje gnitje sadja ter povzroča plesnobo in trohnjenje zabojev ali polic, kjer sadje shranjujemo. V presuhi shrambi pa sadje preveč izhlapeva in izgublja na teži, pa tudi koža se — posebno pri raskavih sortah ali »kosmačih« — zgrbanči. Enako ne sme biti sadna shramba pretopla, ker tudi previsoka toplota pospešuje gnitje sadja. Zračna toplina sadne shrambe naj bi bila vedno med 3 in 5° C. Svetloba pa v sadni shrambi ni potrebna.
V	zimsko shrambo spravljamo le sadje zimskih sort, predvsem jabolka, medtem ko se od namiznih hrušk le malo sort toliko časa drži, da bi se jih splačalo v zimsko shrambo spravljati (predvsem Pa-storovka, Drouardovka itd.) Preden shranimo sadje v zimsko shrambo, ga je treba t pustiti, kakor smo že zadnjič omenili, j kakih 14 dni nekje na zračnem in primer | no toplem prostoru, da se »spoti«. Nat. i ga ponovno preberemo in odstrani-m vse plodove, na katerih so se spokaz*! otiski, znaki gnilobe, črvivost itd.
V	sadni shrambi" shranjujemo sadje bodisi kar v zabojih, kar je najbolj priporočljivo — ali pa na policah. Dno teh
polic mora biti letvasto, da zrak lahko kroži med sadjem. Seveda tudi zaboji ne smejo biti iz celih desk in morda še celo zaprti, marveč napravljeni iz letev ter brez pokrova.
Vsak mesec je treba sadje v sadni shrambi prebrati, pri čemer ga predevamo iz zaboja v zaboj, oziroma iz police na polico. Vedno je treba paziti na zadostno zračenje in pravilno uravnavanje topline,
2. Prodaja in razpošiljanje namiznega sadja v svežem stanju.
če je sadna letina bogata, pridela skoraj vsak kmet več sadia, kot ga potrebuj» za domačo uporabo. Naj ga torej privošči drugim, ki si ga tude žele, pa ga sami ne pridelajo! Vsak sadjar naj bi letos prodal čiim največ mogoče svežega namiznega sadja!
Po vsej deželi poslujejo zbiralnice za nakup sadja ali »Obstübernahmestelle«, kjer dobi vsak sadjar potrebno število zabojev, da mora vanje vložiti sadje, ki ga ima za oddati.
Razpošiljanje sadja v zabojih je namreč standardizirano, to je, za vsako vrst» sadja pridejo v poštev le zaboji enotne mere in izdelave, ki je za dotično sadn» vrsto predpisano. Drugačni zaboji so predpisani za razpošiljanje jabolk, drugačni za breskve, drugačni za češplje.
Tako n. pr. meri enotni zaboj za jabolka približno 55 cm v dolžino, 40 cm v širin« in 32 cm v višino. Vanj se lahko vloži 35 do 40 kg namiznih jabolk; čim d rob-nejša so, tem več.
Navodila za privatno vlaganje sadja v zaboje dobi lahko vsak sadjar pri »Uber« nahmestelle«, zato jih na tem mestu n« bomo navajali. Vsekakor je najvažnejša da sadje niti pri vlaganju, niti pri prev» žanju ne dobi otiskov ali celo poškodb.
Glede cen za sveže sadje opozarjam« nato, da so bile cene letošnjemu sadja uradno določene z naredbo od dne 3. septembra t. I. S to odredbo, ki se ozira predvsem na jabolka, so bile jabolčne sorte uvrščene v 5 vrednostnih skupin in vsaka ed teh spet v dve kakovostni skupini, tak« da je v celoti predpisano za sveže namizn« sadje deset različnih cen, ki jih sme zahtevati zanj pridelovalec. Sadje najboljša kakovosti (Güteklasse A) ima v posameznih vrednostnih skupinah (Preisgruppe) za 100 kg sledeče cene: I. skupina: 48 RM, 11. 36 RM, III. 30 RM, IV. 22 RM, V. IS RM. Sadje druge kakovosti (Güteklasse B) pa se sme prodajati po sledečih cenah: sorte I vrednostne skupine: 32 RM, sorte II. skupine 24 RM, III. 22 RM, IV. 16 RM, V. 14 RM.
Razvrstitev posameznih sort v posamezne vrednostne skupine je za naše do-« sedanje vrednotenje posameznih jabolčnih sort sicer nova, vendar se je moramo držati. Navajamo samo pri nas najbolj poznane in razširjene sorte posameznih vrednostnih skupin:
Najvišjo ceno imajo naslednje sorte, ki spadajo v vrednostno skupino I: Kanad-ka, zlata parmena, rumeni belefler, londonski pepinek, Coxova oranžna reneta, ananas reneta, grafenštanjc, ribstonski pepinek. V vrednostno skupino n spadajo n. pr. štajerski mašancelj, šampanjska, landberška in blenhajmska reneta, carje* vič, Ontario, Jonatan, kraljevi kratko* pecelj, lepi boskop itd. K vrednostni skupini III pa spadajo med drugimi sortel baumanova reneta, kratkcpecelj, bobovec,
kardinal, prinčeva jabolka, rdeči astralian, herbertova reaeta itd. V IV. vrednostno skupino spadajo n. pr. sorte: baikova jabolka,, damazonka, jakob Lebel, Car Aleksander, rdeži železnik, beli astralian, ka-selska reneta in še več drugih, pri nas manj raeširjemfa sort. V najnižjo, to je v V. vrednostno skupino pa so uvrščene med drugimi tudi sorte: rdeči in zeleni feetinec, rdeči jesenski tetivi!, trijerska vrneta jabolka, &fsmarkova jabolka, šarfa-tnovska in druge sorte.
X Prodaja is razpošiljanje svežega sadja za industrijsko predelavo.
Ker je v Nemčiji silno razvita industrija ta pneddcmrnje sadja v sadne sokove, marmelade itd., je letos mogoče tudi ©b-toičen© in za shrambo v svežem stanju neuporabno sadje ugodno prodati. Seveda takega sadja ni potrebno tako skrbno vlagati v zaboje iiti previdno prevažati, nutP-več ga navadno razpošiljamo, prosto aa-ttrtega T v-agone (a la rinfuza) ali pa v posebnih sodih.
4. Sušenje sadja.
Sušimo predvsem sadje onih sadnih vrst, ki ga v svežem stanju m mogoče dalj časa hraniti, torej predvsem češplje, v manjši meri pa tudi jabolka in hruške »za krlilje«.
S suženjem odtegnemo sadja preobilo Vlago in ga obvarujemo pred pokvaro po jamih glivicah. S sušenjem sadja nam je ©mogočen©, v blatih sadnih letih pripraviti zalogo za več tet, torej tudi za leta, ko sadje ne obrodi. V prav to dejstvo naj nam služi kod vzpodbuda, da bomo letos oasušili kar se da -veliko sadja.
Za sušenje namenjeno «adje mora biti predvsem dovolj zrelo. Posebno češ pije, iki p nameravamo sušiti, pustimo čimdakje na drevesu, da popolnoma pozore in 4a se koza, posebno ob peclju, začne grban-titi. feele na to jih ©tresemo in posušimo. Seveda je za sušenje sposobno le docela sdtavo sadje ter moramo vse nagnite, črvive in razbite plodove odstraniti. Pri jabolkah in hruškah «eveda sveže rane na plodovih niso ovira za sušenje.
Končno mera biti za sušenje namenjeno sadje snažno in ga -moramo pred sušenjem oprati, afco je raslo n. pr. ob cestah, tako da je pokrito s prahom.
Sadje sušimo, če nimamo druge sušil-irice, lahko tudi na krušni peči ali celo na štedilniku, če ga opremimo z lesami. Vendar pa je bolj priporočljivo,, da damo sadje i uši ti v občinsko ali vaško sadno sušilnico, ki jfh je najti v skoraj vsaki občini, kajti tam je mogoče sadje veliko bolj enakomerno in hitreje posušiti, ter dobiti suho sadje mnogo boljše kakovosti. Seveda mora biti sušilnica pravilno zgrajena in, kar je še važnejše, sušenje sadja smemo zatpati te človeku, "ki se na to delo dobro razume. Ni torej svetovati, da bi na vaških sušilnicah suša svojo sadje vsak posest-Bik, sam, marveč je treba prepustiti opravljanje sušilnice samo enemu človeku, Id zato tudi odgovarja za pravilno sušenje.
K sušenju posameznih sadnih plemen pripominjamo:
Nepoškodovane, dovolj zrele češplje «zgrnemo na lese ter jih vložimo v sušilnico na onem mestu, kjer je najnižja toplota <navadno zgoraj). Ta toplota ne sme presegati SO, največ pa 60« C. če bi namreč lese s svežimi češpljami vložili v sušilnico na najbolj vročem mestu, bi plodovi popokali ter izgubili mnogo na svoji vrednosti. Ko so češplje nekoliko •venele, jih smemo premestiti na nekaj bolj vroče mesto sušilnice. Ko so Češplje «»pol suhe, jih vzamemo iz sušilnice ter
jih pustimo, da se ohladijo. Šele nato jih vložimo spet v sušilnico na najbolj vroče mesto (tik nad kurišče), da se dodobra posušijo. S takim ravnanjem se skrajša čas sušenja in dobijo posušene češplje izredno fin okus. Na sličen način kot češplje sušimo tudi breskve.
Hruške sušimo olupljene aH pa neolup-ljene ter bodisi cele ali razpolovljene, oziroma zrezane v krhlje. Krhljem odstranimo tudi peščišče in muho.
Da olupljene in razrezane hruške ne porjavijo, jih mečemo, ko jih olupimo, v slano vodo (na 20 1 vode 10 dkg soli).
Ako hočemo dobiti posebno dobre suhe hruške, jih pred sušenjem kuhamo v sladki vodi <na V0 I vode I kg sladkorja) toliko časa, da postanejo tako mehke, da jih lahko z slamnato bilk® prebodemo.
