st, mtatmm* ituf motom* nm v ntcMfo, 21. mara W2& Pofiftneaa ttevflki 25 stot. Letnik LI IM i*h«J* Txak d 3 mtMoa L M.— # L 650 vtfc — Pot v Strokosti 1 ko*^' o»nir*nk*, zvbvatr MaH oglasi. Ijka. Ntrofo' gt/P*1 V? l^eto L 70.- — O-i prostora v*ike In ol-v.. . . ■ ,e rs jtot, za .20, og'ase denarnih zavodov L 2.— j stot, za bes-JUO, najmanj L 3. EDINOST Italijanska In nemSka f kultura Tednik < La Monarchia», glasilo ^narodnega monarhi stičnega udruženja^, je objavil te dni razpravo, v kateri primerja siio nemške in italijanske kulture. Poved za tu članek je v razburjenju v nemškem in italijanskem taboru v zvezi z vprašanjem postavitve spomenika mučeniku Cezarju Battisti-f ii \ Bočen u. V vsej nemški javnosti ie završelo od razburjenja, češ da gre tu ta globoko žaljenje najprisrčnejših čustev nemškega naroda. Na italijanski strani oporekajo temu in trdijo, da se bo v spomeniku Cesare Battistiju izraza hi afirmacija italijanstva v Bocenu. V to prerekanje je posegnvia cMo-narchia» s svojim člankom. Razume se, da bo — kakor pravi — ta «naš oltar na ozemlju, ki čuva meje domovine«, danes etni v očeh večine Nemcev v Po-adižju». U ver j ena pa je «Monarchia», fla. bo c.jutri« to naroden spomenik vseh v Poadižju». To svojo trditev opira na zgodovino. Ve sicer, da do tega ne pride « jutri« v prvotnem pomenu te besede. Pač pa je omenjeni list uver-jen, da bodo v treh generacijah na metati Italije sami Italijani. Potem izvaja rečeni list: Vsak narod more ohranjati svoje stare značilnosti: običaje, jezik, ako ima svojo kulturo sredi drugih etničnih skupin. Za to pa so potrebni se posebni pogoji. Dotična narodna skupina mora hiti številno močna, in kompaktna, "da more vzdrževati le svojo kulturo in brez večjih stikov kulturnih in brez večjih kulturnih in trgovskih stikov z drugo narodnostjo. Kjer taki pogoii niso podani, mora manj kompaktna skupina podleči drugi, ki politično nadvladuje. Take možnosti nimajo Nemci, ki živijo v mejah Italije. Edino re*uio opozicijo bi mogla tvoriti kultura. Največkrat je ta zmagovita. Posebno še, če kultura, ki se brani, nad-kriljuje tisto, ki napada! «Monarchia» priznava* da imajo Nemci zrelo, močno in zelo solidno kulturo, ki je doživela čudovite trium-fe. Saj so Nemci ponemčili cela ozemlja. Prasija sama je bila prvotno slovanska. Avstrija je ponemčila cele narode. fsio je Češka, ki je imela svoje kralje in svoje kulturno naprave pred Nemci, videla, kako prodirajo v nje državo nemški elementi in kako so po-sfali element ekspanzivnosti. Tudi Štajerska in Kranjska nista bili nemški, vendar sta bili ponemčeni. Ogrska in Hrvatska se imata za svoj napredek zahvaliti vplivu nemške kulture. Vse to pa zato. ker so ta ljudstva potrebovalo bolj razvitega jezika za svojo kulturo in svojo novo trgovino. Nemški jezik jo prodiral v njihove hiše po veliki cesti političnega nadvladja iti nemški narod je mogel eksportirati marsikaj dobrega. Po tem svojem pohodu v zgodovint* nemške ekspanzivnosti prihaja «Mo-narchia* vendar-le do zaključka, da( italijanska kultura mora zmagati nad nemško manjšino v Poadižju. To svojo napoved utemeljuje tako le: «To-da, kjer je nemški val naletel na večje zapreke, se je razbil, kakor se vedno razbijajo železna krdela, pohlepna po osvajanju, ki so prekoračila svoje «mrzle meje* — ker so bila to italijanska tla! Ko se je italijanski narod zavedel tistih nemških pohodov, ki so se zdeli Nemcem neodklonljivi, so »ledile prve obrambe, zmagovite reakcije». Nato opisuje «Monarchia» vse napore Avstrije, da bi Italijane ponemčila. Vsi ti napori so ostali ne le brezuspešni, marveč so se sinovi istih Nemcev učili italijanski jezik in v avstrijski -mornarici so tudi vsi sinovi drugih plemen poznali italijanski jezik. Še več: nemške rodbine so imele svoje sinove v sprednjih iredentističkih italijanskih vrstah! Nikdo na Jadranu se ni priznaval za Nemca, kvečjemu za Avstrijca... italijanskega jezika. Pa tudi v vrsto italijanskih dobrovoljcev so prihajale desetorice nemških sinov, da so se borili proti Avstriji. Nosili so sicer svoje eksotično ime, duša njihova pa je bila pridobljena za italijanstvo. Italijanska civilizacija je v teh zadnjih časih zmagovito prestala svojo veliko preizkušnjo. Priznavamo — zaključuje «Monar-chia > — pomembnost nemške kulture. Toda kolikor bolj gledamo v nje ponosne vrhove, tem jasnejše napi je pred očmi višina naše, tem bolj občutimo moč nje globokih korenov, nje asimilacijsko silo, porojeno iz narave. Zato niso tujci nikdar mogli asimilirati italijanske zemlje, niti niso imeli možnosti niveliranja. V teh izvajanjih v inonarhističnem glasilu se nam predstavlja čuden pojav: v isti sapi, ko dela poklone nemški ekspanzivnosti, ko z nemško kulturo opravičuje, da so Nemci v prošlih Časih ponemčili Prusijo, § t irsko, Koroško, prodirali v Češko in tam gospodovali, ko so si duševno in nacijozialno osvajali Kranjsko, Ogrsko in Hrvatsko — v isti sapi obsoja «Monarchla» požrešni pohlep Nemcev, njihove pohode na italijansko ozemlje ter proslavlja — — to podčrtujemo mi — upravičeni italijanski odpor proti nemški ekspanzivnosti!! Seveda opravičuje «Monarchia» to kričeče protislovje s sklicevanjem na silo italijanske kulture. Pripoznavamo jo tudi mi brez pridržka. Klanjamo se pred njo v globokem spoštovanju in priznavamo ji, da je mnogo luči razširila v temo nekdanjega duševnega Življenja sveta. Prav zato pa ne razumemo potrebe sedanje manjšinske politike v Italiji. Zakaj italijanski nacionalistični krogi ne zaupajo tej sili?! Zakaj ne zaupajo — kakor pravi «Mo-narchia» — naravi?! Kajti ni res, pa ni res, kar trdi ta list, da se namreč proces asimilacije drugorodcev vrsi brez večjih naporov, brez umetnih sredstev. Zakaj ne Čakajo mirno, kaj in kako bo — da govorimo zopet z rečenim listom — v drugi ali tretji generaciji? Čemu uporaba sredstev — kakor je n. pr. Gentilejeva Šolska reforma —, ki le ogorčajo, zastruljajo ozračje in kvarijo razpoloženje za mirno sožitje, če so že tako gotovi, da narava sama izvrši, kar oni napovedujejo s polno gotovostjo?! Prepuščajmo torej odločitev bodočemu razvoju — naravi! Na italijanski strani naj ne skušajo prehitevati ta razvoj in ga" izsiljevati z umetnimi sredstvi! T "redimo marveč medsebojno razmerje tako, da )w> možno plodno in mirno sodelovanje za materijalno in moralno blaginjo in napredek drugorodcev v tej drŽavi! To bo zares modra politika, ki bo Še najbolj omogočala duševno asimilacijo, ker narodna jc še le veliko vprašanje daljne bodočnosti, kar je zaprta knjiga tudi za nacionalistične italijanske kroge. Matteottijev proces CH1ETI, 20. Ob početku današnje razprave je on. Farinacci predložil predsedniku neko nemško knjigo, ki vsebuje med drugim tudi daljši Matteottijev spis: Kno leto fašistovske vlade. Nato je bil zaslišan kot priča poslanec on. Bruno Cassinelli ter je izvajal naslednje: — Pripadam socijalistični maksimalistični parlamentarni skupini. Dogodek z dne 10. junija je zbornica različno tolmačila. Nekateri poslanci so bili v tem oziru optimisti ter zatrjevali, da se Matteottiju ni ničesar zgodilo in da gre le za navadno šalo na račun poslanca