Tomaž
Šalamun    Pesmi
Poznate tega plemenitega gospoda, Edmund? Vedno je bilo videti kako želva spi Vojvodom ne obljubljamo puščav Odtod vihar. Odtod zalimane krastače.
Kralj prihaja. Ali niso to posledice rodu, prijatelj? Oči, izkopane oči očeta vedrih planjav Nebo čez žabo. Nebo čez divjo mater. Naše ladje so preštete. Kralj prihaja.
Morda soj. Morda vretje. Morda vnuki
Lear, Cornwall, Albanv, Goneril, Regan, Cordelia in spremstvo
Ne vidim morja nič okrog nas samih
Vidim okrog nas samih smrt
Kdo ve? Od koga so postave?
Od kod libelule odločajo o strelcih svobodnih rok?
Kdor je bil prvi rojen bo pognal sum
Sir, moja ljubezen je veličastnejša kot ljubezen narave
Narejena sem iz belega blaga
Belo blago je narejeno, da se svetlika v soncu
Svetlikanje sonca slepi pogled
Ljubezen se potika okrog kot siva plesen
Hočem odgovor za zalivanje moči
Za zalivanje ladij in govorite za zalivanje bark
Zalivanje veličanstvo
Krop?
Led. Led? Led. Led. Led kali led. Vkrcaj se.
Kri in prepad in krvi prepada
Prepad in krvi in prepada kri
Prepada krvi in na prepad kri duše
Trgam enakonočje ko izrekam sad. Jeleni, Gloucester!
1 KRALJ LEAR
285
286
Tomaž Šalamun
Jeleni, Kent! Gore so narejene. Veter je narejen. Ogenj je narejen. Vata je narejena. Otroci so narejeni Usta so narejena. Okna so narejena. Gorski zrak je narejen Bucika, mala bucika je narejena
BESEDA    oble ploskve polja morja skozi potop utre drevo
striže kontinuiteta dar lebdi srebro
tu jasna zveza
razruši zvon
in izgovori ime boga
opozori in napove bojišče
klone
MORNAR    norost in zrelost gore jase kopje mak zgubi opaše belo luč mornar in spi
utrga cvet in cvetu svet
zariše luč in mraku breg
odpre nebo in čaka lep oklepe strun
strast in milino
G6NG0RA    gongora, perla catolica doliente raztrgan strup
cordoba
emajli zlatih puščic institucij
zgubljam prepade bran stičišč okopov vrt je snop zavarovan škrlatna rana
2
SRCE
KATARINE SIENSKE
usta utrjena
ščiti nas nikodemov kruh
voda in mirta
287                                                                                                                                     Pesmi
kako ti beli
med otavo zrasli loki sijejo
kako se valijo priganjači, kosci
tu spi nosorog, porfir tu zavoha naravo: zbija jo v post