Hruške vložimo pri sušenju v sušilnico na osem mestu, kjer je toplina najvišja (znaša naj ©koli 90® C). Sušenje traja od 8 do 24 ur, kakršna je pač sušilnica.
Jabolka sušimo navadno v rezinah, pa iudi v kriiljih. Sadje v ta namen olupimo;, izrežemo pušBšče in nato razrežemo ter sproti mečemo v slano vodo, da ne por-javi.
Tudi jabolka -vlagamo v sušilnico na najbolj vroče mesto, čas sušenja je približno enak kot pri hruškah.
Tako pri jabolkah in hruškah, kakor tudi pri češpljah je treba paziti, da vzamemo posušeno sadje pravi čas te sušilnice, to je, še preden jje postalo docela tado, torej, dokler se ©tipa med prsti kot ¡mehka radirka ali usnje. Če bi sadje pa-sitiK predolgo v sušilnici, bi izgubilo pre-več vlage, radi česar bi trpela vnanjost, vonj in okus, s tem pa tudi vrednost sadja. Nasprotno pa se premalo suho sadje ne drži marveč «e v shrambi kmalu pokvari.
Razvidno je torej že iz povedanega, da zahteva sušenje sadja precej vaje.
Posušenega sadja ne smemo spraviti takoj v shrambo, marveč |a razgrnemo po snažnem poda v suhem in zračnem prostora. Tu ga pustimo nekaj dni, da se ©Kladi m na zraka nekoliko presuši. Nato ga spravimo v redke vreče in shranimo v subi in zračni shrambi.
iz 1:00 kg svežega sadja dobimo pri češpljah 25 do M kg, pri hruškah 15 do 20 kg, pri jabolkah 10 do 15 kg suhega sadja.	_
GOSPODARSKE VESTI
X Poenostavljenje gospodarjenja z vinom na Francoskem. Francoski kmetijski minister je izdal dva zakona, ki urejujeta razdelitev in pravilno gospodarjenje z vinskim pridelkom. Pri tem se poskuša skrajšati pot od producenta do konzu-menta, ne da bi se pri tem trgovoe popolnoma prezrlo. Letošnjo trgatev visoko cenijo. Povprečni vinski pridelki Francije znaša 50 milijonov hektolitrov letno, kar pride približno po en hektoliter na vsako osebo celotnega prebivalstva.
X Hrvatska delniška družba za ribar-stvo, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je z izdanjem novih delnic zvišala svojo dosedanjo glavnico od 450.000 na 7,2 mlllj. kun.
X I tal i jansko-madžarska gospodarska pogajanja so nedavno uredila vprašanje zamenjave blaga med obema državama v gospodarskem letu 1942/43. Tozadevne zapisnike sta podpisala poslanik Amadeo Gianni ter izredni poslanik in pooblaščeni minister Alfred v. Nickl.
X V Severni Kitajski pričakujejo . rekordno pšenično žetev. Tako se glasijo poročila tamkajšnjih oblasti To bo hkra-
5. Vkuhavanje in vlaganje sadja, naprav ljanje marmelad.
Ta način uporabe sadja je zelo važen, čeprav je za vkuhavanje sadja treba precej znanja in spretnosti. Ne moremo torej na tem mestu opisati vseh različnih načinov vlaganja in vkuhavanja sadja ter na-pravljanja raznih marmelad in drugih izdelkov. Zato svetujemo vsem gospodinjam, Id same tem« delu niso docela vešče, naj se gredo pončit k naj bližnji sosedi, ki je teh stvari vešča — saj je teh, hvala Bogu, že v vsaki vasi najti? Posebno Iz češ,pel] naj bi naše gospodinje pripravile letos kaf največ sadna izdelkov!
6. Napravljanje brezalkoholnih sadnih sokov.
Navodilo je objavil naš Ust lani ob tem času. Ker je za napravo brezalkoholnega sadnega soka potreben poseben aparat, kakršen se itahaja v vsaki občini vsaj po eden, naj se vsi, ki se za napravo brezalkoholnega mošta zanimajo, obrnejo na pristojno Wjrt8chaftsberaterin pri Ernah-ruitgsamtu * vprašanjem, kje si lahko tak aparat izposodijo. Tudi potrebna navodila dobijo istotam.
7. Napravljanje sadnega mošta ali sadjevca.
Potrebna »avodila bomo daK v posebnem sestavka, ker je kljub vsema dnugira načrnom veadarfe mnogo sadja, ki ni za drago rabo, kot za sadjemec. Predvsem ss» to divjie in izrazito mostne sorte hntšk ia jabolk.
8. Namakanje sadja za napravo žganja.
V ta name« pride v poštev samo gnilo ali' sioer pokvarjen© sadje, ki ni n.ti za predelavo, niti za sadjevec več sposobno. Ker je kuhanje žganja pri nas na žalost celo preveč razširjen©, ni potrebno, dajati tozadevno našim kmetovalcem še posebnih navodil. Omenjamo samo, da bo žga-»jeknha za domačo porabo mogoča od i. novembra dalje, da pa je mogoče vsakemu kmetovalcu dobiti pri pristojnem Zoilamt-u dovoljenje, da sme kuhati žganje že prej in tudi v večjih množinah, ako poseduje sadje, ki ni uporabno za druge sv rite.
ti Izboljšalo prehranjevalno «tanje vzho-dno-azijskega prostora, ker bo tudi Japonska letos pridelala mnogo riža.
X Zvišanje cen mlekij t fevioi. V Švici so zvišali ceno mleku za en cent pri li» trn. Tk> zviianje gne na račun potroBni» kov, vlada b» pa iz javnih sredstev, po» zneje to nadoknadila pri kritju stroSkov, ki jih povzroča delitev hi gospodarstvo mleka.
X žetev t Cirenajki, v italijanski Afriki, ki je sedaj aopet v nenaško-italijan-skih rokah, je kljub dvakratni angleški invaziji zadovoljivo uspela. Po dosedanjih podatkih libijskega kolonialnega urada v Cirenajki. so letos naželi kakih 30 tisoč dvojnih centov žita.
X Sojo gojijo v Nemčiji v glavnem v Donauland^u, v provinci Siidmahren ter v vzhodnih in južnih delih gaua Steier-maik in seveda tudi na Spodnjem štajerskem. Letos so te pokrajine nasadile okrog 1000 hektarjev z sojo. Soja vsebuje mnogo beljakovine, maščobe in vodika.
X Načrt bolgarskih zimskih posevkov predvideva 1,929.000 hektarjev njiv za pšenico, 355.000 hektarjev za rž ter 75.008 hektarjev za ¡ostale ©zimnine. V celoti nameravajo letos posejati 2,355.000 hektar-i jev zemlje z ©zimnino.
Prišla je jesen!
Jesen — lepa jesen — je lepša kot najlepša pomlad. Posebno za vise one, ki ljubijo uživanje sadov življenja. Pomlad je čas nagle menjave, čas oranja in sejanja in nemirnega pričakovanja jeseni. Sejalec in sadilec zaskrbljeno gibljeta, kaj jima prinese jesen. Med njima in jesenjo vidita poletje s svojimi nevarnostmi za polje, vinograd in sadonosnik. Ena sama huda ura — pa kaj — le nekaj trenutkov zadostuje, pa je končano vse ln uničen ves up njunega truda in žrtev. Kako vse drugače je v jeseni! Naj bo že kakršna je, gotova je! Niti slabo vreme ne more več veliko spremeniti. Pač pa lepo vreme lahko še zelo pospeši popolnost do-zoritve pridelkov sadja in sadežev. Tudi preko poletja najmanj obetajoča jesen je na vse zadnje ln vsaj povprečno navadno veliko boljša; nikdar pa ne tako slaba, kakor se je o njej" govorilo — na primer, baš letos radi dolgotrajne suše in pogoste toče. Ko pride tisti čas, se neka ko izravna vse, kar se nam je zdelo pre več krivo. Pa ne samo za poljedelca, vinogradnika in sadjarja je izmed vseh šti. rih letnih časov najbolj zanimiva jesen.
trajno lepega vremena preko poletnih po-čltnic še veseli čim daljše suše in mu je
¡oni drugi. K. temu ga sili — želodec; Skrb za preživljanje preko zime. Od konca zadnje, oziroma prve svetovne vojne ta skrb še ni bila nikdar tako vsesplošna kakor je letošnjo jesen.
Koledarična jesen traja od 21. septembra do 21. decembra — torej točno tri mesece. V resnici je pa trajanje jeseni še bolj raznolično kot vseh ostalih letnih Časov. Smo že proti koncu septembra tudi pri nas dobili prvi sneg; ali pa smo doživljali lepoto meseni celo tja preko Božiča. Navadno se pa v pravi čas jeseni štejeta september in oktober. Letos lahko računamo z izrednim vremenom ln zanimivimi prirodnimi pojavi.
Letošnja jesen pada tudi zgodovinsko v posebno važno razdobje. Odločajo so usode bodočnosti..	—tz.
Die NS-Frauenschaft hilft Während die Bäuerinnen auf dem Feld ihre Arbeiten verrichten, erledigen Frauen der NS-Frauenschaft die häuslichen Pflichten. — Hier wird gerade das Jüngste gefüttert.
1 - .Vn ~'	' j'.
- / lfy, -	MKBfe -
	«P /Mi
	
Mi¡sir £ ' ' ' - Ä 1 * W 'fetSIÄ	
	
Weltbild
Bereit zum Einmachen
Weltbild.
Beim Kartoffelholen
MALE VESTI
*	Fuhrer je dne 20. septembra brzojavno čestital tajlandskemu kralju k njegovemu rojstnemu dnevu.
*	Brigajte se za redno zatemnitev!