Matteottija; drugi poslanci, in k tem sem pripadal tudi jaz, so bili naziranja, da je bil Matteotti v resnici umorjen. Jaz in moji tovariši smo se radi tega spravili na delo ter preiskali vse kraje v bližini Frosinone, ker smo sumili, da se je zločin izvršil med vasico Vico in jezerom Vico. A iskali smo brez uspeha. Kasneje so nekateri prjatelji v zbornici prejeli obvestilo, da je bil v bolnico S. Giacomo prenesen neki ranjenec iz Grottarosse. Tovariši so mi poverili nalog, da se podrobno informirani glede te zadeve. Zna-ni strežniki so mi omogočili vstop v imenovano bolnico. Nekdo izmed njih mi je celo zaupal, da je prejel pred tridesetimi minutami od tedanjega državnega podtajnika Acerbo telefonsko naročilo, naj pripravijo posteljo za neke>-ga ranjenca iz Grotterosse. Državni; podtajnik Acerbo je kasneje zanikal.! da bi bil telefoniral imenovanega dne; v bolnico. Tekom nadaljnjih preiskavi sem doznai, da je mogla telefonirati v imenu državnega podtajnika Acerbo j neka druga oesba, ki ni imela ničesar! opraviti z vlado in s fašizmom ter je hotela presenetiti strežnike v bolnici S. Giacomo. ltadi teli ugotovitev so branitelji dvignili ogorčene proteste. Po dolgem prerekanju je predsednik vzpostavil mir v dvorani. Na vprašanje branitelja odv. Vecchinija je odgovoril poslanec Cassinelli, da so se glede Matteottijeve smrti širile različne govoricc. Nekateri so zatrjevali, da se je izvršil napad na Matteottija, ker je vršil kot politični tajnik nevarno propagando. Drugi so govorili, da je imel Matteotti pri sebi kompromitujoče spise. Tretji pa so pravili, da se je izvršil zločin nad Matteotti je m, ker je objavil ostre kritike glede fašistovskih financ. Nato je odšel sodni dvor v pritličje sodnega poslopja, kjer se nahajajo cor-pora. delieti. Avtomobil, v katerem je bil odveden Matteotti je še vedno ves zaprašen. Šipa sprednjega in levega okna je popolnoma, razbita; ravno tako manjkajo usnjate blazine notranjih sedežev. Prisotni izvedenci so dobili vtis, da se je v tem avtomobilu zgodilo nekaj izvanrodnega, ker se v notranjosti avtomobila dajo Še vedno ugotoviti nekateri madeži krvi. Nadalje so izvedenci ugotovili, da je avtomobil prevozil dne 10. junija okoli 200 km. Na popoldanski razpravi je predsednik prečita! ugotovitve in zaključke izvedencev, ki so si ogledali avtomobil. Nato so bili predloženi porotnikom Matteottijev suknjič, kosci njegovih hlač in telovnika, na katerih se Še vedno .nahajajo madeži* krvi; nadalje pila, ki je bila najdena v Quartarelli, po-nočni plašč, lovski nož in veriga, ki so jo našli v Duminijevem kovčegii. Prvotno so nekateri trdili, da je bil Matteotti ubit z navedeno pilo. Tekom ogledovanja teh predmetov je predsednik pripomnil, da se na Šipah avtomobila še vedno opazijo od tiski Dumitii-jevih in Volpijevih prstov. Nato je predsednik prečital kazenske liste obtožencev ter stavil vprašanje glede njihove krivde. Vsi branitelji so predlagali, naj se postavi kot prvo- tezo, da je izključena sleherna udeležba obtožencev pri Matteottijeve m umoru. Farinacci je predlagal, da se postavi na drugo mesto vprašanje nenameravanega u-mora radi izzivanja. Razprava se bo nadaljevala v ponde-ljek j»opoldne. Rufos se bo povrnil v Rim v s vrh c pogajanj z Mnssolini j em RIM, 20. Agencija Roma javlja, da se bo grški zunanji minister Rufos najbrž zopet sestal z Mussolinijem v Rimu. Po pogovorih z on. Grandijem v Ženevi je Rufos odpotoval v Pariz in London, da se sestane z Briandom in s Chamberlai-nom, s katerima ni mogel stopiti v ožje stike tekom ženevskih pogajanj. Po sestanku z Briandom in Chamber-lainom se bo Rufos povrnil v Rim v svrho pogajanj z Mussolinijem. Profesori! pormske univerzo vstopili v fašistovsko stranko PARMA, 20. Semkaj je bil odposlan kot visoki komisar fašistovske stranke on. Ricci. Včeraj se je zglasil pri njem sen. prof. Giorgio Rattone ter mu predložil prošnje 23 profesorjev parmske univerze za sprejem v fašistovsko stranko. On. Ricci je obljubil, da bodo te prošnje v najkrajšem času ugodno rešene. Sklicanje ministrskega sveta RIM, 20. Ministrski svet je sklican v viininalsko palačo za 30. t. m. ob 10 pred pol d ne. _ Chamberlain ▼ Pariza PARIZ, 20. Angleški zunanji minister Austen Chamberlain je včeraj zjutraj dospel v Pariz. Udeležil se je kosila na poslaništvu, opoldne pa je odpotoval v London. 50 oseb ustreljenih v Pekinga PEKING, 20. Ob priliki demonstracij, ki so jih vprizorili 17. t. m. dijaki pred kitajskim zunanjim ministrstvom, je bilo ustreljenih 50 oseb, med katerimi so tudi tri ženske; prvotne vesti torej niso bile točne. V mestu vlada sedaj popoln mir. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo ponovitev sličnih demonstracij. Prorcčan. trgovinskega ministrstva sprejet [ na včerajšnji seli jugoslovanske narodne skupščin« BEOGRAD, 20. (Izv.) Narodna skup-'ščina je včeraj ves dan in danes dopol-j dne razpravljala o proračunu trgovinskega ministrstva, ki znaša 92,812.514 dinarjev. Minister dr. Krajač je podal dolg ekspoze, ikatteremu so poslanci sledili m velikim zanimanjem. Navajal je, da se j u gosi o venska gospodarska bilanca stalno boljša ter da je lani znašal izvoz v prvih devet mesecih 6 milijavd 980 milijonov, uvoz pa' 6 milijard 30 milijonov dinarjev. Trgovinska bilanca je bila torej za 950 milijonov dinarjev aktivna. Po ekspozeju trgovinskega ministra se je razvila zanimiva debata; posebno pozornost je vzbudil strokovnja-ški govor bivšega trgovinskega nini-stra dr. Križmana. Na današnji seji so govorili še razni poslanci opozicije, nakar je bil opoldne proračun sprejet. Ekspoze ministra za socijalno politiko Na popoldanski seji se je pričela razprava o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Minister Simonović je podal obširen strokovni ekspoze in govoril predvsem o delavskem zavarovanju. Naglašal je, da predvideva zakon za zavarovanje delavstva telesno in življenjsko zaščito, omejitev delovnega časa; prepoveduje težka dela za otroke izpod 14 let in za ženske in določa omejitev dela porodnic 2 meseca pred in 2 meseca po porodu. Glede inozemskih delavcev, ki se nahajajo v Jugoslaviji je minister Simonović izjavil, da zagotavlja novi pravilnik vsakemu domačemu delavcu delo. Jugoslavija nima dovolj strokvnih delavcev in potrebuje radi tega inozemske delavce, katerih Število pa ni veliko; v vsej državi jih je kakih 11 do 12 tisoč. Razpravljat je Uredništvo ia uprarniitvo; Tnt (3), ulic« S. Franoesco d'Auiii 20. Te* lelon 11-57. Dopisi na) m potiljaio izključno uredništvu, oglasi, rekla, macil« in denar pa upravniMru. Rokopisi s« o« vračajo. Nairanklrana pisma se ae sprejemajo. — Uit, zaloib* in tisk Tiskarne „Edinost* l>oduredn«tvo ▼ Goric!: nllca Gioroi Ctrducci št. 7, 1. n, — Telet il 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. KoUko Nemcev je na sveta? nato obširno o izseljevanju in povedal, da. se v raznih prekooceanskih državah: BERLIN, 20. V novi izdaii svoje Zj Pred sklesltvile wijalelj*ke motite med Francijo in Jigosteiiio? Ninčičevi razgovori z Briandom BEOGRAD, 20. (Izv.) iz Pariza je prispela vest, da je francoski ministrski predsednik, Briand. sprejel