Noč postaja vedno daljša. Zato je tudi potrebno, da se brigamo za redno zatemni« tev stanovanj, lokalov itd., da se to izvrši kakor zahtevajo oblasti. Pri tem so ne sme pozabiti, da so tudi okna, ki na gledajo na ulico, temveč na dvorišče, pa naj si bodo iz shramb, stranišč in podo» bnih prostorov, predpisno zatemnjena. Tai velja tudi za okna v predorih, čas zatemnitve razglašajo časopisi ter se ga je strogo držati. Prestopki zoper te predpise so nevarni ter se seveda tudi kaznujejo.
*	Za zdravljenje in popravljanje zob.
Minister notranjih zadev je Izdal odredbo, ki ima cilj, da se prebivalcem Nemčije omogoči zdravljenje in plombiranje zob, kar spada v pristojnost zobozdravnikov in zobotehnlkov. Odredba pooblašča vodjo zobozdravnikov v Reich-u, da lahko zobozdravnike obveže, da se morajo naseliti v področjih, kjer primanjkuje zobozdravnikov. Pri tem lahko uporablja tudi ukinitev zobozdravniške prakse, če bi se za to pokazala potreba. SliC» no določilo se je izdalo tudi za zoboteh-nike. Notranji minister je hkrati pooblaščen, da izoblikuje enotno izobrazbo vseh zobozdravnikov v Reich-u. Važno je, da bo zobozdravniško izobrazbo v bodoče rešil obrtni red.
*	21. september je Matevža dan ali pa koledarski začetek jeseni. Vrtnarji ln vi-ničarji so nekoč trdili, da bo najmanj še nekaj tednov lepo in toplo vreme, če je na dan Matevža lepo. Letos potemtakem lahko računamo na lepo jesen, ki bo starim in mladim ljuba, če taki stari kmečki pregovori še kaj držijo. — Nekoč so naši predniki na Matevžev dan prirejali veselice v znak, da je ta dan ravno tako dolg kakor noč.
*	Kmetovalci pozor! Uporabljajte za zimske posevke kolikor je največ mogoče semena lastnega pridelka. Semena, ki sO na razpolago, dobijo v prvi vrsti kmetije, ki so radi elementarnih nesreč trpele škodo in nimajo lastnih. Nasejte samo tiste vrste, ki so se v našem gospodarstvu že večkrat obnesle! — To je oklic Lan-desbauernschaft-i, ki ga je treba upoštevati.
*	»Urad za kmečko ljudstvo«. Fuhrer
je odredil, da se dosedanji Reichsamt fiir Agrarpolitik der NSDAP (Urad Reich-i za agrarno politiko nacionalsoclalistične nemške delavske stranke) takoj preimenuje v »Reichsamt fur das Landvolk«, to je urad Reich-a za kmečko ljudstvo. Hkrati se preimenujejo seveda tudi tozadevni uradi pri gatiih.in okrožjih.
*	»človek v zdravju ln bolezni.« V Marburg-u se nahaja zaključno do nedelje, dne 27. septembra 1942, anatomlčno-higijenična razstava pod nazivom »človek v zdravih in bolnih časih«. Ogled je zelo poučen ter jo je možno ogledati na jesenskem veselišču na travniku nasproti avtomobilskih garaž, ob cesti Trie-sterstraBe.
*	Zvišanje porcij kruha in mesa v Nemčiji je dvignilo v tujini mnogo prahu. Posebno angleška propaganda je s tem dobila debelo klofuto po svojem lažnjivem gobcu, ker je po svojem tisku razbobnala v svet debelo laž, da se prehranjevanje Nemčije iz dneva v dan slabša. Ta udarec je za angleško propagando in prehrano še bolj občuten, ker sta ga sprejeli v času,
ko je angleška vlada v tisku in radiju pozivala Angleže, da bi Štedili s kruhom ter uživali več krompirja.
*	Pos'uzujte se pri delu varnostnih naprav! Nezgod bi gotovo bilo veliko manj, če bi se delavci pri delu vedno posluževali varnostnih naprav in zaščit, ki so v po-edinih obratih v to svrho predpisane in na razpolago. Mišljene so pred vsem zaščitne naprave pri raznih strojih, pri varenju itd. Najvišja zapoved za vsakogar, ki dela po obratih, je, da se poslužuje pri delu predpisanih zaščitnih naprav. Tudi delavec mora smatrati za svojo sveto dolžnost, da ši čuva zdravje. Kakor so plinska maska in maska zoper prah ter vrv, prepas in usnjena čepica ter predvsem zaščitna očala potrebščine rudarja, ravno tako so zaščitne naprave in zaščitno orodje pri strojih ščit in kritje pred nevarnostjo, ki jo lahko povzroči delo! Pogum na napačnem mestu je, če se varnostne predpise obide, mogoče celo v želji po hitrejšem in prijetnejšem delu na račun lastne varnosti. Vedno je treba misliti, da potrebuje Nemčija vsako moč. Kdor se prešerno podaja v nevarnost, škoduje sebi in splošnosti! Zato pa uporabljajte zaščitne oprave!
*	Tekmo v molži krav je priredilo okrožno kmetijsko vodstvo v Graz-u. Na posestvo Hart v Graz-Wetzelsdorf-u so ee v to svrho zbrali: 5 molznih mojstrov, 6 višjih molzcev, 3 molzni pomočniki in 3 molzni vajenci. Tekmi je prisostvovalo tudi mnogo drugih molzcev ter kmečka mladina iz okolice. Po izvršeni tekmi se je razdelilo nagrade. — Kakor vidimo, je nemška produkcija mleka najbolj napredna na svetu. Pred leti še marsikateri pameten in šolan človek vedel ni, da je tudi molzec poklic, ki se ga je treba učiti. Kakor vidite, imamo danes že ne samo izučene molzce in pomočnike, temveč celo višje molzce in molzne mojstre.
*	Tudi razvedrilo ne škoduje v resnih vojnih časih. Po vzoru mest v starem Keich-u, kjer so razne jesenske ljudske veselice že v tradiciji, je tudi mesto Marburg svojim meščanom in prebivalcem mestnega okoliša omogočilo nekoliko nadomestka za kratkočasenje, kakor smo ga nekoč imeli o JožefOvem v Brunndorf-u. V času od 19. do 27. septembra 1942 se na travniku, nasproti mestnih avto-gara2, na cesti Triesterstraße, nahaja veselšče, ki je deležno živahnega obiska ter veselega vrvenja mladine in odraslih. Tingeltangel je bil vedno mikaven ter bodo tudi letos, ko marsikateri človek lažje riskira nekoliko pfenigov, kakor nekoč par, ko je bilo bolj težko za denar, prišli na račun vsi, ki jih to zanima.
*	Bezeg zori. V naših krajih imajo skoraj pri vsaki hiši bezgovo drevo. Tam, kjer raste bezeg bolj na soncu izpostavljenemu mestu, se bezgove jagode bližajo svoji dozoritvi. Bezeg obrodi skoraj vsako leto. Bezgove jagode, ki jih je spravljati samo v popolnoma suhem stanju, se lahko dobro uporabi kot bezgov sok, kompot ali pa za mazanje na kruh. Tudi dobro rdečo vino po nekod stiskajo iz bezgovih jagod. Bezgov cvet se uporablja za čaj in tudi kot domačo zdravilno sredstvo je bezeg znan.
*	Zaključeno je prodajanje ranih jabolk. Svobodne prodaje ni več. Jabolka ranih vrst so razprodana. Ostala jabolka stojijo pod gospodarstvom in so zavzeta. Pridelovalci so torej dolžni jabolka oddajati pri za to določenih oddajališčih. Vse to je namenjeno za bolnike, otroke in ranjence v celem Reich-u. Tudi oborožena sila ne sme sama kupovati jabolk in jih bo za svoje lazarete dobila potom dodelitve. Z dovoljenjem Gauleiter-ja pa do-
bi lahko vsak potrošnik na Spodnjem Štajerskem nakupno dovolilo za 10 kg jabolk, če ni sam sadjar ali pa če stanuje v krajih, kjer ni sadja. Potrošniki pa morajo s tem nakupom tako dolgo čakati, da dobijo te listke, ki se bodo v kratkem izdali, kakor hitro bo dovolj sadja za to na razpolago. Kmetje imajo navodila, da pred tem časom ne prodajajo nikakšnih jabolk. Kmetje tudi vedo, da je pošiljanje sadja po pošti in železnici prepovedano ter se vse to strogo nadzoruje. Izrecno se naglaša, da se je pri sadnih nakupih strogo držati cen, ki so jih oblasti predpisale. Nikdo naj ne misli, da bo z višjimi ponudbami dosegel kakšne koristi.
*	Odpadno sadje lahko povzroča škodo. Sadje, ki odpada, predno je zrelo, je navadno črvivo. če se tako sadje ne pobere sproti, se lahko pripeti, da zlezejo te male gosenice iz črvivega sadja ter nato v bližini sadnega drevja zopet poskrbijo za svoj naraščaj, ki bo naslednja leta sadju mnogo škodoval. — če pa prinesemo odpadno sadje v kleti in shrambe, se tudi črvom omogoči preži miti in pozneje povzročati novo škodo. Zato pa naj velja geslo: »Odpadno sadje se mora takoj sproti uporabiti Če ni potrebe za človeško prehrano, se 'istega lahko pokrmi tudi živini«.