jugoslo-venskega zunanjega ministra, doktorja Ninčiča. Posvetovanje je trajalo nad eno uro. Predmet razgovorom je bila situacija, ustvarjena po zborovanju Družbe narodov v Ženevi. Ministra sta razpravljala o sklenitvi pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo. V dobro poučenih krogih trdijo, da je bil tekom razgovorov med Briandom in Ninčičem dosežen popoln sporazum glede sklenitve take pogodbe, čije glavne določbe bi bil* vzete iz sličnega pakta sklenjenega med Italijo in Jugoslavijo. Paktu bi sledil najbrž še vojaški dodatek. Dr. NinČić se nahaja v Parizu v strogem inkogniiu ter se njegovo bivanje skoro ne opaža. Svoje bivanje v Pariza je dr. Ninčic oprabil za razne posete Posetil je danes italijanskega veleposlanika, ki mu bo jutri vrnil obisk. Dr. Ninčić bo odpotoval i/. Pariza naravnost v Beograd. Incident na meji med Planino in Logatcem LJUBLJANA, 20. (Izv.) Sinoči se je po Ljubljani razširila vest, da je med Planino in Logatcem prišlo do neljubega obmejnega incidenta. Po dosedanjih in-formacijali so baje nekateri oboroženi italijanski finančni stražniki prešli pri palcih na jugoslovensko ozemlje! Iz Ljubljane je bila odposlana, na lice mesta posebna komisija, ki bo zadevo preiskala. Jugoslovenske oblasti so izdale stroga povelja, naj se nikjer ne kali red. _ Jflstifikocijfi dveh zločincev v Harttom MARIBOR. 20. (Izv.) Danes ob 6.30 zjutraj se je izvršila na dvorišču okrajnega sodišča justifikacija na smrt obsojenih zločincev Frana ČiČa in Ivana Zlahtiča, ki imata na vesti, poleg umora neke družine v Mariboru, še mnogo drugih zločiuov. Kljub temu, da Časniki niso prinesli nobenega obvestila, se je vest o justifikaciji naglo razširila po vsem mestu. Naval občinstva je bil izredno velik. Pazniki so najprej privedli Frana čiča, ki se je kazal jako mirnega in je urnih korakov stopil pod vešala. Smrt je pri njem nastopila v 3 minutah. Žlahtič pa je bil zelo vznemirjen. Na hodniku se je vrgel na tla ter se je močno poškodoval na glavi; upal je, tla bo na ta način odgodil eksekucijo. Simuliral je tudi nezavest, tako da so ga pazniki morali na rokah prinesti pod vesala. Smrt je pri ŽlahtiČu nastopila v 4 minutah. _ Zveza med PeklBgsfn in merjeni vzpostavljena Spravljiv odgovor Kitajske na ultimatum velevlasti LONDON, 20. Odgovor kitajske vlade na ultimatum velevlasti je zelo spravljiv, radi česar so poveljniki pomorskih .edinic sklenili, da ne bodo izvršili svojih groženj. Kitajska vojaška oblastva so dobila takoj ukfiz, da odstranijo mine, ki so ovirale mednarodno trgovino v vodah izliva Tien Tsina. tako da je bila vzpostavljena svobodna zveza med Pekingom in morjem. Pomorski poveljniki velevlasti so bili tudi pooblaščeni od kitajske vlade, da stopijo v neposredno zvezo s pomorskim poveljnikom kitajskega brodovja in s {>oveljnikom trdnjave Taku v "svrho čimprejšnja vzpostavitve normalnega položaja. Po zadnjih vesteh so se kitajski vojaški poveljniki in zastopniki velevlasti sporazumeli in obe stranki sta priznali potrebo ohranitve svobode v plovbi, vendar pa si je poveljnik utrdb Taku pridržal pravico ^nadzorovanja potnikov na krovu vseh ladij, ki bodo plule v Peking, razen onih, ki pripadajo eni izmed velevlasti. To pa v svrho onemogočanja morebitnega tihotapskega iz-krcevanja prostovoljnih Čet in orožja. irth trdi, da je bilo za časa \i nnua v Germani ji 5 milijonov duš. za časa Luthra pa 15 milijonov. Po tridesetletni vojni je to število radi kužnih bolezni padlo na kakih 8 milijonov. Leta 1720 so Nemci šteli 16 milijonov duš, i. ist>0 se je io število zvišalo na 2'i mili ionov, 1. 1871 na 11 milijonov, i. um 4"» milijonov, 1. HHK> na (»7 milijonov. j Zadnje ljudsko stel je, ki se ; • \ r>ilo V j Nemčiji 1. 1925. izkazuje tvi milijonov Nemcev. Wirth računa, da ><* v Avstriji nahaja 6.6 milijonov Nemcev, na Ceho-slovaškein 3.3, v šviei 2.6. na Poljskem 2, v Rusiji 1.5, v Jugoslaviji m» Madžarskem 1.5, v Italiji 1 milijon, in toliko tudi na Homunskeni. Nadalje trdi, da prebiva v Kanadi 400 tisoč Nemcev, v Braziliji 600.000, v Argentiinji 80.000» na Kitajskem /»5.000. v Južni Afriki ,40.000 in v Avstraliji 100.000. Wirth računa, da živi na s\etu itn »lo 95 milijonov Nemcev. hi& porušenih - Nobene žrtve PARIZ, 20. Iz Tokija brzojavljajo, da se je vsled eksplozije v neki pirotehnični delavnici vnel ogenj, ki je uničil cel okraj mesta. 800 hiš je zgorelo in 4000. oseb je ostalo brez strehe. Človeških žrtev ni bilo. Pismo k Rima (Od našega rimskega dopisnik.« Hini, dne 19. marča. Politične počitnice Sedanji politični položaj — D'Annunzijeva laU;a V torek je bilo zaključeno zaseti,- nje senata, ki bo zopet sklican potom o h nih vabil na dom, kar se bo najbrže zgodilo šele tam nekje v prelepem mesecu maju. Častitljivim senatoijem sc torej obeta jo precej dolge počil niče. Pa so jih tudi zaslužili \ polni meri. Saj so tekom razmeroma prav kratkega zasedanja spravili pod streho \eliko število zakonskih načrtov ter so pogoltnili brez posebnega mrmranja in kremže-nja tudi one tri izrazito fašistovske zakonske načrte, kakor se imenujejo zakoni o preuredbi vojske, o sindakatili in pa o gospodarskih svetili. Tudi majhni «balilla» jim niso delali posebnih težav. Najbolj se je častitljivim senatorjem upiral želodec ob italijanski akademiji, katere nikakor ni nioglr- pogoltniti nad 50 senatorjev, ki so glasovali proti zakonskemu predlogu. Da se je na>lo tako izredno veliko protiglasujočih senatorjev («proti» nad 50, za» samo nekaj nad 00), utegne tičati glavni vzrok v okolnosti, ' državne posle v skoraj ravno isti meri kakor za easa svojega prebivanja v prestoli« i. o velikonočnih praznikih odide ministrski predsednik, kakor se sedaj tudi uradno potrjuje, za nekaj dni v Milan. p«»t< in pa nastopi svoje že davno nameravano potovanje v Tripolis, odkoder se povrne šele v drugi polovici aprila. Potemtakem se obetajo vsled počitnic parlamenta in vsled odsotnosti ministrskega predsednika precej dolge počitnice tudi v političnem življenju, v katerem bo brez dvoma nastopi! z mite n zastoj, da se potem koncem aprila znova razmahne s tem večjo silo. *** Čitatelje «Edinosti» bo najbrže zanimalo, kaj neki misli in kako presoja sedanji politični položaj Italije shirt lisjak GiolittL, ki je skozi toliko let, stal na krmilu italijanske države. Tembolj utegne biti zanimiva njegova sodba« ker je stari državnik vedno sila rezerviran v izražanju svojega mnenja. Pa tudi njegovo nižje priobčeno mnenja je bilo le posredno predano potom nc« kega njegovega osebnega prijatelja, ki B njim veliko občuje, «agenciji presto-lice*. Giolitti zasleduje naravni razvoj dogodkov, ki bodo morali v nedaleki bodočnosti privesti k uravnovešen ju sedanjega političnega neravno ves ja. Re-organizacijski napori opozicije ne bodo dosegli nikakega uspeha v parlamentu, katerega politična vloga in naloga je Izčrpana; ostala mu je samo njegova .upravna naloga, pri katere izvrševanju j>a je slehrna borbenost nemogoča in: neumestna. Postopanje sedanj« vlade, je postalo že tako odločno in nezavisno,] da sta obe zbornici (poslanska in senat) j £ časom izgubili sJebnii pomen ter po-j Biaiu'i nepotrebni. Prorokovati o bližnji •Ji daljni bodočnosti bi bilo riskirano, zakitj v politiki ni nič trajnega ali več-; jiega, ker stoje vedno pred vrati razne] možnosti. Učinki temeljitih ustavnih in političnih reform fašistovskih zakonov,' posebno onih, ki se ukvarjajo s sindi-. kalnim gibanjem, so v tesni zvezi s finančnim položajem; zatorej je potrebno pričakovati mirno ta ognjeni krst, ki utegne poroditi, ako že ne nov svet, j pa vsaj nov notranji položaj, ki bo laliko služil za volilno geslo pri prihodnjih volitvah. Ko je še pohvalno pov-dariJ tradicijonalno uravnovešeno plavanje Italije v razburkanem mednarodnem morju, je zaključil stari krmar svoj razgovor s prijateljem z značilnimi besedami: «Kdor bo živ, ta bo pač videl, a jaz hočem živeti in videti)>. Precej korajžne besede za. 82 let starega državnika. Kaj ne? Pa čeprav nosi staii lisjak svoja leta z izredno ralade-niško svežostjo, pa čeprav utegnejo biti njegovi nazori o sedanjem političnem položaju, zlasti o sedanji vlogi parlamenta, precej pravilni, vendar je melo, zelo dvomljivo upanje, da bi stari državnik Se kdaj stal na krmilu italijanske države, kakor pritajeno zveni iz njegovih zafključnih besed. Videl bo mogoče, ali zadovoljiti se bo moral najbrže samo z gledanjem! O priliki uprizoritve njegovega dela «Martirio di S. Sebastiano» je «franči-škan» in «puščavnik» D'Annunzio zapustil svoj udobni in tihi samostan ob Gardskem jezeru ter se je podal v Milan, da osebno prisostvuje uprizoritvi svojega dela odvzal prošnji gledališke ko se je tudi pri poslednji predstavi svojega dela odvzal prošnji gledališke publike, da naj spregovori vsaj par besed. V svojem govoru je pesnik napovedal, da je po predhodnem soorazumu z vlado krstil letališče v Lonate Poz-zolo z imenom «Polje molčečega na« predka», na katerem so zbrana čudežna italijanska, zlasti pa milanska letala. Ko se je zahvalil milanskemu občinstvu za burne pozdrave, je obljubil, da mu ostanejo v neizbrisnem spominu v njegovem puščavništvu v Gardone, kjer hrani raz ven letal tudi ladje, usmerjene k nekemu daljnemu cilju. Po teh besedah so se oglasili iz občinstva vzkliki z imenovanjem nekih krajev. «To so reči, ki se povejo samo med tremi očmi: med vašimi in mojim», je odvrnil pesnik nakar je še proslavljal italijanstvo in veliko narodno zavest milanskega občinstva, ki je seveda sprejelo njegov slavospev z burnim odobravanjem. Na nrihodnfa vnrašanja odgovorimo Citam imena: Radinja, Golob. Ni dvo-pijo — kar se važnosti tiče — popolnoma v orihodniih fitevtfkali Kdorima kak "a ju prištevamo med naše najboljše vra- ozadje, ker je od izida današnje tekme od-pnnouujm sievu&ih*! No, v tem zrcalu pa se vili tudi njih prava šarlatanska pouojni. Goriška Matica UGOiCVITEV Na vest »Goriške Straže» v št. 29 od 12. marca 192S, v članka pod naslovom fjavnost vedi in sodila da je 9. Lukežič lastnik «Goriške Matice* meram z ozi-iom na našo javnost in resnici na ljubo Izjaviti, da je »Goriška Matica* regt-strovano zadružno podjetje in nikaka zasebna last. France Bevk, predsednik zadruge. IVverjeniki «Goriške Maticeu so prejeli te dni okrožnico, v kateri jim je zadruga naznanila razpis bogatih nagrad, ki jih razpisuje «Goriška Matica» za člane v letu 1926. Vsak koledar «Go-riške Matice» bo imel na prvi strani na Fiduem mestu številko. Tedaj bo imel vsak koledar poleg svoje literarne in praktične vrednosti tudi vrednost kot srečka. Koncem meseca marca 1927. se bo vršilo žrebanje. Dobitki so: 500 lir V gotovini, zlata verižica, čajna grarni-tura in 50 drugih daril. Za borili Ti. Trditev g. A. K., da je t rs teniško igrišče preoi-ko, je popolnoma neumestna in nima drugega namena, kakor da diskreditira tako igrišče, ki odgovarja vsem pravilom II. divizije. Vsaj toliko bi moral biti p. A. K. informiran. Občinstvu, ki bo posetilo danes trnteni-Ško igrišče, bo gotovo dana prilika priso- nramm m »11 aehiuc \vijmp;. 1 i -o-—— ---,------- *.....;— «-----7 garniranje obrambnega tira ie še vpraša- stvovati dramatičnim fazam lepe m napete nje. Kaj pa Zadnik? Ako se spomnim naj igre, kakršno morejo nudili le čete 111 di-njegovo igro v finalah za kupo P ov h a L vizi je. 11. P (badk),, bi^ga prišteval med najbolj nevarne| kompetente za brambm team. Drugih v po-< NAS t« ULLUl&Cb Štev prihajajočih igralcev žal ne poznam, a Karel Laufs In WUjam Jaeobi: «Velik& se povrnem k njim prihodnji teden. Cen-i repatica« JIH VI UU K1 CU1> ■ w -------w lijcin t uvjuuj ------------------> Ravnik: Poljska pesem, 6) Lajovic: Medved bG srce čete — kdo naj prevzame odgovor z medom, 7) Adamič: Mlad junak po vasi nost tega mesta, kdo naj bo tisti, na kate-jezdi, 8) Adamič Lucipeter ban, 9) Adamič-1 rega naj bodo tisti dan obrnjene vse oči in Jurjeva, 10} Mokranjac: Biljana rukovet X, ki bo v največji meri moral nasičevati nali) Adamič: Kaj pa delajo ptički?, 12) An- - ---------- —t — — del j: Jer moj dragi, 13) Andelj: Vanjkušac, 14) Žganec: Cin, can, cvrgudan, 15) Zgane«: Dil, dil, duda, 16) Adamič: Svatba na poljani. v. Pričetek točno ob 20. uri. Med izvaja- So ambicijo? Molar? Lep igralec, izvrsten americaine-er, strašen strelec, popolnoma nesebičen z golovimi pasažami. To bi skoro bilo dovolj, da se mu zagotovi to važno mesto. Toda ni 1L tudi centerhalf 01ympa taka figura in kaj naj rečemo o Tornincu (Ob- rriCclcA. tvcJitr «c»u prijavili svojih študij, morajo sedaj javiti pismenim potom poveljstvu vojaškega okrožja (distretto rnilitare), da so dijaki. In sicer morajo napraviti to piija-vo oni dijaki, ki so končali srednjo šolo (gimnazijo, realko, srednjo trgovsko šolo) in univerzo. — Koliko časa traja službovanje, ako se prijavim za karabinersko službo? Kot efektiven katabiner morate služiti 3 leta, kot pomožni karabiner dve leti. Glede službe same Vam pač ne moremo dati pravega nasveta. Zavisi od Vas. — Ali mi je lahko mogoče doseči odlog vojaške službe za eno leto radi poljskega dela? Dovoljuje se odlog radi poljskega dela samo v slučajih, kjer vse delo kmet-skega posestva zavisi od vojaškega novinca. Župan mora potrditi, da bi se v slučaju vpoklica novinca moralo ustaviti obratovanje posestva. Prošnje na kolkovanem paparju za dve liri naj se predlože vojaškemu okrožnemu poveljstvu do 23. marca. — Želim, da bi se me dodelilo h kakemu takemu oddelku, kjer bi rabil še nadalje moje znanje kot elektro-meha-nik. Ali mi je mogoče to doseči? Poskušajte. Pošljite takoj okrožnemu vojaškemu poveljstvu (Trst, Gorica) izpričevalo potrjujoče vašo stanovsko sposobnost in izrazite željo, da bi bil pride 1 j en k gotovemu oddelku 2t>. ZaCetek koncerta bo ob 21. uri. 111 tc ilCAtil IV ---------- dovoljni. Kar se tiče napada smo bolj sUs-njeni — vzdrževati bomo zamopli komaj še katero rezervo. Kot dušo napada bi smatral nameravanega Golobiča (Adria), ki naj bi igral v centru. Izbera je srečna — 011 jc OniilviM vutl _ M. D. «Pr*mtt> Trst. Ženski odsek DI Igl al V LC11U U. j/.Ut'ia jc Dictnn, - VH J* priredi danes izlet na Sv. Socerb. Vabljene resnieno najboljši konkurent 11a to mesto, so vse članice društva. Odhod ob 13 od od jsjjegOVa igra na vrata s sigurnostjo. Hupe-Sv. Jakoba (pri Cerkvi); v slučaju slabega1 * — - - * vremena izlet odpade. — Načelnik._ SPORT obupnega koraka. Razen pisem je Umssjj zapustil oporoko, v kateri je imenoval zaročenko mater in neko nečakinjo dedinje njegove mizarske delavnice v ulici Ho^ofti St. 43. Z jodovo tinkturo fif je oitlacUIa jeao. <*Niti počitka mi ne privoščiš!