*	Domač vrt in samooskrba. Brez-dvomno si je letos veliko lastnikov hišnih in malih vrtov v delni samooskrbi z zelenjavo in sadjem pridobilo bogate izkušnje. Sedaj je nastopil čas, da se spravi ostanke pridelkov in da se jih pravilno izrabi. Ravno sedaj je tudi najbclj pripravno razmišljati o ureditvi male domače kuncereje, ker se v tem času še najlažje dobi te male živali za pleme. Kdor ima vrt ter zbira in na zračnem prostoru suši listje od ohrovta, zelja, rumene repe, fižola itd., lahko razen sena, ki ga dobi iz sadonosnika ter z zbranim čistim listjem od sadnega drevja in jagodnega grmovja ustvari podlago za zimsko krmo enega kunca. Spomladi pa lahko začne s pravilno kuncerejo. Ravno v predmestjih ali na deželi, kjer prehranjevalna akcija NSV vedno in povsod ne pobira kuhinjskih odpadkov, lahko otroci pri naseljencih, lastnikih hiš itd. pobirajo kuhinjske odpadke, kakor krompirjeve olupke, odpadke od sočivja itd., kar v prehranjevanju za časa vojne lahko mnogo pomaga. Ne da bi se poseglo V tujo lastnino, se na ta način s samopo-močjo in pomočjo najbližjih lahko v alpskih gauih uredi kuncerejo. — Nekatere glavne in višje šole so na priznan način že kot brklanje izdelovale hleve za kuncerejo v izmeru 80X80X60 cm ter v kolikor pobiranje kuhinjskih odpadkov od gospodinjstev brez kuncereje ni bilo urejeno, to uredile in povezale s pobiranjem starega materijala. S tem je hkrati preprečena marsikatera začetna napaka v kuncereji. — Snažnost, ljubezen do živali, prehranjevalna podlaga iz vrta in kuhinje, navodila izkušenega kuncerejca so podlaga za izgradnjo kuncereje. Tudi v zadnji vojni se je reja kuncev zelo razširila. Francija zredi letno okrog 80 milijonov kuncev. Tudi na področju Reicha se je kuncereja v zadnjih letih razširila. Z omejitvijo svinje-reje in perutninarstva je vedno bolj uvidevno, da je kuncereja enostavnejša in izdatnejša, šola In roditelji naj gledajo, da bo ta način samooskrbe mesa uspeval. Krajevna društva za rejo malih živali so z nasveti in dejanji vedno na razpolago.
*	Rokodelstvo ima v Nemčiji lepo bo" dočnost. če kdo misli, da bo koncentra
cija gospodarskih sil ter racionalizacija delavnic in izdelovalnic v bodoče izpodrinila rokodelstvo, je v zmoti. Moti se seveda tudi tisti, ki misli, da bo rokodelec po vojni opravlja! še samo popravila. Rokodelstvo je in bo prav posebno po dobojevani zmagi most, ki bo vodil do samostalnosti. Nemčija potrebuje že danes prav posebno za nova področja na vzhodu, zapadu in jugovzhodu ogromno rokodelcev. Samo v štirih priključenih gauih Ostpreußen, Danzig-Westpreußen, War-theland in Oberschlesien potrebujejo za prvo silo 60.000 rokodelcev. Tudi na zapadu potrebuje Lothringen rokodelcev. K temu je šteti še potrebe po rokodelcih, ki jih je treba postavit v ozemlja, ki so bila pod Sovjetijo, da se ne omenja potreb v starem delu Reich-a, ki bodo po vojni narasle. Možnosti, da mladi rokodelski pomočniki po vojni postanejo samostojni obrtniki, so danes večje kako) kedaj koli pod bivšimi demokratskimi režimi. Da bodo rokodelske obrti tudi uspevale ter ostali razvoja in življenja zmožni, bo pa odvisno edino od strokov nih in značajnih zmožnosti ter pridnosti vsakega posameznika. Rokodelska obrl bo v povojni Veliki Nemčiji imela sigurne eksistenco ter je priporočati, da se naša mladina obojega spola ne izogiba priložnostim, ki jim s priučitvijo kakega roko-1 delstva odpira pot v solidno in zadovoljivo bodočnost. Starši naj o tem razmišljajo predno določijo svojim otrokom življenj' ske poklice.
*	Kako stoji s točkami? Reichswirtschaftsminister, to je minister gospodarstva, je dne 16. sept. 1942 izdal odločbo, v kateri objasnjuje razna vprašanja, ki se nanašajo na prenos ¿punktov« ali točk državne oblačilne nakaznice na ostale družinske člane. V tem odloku stoji: »Za izgotovljene komade oblačil in perila velja slej ko prej zasidrano načelo, da si točke na oblačilnih nakaznicah ne sme nikdar prenesti na kako drugo osebo, Prepoved velja tudi za prenos točk v lastnih družinskih krogih. To načelo je potrebno, da se lahko izvršuje načrtno preskrbo tekstilij, ki jo noben nepredviden primer ne sme motiti. Morebitni svobodni prenosi točk na druge osebe bi motili in ovirali izdelovalni plan, povzročali bi pa tudi vloge za izdajo nabavnih listov.« — Prenos točk za blago v metrih je pa med svojci v lastni družini dovoljen.
*	Nemška podmornica je potopila kanadskega rušilca »Ottawa«. Neka nemška podmornica je potopila kanadskega rušilca »Ottawa«, ki je izpodrival 1373 ton. Vozil je s hitrostjo 35.5 milj na uro. Rušilec je bil postavljen leta 1932. v službo. Oborožen je bil s štirimi topovi kalibra 12 cm, poleg tega pa je bil ar. miran z dvema protiletalskima topovoma kalibra 4 cm, štirimi strojnicami tet osmimi cevmi za torpede kalibra 53.3 cm. Glede usode posadke 145 mož ni nič znanega.
*	Japonska dobi ministrstvo za Velik« vzhodno Azijo. Vlada je v to svrho dovolila kredit kakih 13 milijonov jenov. Predpriprave za ustanovitev tega ministrstva, ki je zelo podobno angleškemu ministrstvu za kolonije, so že izvršene.
*	Gandhi-jev sin je bil obsojen. Firoze Gandhi je bil minuli četrtek od okrajnega magistrata v Allahabadu obsojen na eno leto ječe in na plačilo 200 rupijev denarne kazni, ker se je s svojo ženo udeležili kongresa, ki so ga Indijci nedovoljeno sklicali. Ker se je mladi Gandhi branil plačati denarno globo, so mu kazen zvišali še za nadaljnjih šest mesecev.
*	Cburchiltove sKke so sež.gali. V
Bombayu (Indija) j« množica te dni sežgala vetje število velikih slik angleškega premijerja Churchilla. Policijo, ki je nameravala intervenirati, so obsipali s kamenjem.
*	Mehika bo izgnala romunskega eks-kralja Karoia. »New York Times« poroča, da namerava mehiška vlada že v kratkem izgnati nekdanjega romunskega kralja Karoia. Karol se je namreč branil prijaviti mehiški policiji kot priproat romunski državljan ter je zahteval, da morajo z njim postopati tako, kakor to dolikuje kakemu vladarju.
*	Japonski narod je prostovoljno daroval svoji armadi 121 letal. Pretekli ponedeljek je japonski ministrski predsednik Tojo v prisotnosti 10.000 ljudi krstil 127 letal ki jih je daroval japonski narod s prostovoljnimi prispevki svoji armadi.
*	Pravočasno so bili prijeti. Ob obletnici mukdenskega incidenta so nameravali agentje iz Čungkinga ubiti več visokih uradnikov nankmške vlade, obenem pa so hoteli pognati v zrak vladno poslopje. Namera je bila pravočasno preprečena in so bili zločinci aretirani. Med aretiranci se nahaja tudi neki 431et-ni Kitajec, ki je hotel pod sedlom svojega osla vtihotapiti skozi neka nankin-ška mestna vrata 50 paketov razstreliva
*	Težki nemiri v Mehiki. Dne 15. septembra so izbruhnili v državi Veracruz v Mehiki nemiri. Vlada je poslala v prizadeto področje svoje čete, da bi vzpostavile red in mir. Ti nemiri so zavzeli večji obseg kot se je prvotno mislilo. Že pri prvih spopadih je bilo ubitih enajst političnih zastopnikov nacionalne kmetij-sko-delavske konfederacije. Ubita sta bila tudi senator Diaz Munoz in poslanec Salvador Gonzalez.
*	Angleži nadaljujejo aretacije v Egiptu. Kakor poroča »Popolo d' Italia« iz Ankare, nadaljujejo Angleži svoje številne aretacije v Egiptu. Že najmanjši sum zadostuje za aretacijo. Okrog 600 »sumljivih« ljudi iz glavnega mesta Kai-re so odvedli v El Tor, kjer so jim odrezali vsako možnost občevanja z zunanjim svetom. Mnogo ljudi so odvedli tudi v Južni Egipt.
*	Novi prostovoljci za špansko Modro divizijo so odšli te dni preko San Seba-stiana na vzhodno fronto, špansko prebivalstvo jim je priredilo skupno z vojsko in Falango lep odhod. Med sviranjern koračnic, pesmijo Falange in vzklikanjem Španiji in Nemčiji so se odpeljali mladi prostovoljci v borbo za Novo Evropo.
*	Takšni so nemški generali! Dne 6." septembra 1942 je padel pri Novorosijsku komander neke infanterijske divizije, nosilec odlikovanja Ritterkreuz, Generalmajor Albert Buch. Buch se je junija 1941 pri prehodu čez reko Prut kot Oberst in poveljnik posade, ki je držala in branila prehod, sijajno odlikoval. Odbil je naskok dveh stotnijskih divizij. Razen tega je pri tej priložnosti osebno vodil svoje rezerve v naskoke, tako da je preprečil in onemogočil, da bi se Sovjeti polastili prehoda. Zato je takrat tudi dobil Ritterkreuz. Z njegovo junaško smrtjo |e nemška armada izgubila enega svojih odličnih oficirjev.
*	»Bodite popustljivi napram ameriškim četam!« V Londonu izhajajoči »Sunday Expreß« poziva svoje bralce, da bi se napram ameriškim četam obnašali nekoliko bolj popustljivo. »Angleški narod mora svojo zamolčljivost opustiti« pläe omenjeni dnevnik, »Ako sedaj ne drži-
mo z našimi zavezniki, porivamo zmago po nepotrebnem v daljino. Angleški narod mora te naše bojevne tovariše z veseljem pozdraviti, jim nuditi resnično gostoljubnost ter jih kljub vsem nevšečnostim razumeti!«
*	18 ladij Je izgubila doslej Brazilija, odkar je silam osi napovedala vojno. Za te potopitve trgovskih ladij se Rio de Ja-neiro lahko zahvali Washingtonu, ki mu je pomagat do vstopa v vojno, za Katero Brazilija ni imela povoda.
*	Zagrebška razstava je imela kmetijski značaj. Na takozvanem zagrebačkem zboru alt zagrebški razstavi, ki jo je mlada hrvatska država priredila med 5. in 14. septembrom t. i., se je največ važnosti pol^alo na kmetijstvo. Nemško prehranjevalno in kmetijsko ministrstvo je skupno z hrvatskim kmetijskim ministrstvom razstavilo v posebnem oddelku, ki si ga je ogledalo nad 250.000 oseb. Namen razstave je bil, obiskovalcem pokazati načine in metode, ki so Nemčiji omogočili modernizacijo in izboljšanje ter povečanje kmetijske produkcije. Pri tem je hrvatsko kmetijstvo v glavnem razkazovalo svoje naloge, ki jih namerava rešiti. Cilj hrvatske države je, da se kmetijstvo ojači. izdelan ima petletni načrt ter izvršuje velika melioracijska dela, ki bodo omogočila, da se številno stanje kmetij še primerno zviša. V dobrih pridelovalnih letih je prehrana Hrvatske popolnoma osigurana z domačimi produkti, cilj agrarne politike pa gre za tem, da se proizvodnjo dvigne na višino, ki bo omogočala večji izvoz
*	Tako je prav! Časopisje, ki izhaja v nezasedeni Franciji, poroča, da so francoske oblasti bile prisiljene internirati večje število Angležev, ki še izza časa pred sedanjo vojno živijo svojo gosposko življenje na francoski rivijert, ker so se s svojim vedenjem pregrešili so-per mir in red v nezasedeni ' Franciji, kjer uživajo gostoljubnost. Oholo vedenje in gonja zoper politiko Vichyske vlade je pač začelo presedati tudi široko-grudnim, gostoljubnim Francozom.
*	Plemenita Fiihrerjeva poteza. Ker se je francosko prebivalstvo pri ponesrečenem angleškem invazijskem poskusu pri Dieppe-ju zadržalo nevtralno m lojalno, se je tem Francozom tudi Ftihrer primerno zahvalil. Odredil je takojšen odpust iz ujetniških taborišč vseh francoskih vojnih ujetnikov, ki so doma iz Dieppe-ja, Neuville-ja, Autot-sur-Mer, PourvUIe-ja, Petit-Abeville-ja in Arques-la-Bataille-ja. To je poteza, ki jo Francozi visoko cenijo in bo brezdvomno mnogo doprinesla k bodočemu sodelovanju Nemcev in Francozov.
*	To so junaki z gobcem! Ameriška zveza mornarjev je nedavno imela svojo letno skupščino. Zbralo se je 500 udeležencev, ki so med drugim sklenili, da se bo prihodnji občni zbor zveze, ki bo leta 1943., vršil v mestu Toki jo. — Torej: gospodje okrog mornariške zveze v Zedinjenih državah Severne Amerike mislijo, da bodo v nekaj mesecih porazili in zasedli Japonsko, kjer bodo v Tokiju lahko priredili svojo bodočo glavno sejo. Amerika je nekoč slovela kot dežela neomejenih možnosti, če je šlo za zadeve, ki z vojnami nimajo nikakšnega opravka Odkar je Roosevelt svoj narod zaplete1 v vojno, je pa vse to drugače. Naravnost blazno je misliti, da bodo Ameri-kanci zavzeli Japonsko, možnost je le, da lahko delegati mornariške zveze, ki jih vleče na Japonsko, pridejo kot ameriški vojni ujetniki v Tokijo, če bo eden ali drugI šel k vojakom. To je vse. Vse drugo so pa fantazije.
*	»Storitve so naša čast«. S temi besedami je dr. Ley otvoril letošnji boj podjetij za večje delovne uspehe.
*	tieneraKeldmarschall VVflhetai Keitel,
šef vrhovnega poveljstva nemške vojsk« in zvest vojaški paladin Fiihrerja, je praznoval 22. septembra svoj 60. rojstni dan. Genetalfeldmarschall Keitel se je odlikovat že v bojih svetovne vojne 1914—1918. Fiihrer je takratnega Generalobersta Kei-tela po porazu Francije na seji Reichstag* 19. julija 1940 imenoval Generalfeldroar-schallom. Tudi v nadaljnji borbi za svobodo in veličino nemškega naroda je Generatfeldmarschatl Keitel zvest oproda Adolf Hitlerja.
*	O razveljavljen ju hranilnih knjižic,
V 36. številki našega lista, ki -je izšla dne 5. septembra t- 1., smo pod gornjim naslovom prinesli notico, da je treba hranilne knjižice, ki so last društev, organizacij in zvez na Spodnjem štajerskem in jih upravlja komisar za društva, organizacije m zveze, do 1. oktobra 1W2 predložiti na naslov Stillhaltekommlsar, Marburg/Drau, Wielandgasse 11, ali do istega dne predložiti pri istem uradu svoje ugovore, ker se bo po 1. oktobru 1SM2 vse hranilne knjižice, ki se ne bodo predložile oziroma, ako se ne predloži ugovorov. proglasilo za neveljavne. — Po poročilih, ki smo jih dobili iz urada Still-haltekommissar-ja, so nekateri nadih bralcev to poročilo napačno razumeli. Hranilne knjižice predlagajo tudi zasebniki, na katere se ta poziv ne nanaša. Ponavljamo in objasnjujemo, da je predložiti samo knjižice, ki glasijo na Imena raznih društev, organizacij in zvez, ne pa knjižice, ki glasijo na Imena po-edinih zasebnikov.
*	Seznam odjenuiikov aH strank prt čevljarjih za popravljanj« čevtfev. Z odredbo šefa civilne uprave je tudi na Spodnjem štajerskem predpisano, da s» pri čevljarskih mojstrih uvede sezname odjemnikov ali strank. Vsaka oseba, ki potrebuje popravilo čevljev, se mora vpisati v spisek strank nekega čevljarja. Prt tem vpisu je treba predložiti tretjo oblačilno nakaznico. Otroci do 3. leta starosti se v te sezname ne vpišejo. Stranke, ki imajo na svojih tretjih oblačilnih nakaznicah že žig nekega čevljarja in datum po 1. 9. 1942, se od drugih čevljarjev ne smejo več vpisati v seznam» strank; če bi kakšen potrošnik ne našel čevljarja, ki bi bil pripravljen, da ga vpiše v svoj seznam strank, mu bo pristojni okrožni rokodelski mojster (Kreis-handwerksmeister) dodela popravljalni«» čevljev, ki ga bo vzela in vpisala med svoje stranke. — Odslej smejo čevljarji sprejemati samo od tistih potrošnikov čevlje v popravilo, ki so v redu vpisani kot stranke v njihovih seznamih. Podrobnosti izvejo potrošniki pri svojih čevljarjih. Vsi vpisi v sezname strank morajo biti do 15. 10. 1942 končani.
*	Splošno štetje živine v Nemčiji. Na
osnovi zakona o štetju živine z dne 31. oktobra 1938 se bo vrSilo dne 3. decembra 1942 običajno splošno štetje domač« živine po vsej Nemčiji, štelo se bo tndi v velemestih. Tokrat bodo šteli tudi domače zajce ali kunce. Plemenske ovna in kozle bodo posebej registrirali. Tokrat bodo šteli tudi kokoši zelo natančno. Glede kokoši so predvidene tudi poznejše kontrole. Izide štetja svinj morajo pristojna mesta obdelati čimprej ter jih najkasneje do 18. decembra 1942 sporočiti državnemu statističnemu uradu [ CStatistisches Rcichsamt),
Unsere wöchentliche Sprachecke
Die zwei Fuhrleute)). , Zwei Fuhrleute kamen mit ihrea schweren*) Wagen gleichzeitig«) von zwei Seiten*) in einen Hohlwegs). Kg war unmöglich«), auf der schmalen/) Straße?) auszuweichen»). Keinerl«) wollte mit dem Wagen zurückweichen!!). Sie fingen aniä) zu schimpfen«) und zu echreieni4). Endlichu) sagte der eine: »H5re!i«) ich sage es Dir jetzt zum letzten Malet?). Fahre mit Deinem Wagen zurück! Sonst mache ich es mit Diris), wie gesternt») friihso) mit einem anderen5! U Darüber erschrack22) der zwei-te2S) Fuhrmann. Er faßte«) seine Pferde am Zaum-5) und ließ den Wagen zurückrollende). Lachendz?) fuhr sein Gegner8«) an ihm vorüberü»), Nun»« fragte ihn der zweite: >Sage einmal! Was hast Du denn gesternsi) mit dem anderen gemacht?« Der zweite Fuhrmann antwortete: »Ja denke»2) nur! Gestern früh traf»») ich hier an derselben Stelle3!) je-nenüä) anderen, und der Kerlss) wollte und will nicht zurückweichet'), da . .. habe ich Ihm schließlich»"?) Platz ße-macht«»8).