* tako je -------------... menda odvrnila 19-letna brezposelna sobana I., mu je v četa Adrije prepustil svoje! rica Pav|a naljrh, stanujoča v ulici Alfieri mesto in se mu postavil ob stran. Tako naj | gt 4, svoji starejši sestri, ki jo je ob 10. uri bi bilo tudi v raprezentanci. Kanonir na lila s postelje, češ, naj vstane, da si poeni strani Golobiča s.strašno vplivno igro, kako d€j0 jn ji j,ePtra ni -basali v svoje cule dragoceno posodo, ki je bila spravljena v omari v jedilni sobi. Tat vina je bila naznanjena opeuskim orožnikom, ki sedaj iščejo zlikovce. Vesti z GoriSkega LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM Fr. Molnar - Skrbinšek: «Vrag» znamenita komedija v treh dejanjih danes ie&iiiu lhj iitiu vse zanimiva, nuj 11 1. , , _ ,, _ ,___ __ k0_ Roiano slovi Že po svoji krasni nad vse popoldan ob štirih v Trg. domn, na kar tehnični igri in ima elemente, ki »o že po- opozarjamo še prav posebno okoličane, pularni, tako Rustja, mladi vratar, center Za odrom svira orkester Glasb. Matice. Saksida, Mengosi, Lazarović i. dr. Adria bo Režira Košuta. imela zelo trdo delo, toda tudi F. C. Roiano 1 Opozarja se, da se pričenja točno ob ne bo odnesel zmage -- igraje. Prepričani nap0vedani ur|. Nedoraslim vstop sa- r» nmi lTTPdnn Kfl-! . _ branjen. smo pa te vnaprej, da bo bolj izredno ka valirski — tega smo s strani Rojana Že vajeni. — Danes ob 3. pop. na igrišču S. D. Adrije, via Calvola, nasproti Lloydovega Stolpa. «Val»: «S. Vito« DRU&TVENE VESTI. — Vse članstvo se poživlja, da ne jutri polnoštevilno udeleži pogreba tov. Jofka Sumana. — Odbor. Danes popoldne, ob 3. uri se srečata na — Zvezin Zbor. Goriški krožek. Danes, trsteniškem igrišču omenjeni četi v finalni 21. t. n>» vaja ob 9. uri v navadnem prosto-tekmi «orostih». Vse dosedanje tekme sto- ru. Točno in vsil — Planinske društvo v Gorici IV. Izlet: Danes v nedeljo dne 21/ III. 26. 1. skupina: odhod s Katarinijevega trga ob pol sedmih zjutraj preko Kronberga — Vitovelj Krnice na Jančarijo, kjer je kosilo iz nahrbtnika. IL skupina: Ob 1. uri s Katarinijevega trga črez Kronberg v Ravnico, kjer snidenje « I. skupino. Objavljamo ponovno, da so slike prvih Izletov vsakemu na razpolago v trgovini gkodnik ul. Seminario 10 a 50 st. Kdor jih leli. naj si jih nabavi, ker s tem podpre i nas izletni fond, kateremu je Cisti dobiček namenjen. Iz let nemil fondu je podaril dr. Podgornik L 10. Topla Vam hvala, g. dr., da bi našli mnogo posnemalcev v korist revnim planincem. Mlad. ods Z. P. D. v Solkanu igra danes dne 21. III. 26. svojo skrbno pripravljeno dramo «Dekle z biseri" na svetolucij-skem odru. Prijatelji, pridite gotovo! Pjevački zbor. V pondeljek ob 8.30 zveri- pevska vaja. Priporoča se točnost. Naj o manjka nihče izmed glasov preskušenih »ta predvečer sv. Jožefa. G. M. V. šahovski turnir v Gorici. Se-- i a nek vseh udeležencev turnirja se bo r šil v sredo, 24. t. m. ob 19.30. uri v prosto-ib v ulici S. Ivana 7. Ravnotam se sprejemajo priglasi udeležencev turnirja. Pozivamo ponovno vse slov. šahiste, da se go-ovo in čimprej vpišejo ter da se udeleže gornjega sestanka, kjer določimo vse podrobnosti glede turnirja. Nedelja 21. marca 1926. Odprta lekarna z nočno službo: Cristofo-etfi, na Travniku 14. Lekarni odprti do 13. ure: Contin: Verdi 17 in Liberi, Corso Emanuele 39. Avto mobilna družba inž. Ribi & Comp. poroča, da bo vozila pričenši z jutrišnjim dnem (21. t. m.) vsako nedeljo korijera v goriško pokopališče na mirenski cesti in sicer ob 1. pop. izpred kavarne Teatro. Po treh četrtih se bo korijera zopet vrnila v mesto. Nepreviden biciklist je podrl blizu goriškega sodišča g. Terezijo Eržen, 72 let staro vdovo, taščo g. dr. Podgornika, na tla, kjer je oblegala nezavestna. Ker je zadobila gospa pri padcu rano na glavi, se je poklical Zeleni križ, ki jo je prepeljal na dom. Biciklist, Anton Simonit iz Medeje, se je privedel na karabinirsko postajo, belimo blagi gospej, da bi čimprej okrevala! Izvoz sadja in zelenjave na Goriškem Dne 18. t. m. se je vršil v Gorici pri »govsko-obrtni zbornici pod predsedstvom novega komisarja g. Antona Or-zana sestanek izvozni Čarjev sadja in zelenjave goriškega okraja. Tega sestanka so se udeležile številne tvrdke. Po običajnem uvodu je omenil pred*« sednik, da je goriški municipij zagotovil čimprejšnji začetek del in gradnje novega pokritega izvoznega trga in da »e zviša število osobja, uslužbenega pri n m novem trgu. O predmetu se je raz-vila živahna debata. Predsednik je obljubil, da podpre zahteve in želje ude-ležencev pri pristojnih oblastih. Proti koncu je obrazložil in pojasnil g. Rusjan zahteve izvozničarjev v Krminu. Ko se je dnevni red izčrpal, je komisar zaključil sestanek in želel, da bi izvoz --;idja. in zelenjave bolj in bolj napredoval v večjo blaginjo goriške dežele. AJŠEVICA. Mladina na. Ajševici priredi na velikome ni pondeljek javno veselico. Vzpored se objavi pravočasno. Bratska društva v okori se prosijo, da bi ne prirejala ta dan veselic. Bomo pa vrnili! ZAGORJE NA KRASU. (Smrtna kosa). Tu je včeraj opolnoči umrl g. Matija Fa-?ur, dolgoletni župan, predsednik gasilskega društva, podpredsednik pevskega društva in steber vsega našega snovanja v Za-M>rjah in okolici. Pogreb vrlega moža se bo vršil danes pop. ob 4. uri. N. p. v. m. KRONBERG Zopet dva dečka Ko sia dva dečka iz Kronberga iskala po Panovcu gnezd, sta zadela ob granato, ki ju je ranila. Oba sta se pripe-JjaliL v goriško bolnišnico, kjer se bosta zdravila. SOLKAN Leban Anton, ki je usiužben pri ža,-gi, je prišel pod tram, oziroma tram je nadel nanj in mu zlomil levo nogo. Zeleni križ je prišel ponj in ga odpeljal v bolnišnico. GRGAR Naš domačin Pavšič Rudolf je peljal po noči voz drvi v Gorico. Bila je temna noč. Stopal je zraven voza. Ker pa cesta ni bila razsvetljena, je prišlo kolo na kup gramoza zraven ceste. Voz se je prevrnil in pokopal pod sabo nesrečnega voznika. Seveda je bil takoj mrtev. Kaki Jve uri pozneje je prišel mimo delavec, ki je hitel na delo. Poklical je ljudi, ki so takoj vzdignili voz, a vsaka pomoč je bila zaman. Pavšič je imel zdrobljeno glavo. Truplo se je na to prepeljaio v mrtvašnico na tukajšnjem pokopališču. DOLJE PRI TOLMINU Pretep pred tribnnalom Radi neznatnih vzrokov sta se na novega leta dan 1925. stepla na cesti, ki veže Gabrije in Dolje v tolminski občini, Tuta Miha in Benedejčič Andrej. Tako sta si jih bila naložila, da sta morala psu- dni ležati. Proti njunemu pričakovanju se je pa vmešala sodna oblast v to njuno popolnoma zasebno zadevo in ju obtožila. Tuta je bil pri razpravi te dni oproščen, ker mu je k temu pomagalo zadnje pomiloščenje, Benedejčič je bil pa obsojen na pet me-seccv in sicer pogojno, tako da sta se lahko oba skupno vrnila doniov. Ali sta si bila odptUBtila bunke, nismo Še mogli dognati. KANAL Zeleni križ otvori v