DIE KARTOFFELN
Vori) mehr-) als zweihundert Jahren war die Kartoffel in Deutschland noch ganz unbekannt.») Damals*) hatte ein Teichel Kaufmann von seinem Freunde*) ein Säckchen«) Kartoffeln als Geschenk?) bekommen. Weil») es eine kostbare» Seltenheit«») war, gab er sie seinem Gärtner«*) Der"«) pflanztet») sie aai der besten Stdle«) im Garten und freute sichis) schon auf das schöne Gemüse.'«) Im Herbst*?) gab der Kaufmann seinen Freunden ein GastmahJis) und sagte seinem Koch,1») er sollte'-») auch die Kartoffeln auf den Tisch bringen. Aber der Koch hatte dieses fremdes' Gemüse noch niemals?5) zubereitet«) Darum kochte er die jungen Stengel,«) die grünen kleinen Früchte,-5) die Blattet«) und brachte sie mit Zucker-? und Zimmt*®) auf die Festtafel«) Die Gastet») kosteten davon,»»} fanden»') aber die Speise*2) ohne Geschmack.«) So kam die kostbare») Speisesa) in die Küche»*) zurück3») und wurde von den Dienernd) gegessen Aber nach einigen Stunden»?) erkrankten^) die Diener. Der Doktor mußte kommen»») und sagte: »Das Gemüsei«) wäre giftig"»») gewesen«.4i) Zum Glück«) wurden die D'ener nach einigen Tagen wieder gesund*») Der Gärtner aber mußte die Kartoffeln airs der Erde reißen**) und warf*») sie in einen Winkel*«) des Gartens. Dort*?) lagen sie*«) nun und vertrockneten.«) Einige Zeit darauf™) befahlt) der Gärtner seinem Sohne, die trockenen»?) Kartoffelpflanzen»») zu verbrennen.»*) Das tat»») der Junge-"'«) gern. Bald waten die trockenen»2) Stengel«) und Blätter-'«) verbrannt.« Da fand'?) er in der glim-mendens«) Asche®») dicke«») Knollen"'') von den Wurzeln«) der Kartoffeln. Er nahm«») eine in die Hand tmd brach sie auseinander.«*) Unter8») einer dünnen,««) braunen«?) Schale,®«) war da -ein weißes, mehliges«») Fruchtfleisch.?») Das roch"!) sehr gut. Er kostetet) es und es schmeckte?») ihm sehr gut. Nun brachte er die Knollen«') seinem Vater, und auch der fand sie sehr wohlschmeckend.?*) Jetzt erkannte?») der Gärtner seinen Irrtum.?«) Er erzählte seinem Herrn alles, und dieser ließ sich von seinem Freunde nochmals Kartoffeln schicken.??) Von dieser Zeit?«) ab mußten die Kartoffeln jeden Sonntag auf seinem Tische stehen.
1)	voznika
2)	težkim, težko, ») istočasno *) z dveh strani, s) klanec
«) nemogoče, ?) ozka s) cesta, ») izogniti, tO) nobeden (keiner, keine, keines — nobeden, nobena, nobeno), u) umakniti se, 12) pričeti, i») grditi, 1*) kričati, 15) končno 16) Poslušaj! 17) zadnjikrat 18) napravim s teboj 1») včeraj, '-») zjutraj 21) drugim (der eine — eden, der andere —drugi), 22) se je ustrašil, 23) drugi (der erste — prvi, der zweite — drugi, der dritte — tretji, der vierte — četrti itd.), 2*) prijel, 25) uzdo, 2«) spustil voz nazaj, 27) Smejoč« *8) nasprotnik, 29) mimo peljati, »o) Tedaj 3i) včeraj (gestern — včeraj, heute = danes, morgen — jutri), »2) pomisli
33) srečal, srečati, sem srečal. ** na istem
mestu, s») tistega, 3« zankrnež ii) umakniti se 3?) končno »«) napravil prostor
') Pred, 2) več
а)	neznano. takrat 5)	prijatelj
б)	vrečica, ?) darilo «)	ker. s) dragocena
i«) redkost
'i) vrtnar, 12) ta, m) sadil
!*) na najboljšem mestu
'») se veselil. '") lepe zelenjave
'?) jeseni
t«) pojedino
1») kuhar, '-"») naj hi
21)	tuje
22)	še nikdar. -») pripravil
2*) mlada stebelca, 25) sadove. Frucht — sad, Früchte — sadovi, listi. Blatt
—	list,. Blätter H listi, slidko*-(Zucker, čitaj cuker), i») pojedina, 2») cimet, so) nekaj okusili, 31) našli, ®) jed, »») brez okusa, "♦) kuhinja, :,s) nazaj
*«) sluge
3?) po par urah, ■'*) so zboleli »«) moral priti 1») zelenjava. *») strupeno *i) bilo, *2) sreča
*') zdravo
*4) iztrgati, *5) vrgel, wir (sie) werfen — mi vržemo, oni vržejo, er warf — on je vrgel, kh habe geworfen — jaz sem vrgel. -*«) kot, *i) tam. *«) so ležali. Wir (sie) liegen — mi ležimo, oni ležijo. er lag — je ležal, er ist gelegen
—	on je bil ležal, *») so se posuš;li, s«) kmalu nato, »i) je zapovedal. Wir befehlen — mi zapovedujemo, sie befehlen — oni zapovedujejo, er befiehlt —on zapoveduje, er befahl — on je zapovedal, •">-') suhe, r>") krompirjeve rastline, »*) sežgati, s») je storil. Wir tun ±* mi storimo, sie tun — oni storijo, er tat — je storil, er hat es getan = je bil storil, s«) deček, 5?) našel, wir finden — mi najdemo, sie finden rroni najdejo, er findet — on najde, er fand — on je našel, er hat gefunden
—	on je bil našel, s«) tlečem, «•) pe-pel, «») debele. «1) gomolje, «2) korenine, *») vzel. Wir nehmen — vzamemo, sie nehmen — oni vzamejo, er nimmt = jemlje, er nahm = je vzel, er hat genommen = je bil vzel, «*) jo
*	Tako »itniaguje« Anglija. Kakor poroča angleška poročevalska služim, se angleški odredi že približujejo glavnemu mestu otoka Madagaskar, Tananariva. »Zmagovit« pohod na Madagaskarju naj bi nekako potolažil Angleže, ki beleih'o povsod drugod udarce nemškega, italijanskega in japonskega orožja. Na Madagaskarju se pač slabotna francoska, vojska ne more upirati Angležem, zato slavijo vsaj na tem otoku malo zinagico kot nadomestilo za vse druge bunke.
4 V New Yorku zbirajo kovinske odpadke. Kakor poroča neka severoame-riška agentura, bodo počenži z 2. oktobrom v New Yorku s celo armado tovornih avtomobilov zbirati kovinske odpadke. Amerika je že öd nekdaj kot dežela neomejenih možnosti. Ka- ji je namenil Roosevelt, ji sedaj ni izc
*	Vojni |Ktško<lovamci se bodo r»p<*,lili v bitki za pridelovanje mleka. Reichs-bauernführer je izdal okrožnico, da morajo Landesbauernführer-ji za .-višanje oddaje mleka zaposliti v prvi vrsti vojne poškodovance. Namestitetv se ima ¡«vršiti sporazumno s pristojnimi urr ä WLhr-machtsfiirsorgestellen, ki dobivajo od vrhovnega poveljstva oborožene sile svoja navodila. Te nastavljence se bo v prvem redu uporabljalo za izvedbo ukrepov za zvišanje oddaje mleka. Tisti, ki bodo uveljavili, lahko pozneje dobijo zaposlitev pri Reichsmilchleistuno-sausschuß-u ¿a nadzorovanja.
*	Finska je postavila svojega diplomatskega zastopnika pri vladi neodvisne države Hrvatske. Za odpravnika poslov je bil imenovan finski diplomat Arnasch Orönstila.
*	Novo madžarsko vojno ort'i'-«v.-nie je ustanovil državni upravitelj Horthv.
Medtem, ko so doslej madžarski vojaki lahko dobili najvišje odlikovanje za hrabrost. in sicer zlato hrabrostno svetinjo, je sedaj ustanovljena tudi zlata h-abro-stna svetinja za častnike na voinem traku, ki 30 bodo lahko dobili samo častniki, in sicer za naivišja osebna junaš«-va. Ta častniška zlata hrabrostna svetim'a predstavlja najvišie odlikovanje. k! ga lahko podeli madžarski držam' irpt -»vi-telj.
*	Romunske šole pod nemS'.';m «ocl-
sftvom. Romunske šole, v katerih ie nemščina učni iezik. so bile postavljene na osnovi posebnega sporazuma med prosvetnim ministrstvom in nemško narodno skupino v Romuniji pod vodstvo te skupine.
» Madžarski Rdefi Križ je prejel lepo darilo iz Föhrer-iev-h rok. Führer je <no-daril Madžarskemu Rdečemu Križu n-->-krasno bolniško letalo. To letalo je b;lo izročeno 20 septembra po gospej Kal-layevi. soproal madžarskega ministrskega predsednika.
*	Kanada je doslej izgubila «300 mož. To število vsebuje tako padle kakor tud< ranjence in pogrešanoe.
raztomil. Wir brechen —- lomimo, sie brechen — lomijo, er bricht — lomi, er brach — je lomil, er hat gebrochen = je zlomil, «M pod, ««) tanko, '«?) rjavo. «») oltip, 6»)moknato, ?«) meso. ?i) dišalo. Wir riechen = mi vohamo, sie riechen — oni vohajo, er riecht- — on voha, er roch — je vohal, er hat gerochen — je bil vohal, ?"-) pokusil, f) teknilo. «1) gomolje, ?*) tečno,
**) spoznal, :«) pomota. ~7) poslati od tistega časa.
Ausschneiden und aufheben!
Izrezi in shrani!
PK.-Aufn.: Kriegsb. Kauffmann (Wb.) Deutsche Panzer stoßen auf Stalingrad vor.
*	Generalarzt dr. Schill! padel na vzhodni fronti. Generalarzt dr. Otto Schull, Sei je poveljeval zdravnikom nekega ©klopnega korpusa na vzhodni fronti, je bil tako težko ranjen, da je podlegel svojim poškodbam.
*	Maršal Petain je sprejel pretekli petek admirala Darlana, poveljnika francoske suhozemne vojske, letalstva ln mornarice.
*	Dva sovjetska generala sta se smrtno ponesrečila. Kakor poroča moskovska poročevalska služba, sta se sovjetska generalna poročnika artilerije Kornilov-Drugov in Miškov smrtno ponesrečila v izvrševanju svoje službe.
TO IN ONO_
Ržen kruh proti revmatizmu
Med najneprijetnejše vrste revmatizma spada gotovo ishias. Javlja se v obliki močnega trganja v kolkih, posebno ob hladnem in vlažnem vremenu. Nastopi pogosto kot posledica prehlada ali gripe in traja navadno celo zimo. čim so dognali, da izvira ishias iz obolelega živčevja na nogah, so pričeli iskati vzrok temu obolenju. Našli so ga v pomanjkanju vitamina B. S poskusi so dognali, da se mnoga živčna obolenja javljajo, ako je premalo tega vitamina in da se da to obolenje zdraviti z dovajanjem istega.
Zveza med prehladom in ishiasom nastane na ta način, ker bolniki v vročičnem stanju skoraj ničesar ne jedo ali pa le zelo lahko hrano. Telo dobi premalo vitaminov B in oslabi. Tako so dani najboljši pogoji za pojav ishiasa. Torej je jako važno, da posebno v zimskih mesecih dovajamo telesu dovolj vitamina. Na najenostavnejši način dosežemo to z Uživanjem rženega kruha. V 100 g rženega kruha se nahajajo 3 tisočinke vitamina B. Ker pa se kot zdravstveni minimum predpisuje dnevno le 1 tisočinka, je dovolj, če pojemo vsak dan 300 gramov rženega kruha.
Kdor je že enkrat prebolel ishias, se bo brez oklevanja lotil uživanja tega enostavnega in cenenega zdravila, da se tako zavaruje pred ponovnim napadom te neprijetne bolezni.
MEJA MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO?
Vsako živo bitje prenese gotovo količino temperature. Temperatura, pri kateri ostanejo živa bitja še pri življenju, se dviga nad 100 stopinj iznad ničle in pada do 70 stopinj izpod ničle. V okolici Venezuele v Južni Ameriki pa so odkrili živa bitja, ki še ostanejo pri življenju tudi pri temperaturi 140 stopinj nad ničlo.
Nekateri mrčesi prav lahko vzdržijo 50 stopinj pod ničlo, na svetu so pa tudi bakterije, ki jih ne more uničiti hladnoča 250 stopinj pod ničlo.
Neki učenjak je napravil nešteto poizkusov in ugotovil, da ima od vseh bacilov najbolj trdo kožo tako zvani megate-rium bacil, ki vzdrži v zaprti posodi brez vode in zraka tri leta.
Na svetu so mrčesi, ki jim ne more niti najmočnejša električna struja do živega. Taka struja bi v trenutku ubila slona, mrčes pa živi še naprej.
Kakor živijo bakterije na zemlji, prav tako živijo tudi v stratosferi. Neki profesor je izkopal v Rusiji košček oglja iz globine 150 metrov ter našel na njem bakterije, ki lahko živijo brez svetlobe, zraka in vode.
Nekatere bakterije lahko živijo sploh samo v brezzračnem prostoru. Kar pomeni torej za druga bitja življenje, pomeni zanje gotovo smrt. Vidimo torej, čim bolj človek spoznava svet, tem manj ve o njem. Na vsakem koraku se mu odpirajo novi problemi, ki se jih pa človeštvo ne straši, ampak stremi k temu, da jih odkrije.
o Orang-Utan je ime opice, ki živi na otoku Borneo in nekoliko tudi na otoku Sumatri in predstavlja med azijskimi opicami edino vrsto in pleme takozvanih človeSkih opic. Beseda orang-utan je v malajščini oznaka za gozdnega človeka, torej za človeka, ki živi v gozdu. Orang-gutan ima med vsemi človeku podobnimi vrstami opic najbolj dolgo naročje in najbolj kratke noge. Ta vrsta opic živi po nižje ležečih gozdovih, ki so bolj močvirnati. Noge ima ta žival raščene tako poševno, da stopa samo po zunanjem robu nog, kar mu otežava hojo po zemlji. Lobanja starih moških orangutanov ima močne kostne grebene ter je nad očmi precej nabuhla. Orangutan je obraščen z svetlo rdečimi lasmi in sicer najbolj gosto po naročju, nogah in ramah. Na glavi mu raste dolga griva, ki pada divje skuštrana na gol vrat. Moški so veliko večji od žensk. Moški dosežejo višino 194 cm od čela do noge. Te opice živijo bolj samotno ter prav redko kedaj stopijo na zemljo. Preživljajo se od sadja, ležišča si pa skoraj vsakodnevno spletejo tz drač-ja na drevju. Znanost pozna te živali že iz starega veka. Prvega orangutana so prinesli v Evropo leta 1776. V Evropi živi le kratek čas kljub naravnemu življenju podobnih razmer, ki so za držanje takih živali potrebne.
o. Največji hrast na sVetu. Leta 1913 je neki avstrijski stotnik v Bosni, kjer je
s»AM-0-tAMPE MIT DER OOPPElVVf
0 Z
Ui
1
£ B.
O o
S
3
o
Besser für Dich — besser für alle!
Stromersparnis bedeutet Kohle • Ersparnis. Denn elektrischer Strom wird meist mit Kohle erzeugt. Trotzdem muß jeder
Arbeitsplatz hell beleuchtet sein. Fordern Sie darum ausdrücklich Osram-D-Lampen mit der Osram-Doppel wendel, wenn Glühlampen ersetzt werden müssen i sie sind wirtschaftlich in der Stromausnutzung.
OSRAM-IAMPEN
Jtefißcfit fir uttnigiAroml T 22
» S
3
i s
•a m
i
a
m
JO
s 1
Z O
f*AM-D-lAMPE MIT 068 OOPPEC^
služil, našel hrast, ki je meril 10 metrov v premeru. To velikansko staro drevo je nekoliko poševno zraščeno ter radi tega ni težko splezati nanj. Deblo je v notranjosti votlo, kar pa ne ovira krone, da vsako leto ozeleni. Luknja v deblu, ki je podobna vratam, je tako prostrana, da lahko zajame 70 ljudi. Leta 1914 je neki častnik postavil cel vod vojakov s popolnO vojno opremo v to deblu in je bilo za vse dovolj prostora. Bosanski pastirji uporabljajo to drevo kot sklonišče ovac ob slabem vremenu. Čudno je, da botanična literatura nikjer ne omenja tega drevesa, ki je brezdvomno največji hrast na svetu.
o Najmanjša živa bitja na svetu. Ako razdelimo milimeter na milijon delov, dobimo mero, ki gotovo ni velika. Najmanjša živa bitja merijo en tak milijonski del enega milimetra. Tudi z najmočnejšim drobnogledom jih ni mogoče videti, kt pa kljub temu živijo. Taka bitja, ki jih tudi z mikroskopom ne opazimo, merijo znanstveniki s takozvanlml mill-kroni. En milikron je tisoči del enega mikrona ali milijonski del enega milimetra.
V svrho primerjave, kako mali so taki organizmi, naj služi dejstvo, da merijo tuberkel-bacili 1000 do 3000 milikronov, najmanjša živa bitja pa kvečjemu do 30 milikronov.
o Rim se sijajno razvija. Italijanska prestolnica Rim je leta 1870. štela 200 tisoč prebivalcev. Do leta 1922. je to Število naraslo na 704 tisoč. V zadnjih dvajsetih letih se je to število podvojilo. Rim ima danes 1,450.000 prebivalcev. To pomeni, da naraste to mesto vsako leto za 50 tisoč ljudi. Pri tem je pa najbolj zanimivo, da je ta porast do ene tretjina dosežen s prebitkom, ki ga izkazujejo Ste-Vilke rojstev napram umrlim. To so številke, ki lahko služijo za vzgled marsikateremu mestu tujine, ki trpi radi padanja števila rojstev. — Italijanski narod se sploh vedno veča in širi. število rojstev je v stalnem porastu ter ni čuda, da si država, ki ne razpolaga z nikakšnimi surovinami, išče izhode v nove življen-ske prostore, da najde možnosti za zaposlitev in preživljanje presežka svojega prebivalstva.
o Bušmani so ljudsko pleme, ki je bilo nekoč razširjeno po velikih predelih Južne Afrike, danes pa živi v Kalaharl aH Karri-Karri, najbolj suhi pokrajini južnega dela Afrike. Bušmani so male postave in dosežejo komaj 140 do 145 cm višino.

Njihovi bledi, svetlobarvni obrazi se h*-tro skrčijo v gube ter izgledajo mnogo Btarejši. Lasje na glavah rastejo nekako zavojito ter tvorijo takozvana'»poprova zrna«, ženske so v veliki meri nagnjene h korpulenci. To pleme četuje v malih skupinah. Preživlja se z zbiranjem raznega sadja in z lovom malih živali. Kot orodje in orožje mu pri tem služijo palice, strelice, strelni loki, sulice in metalni klini, ki jim pravijo kiri. Divjačino gonijo in preganjajo tako dolgo, da jo do smrti zmučijo. Pri preganjanju divjačine nosijo bušmani na nogih posebne sandale, s katerimi prav lahko letijo. V topli in suhi dobi si vodo pridobivajo iz zemeljskih špilj s pomočjo sesalnih cevi iz trave ter jo shranjujejo in zbirajo v praznih nojevih jajcih. Bušmani stanujejo v luk-
njah in brlogih ali pa v primitivnih, za silo proti vetru nekoliko zaščitenih, iz grmovja/ in vejevja spletenih skloniščih. To je tudi dalo povod, da so jih Holandci imenovali ibosjemans«, v : nemščini , »Buschleute« ali »Buschmänner«. Po naše bi se to lahko reklo, da gre za ljudi, ki živijo v grmovju. V luknjah in brlogih, kjer ti ljudje bivajo, si na steno navadno narišejo umetniško sijajno izdelane slike ljudi in živali. V verskem pogledu se izživljajo v oboževanju duhov in prednikov. Poslužujejo se tudi čarovnij, ki so na nizki stopnji in jih vsak bušman lahko razume. Jezik tega, nad vse zaostalega in kulturno daleč za nami stoječega naroda je popolnoma edinstven in svojevrsten. Znamenit je po svojih šestih, čisto svojevrstno pokajočih zvokih.