nedeljo dne 21. t. m. novo postajo in sicer v Kanalu, ki bo občinstvu na razpolago črez dan, pa tudi po noči. Vsi oni, ki bodo rabili Zeleni križ bodisi radi zdravil radi prevoza bolnikov in ponesrečencev, se bodo morali obrniti na kanalsko postajo, in bo goriška centrala sprejemala prošnje s Kanalskega le potom svoje podružnice v Kanalu. AVdE. Na licu mesta preiskuje te dni orožniški poročnik iz Gorice vzroke vznemirjenja, ki so se polastile naše vasi: zadeva pokopališča, pretepa Erjavca, zaprtja Kovačiča, nevolje proti občinskemu tajniku, preiskav, zaprtja prosvetnega društva itd. Ljudstvo je pri nas mirno, jako mirno, morda Še bolj mirno kot drugod. Prav ničesar ni noben naš človek zagrešil proti oblastem, ničesar ruval proti njim, niti ne govoril, skratka pri nas je teklo življenje istim kolosekom kot drugod. In vendar v Ročinju, Levpi, Kalu, Lomu, Lokavcu, Banjšici, Kanalu, povsod naokoli teče življenje mirno naprej samo pri nas je vzbur-kano. Nekdo hoče ustvariti neke vrste ne-sporazumljenja med nami in oblastmi. Mi iz Avč smo enaki ljudje kot povsod drugod naokoli, in vendar drugi imajo mir mi ne. Je torej nujna možnost, da živi med nami element razprtja in nemira, ki si želi preiskav in nemirnih razmer v naši vasi. Oblasti preiskujejo in žele, da bi se povrnil mir v našo vas, da bi izginilo nezau-I panje, da bi se ponovile iste razmere mirnega sožitja kot so vladale pred dvema letoma. O, prav lahka naloga zanje. Odstranijo naj kar tistega, ki povzroča vse te napačne alarme, tistega, ki nas slika drugačne kot so naši sosedje. Potem ne bo treba več preiskav. NABREŽINA. Dramatični odsek «Javne ljudske knjižnico) v Nabrežini naznanja, da priredi na Velikonočni pondeljek ob 5. popoldne ljudsko igro s petjem v treh dejanjih in sedmih slikah. «Krivoprisežnik». Ta igra je ena najlepših ljudskih iger, zato vabimo že sedaj vse občinstvo od blizu in daleč, da pribiti ta dan prisostvovat tej .predstavi. — Odbor. IZ UŠNIKA. Redkokdaj se sliši v javnosti ime nase vasice. Svoje ime ima po potoku, vijočem se ob državni cesti. Hiše so raztresene po par sto metrov druga od druge tudi ob dri. cesti in pripadajo posameznim frakcijam: Selu Kozarščam in Ciginju. Da pa prebivalci nismo tako raztreseni kakor vasi pripadajoče hiše nam priča naše nedavno ustanovljeno izobraževalno društvo •Prosvetni kroiek>, ki je kljub svoji kratki dobi pokazalo velik napredek na prosvetnem polju. Člani marljivo obiskujejo društveno sobo; čitajo knjige in se tudi udeležujejo predavanj, katera so bila do sedaj tri. Jeseni nem je pridaval č. g. Kodermac o vzgoji. G. Šavli nam je ob tej priliki dopusta orisal slov. slovstvenike in literaturo, in min mes. nam je zopet predaval č. g. Kodermac o alkoholu. V kratkem bomo imeli predavanje s strani Zv. prosv. društev iz Gorice, o čemer bomo ob priliki .natančneje poročali. Uprizorjeni sta bili min. leta tudi dve predstavi, in sicer «Razvalina življenja^ in «Lovski tat», kateri sta prav dobro izpadli. Ce vzamemo v pregled krajevne raz- (pri Škerbci). HIŠA z zemljiščem in trtami se da ? na- f pn jem. Guardiella-Farneto 1183, Lavrenčič, ^ 382 TRTE, cepljene, prvo in drugovrstne in dveletne za latnike, murve in drugo sadno drevje, prodaja Rudolf Tavčar, Ivanji-grad p. Komen na Krasu. 381 PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst, 392 PIANINO, koncerten, križane strune, krasen glas, se proda za 3500.— Chiozza 8/II. 398 PLANINI novi, križane strune, največje jamstvo, se prodajo po ugodnih cenah. Solitario 25/III._399 DRAŽBA 28. marca, ob 10. uri njiv in trt ni c Krtinova. Pojasnila daje notar v Sežani. 400 34 LETEN mladenič išče družabnico ali družabnika z 10 12.000 za uspešno podjetje. Ponudbe pod 10.000 na upravni-štvo 395 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, Madonna del Mare št. 19/11 393 'IZKUŠENA babica sprejema noseče. Via Chiozza 50, priti. _397 ' SOBA se odda boljšemu gospodu. Naslov | pri u prav niš tv u. 401 STENICE uničujemo po stanovanjih in prodajamo uničujoče sredstvo v steklenicah proti stenicam, kuhinjskim ščurkom, bolham in drugim škodljivim mrčesom domačih živali. Zavod za dizin-fekcijo Via Rossetti 2 394 STROJNIKA popolnoma sposobnega popravljanja lesnih strojev Vallgatter Špalgatter in cirkularuih žag sprejme Anton Rizzatto v Ajdovščini._390 MOTOR na paro Breitieid «5 H. P. in kotel tipa Cornavaglia, It atmosfer, površina M, oba iz tovarne Breitieid Danok Se. Co v Cchhan-u, skoraj nova, iz lota 1113, se prodata. Pojasnila daje žaga Anton Riz-zatto v Ajdovščini._396 G. DOLUNAR, Trst, Via ligo Polonio it * (prej Via Baccki) Talefob 27-81, uvoz- izvoz. Veiika zaloga papiri a za zavijaaie,. pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 191 (MOTORNO KOLO Indian-Scout s sideca-rom, z električno napravo, skoraj nov, izboren, se ugodno proda. Garage Cermu-schi, Fabie Se vero 73 — Trst. 377 (Dalje na IV. strani) Poslano*) Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, Čre-ves, mehurja, žolčnih kamnov, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. __(391) Ker se zapre prodajalna železnine in kovin v ulici Carducei št. 22, prosimo cenj. odjemalce, da se služijo od sedaj naprej v npši prodajalni Corso - Via S. Lazzaro - Via S. Caterina. (342) SOGIETA' ADRIATICA FERRA-MENTA E METALLI. ZOBOZDRAVNIKI ATELJE, Robert Ber-ka Gorica, sedaj Cono Verdi 3C. - Lastnik se je specijaliziral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr. Pikla. Laboratorij otvorjen že 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. 253 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farne to 10 {podaljšana Gin nas tira), lastna vila, telefon 20-04. 220 VODA «DELL'AX Idria. 391 FOTOGRAFI6N1 aparat 18X24 s 3 chassis in drugi 13X18 s 6 chassis, oba popolna, železno stružnico za les in železo, več komadov mizarskega orodja in -ročni mlin za Žito, proda Josip Trebeč, Sežana 94. - 384 GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II. 94 ŽTVUVOZDflAVNlfiKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarui1 Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 387 via Giuliani 42. 388 ftOFER išče službe, če mogoče na deželi. Govori oba jezika. Naslov pove goriška uprava. IABICA, diplomirana, Via Madonnina 10/11 sprejema noseče. 354 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Trpoški sok (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju Žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno vich. 372 S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in 2nancem, da je naš nadvse ljubljeni oče, brat, stric in dolgoletni župan, gospod Matija Fatur danes* dne 19. marca ob 24. uri, previden s svetimi tolažili, mirno * Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 21. marca, ob 16. uri, iz hiše žalosti na domaČe pokopališče. ZAGORJE NA PIVKI, dne 19. marca 1926. (390) ŽALUJOČI OSTALI. Odlikovano Novo pogrebno podjetje Corso V. E. 111 Št. 47. Tužnim srcem naznanjemo sorodnikom, prijateljem In znancem, da nam }e sinoči naša preljubljena hčerka, sestra ozir. svakinja Ivanka Trampuš v cvetoči dobi 24 let, mirno za večno preminula. Pogreb blagopokojnice se bo vrči! iz hiše žalosti ul. Massimo D Azeglio St. 4 v poniie-jlek z2. t. m. ob 1*1.30. TRST, dne 21. marca 1926. Josip« oče. Marij, brat. Marij?, sestra, Lina roj. Kratf» svakinja. Odlikovano Novo pogrebno podjetje Corso V. F. 111, 47. tcjft-- ■■ -vit ' k* -»V** v svetlih pastelnih barvah, kakor tudi v oseh stopnjah barv in modernih risb Corso V E III, m TRST Corso V. E, III\ Iti *— \ Poročevalec mu je povedal, kaj se je zgodilo. Pripovedoval mu je dogodke, ki so bili Ciru Smithu popolnoma neznani. Povedal mu je, kako je zrakoplov pade! ter jih vrgel na nepoznano, zapuščeno zemljo, dalje, kako so našli kamine, kako-so iskali Inženirja, opisal je Nabovo uda-nost in Topovo razumnost, kateri so dolžni hvalo itd. «Toda, je vprašal Cir Smith s slabo t hi m glasom, ali ste me pobrali na obrežju? — Ne, je odgovoril poročevalec. — In me nrsrte vi spravili v to jamo? — Ne. — Kako daleč od kleri se nahaja ta jama? — Približno pol milje, je odgovoril Pen-eroff, in Ce se vi temu čudita, g. C v. vami povem, da se nismo mi nič manj čudili, ko smo vas tu zagledali. — To je zares prav čudno, je rekel inženir, katerega duh je oživel in se začel zanimati za vse podrobnosti. — Ali nam morete povedati, kaj se je zgodilo z vami, ko vas je valovje odneslo? je vprašal mornar. Cir Smith je napenjal spomin. Toda ni vedel mnogo povedati. Morje ga je iztrgalo i/, omrežja zračne ladje. Najprej »e je pogreznil v vodo nekaj sežnjev globoko. Ko je prišel zopet na. morsko površje, je skozi pol temo zagledal poleg sebe živo bitje, ki se je gibalo. Bil je Top, ki je skoAfl za njim, da bi mu pomaga). Ko je odprl oči, ni videl več zrakoplova, ki je švignil kvišku kakor puščica, ko je Top skočil v vodo. Bil je sredi srditih valov in najmanj kake pol milje daleč od obrežja. Plavajoč se je bori! proti valovom. Top ga je držal za obleko: tedaj ga je zagrabil šumeč lok ter ga zavlekel proti severu in po polurnem, obupnem naporu se je po>rr^zniI v vodo in povlekel v globočino tudi Topa, Od tistega trenotka pa do tedaj, ko je pi i-Sel k zavesti v naročju svojih prijateljev, se ničesar več ne spominja. «Vendar pa vas je voda gotovo vrgla na suho in imeli ste še toliko moči, da ste sfi privlekli do sem, /akaj Nab je našel sledove vašili korakov, je rekel Pencroff, — Tako bi se zdelo, je odgovoril inženir zamišljeno. In na tem obrežju ste našli človeške stopinje? — Sledove stopinj, je rekel poročevalec. Toda. Če je slučajno kdo prišel, da vas re.šl smrti, čemu bi vas iztrgal valovom in vas potem zapustil? mere, iu vidimo po pol ure in se več oddaljene člane, moramo priznati njih vztrajnost in požrtvovalnost, ker so kljub najhujšemu mrazu in slabemu vremenu zimskih večerov obiskovali društveno sobo in se vadili v igranju. — Le tako naprej 1 Želeti bi bilo, da bi tudi pri prihodnjem skh pu tozadevne bilance ne zaostajali, temveč beležili še večji napredek. Živijo! P. DAROVI Na Inicijativo g. Jug-a po končani pojedini pristnih klobas in dobre kapljice kratkega terana, podarjenega družbi od g. Vouk a v Brdu pri Tomaju. ter videč, da g. Vouk noče nikake odškodnine, se je zbralo m š,»! M 5, Del. kons. drurštvo 50, Drago Ukinar 20, N. N. 100, Jadranska plovitba L 15, Dalmatia 15, dr. Just Pertot 10, dr. Rismoudo 10, dr. Stare 10, Mahorsich Iv. I 5 Sosich A. 15, Birsa vd. Ana 5, Kandare Fr. 10; skupaj I. «25; poprej I. 1685, skupaj torej L 2310. ♦ V počastitev opomina blagopokojnega f i aru a lomažič daruje Anton Ekar L 10 podružnici cSol. Dr ju i >v. Jakobu. Denar hrani predsednik. V polastitev spomina blagopokojnih Angela Dekleva in Alojzija Kodrič daruje Jružina Sorn I. 10 podružnici sol. Dr.» pri Sv. Jakobu. Srčna hvala! Darovi za Dijaško kahinjo v Gorici. V C a d r g u : Janez Anton L 2, Janez Jakob 1, Kutin Ant. 1, Lebari Ant.1, ivlo-bučar Fr. 1, Jare Mat. 3, Butar Jožef L 2, N N. 1, N. N. 1. N. N. 1, Ivančic Al. i>, N. N 5 Rutar M. 3, — V L i b u Š n j e m : Sive. lir. 5, Gregorič An. 5; — V Krnu : Rutav M. 2, Gregorič Jak. 1, Kragelj LI. 1, Butar iv. 1, Sivec Ter. 3.50, Rutar J. 1, Ruhu .1 l, Butar Ant. 2, Gregoric Jožefa 1, [iregorič Mar. 1, Gregorič Jož. 1, Gregorič Jak. 0.50, Gregorič Ant. 0.40, Kutin Neža I 0 20, Savli M. 0.50, Rutar Al. 1, Rutar \na 1, N. N. 2, Sivec Iv. 1, Sivec Jan. 1. - V Žabčah : Uršič Ant. 5. N. N. 2. na-nega fižola kg 33. - V Tolmi n u : Rutar Fr J.50, Vrtovec Pavi. 2, Gabršček M. o, Olikščak Mar. 10, Klemente Mar. 2. — V Kobaridu: Urbančič Fr. 5, Carli Al. o, Butar A. 10, Klinkon K. 5, Miklavic F. o, Miklavič Dori 2, Skaliu Mir. 5, Pertot R. o. Bučna Tilka 5, Cimprič Koza o. Skupaj L 143.*>0 in 33 kg fižola. Tej vsoti je dodal Arčoa Albert L 5. Spominjajte se ob vsaki priliki »Dijaške Nafic®' Loterijske številke Finančno stanje Delavskih zadri« na kono« leta 1925 Te dni je prefekturni komisar Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo kom. dr. Vendittelli odobril bilanco za leto 1925, katera se je zaključila s čistim dobičkom v znesku 633.724.46 lir. V preteklem letu so Delavske zadruge prodale blaga za 74,627.823.60 lir, torej za 14,998.521.14 lir več kakor leta 1924, kar dokazuje, da se je delo v oddelkih prodaje na debeso in na drobno ' v minolem letu dobro razvilo. Med aktivaini Delavskih zadrug je treba omeniti zvišanje fondov blagajnice za 495.359.34 v primeri z bilanco za leto 1924; znižanje vrednosti blagovnega inventarja za 868.314.65 lir; znižanje računa o nepremičninah za 909.239.14 radi prodaje hišo ftt. 20 ▼ ulici XX Set-tembre, po kateri so se uradi Delavskih zadrug osredotočili v sedežu v ulici Ces&re Battisti. Med p&siv&mi nahajamo v bilanci med drugimi sledeče postavke: Vloge prihrankov izkazujejo porastek 391 tisoč 471.35 Ur; dolgovi napram tretjim so se znižali za 2,109.953.87. Po izročitvi dobička poslovanja iz leta 1924 na račun redne in specijalne rezerve znaša sedanje premoženje Delavskih zadrug 2,390.956.56 lir, od teh 1,633.816.84 vplačanega kapitala V smislu sklepa vodstva se razdeli konsumentom lŽtna dividenda na nakupe, ki so se izvršili v letu 1925. V naslednjem podajaiao bilanco koncem 1. 19£5: Hovo Mige koles Kolesa, pritikline motorna kolesa G. D. Dobave za preprodajalce. - Obiski brez obveze za nakup. 353 G. MILOCH <& O. Trst, XXX ottobre 4 Predao prodaš te • Zdravnik za zobe in usta * I Dr. Lojz Kraigher 1 ® sprejema vse dni v tednu • v Gorici na Travniku St. 20 • I ob sobotah in nedeljah pa tudi M v Ajdovščini St. 146 S nasproti ljudskemu vrtu (190) J AKTIVA Splošna bilanca decembra 1925. _STANJE PREMOŽENJA. L I Gotovina v blagajni............L 318.350 20 Dispozicija pri bankah in pri uradih poštno-hranilnega računa ........... . „ 1,246.575*39 B]ago , ,9 . . . .................... Pohištvo, potrebščine, stroji, vozila, konji . ......... Poslopja in stavbna zemljišča.............. Terjatve........................ Vrednostni papirji, deleži in kavcije............ Predplačane najemnine................. Naročeni računi . . ............... * • • 1.564.925 9.946.239 2.249.921 2.708.302 2,610.165 842.065 80.263 179 984 20.181.866 59 80 09 65 35 48 ! PASIVA li — c. 339 kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno FRANCA STRES KOBARID Zalog« usnja in vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. plačuje 2 Ji ALOJZIJ POUK. Piazzfl GAldi Z prvo nadstropje Pazit* na naslov Pačit« 11 a natlt v Vloge v hranilnicah................... Vknjižbe........................ Vplačana družbena glavnica ....... L. 1,633,816 84 Rezervni sklad : po pravilih........- posebni............au davkovni........ . ,> 163.17565 Družbeno premoženje.................. Socijalni sklad za nameščence.............. Naročeni računi.................... Dobiček.......................:_:—l. 5,576.^4 90.0o0 10.875.301 2,390.956 235.335 179 984 633.724 j 50 i 26 56 35 35 46 20,181.866 Dobroznana Čevljarnica Vodopivec TRST - Via Riborgo št. 29 - TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za bližajoče se velikonočne praznike z navadnim in tinim obuvalom za moške, ženske in otroke. — Vse blago se prodaja po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se naročila po meri in popravila po najzinernejših cenah. (351) Tvrdka GIUSEP Sf»E€HAI TRST, Via S. Caterma it 7 (Piazza Naz^ini) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurentnih cen?i Specijaliteta aigteškega in češkega blaga Velika i7^-era površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek. — Zadnji vzorci. Sprejemajo se naročf£a po meri 35r. izžrebane dne 20. m are a 192S. BAHI m G 88 57 29 FIRENZE M 43 il 79 10 MILANO 30 33 35 89 64 NAPOL! 30 0 49 27 70 PALERMO 86 36 16 30 32 ROMA 1 37 S5 81 15 TORINO M 50 67 68 05 VENEZIA rs 40 37 86 b Borsna poroCila« DEVIZE: Trst. -20 marca Am.Urdam od 990..-, do l0O0 -Bel^ija od 99.-dol«-: P"U ^25 do 89.7n Lfadin od 12U— do 121.10 ;New York oi 24*0 do 2iSrJ; Špauij. oi 349.— d® 353.-J Sfic* od 47d.*J 4« 4<1. — : Atono od 31.nO d« 35.50; Berlin od d« r>,5.- ; Bukareit od lO^ Jo lO.^ Pr«$& »d 73.50 do 74.- : Ogrska od 0.034, do 0.ua6J: Duaaj od -.»50 do -.^4: Zsgrob od 43.80 do 44.- . RenoCtjske obveanic« 70.2o- VALUTE. Trst: 20. marca Avstrijske krrjie ođ COUJdo : dinarji od 43.60 do i*.-; dolari od 84.80 d« 24 9 »; novci p» iraokov od 94.— d" — funt gterlins od 120 80 do 131.—. / Razglas. Stavbna zadruga v Prečniku r. z z o. z. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Antou Jug, krojač iz Maribora, ki je pred kratkim prispel v Trst, je uaproSen, dvipne v upravniStvu «Edinosti» pismo, k je naslovljeno nanj._ Specijalizirani urad Rag. Giuseppe Bellizzi 892 Via Tizziano Vecellio štev. 9, I. nastr. Vojna odškodnina. Rekvizicije in terjatve napram Avstro-Ogrski. Konsulence, prizivi. likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Dovolitev in odpoved državljanstva. Obnova, dovolitev, prenos vsakega dovoljenja. Voja>ke zadeve; vojaške in civilne pokojnine. Konzulenca in prizivi v davčnih zadevah. Operacije za hipotečna posojila, vpisi in izbrisi. Administrativne vloge na kompetentna ministrstva v Kimu. Konzularne zadeve z inozemstvom. Ustanovitve družb; delitev med drugi; sestava letnih računov. — Govori se slovensko. Zalega neprekosaihrih g ŠIVALNIH STROJEV I. R. I. rdundlos CERVELLINI Trst — Via Muratti — Trst 4 Tip .Central" s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620.™ z jamstvom. 160 vabi vse svoje člane, da se udeležijo seje IV. rednssii obenesa zbora ki se vrši dne 28. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Odobritev računskega zaključka za 1. 1925. 2. Izvolitev vodstva in nadzjrstva. 3. Slučajnosti. ODBOR. V slučaju nesklepčnosti prvega sklicanja se vrši po d veli urah drugi občni zbor, ki se vrši ob vsakem številu. MIL TRST Vil lailianlli št. 20 Prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenah. — Postrežba točna. Skladišče 352 Pohištva dunajskega In lastnega Izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno In debele Semolich & C. Vla Cecllia De Rittmeyer Št. 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega- Si. 12 Zobozdravnik Mit 0. dr. D. Snrdoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordlrHra v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. drsi Via S. Gi«vannl) »Ji-i l od 9-12 In od 3-7 321 1 i SeI TVRDKA C. VISINTIN Trst, Via deile Torri 2 (vogal S. Lazzaro nasproti cerkvi Sv. Antona novega) O priliki velikonočnih praznikov tfliavnK dohodi: Izgotovljene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t. d. i. t. d. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica. Oglejte si naša okna in naše cene Union Stenta, trgovec. Opatija Kupujem seno in slamo Plačam po dogovoru. Telegram: STEHtA, flMiiizio, Tel. 13. 357 KRONE p« L 2.10 komad Zliti. Mflah. m. Zl krHrti zlate krnit kupuj« in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trat« VI« Maasial 4« 318 Ako želite izborno zajamčeno pristno rumena pralno m?lo zahtevajte znano znamko rumeno F.LU FINU - TRST Tel. 11-64 Odliokovffna čevljarnica 389 GiCVANNl LIKAM - TRST Vla Gšula it. 7 ttvršuje vsa dela s popolno eleganco za moške, ženske in otroke. Specijaliteta ortopedičnih nogavic in prepletenih sandalov (opank). Prodajalna ročnega in prvovrstnega tovarniškega blaga po zmernih cenah. Predno kaj nakupite, obiščite 33 Veliko skladišče pohištva tvrsJko ALESSAHD&& L&m Via Rektori SI. 1 — Via Maiont^n it. 7-13 Spalna 6obe( obedne sobi, posamezni koal pohištva v veliki izberi. ■ EBG239S1 Si3KđE?S 15 Hlll TR rj fegistrovana zadruga z neomejenim jamstvom 1 \SOk PiE^LUiOl DA P£IESYSHMA 4, pri«:šje 11 13 I 'i (4 «lasa5 8 Obrestuje hranilne vloge, poćenši s 1. januarjem 1926 po ~ 5 °/o ■ Večje vloga, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. : Sprejema tudi vloge na teksti račun u Dinarjih ter jiH obrestuje najugodnejše, s i Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, fi aH dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. L™ Uradne ure od 9-1 in od Vh*5lh pop. Po$tno-hran. ratun št 11 1327. Telefon 16-94. __„B—I M — 00— W !■ — UOIIIBHI II —IBMifi_____ Preden kuoite pisalni stroj, oglejte si stroj „Rheinmetall", ki Je na prvem mestu današnje modern e^ ^n eh a n i ke?N em ški izdelek Iz tovarne Rheinmetall-Werke, Dusseldorf Petletno Jamstvo. Polovico orihranite če kupite naravnost pri glavnem zastopn.ku za Italijo R. SiRlons, Gorica, Via Mazzlfli Š« 5- Da se uverlte o prvovrstnost! stroja, dobite ga šest dni na poskušnio brez vsake odškodnine" Cenik? na zahtevo brezplačno. Tudi rabljeni stroji se prodajo. - Izvršujejo se Dooravlla vsakovrstnih pisalnih strojev in registrskih blagajn. Za solidno delo se jamci. Slampifj- ke. trakovi in koplroi papir za pisalne stroje veino v zalogi iz prvovr^nih tovarn —-- Občinstvu se priporoča R. SIMMWS. fuUBL J AN S K A KREDITNA ■---—'-] PODRUŽNICA V TRSTU I CENTRALA V UJUBUVJANI Glavnica in mm Diaarj^ 61089.000 ■ Telefon: 5—18, 22—W 18 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 ij vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-f stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Hajprlklodnelia zveza z Jugoslavijo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i_ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: Blagajna je odprta od 9l/t—121/. in od 14l/a—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::