HAeim Summet I
Jedes Wort koste* für Stellengesuche 6 Rpl. das fettgedruckte Wort 26 Kol. Mir Geld-, Realitatenverkefir. Briefwechsel u. Heirat 13 Rpl. das fettgedruckte Wort 40 Kpl. für alle übrigen War anzeigen 10 Pol. das te taedruckte Wort 30 Rpl. Der Wortprf Is gilt bis zu 12 Buchstaben le Wort. KennwortaebOhr bei Abholung der Angebote 35 Rpl, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpl. Auskunft sgebiihr tili Arne igen mit dem Vermerk: ..Aus-nun» in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpl. - Anzeigen-Annahme-schluss- Donnerstag um 11 "hr. ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Vor-llnsenduno des Betrages (auch gültige Brlelmarkrn) aufgenommen. Mindest-aebühr »ar eine Kleine Anzeige f- RH
Verkaufsanzeigen (Oebrauchtwaren) dürfen rar mehr mit Preisangabe verfiffent'icht werden
Honfpnsfanoen zum Tagespreis zu nupieiibidiiycii verkaufen bei Guts-
verwaltung Straßenhofen in Ober-Kuni-gund.	1327-3
ZU KAUFEN GESUCHT 4
Abfällt» Altpapier, Hadern. Schnei.
H u i a 11 g derabschnille, Textilabfälle,
Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Rien^n nach Oktober zu kaufen »1611611 gesucht. Anfragen in der Verwaltung.	1358-4
Verwalter mit langjähriger Praxis (Ökonomie) sucht passende Stelle. Zuschriften, unter »Ackerbauschule« an die Geschäftsstelle der Marburger Zeitung in Cilli.	1362-5
Vor Einstellung von Arbeltskräften muB die Zustimmung de' zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Freiwillige 'ürden Wachdienst in den
3 besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, iedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf. Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck, Hotel Mondschein, Mariahilf 6.
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäsclie-fabrik Hido, Lang <£ Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting.	1132-6
Mädchen und Bursche
von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Überprüfung durch das Arbeitsamt. Ebenso werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen.	1209-6
Freundliches, nettes, ehrliches
Lehr- oder Laufmädchen
welches Freude zu Blumen hat, wird bei freier .Kost und Wohnung im Blumengeschäft A. Zelenko, Cilli, Herrengasse 7, aufgenommen,	1319-6
Winzer rnit mindestens 3 Arbelts-kräften für Wein- und Obstgut bei CILLI zum baldigen Dienstantritt unter günstigen Entlohnungsbedingungen gesucht. — Ein Teil der tibersiedlungskosten wird vergütet. Gefordert werden: Fachkenntnisse, Ehrlichkeit, Nüchternheit und Arbeitsfreudigkeit. Anträge, bis 30. September 1942 an die Geschäftsstelle der »Marburger Zeitung« Cilli.	1347-6
Win7orfamilio mit 3—4 Arbeitskräften niiizeridmiin; wjrd am , November
bei Hl. Kreuz aufgenommen. Kann sich 3 bis 4 Stück Vieh halten. Richard Hlep. Ober-Kunigund.	1353-6
Für leichte Arbeit
in der Fabrik (Brauselimonadetabletten) werden reine, gesunde, geschickte Arbeiterinnen (auch Jugendliche) aufgenommen. Arbeitszeit von 6 bis 14 Uhr. Direkte Anmeldung in der Fabrik Unio-Ge-sellschaft, Marburg, Meiling, Landwehrgasse 23._1350-6
MAiArlAiita 3—4 Arbeitskräfte wer-
meiereuie den bej Marje Lininger>
Marburg, Tauriskerstraße 32, aufgenommen.	1354-6
Suche braves und ehrliches
Mädchen für a'les.
Zuschriften unter »Kleiner Häushalt« an die Verwaltung.	1355-6
Deutschsprechendes
Lehrmädchen
wird sofort aufgenommen. Aloisia Fara-sin, Damenschneiderin, Wachsenberg Nr. 25.	' '1357-6
Braves
Mädchen oder Wirtschaftern
für kleinen Haushalt gesucht. Anfragen: Burgtrafik in Marburg (Drau). 1360-6
Ein Mädchen für
Haushalsführung
wird sofort aufgenommen. Anträge unter »Trafik« an die Marburger Zeitung Cilli.
1361-tf
Lehrlina m't f?uter Schulbildung wird für Gemischtwarenhandlung am Lande aufgenommen. Verpflegung im Hause. Zuschriften an die Verwaltung unter »Handlungslehrling 19«.	1367-6
Wagnerlehrling
wird bei voller Verpflegung bei Alois Leschnig, Wagnermeister, Marburg, Hin-denburgstraße 15, aufgenommen. 1369-6
Hausgehilfin mit
Kochkenntnissen,
die etwas deutsch spricht, gesucht. Anträge an: S. Mandel, Wuchern a. d. Drau, Untersteiermark.	1368-6
Hausgehilfin
sofort gesucht. Kochkenntnisse erforderlich. Mitteilungen an Regina Göttlich, Marburg, Kärntnerstraße 128.	1366-6
Fesches, blondes, alleinstehendes Fräulein mit gutem Pensionsbetrieb, 47 Jahre alt, sucht einen 40- bis 50-jährigen Beamten, Lehrer, pensionierten Gendarm zwecks späterer Ehe kennen zu lernen. Solche mit Sprachenkenntnissen bevorzugt. Anträge unter »Leoben 98333« an die Verwaltung.	1363-12
mit Lederfassung am Montag in Leitersberg unter der Ziegelei verloren. Der ehrliche Finder möge sie gegen gute Belohnung bei Franz Klobasa, Leitersberg bei Marburg, Bachgasse 3, oder beim Fundamt in Marburg abgeben.	1356-13
Abaänaia 1 Seit 15- September ist ADgangig. der 12_jährige Jose{
Jakolitsch, wohnhaft in der Draugasse 36, abgängig. Angaben über seinen Aufenthalt sind der Polizei oder Gendarmerie bekanntzugeben.	1359-13
Zuchtstier einjährig gegen eine iucnisuer Ka)bjn oder Kuh (gegen
Aufzahlung) zu tauschen. Maren Zella, Leitersberg 30.	1352-14
000002012301
Buta- JUddsuide
Marburg, burgplatz 1
Nippons wilde Udler
Ein Hohelied der japanischen Luftwaffe! Für Jugendliche zugelassen!
1371
Staatliche Lotterie - Einnahme
WESIACK
Marburg (Drau) • Herrengasse 25
128» _ _
PrntllPCPilieder Art — Leder — Leicht-
riuiiicociimetall _ Holz _ orthopä.
dische Apparate, Leibbinden, Gummi-Strümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert
das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Meilingerstraße 3, Olli, Marktplatz 13.
762-14
Wegen Gefolgschaflsurlaubes
bleibt mein Betrieb vom 28. September bis & Oktober 1942 geschlossen. Josef Schu-steritsch Nachf. Johann Klobasa, Marburg, Adolf-Hitler-Platz 17._1370-14
Prima
Simmentaler Kühe
sind ab Montag, den 28. September
in Marburg (Drau) bei Gasthof »Löwenwirt«, Schmidplatz, zu verkaufen. - Prach, Nutzvtehhandlung, Wildon.	1365
Der Landrat des Kreises Pettau (Veterinäramt)
Zahl: Vet-Tsch 1/1—1942.	Pettau, den 19. September 1942.
Betrifft: Tierquälerei
Anordnung
Das Fesseln der Tiere auf der Weide (Kurzbinden von Kopf mit einem Fuß oder Fußfesseln) wird wegen der für die Tiere damit verbundenen Quälerei verboten.
Verstöße gegen dieses Verbot werden bestraft.
1349	Des Landrat L V.i Dr. Sch., Amtstierarzt.
Landesfachgruppe Imker Südmark (Untersteiermark)
Betrifft:
Zuteilung von Futterzucker für Bienen
Wie in der Presse vom 8. 8. 1. J. verlautbart, erhatten sämtliche Bienenzüchter der Untersteiermark, auf die seinerzeitige Anmeldung bei der Lfg in Graz, pro einzuwinterndes Volk 6 kg Futterzucker, durch die Geschäftsstelle in Marburg, Tappetnerplatz 6.
In Ausnahmsfällen werden Nachmeldungen berücksichtigt. Imker, welche den Zucker noch nicht bezogen haben und der Abgabe des Aktionshonigs bis dato nicht nachgekommen sind, wollen dies sofort nachholen, da die Zuckerausgabe, um ein zuspätes Auffüttern zu verhindern, mit 15. Oktober 1942 abgeschlossen wird. Nach diesem Ter-FH1RC ist eine Zuckerzuteilung unmöglich.
Nähere Informationen erteilt die Geschäftsstelle der Lfg in Marburg, Taopeinerplatz Nr. 6.
1348	L A.: OTTO TSCHREPINKO.
Der Landrat des Kreises Cilli - Wirtschaftsamt
ZL: Vst. Ia P 7/1—1942. Betrifft:
Parteienverkehr im Wirtschatsamt CiHi
Bis auf weiteres setze ich den Parteienverkehr im Wirtschaftsamt Cilli, Grabenstraße 2, II. Stock, für Montag, Mittwoch, Donnerstag und Samstag von 8 bis 12 Uhr fest. An allen Nachmittagen, sowie Dienstag und Freitag Vormittag bleibt das Wirtschaftsamt für den Parteienverkehr geschlossen.
1364	In Vertretung: Dr. HECKE, (Reg.-Rat.)
Ihre Anzeigen in die Wochenzeitung ^Štajerski Gospodar4!
Landes-Hypoflißkenanstalt für Steiermark
t
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunafdarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt