DELAVSKA ENOTNOST 'M DANES: D. D. PRAKSA TERJA SPREMEMBO PREDPISOV F. P.: ENA OBČINA — ENO TRGOVSKO PODJETJE? D. K.: NA VOLJO POTROŠNIKU M. F.: PABERKI IZ PULJA M. M. ODPRAVA SE JE VRNILA Sobota, 6. avgusta 1960 Štev. 31, leto XVIII. GOSPODARSTVO V PRVEM POLLETJU 1960 VISOKA PROIZVODNJA - VELIKA POTROŠNJA •'fošnjem prvem polletju je doseglo naše gospo-proj V° nove P°inembne uspehe. Indeks industrijske *Vorlnje znaša v primerjavi z istim obdobjem lani Zla’ r.pomeni’ da ie proizvodnja za 4 % nad planom. d * vis°Lo sta presegli plan kovinska in živilska in-V kovinski je proizvodnja za 12% nad plani-vod° ,V pa za 14 “/o* Nad planom je tudi proiz- v ^rn* 'n pisani metalurgiji, dalje industrija ter gradbenega materiala, gume, usnja in obutve Proizvodnja v kemični, lesni in tekstilni industriji. (lr°l?-VOf*nja Premoga je na planirani ravni, v vseh industrijskih panogah pa se je proizvodnja po-cala v primerjavi z lansko, vendar je nekaj pod platno ravnijo. za leto 1960 naj bi se izvoz povečal v primerjavi z lanskim letom za 23%, vendar je za 5% nižji (indeks 118). Uvoz se je nasprotno povečal za 25 % namesto planiranih 12. V resnici pa je stanje več kot zadovoljivo, če primerjamo uvoz v prvem s tistim v drugem trimesečju. V prvih treh mesecih je znašal indeks uvoza 145, kar je resno ogrožalo naše uvozno-izvozne bilance. Povsem pomirjevalno deluje indeks 109 v drugem tromesečju. V tem četrtletju se je uvoz znižal pod planirano raven, vendar to zmanjšanje ni zadoščalo, da bi prišel celotni uvoz v prvi polovici leta v planske okvire. Spričo sprejetih ukrepov pa lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjem obdobju še bolj popravilo razmerje med uvozom in izvozom. Od izvoza industrijskih proizvodov bo Hehaia m-novje: da Proizvodnja nj nje- V obdobju od januarja do maja v mnogočem odvisno vsklajevanje t>0satn naraščatij česar so se bali letos so dosegle investicijske vloge uvozno-izvozne bilance, ker verjetno Odbor niki' potem ko ie sPreJel indeks 135, po indeksu za maj in ne bomo dosegli izvoza kmetijskih '2vršnpZa gosP°darstvo pri Zveznem junij skupaj — znaša 132 — pa lah- pridelkov, ki je predviden v znesku daljnie SVetu sklep 0 ustavitvi na‘ k0 ugotovimo, da se je začela junija 54 milijard. Povečana usmeritev k ditov, "araščania skupnih kre- nižati investicijska potrošnja in da investicijam v živinorejo je zajela darstv, °bratna sredstva v gospo- se že kaže težnja po njeni vrnitvi v znatne presežke koruze in povzro-da s0 , ukre!’ pa i? Pripomogel, planske okvire. čila manjšo ponudbo ne le koruze' ga tj vZa temveč izdelajo in obrazlo-meti, da čim več izvozijo in tako zlj° svoje predloge ter se od-ustvarijo čim več deviz. Ob tem ločno zavzamejo zanje. Gospo- ne dosega povpraševanja in skrajnem primeru, če bi n. pr. velikih težav s prodajo niti ne bi bilo. Toda če se podjetja ho- dvojno neskladje zunanji podjetja pritoži, da so sedanji V prihodnje se namreč ne bi za, svoj^ ali tuj račun, zdaj na trgovini: potrošnja deviz nara- izvozni instrumenti že kdaj za- smelo več dogajati, da bi v skup- Primer še kako zanima, kolikšna šča hitreje, kot pa ta sredstva stareli, da je delitev dohodka nem znesku izvoz sicer povečali, ustvarjamo z izvozom. In drugič: za zunanjo trgovino do kraja ne- ob tem pa bi se — kot že orne-povečuje se potrošnja »trdnih« spodbudna in da se prizadeva- njeno deviz, medtem ko se mnoga pod- nja za izvoz (zlasti na zahtev- njala v prid manj zahtevnih jetja pri izvozu preusmerjajo na nejša tržišča) niti ne izplačajo, 1 ’’ ™ bo po novem udeležba podjetja ________ ___________ Pri ustvarjenih devizah. Razum- struktura izvoza spremi- IJlvo je, da bi vsako podjetje rado imelo čim večji delež; vseh držav-uvoznikov. Zato je pretira- 100 % ali vsaj polovico. Le malo- manj zahtevna vzhodna evropska saj se doma ali nekje na Bliž- na samozadovoljnost v nekaterih kje so izračunali, koliko deviz bi ,n druga tržišča. njem vzhodu tudi lahko vse pro- podjetjih (»izvozili smo za toliko Podjetje lahko ustvarilo, če bi Pot iz zadrege (da bi izrav- da. Po tej razlagi, ki je ne sli- in toliko tisoč ali milijonov de- Povečalo proizvodnjo, da bi lahko naU J-6 neskladnosti in prepre- širno tako poredko, podjetja izva- viznih dinarjev blaga) lahko pre- luc^ ve^ izvažalo in kolikšen del čili, da se zunanje trgovinska bi- žajo pač samo zato, da dobijo cej škodljiva, če se ne vprašajo, tako ustvarjenih deviz podjetje lanca ne bi še poslabšala) je vsaj nekaj deviz za nakup raz- ali zares izvažajo na take trge, zares potrebuje za nemoteno pravzaprav ena sama: povečati nih reprodukcijskih materialov in kjer je izvoz že zdaj (navzlic obratovanje, izvoz m obenem kolikor moč opreme, ki je doma še ne proiz- delitvi dohodka in drugim ob- podpreti razvoj tiste domače in- vajamo. Žal je res, da se za ta- jektivnim težavam) rentabilen. S dustnje, ki vpliva na zmanjše- kimi besedami skriva nekaj, kar tem seveda ni rečeno, da i. Zal ta “ ‘ ’ ’ ‘ praksi (vsaj za zdaj) še prave cene. Zakaj? Prav bi bilo, če bi delavski sveti podjetij, ko prav zdaj raz- fsr? rasnjfsrrs s xxss s. ssssm mr« nimajo boleče, kot pa so lahko (morda ne države, ker imajo le-te, med uvozu in izoblikovali svoja stališča _ , , ,, .. nepremišljeno?) izrečene misli, drugim, tudi »trdno« valuto. Gre in predloge tudi slede'teh vm-e- Pogosto lahko slišimo, kako se Mnoga podjetja namreč še vedno le zato, da v gospodarskih orga- šanj. —mG 'S 7 dni v Sindikatih Občinski sindikalni svet Ljub-Ijana-Center je pretekli teden organiziral dvoje posvetovanj: eno z zastopniki trgovinskih gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo manj kot 30 delavcev, in druge z zastopniki obrtnih gospodarskih organizacij. Na posvetovanjih so obravnavali problematiko delavskega samoupravljanja, nagrajevanja po učinku in razna gospodarska vprašanja. Na posvetovanju z zastopnik) trgovinskih gospodarskih organizacij je prišlo do izraza mnenje, da je individualno nagrajevanje po učinku v trgovini težko vpeljati. Dokler bo trgovina urejena še v klasičnem smislu, se bo v glavnem uveljavilo nagrajevanje po uspehu poslovnih enot. Sedanja merila (predvsem odstotek od prometa, ki niso najbolj ustrezna, naj bi delavski sveti temeljito spremenili. V razpravi o problemih delavskega samoupravljanja je bilo ugotovljeno, da so delavski sveti v mnogih primerih v podrejeni vlogi, saj je pogostoma med njimi direktor ali poslovodja. V zvezi s tem je bila poudarjena potreba krepiti delavsko samoupravljanje v trgovini. Na posvetovanju z zastopniki obrtnih gospodarskih organizacij se je pokazalo, da ponekod odklanjajo nagrajevanje po učinku z izgovorom, da glede na specifično dejavnost določene organizacije (razne usluge, popravila itd.) te vrste nagrajevanja sploh ni mogoče vpeljati. Izkušnje pa kažejo, da so marsikje z dobro voljo tudi v takih »nemogočih« primerih le našli rešitev, ki odpira pot močnejšemu uveljavljanju sistema nagrajevanja po učinku. Na obeh omenjenih posvetovanjih so razen teh problemov razpravljali tudi o vprašanju strokovnih kadrov, lokalov, poslovnih prostorov in skladišč, o sredstvih, skladih in drugih perečih vprašanjih trgovine oziroma obrti. Člani komisije za strokovno izobraževanje pri Republiškem odboru sindikata kovinskih delavcev so v zadnjih dveh mesecih obiskali nekaj gospodarskih organizacij te stroke, da bi ugotovili, kako je z ustanavljanjem kadrovsko-socialnih služb in for-miranja centrov za Izobraževanje. Skoraj v vseh obiskanih.podjetjih (tistih, ki zaposlujejo nad 250 delavcev) so ugotovili precejšnji napredek na področju ustanavljanja omenjenih služb oziroma centrov. Tako so v podjetjih Telekomunikacije, Saturnus, TOPS, LHT Škofja Loka, Gorenje v Velenju, Industriji za elektrozveze in nekaterih drugih, že odprli delovna mesta za opravljanje ka-drovsko-socialne službe oziroma za strokovno izobraževanje. V manjših podjetjih, kjer ni pogojev za ustanovitev kadrovsko-socialne službe, to problematiko rešujejo v okviru uprav podjetij ih sindikalnih podružnic. Člani komisije so ugotovili, da vprašanja strokovnega izobraževanja zelo dobro rešujejo v kranjskem okraju ter v občini Šoštanj. V Kranju pomaga podjetjem pri sestavljanju programov, učnih načrtov in organizacij raznih internih tečajev in seminarjev Okrajni zavod za izobraževanje kadrov. V občini Šoštanj pa se močno čuti prizadevanje Občinskega sindikalnega sveta, ki prek občinske delavske univerze omogoča gospodarskim organizacijam izvedbo raznih posvetovanj in seminarjev. V večini primerov pa zavira še intenzivnejše delo na področju izobraževanja pomanjkanje kadrov. Tečaji in seminarji v Suhi krajini V Suhi krajini Se vedno primanj- kuje strokovnega kadra. Prav zaradi tega so v minulem izobraževalnem obdobju posvetili precej skrbi izobraževanju v okviru občine Žužemberk. Razen številnih tečajev in seminarjev so priredili tečaj za odbornike zbora proizvajalcev, vodilne uslužbence podjetij in kmetijskih zadrug, zastopnike krajevnih odborov ter ostale odbornike, ki so jih seznanili z osnovami komunaJnega sistema. Za prihodnjo sezono pa predvidevajo tečaje in predavanja za delavce posameznih obratov In za upravljavce. D. V. Naš pogovor GRE ZA I »Mislim, da kadrovsko-so-cialnih služb ni moč nikomur vsiliti, če večina v kolektivu ne uvidi, da so res potrebne,« je dejal tovariš Ivo Svetličič, socialni delavec v celjski »Cinkarni«, »Pri nas so to spoznali in že od 1. januarja 1959 imamo kadrovsko-organizacijski sektor, ki vse bolj dobiva svoj pravi pomen. Zdaj je v tem sektorju žfe vrsta oddelkov; nekatere od teh bomo v prihodnje združili. Jasno pa je, da gre le za delitev dela znotraj sektorja. Oddelki bodo še naprej in še bolj sodelovali drug z drugim ...« »To je najvažnejše načelo dela našega sektorja. Vsak naš predlog ali akcija pa mora temeljiti na dejanski^ dokazih: če je in kaj je res potrebno. Poglejmo na primer izobraževanje. Ugotovitev, da je izobraževanje potrebno, sicer drži, toda to še zdaleč ni dovolj, da bi delavski svet odločil, koliko sredstev bo namenil za izobraževanje. Izobraževanje je bilo tudi pred leti potrebno, toda večina tega ni občutila. Nov sistem nagrajevanja, ki sloni na uspehu pri delu, pa je tisto relativno »potrebo- spremenil v zahtevo Po izobraževanju, To nam je pokazala tudi anketa med 1153 delavci (83°/o vseh zaposlenih), iz katere je razvidno, da 59 % anketirancev nima potrebne strokovne izobrazbe za delo, ki ga opravlja, vsled česar se jih 33% želi izobraževati za svoje delo, še 14 % drugih pa bi se rado izobraževalo za kak drug poklic. Še bolj temeljita je za- hteva delavcev, zaposlenih v valjarni. Tam je kar 39% anketirancev brez zadostne strokovne izobrazbe za delo, ki ga sedaj opravlja in zato se jih kar 51 % želi izobraževati. Ta anketa je vsekakor dokazala delavskemu svetu, da je izobraževanje potrebno in kadrovski sektor oziroma njegov oddelek za izobraževanje ima kaj početi« Čeprav je tovariš Svetličič socialni delavec, ki ima že v svojem Oddelku veliko dela, se je kar razvnel ob pripovedovanju o načrtih za izobraževanje, ki vsekakor sodi med najvažnejše naloge tega sektorja. »Veliko je drobnega dela,« je dejal. »In včasih mi kar zmanjka časa za širše naloge. Toda če kaj tare posameznika, to le-ta še bolj občuti in zato moram v vsakem takšnem primeru posredovati. — Trenutno pa se ukvarjem z analizo stanovanjskega vprašanja v našem podjetju. Pred časom je bila v naši tovarni na praksi socialna delavka Vera Svent, ki je pri nas napravila diplomsko nalogo o tem vprašanju. V svoji nalogi trdi, da je nestalnost naših kadrov bolj pereče vprašanje kot pa samo pomanjkanje stanovanj. Ljudje odhajajo iz podjetja iz različnih vzrokov; sicer je res, da jih največ odide (34%) zaradi neurejenih stanovanjskih razmer, toda kar 33"/o jih gre zaradi tega, ker niso zaposleni na ustreznem delovnem mestu. Pri slednjem gre tako za strokovnost kot za druge pogo- je. Ali ni to podatek nad katerim se je vredno zamisliti? In kdo naj te stvari proučuje in morebiti predlaga rešitve, če ne kadrovska služba?! Stanovanjska stiska neposredno vpliva na proizvodnjo. Staro pravilo pravi, da je za dobro poklicno delo nujen predpogoj — urejene življenjske razmere. Sodili smo, da je najvažnejše, da poskrbimo za družinska stanovanja, pri tem pa smo pozabili na samske delavce, ki jih je pri nas kar 594. Večidel so to podnajemniki in njihov položaj je še najmanj zavidanja vreden. To sili k logičnemu sklepu: potrebna so samska stanovanja, na primer samski dom, kar pa spet pomeni, da so potrebna sredstva, da bi lahko tak dom zgradili. Delavski svet pa se za nobeno investicijo, še posebej zdaj, ko ima za sabo izkušnje dose-tjh let samoupravljanja, ne bo odločil tja v en dan. Terja podrobne analize, dokaze, argumente. Zato zdaj pripravljamo novo anketo, s katero bomo dobili vse podatke: kdo je zg samski dom, kakšen naj bo ta (hotelskega ali internatskega tipa) itd., vsekakor, komisija za družbeni standard bo lahko dobro utemeljila vsak svoj predlog delavskemu svetu. Takšne utemeljitve, lahko rečem dokumentacijo pa naj bi pripravljali prav v kadrovsko-socialnem sektorju, pa najsi gre za uvajanje tople malice, gradnjo počitniškega doma ali pa stanovanj. Šele potem ne bo težka odločitev delavskega sveta,« je končal tovariš Svetličič. D. D. ilSliliillBIlIBBfllllBBiilill V. F. Videm-Krško: Ce tarif- R. R. Domžale , v ni pravilnik določa, da se delavca Podjetje z upravnim sedežem po potrebi lahko premesti na dru- Ljubljani obstoji iz treh obratov ., go delovno mesto, kjer je višja ven Ljubljane ter se bo razdruzu tarifna postavka in da mora de- na te dosedanje obrate kot sam°; lavec dobiti za to delovno mešto t . nodietja. AU novo odločbo z ustrezno tarifno stojna g°sPodarska skupne postavko, če ostane na novem lmaJ° usiužbena .sedanje sk delovnem mestu več kot 14 dni, uPrave v Ljubljani pnmcoao ^ kako pride delavec do te svojo P ravnine in to tudi tisti, a pravice, če kljub premestitvi in pravico do pokoj pritožbama na upravni odbor in sluzijo še naprej? ^ , delavski svet podjetja ne prejme S tem, da z razdružitvijo ^ gornje nove odločbe? njega podjetja postanejo nJeg°ndar- Delavec v takem primeru lah- sedanji obrati samostojne |°SP za. ko takoj uveljavlja svojo pravico ske organizacije (po 333. člen ^ s tožbo pri pristojnem rednem so- kona o delovnih razmerjih) delovnem sporu, ki je prenehajo delovna razmerja dišču v v v tiči ut j rvi js-i ■ --------j- ------------ - . takse prost (členi 25, 369, 372 in Sle"ii1c’e P^, skup' 373 zakona o delovnih razmerjih, 5C l,^c usiuzoencev eba Iz Vaših podatkov pa je skle- ne uprave v Ljubljani, bo P ijjjb pati, da v Vašem primeru ne gre ° ’ razdružitvi nekaj ukreni • za spor o sami veljavnosti gor- premestiti uslu^benceTMeTti direktor in podjetjem, ali ste sploh pre- Ja m sefa knjigovodstva je ve ^ meščeni na novo delovno mesto z po -.fkonltlh predpisih ^odjetij, višjo tarifno postavko ali ne. Iz ,°t fLRjT 51/ 3 in 21» 22; rešitve upravnega odbora je nam- ^ reč sklepati da Vas smatrajo so 0bL0 jn 0L0 Uradni ,ist FLRJ sb vedno za strojnika kar ste bili 52/57 in 54 in 59 člen Uredbe0 f • 3nUa^e? • 50 in. no za, knjigovodstvu, Uradni list FLRJ št: obratovodjo od 1. januarja 19o9 53/53) vsekakor zasesti na P«*^ naprej, kar trdite Vi. Mogoče ni- razpisa in po predpisanem P°s.t0£ ste dovolj natančno pregledali si- ku Direktorja podjetja postavi)3® sterilizacije delovnih mest obralo- odstavlja oz. odloča o odpovedi. £ vodij po novem tarifnem pravil- se mu naj da> 0bLO, z nastavitvijo mku in tretje mesto obratovodje šefa knjigovodstva in z njemu dan m sistemizirano? Če ni sistemi- odpovedjo pa se mora strinjat1 s_ . zirano. opravljate sicer enako za gospodarstvo ObLO. Obeh delo strojnika, nimate pa odgo- uslužbencev brez odpovedi ali , vornosti obratovodje, ker na manj brez njihovega pristanka ra tako mesto niste postavljeni. Zato pristanka ObLO oz. njegovega sve Vam svetujemo, da se, preden za gospodarstvo ob razpisu novi vložite tožbo, obrnete na občin- kih vodilnih mest ni mogoče P°= ski sindikalni svet za pojasnila in viti oz. prestaviti na enako dei° posredovanje. S tožbo bi mogli mesto, čeravno se zahteva za *° na uspeti le, če je tretje mesto obra- vo delovno mesto enaka str0 jptpv-tovodje sistemizirano, pa ne s kvalifikacija. Ostala vodilna u ^ isom drugim zasedeno kot dejan- na mesta, na katera se sko z Vami, ki opravljate delo lavec (uslužbenec) le na P°^'agJ„a o tega delovnega mesta, IrtVCC ^ Ui»IUZOCIlCC / 1C Ilrt O piša, določi (po 142. členu zak0 ka delovnih razmerjih) gospoda ^ ^ organizacija v svojih pravilih 0 ' pravilniku. Osebe, ki so bil® spde. jele na ta konkretna razpisana lovna mesta s sporazumom 0 * nitvi delovnega razmerja za to ^ čeno delovno mesto na podlag* piša, se brez njihovega pristank morejo premestiti na drugo drio ,, mesto (in s tem ev. v drugi K - — čeravno se zahteva za to drugo _ na to pozabili in, kot jim delom tudi dokazali. Spor iov«0 mesto enaka strokovna mi ne vedo, kako se je zaradi nastavitve novega uprav- lifikacija. One so bila namreč p nika domžalskega »Avtoservisa« iete izrecno le na razpisano vo ^ ------------ ------- nas opozarja, da so stari predpisi delovno mesto. Ce ne pmtanm. ._ nično, avtoličarsko in tapetniško nja lastnika. V podjetjih sp de- veda s tem pojasnilom ne strinja, o nastavljanju vodilnih usluž- premestitev, jim je ‘reb? MP . -podjetje« iz Domžal in Karose- lati tudi njuni najbhžjU Sorbd- »Najmanj, Khr pričakujerho-pra- bencev v podjetjih (pa čeprav jih dati.. Pri tem se je ozirati na P Cg •*->— «•" «* •* —- """ J ' ■" * ' S vijo v njegovem delavskem sve- spoštujejo) zastareli in da "**'* •wn 351. ««na cit. zakon •. _ ZAPISEK OB IMENOVANJU NOVEGA UPRAVNIKA »AVTOSERVISA« V DOMŽALAH Praksa terja spremembo predpisov Ob letošnjem novem letu so podjetjih. Obe obrtni podjetji sta ru pa so v Domžalah ustanovili združeno se razvili iz privatnih delavnic, pravijo, sami podjetje »Avtoservis«. Združili toda upravnika sta bila sprva ta- moglo zgoditi kaj takega, so dotedanjo obrtno »Avtomeha- ko v prvem kot v drugem prejš- Kolektiv »Avtoservisa- se se- pise 320. in 321. člena cit. zakona. rijsko delavnico iz Vira. Zdru- niki. ~ vijo v njegovem delavskem sve- spoštujejo) zastareli in da jih je m j<.i. —-v kor žitev je bila več kot upravičena Posebno nevzdržno stanje 'je tu, »je, da nas vprašajo, kako so- razvoj delavskega upravljanja pride d° te odpoved1, imajo (K* , in tudi tehtno preudarjena. Ker bilo do 1958. letai v .virSki -Karo-* dimo o tako»pomembni spremem- prerasel. Zato jih bo treba čim- tuc^ direktor in šef knjigovo .o gre za manjši podjetji, je po- serijski delavnici. Dejansko ni bi, o tem ali onem upravniku.« prej spremeniti in z novimi pred- P° 322. členu cit. zakonu P«'’1. ).0t membna pridobitev zmanjšanja bilo delavskega upravljanja, kaj- Res je premalo. Naši delavci piši omogočiti delovnim kolektl- odpravnine če imajo skupaj ^ administracije (ki je bila dotlej ti vso »oblast« je imel v rokah So zaživeli v delavskem samo- vom, da čimbolj neposredno od- HPinvnr> Hohn ah na . ■iinuoij neposredno oa 20-letno delovno dobo ali pa dvojna), pa tudi perspektive raz- upravnik. V podjetju sta kralje- upravljanju, zavedajo se svojih ločajo o "izbo™ voditeit^usluž- let nepret1rgane delovne. dob7/niso „bi.o Br*vl'ln «•*•“ to “ ”s *•- b““v nilSov,h podi'lii D'D' 53SS?S kojnine (pa delajo še naprej)- ll* I • 1 • |-i 1 v • ostale delavce in uslužbence S0SK Visoka proizvodnja — velika potrošnja r-iEV mestiti na drugo delovno mesto P ^ (Nadaljevanje s L strani) Kaj je v kratkem značilno za gi- gospodarski organizaciji, četudi nje zalog, na naraščanje uvoza in banje našega gospodarstva v prvi drugem kraju, če se le za to na določene premike v cenah pro- polovici letošnjega leta? delovno mesto zahteva enaka str izvodov in storitev. V primerjavi z Nadaljnje veliko naraščanje pro- kovna kvalifikacija, ni pa treba nastavitvi novega upravnika, to- istim obd.ob'om Ianffga le‘a 50 se izvodnje in potrošnje ob rahli tež- ima enako tarifno Postavko- ?olLe-i i_o111 varila v v i*/7avi\min cene na drobno zvišale za 6%, pri nji po nazadovanju investicijskih mestitvijo preostane nezado^J * toliko in kmalu doseglo promet kot nik- ^ S nra^*) V voja podjetja so boljše. Združeno podjetje je upravnika. Komisija občinskega Vse to je naravnost omogočalo ljudskega odbora za razpis mest prekrške, zaradi katerih je v pod-direktorjev je imenovala takoj po jetje poseglo tudi sodišče in v združitvi za vršilca dolžnosti njem so uvedli prisilno upravo, upravnika Avtoservisa dotedanje- To so bili odločilni trenutki za ga upravnika Karoserijske delav- kolektiv v Viru. Lahko rečemo, niče tovariša F. V., ki je tudi po da je takrat našel samega sebe. razpisu ostal na tej dolžnosti. To- Po izvolitvi novega delavskega da spet le kot vršilec dolžnosti sveta in upravnega odbora ter upravnika. Precejšen ugled in toimo visJe za 9, cene industrijskih pro- sledica zaustavitve naraščanja kre- merje tedaj pa nima pravice do nzsn *> suk i *-•* ■»»**• *-** **<#•* « - «*- —« sredstva). Dalje pravnine. Pač pa pripada Pren?e. .-0 mm* mmm mm mam mm PRED V. KONGRESOM SINDIKATA KOVINSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE DOBRO DELO JE NAJBOLJŠA PRIPRAVA roserijski mojster) je zrasel iz stopek občinske administracije je Tobdobirjanuar-aprir^o^tem p^nTtriSesrtju^nr bilo mogoče 227. členu zakona o delovnih tega kolektiva, in je uspešno vo- povzročil, da je upravnik preja- jmamo podatke — v glavnem na nadomestiti s še vedno nezadostnim mrjih, pravica do nadomestila dil podjetje, delavsko upravlja- njega domžalskega podjetja tova- ravnji kot so bili lani v isti me- izvozom domačih proizvodov. ločeno življenje in do povračila s nje se je okrepilo in zaživelo, ris M. M. vse do pred kratkim secih M. M. litvenih stroškov ob premestitvi- Zato se je kolektiv toliko bolj za- prejemal plačo upravnika, ker m čudil, ko je izvedel, da je dose- bil razrešen dolžnosti; dejansko danji’ vršilec dolžnosti upravnika je bil obratovodja tako imenova-razrešen s 1. avgustom, na nje- ne£a domžalskega obrata. Odloč-govo mesto pa je postavljen (ne bo o razrešitvi je dobil šele juni-le brez vsakega posvetovanja s Ja> čeprav je bila datirana fe-kolektivom, temveč tudi brez bruarja. Po vsem tem pa je pri-vsakega prehodnega obvestila) šel odlok občine, po katerem je drugi vršilec dolžnosti upravnika, imenovan za vršilca dolžnosti tovariš J. M., sin zadnjega uprav- upravnika Avtoservisa njegov sin nika sedanjega domžalskega obra- tovariš J. M. ta, bivšega lastnika te delavnice "L® odlok utemeljujejo na ob-Kolektiv se je zaradi in zahteval, da občinski ______ odbor prekliče svoj sklep. Na upravniku tega naglo se razvija-vsak način, meni kolektiv, se ne jočega podjetja. Toda kolektiv se more strinjati z načinom, kako ne strinja z načinom, kako je je občina poskušala vsiliti nove- prišlo do tega imenovanja, ker ga upravnika, pri tem pa ignori- Pr' njem niso mogli soodločati rala delavsko upravljanje. organi delavskega upravljanja v Da bi razumeli odpor kolek- podjetju, saj sploh niso bili seliva proti temu ukrepu občine, se znan jeni s to namero j>bčh>e. velja vsaj bežno seznaniti z razmerami v prejšnjih samostojnih DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZS.J za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB CJREJTJJK UREDNIŠKI ODBOR. DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK: JANEZ SUSTER List tzfiaja v uredniški povezavi t •Radom- - Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2. pošt. pred. 313-VI, tel. uredništva 39-181 do 185 81 555 ln 31 453 - RaCun prt Komunalni banki v Ljubljani št 600-705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250 polletna 500 In letna 1000 din - Lla* tiska CZP -Lludska oravloa - - Poštnina olačana v cotovlnf Od 17. do 19. novembra 1960 bo v Beogradu V. kon- lovnem učinku, razpravljali 0 delavnice ^ ^jo^trokovnostio0tovariša greš sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije. Kongres VsUmavljanju, razvoju prav® • JPbSSS T^lTSSSSTiSSSl dejavnost tega sindikata med IV. in V. fon- ^,2 ,r“2a r““sla^! in drugih družtenih organov pri reševanju' perečih rju notranjih rezerv, organiz?clj! vprašanj v kovinski in elektroindustriji, ladjedel- ^el,a in ji J bodo o strokovnem izobrazev* n is tv u in elektrogospodarstvu. nju> nadaljnjem razvoju delav" skega samoupravljanja, poveza V mnogih podjetjih se sindi- vodstvih razpravljali o predlo- nosti podjetja s komunalno skup kalne podružnice že pripravljajo gib resolucij, ki bodo predložene nostjo in še posebej o izboljša* Zanimivo je pa tudi, da so o na kongres. Predsedniki in taj- kongresu. Tako bo večina sindi- nju življenjskih in delovnih P0* tej nastavitvi razpravljale poli- niki podružnic so se na nedavnih kalnih podružnic lahko neposred- gojev proizvajalcev. Odveč 3e tične in družbene organizacije v posvetovanjih v okrajih dogo- no (s svojimi predlogi) vplivala naštevati še druge probleme, 0 občini in da je občinska komisija vorili, da bodo z najrazličnejšimi na odločitve kongresa. Polletne katerih bodo razpravljali na P0'* zelo tehtno preudarjala sposobno- novimi delovnimi metodami utr- konference bodo v septembru. Na letnih konferencah kajti ti so od* sti tovariša J. M. in ga končno dili sindikalne organizacije in njih bodo v 19 večjih podjetjih visni od razmer v vsakem ni hotela imenovati za upravnika omogočili večjemu številu članov, neposredno izvolili 40 delegatov jetju posebej Tudi sektorsK® (imenovala ga je za vršilca dolž- da odločajo o vseh problemih v za V. kongres, vsa ostala manjša konference kjer se bodo zbral' nosti), kajti praksa naj bi poka- podjetju. Izvršni odbori nekate- podjetja pa bodo na 24 sektor- delegati več sindikalnih podmazala, če je res sposben. Vse to rih sindikalnih podružnic že ’—'------’ ... — . . so torej predvideli, le na kolek- pripravljajo — skupaj z drugimi tiv in njegove organe upravlja- organizacijami in organi uprav-nja so pozabili. Ijanja — konkretne in preprosto V domžalski občini sicer trde, napisane teze o osnovnih prob- cev. da komisija, ki odloča o nasta- lemih v podjetju. Te teze bodo Na polletnih konferencah bo- vitvi direktorjev ali upravnikov, razdelili vsem članom sindikata, do v glavnem govorili o razme- namičnaT Pobro”deloTindikalnlh navadno sodeluje z organi delav- da se bodo lahko dobro pripra- rab v vsaki gospodarski organi- podružnic bo najboljša priprava skega upravljanja prizadetih pod- vili na polletno sindikalno kon- zaciji. Ocenili bodo polletno go- na V. kongres sindikata kovin-jetij, kliče njihove zastopnike na ferenco. Že pred polletnimi kon- spodarjenje, pregledali rezultate ski h delavcev Jugoslavije svoje seje. V omenjenem prime- ferencami bodo v sindikalnih na področju nagrajevanja po de- M. K. skih konferencah izvolila 35 delegatov, Iz Slovenije bo torej 75 delegatov zastopalo 5000 članov sindikata kovinskih delav- nic, bodo vsebinsko temelj^0 pripravljene. Polletne sindikalne konferenc® bodo začetek nove aktivnosti P° poletnih počitnicah, ki bo vsebinsko izredno bogata, pestra in “'•* NA OBČINA TRGOVSKO PODJETJE? manj donosnih artiklov. Tudi nagrajevanje ni zgledno. Kljub temu, da je v računovodstvu Trgoprometa 16 uslužbencev, ne obračunavajo učinka dela po ekonomskih enotah (poslovalni- Znano je, da smo lani in predlanskim precej reor-Saiiiziral} trgovino na drobno ter s tem dobili močnejša 11 specializirana podjetja. Ponekod so imeli pri tem *rečno roko in so smernice tudi pravilno razumeli. ^Kogokje pa so šli predaleč in so iz več podjetij usta- cah), niti ne mesečno. Čudno pa »ovili eno samo, ne da bi pomislili na specializacijo, še ^’nodazajea^ pa na konkurenčnost, perspektive trgovine ob ‘ prejema razen premij tudi delež »ormalnem porastu prebivalstva in njegove kupne MifeTofebnfh^ohodkS3 l°ci. Prav tako niso razmišljali o organizaciji dela, učinku dela je v glavnem kolek-»adzora in postrežbe, ki v takih združenih podjetjih tivna in ne uporabljajo vseh nor-V<1J lahko povzroča velike težave. Posledica tega je, da So z nepremišljenim združevanjem dobili monopoli-s^ična podjetja, ki so začasno zaprla občinske meje slehernemu konkurenčnemu podjetju. V t y Kočevju, na primer neka-^ 1 očitajo občinskemu ljudske-2 u odboru, da se premalo briga razvoj trgovine. Očitek je del-j neupravičen, saj so v tej ob-‘n prav zadnje čase preuredili . ecej trgovskih lokalov, izbolj-ne Pnoskrt*0 in kakovost potro.Š-silf3 ':ilaga> vendar pa je še mar-vKai spotakljivega in nedvomno oskrb*^0 razv°iu trgovine in d 2. združitvijo grosistične in ^ rajlistične trgovine so dobili v očevju eno samo trgovsko podrt 6 Trgopromet. Le-ta se K var j a z grosističnimi posli, v legovem sklopu pa je še 27 po-evalnic pretežno z mešanim iagom. Le v središču mesta so ; atere teh poslovalnic speciali-'*rane. Ne moremo reči, da je P°djelje izkoriščalo svoj mono-Polni položaj, kar se tiče cen, 1 Posluje s' sorazmerno nizko ^raržo in dosega visok promet cene, posebno tiste, ki prodajajo tehnične in tekstilne artikle. Delavski svet pa meni, da ni pra- mativov, ki pridejo za to v poštev. Lani so bile sicer posamezne poslovalnice samostojne finančne enote, toda ko so ugotovili, da je večina izmed njih nerentabilna, so zaradi solidarnosti ukinili obračunske enote. Menimo, da je sedanji sistem delitve osebnih dohodkov premalo stimulativen. Nagrajevanje še Vilno, če vsak poslovodja samo- ved™ temelji na tarifnih postav-stojno posluje, češ da to škodi Posameznega člana kolektiva. Tori' Vof3 sPričo široke mreže poslo-ainic z raznim blagom ne more izgotoviti zadostne izbire in ka- ^ Y°stnega blaga. Podjetje tmr-. ala mimo špecerije železnino, ^ ^stilno blago, salanieriiske in I^ko, skratka vse, galanterijske in izdelke, zelenjavo, kar sodi in t„ ...srrdi v takšno grosistično-de-.1 listično "trgovino. Zaradi tega tudi upravni stroški niso .~rt?aPjšali. Uprava zaposluje 26 siužbencev ali 22 % zaposlenih. enotni gospodarski politiki podjetja. Zato je sklenil, da posamezne poslovalnice lahko samostojno naročajo blago, vendar ga mora uprava evidentirati in mu določiti prodajne cene. Zahteval je tudi, da uvedejo kontrolno službo. Vprašanje pa je, ali bo uprava, ki ima samo enega nabavnega referenta oziroma komercialista, lahko zadostila potrebam potrošnikov in jim zagotovila bogat asortiment. Menim, da so s tako organiziranim poslovanjem spravili trgovino v težaven položaj. Mnenja tamošnjih prebivalcev o tem pa so različna. Bivša samostojna podjetja si žele samostojnosti in tudi na občinskem ljudskem odboru ugotavljajo, da je sedanja organizacija do neke mere škodljiva oziroma da je treba izboljšati celotno poslovanje. Omenili smo že, da so v Kočevju nekaj trgovskih lokalov modernizirali, vendar to še zdaleč ne zadošča. Razen treh bi kazalo vse preurediti. Če bi premestili nekaj lokalov, bi z razmeroma majhnimi stroški lahko uredili samopostrežno trgovino, ki jo Kočevje nujno potrebuje. Oskrba s sadjem, zelenjavo in kruhom še zdaleč ni zgledna. kah. Le-te so v razponih in jih za posameznega člana kolektiva določajo po osebni oceni, službenih letih, strokovni izobrazbi, praksi, delovni zavesti, disciplini in drugih elementih, ki so že preživeli. Prepričani smo, da bosta sindikalna podružnica in delavski svet izpopolnila sistem delitve osebnih dohodkov po delu in uspehu posameznika in uveljavila sprejeti sklep, naj bi računovodstvo izpopolnilo delovni sistem in mesečno evidentiralo uspeh poslovanja. Kočevski primer glede organizacije trgovine ni osamljen. Zato tem laže z mirno vestjo trdimo, da ne kaže podpirati mo-nopolizacije trgovskih podjetij v okviru občin. F. P. njima je bilo nekaj, kar ne bi znala opisati. Sla sta in njun korak je bil vse bolj odločen in slovesen in gledala sta svoje Jesenice. Skoraj takšne so bile kot vsak dan. Dim se je pretakal po ozi dolini. Jeseniški dim: zdaj črn, zdaj siv, pa spet rumen in rjav. Dim, ki nikoli ne pusti, da bi bilo na Jesenicah zelenje res zeleno, da bi bilo nebo sinje in da bi bil sneg bel. Gledala sta ta dim in — tolikokrat preklet — jima je zdaj postal blizek in domač. Bil je simbol in bil je priča vsega tistega težkega in lepega, kar sta doživljala v zadnjih desetih letih, v desetih letih delavskega gospodarjenja. Sla sta jeseniška kovinarja, v mislih so se jima utrinjali spomini... — Dvakrat več naredimo kot smo pred desetimi leti... — Enajst milijonov si bomo letos dali za ureditev oddiha ... — Kako je bilo takrat, ko smo začeli, ko so nam povedali, da je železarna naša. Res je, takrat nisem vsega razumel. Le slutil sem, da bo to res nekaj dobrega, nekaj velikega. — Danes vem ... — Sest sto stanovanj — sončnih, udobnih (takšnih, ki včasih niso bila za delavce) smo zgradili. In koliko jih še gradimo ... Kako nebogljeni smo bili. Toda naučili smo se — iz knjig, še več pa iz življenja. — Obratne svete smo usta- PREJSNJO SOBOTO SO JESENIŠKE ŽELEZARJI PRAZNOVALI DESETLETNICO DELAVSKEGA UPRAVLJANJA. IMELI SO SLAVNOSTNO SEJO novili. škripalo je. Preveč smo delavskega sveta in veliko zborovanje pred Železarno jih imeli in brez pravih tal. Iz- (NA SLIKI) učili smo se in zdaj imamo drugače. Prave organe delavskega gospodarjenja. Prišla sta na slavnostno sejo delavskega sveta. Govori, čestitke, pozdravi... skrajšali za polovico. To bi nam padkov, zapuščenih kokil, valjev dalo milijone. Milijone za nas, in strojev. za našo tovarno... _ Kako Iepo bi bilo, ko bi Ponekod bo treba delati spravili vsaj malo zelenja, vsaj drugače. Se vedno se človek mai0 travice in grmičja med In spet sta molče razpredala marsikje po nepotrebnem muči, na$e pJauže in vauarne_ misli. Vsak po svoje, pa vendar nima tega in onega, ne čuti po-skoraj oba enake. moči in skrbi. Gledala sta v prihodnost.., — Ni dovolj, da smo ustregli — In ta dim, ta prekleti dim. Zadrgniti mu moramo vrat, dru- r' ' K'... * v l. v^vy ct. It- O J f c/L/ 14/0 l/f C-C/l/lr y . — Se bo treba stisniti. Pre- predpisom, inšpektorjem — člo- gaee nam 90 b0 on' več delovnega časa izgubljamo 'veka moramo zadovoljiti, po nepotrebnem. Tisti vražji re- — Pa ta naša tovarna. Pre-mont pri pečeh, bi res lahko več je kupov starega železa, od- Tudi nad Jesenicami bo moralo biti nebo sinje. A. C. ZBOR PROIZVAJALCEV NA DELU V Delavski svet je že nekajkrat Ali ne bi lahko kmetijsko pose-azpravljal o organizaciji dela stvo Kočevje odprlo lastno pro-n o delitvi osebnih dohodkov in dajalno s svojimi pridelki? Si-‘'Taolžil upravno vodstvo, da iz- cer pa, kaj bi naštevali, vpra-«>Polni poslovanje, vendar gre šanj, ki jih morajo rešiti, je vse vedno vse po starem. Romanj- polno, vendar težko verjamemo. •“Uvesti pa se kažejo tudi v or- da bi jih lahko rešilo eno samo |anizaciji podjetja. Vodstvo pod- samcato podjetje, ki zaradi več-J®TJa trdi, da niso monopolisti, jega zaslužka es da lahko vsaka poslovalnica pri prodaji drugega blaga ni kdo ve kako zainte- ------ ------ ^ ........ill IVIUV/ VC IVClIVO 1X1 pi.LM-lUK.UV- a nabavlja blago in določa resirano, da bi izboljšalo prodajo nost. Seveda je bilo treba pregle- CE SE ZDRUŽIJO SREDSTVA Bilo je lani oktobra. Zbor pro- dati tudi nagrajevanje. Zbor proiz- nali tako: šli so v podjetja ter tam »Zbrali bomo te stroje, zbrali grajskih občin, je poslal delavskim vajalcev je želel, naj bi kolektivi na sestankih z delavskimi sveti in delavce, vložili nekaj sredstev in ta-svetom priporočilo, naj analizirajo proučili svoje možnosti za uvedbo vsemi člani kolektivov razlagali po- ko s skupnimi močmi odprli nove stanje v kolektivih. To je pomenilo, b?U stimulativnih oblik nagrajeva- men priporočila in analizirali raz- tovarne!« je zboru proizvajalcev naj kritično ocenijo organizacijo nia' mere v podjetjih. predlagal predsednik Milenko Ja- dela, evidenco, izkoriščanje zmog- Najpreprosteje bi bilo, če bi pri- Pva meseca in pol je trajala ta njič. ijivosti in vse tisto, od česar sta poročilo napisali na stroj in ga po ak]cl-)a zb°ra Proizvajalcev. Delo je Storili so tako: v naselju Kneže-odvisni proizvodnja in produktiv- pošti poslali delavskim svetom. Čla- bl‘° preveč resno, da bi^ga bilo mo- vac na robu Beograda so zgradili Ali bo »spaček« konkuriral »fiču« Nekateri pravijo — ne! Drugi zatrjujejo — da! Tisti, ki jim »spaček« ni kdo Ve kako pri srcu, dokazujejo: »Tovarn za proizvodnjo motornih vozil imamo pri nas uovolj. Čez nekaj let bo »Zastava«, ki je zdaj pred rekon- jih je, ki se ozirajo za štirikolesnim vozilom. Tisti, ki bi si rad kupil motor za 300 ali celo za 400.000, prav rad še nekaj primakne in si kupi udobnejši avto, »spačka«, na katerega proizvodnjo že resno mislimo. »Zastava« za sedaj še ne more sirukcijo, za katero so investi- povsem zadovoljiti nestrpno tr-?TJe že odobrene, proizvajala x----- ’------ letno 23.000 avtomobilov znamke »Fiat-600«. Več avtomobilov za sedaj ne bomo potrebovali; Po,’nemara čez kakšno desetletje, takrat pa bo časa za pomenek na pretek! Razen tega pa, kakšen smisel ima, da »trgamo« žišče, katerega kupna moč raste, torej, ne vidimo razloga, zakaj ne bi stopil »TOMOS« korak naprej k našim odjemalcem!? Samo...« Samo? — cena! Carinske olajšave, ki jih ima »Zastava« pri uvozu sestavnih ^ko dragocene strokovnjake, ki delov za »Fiat-600« so vsekakor Jih v naši avtomobilski indu- občutne glede na licenco, ki jo sb'ij še vedno primanjkuje!« posedujejo. »TOMOS« s »Cytro-Ob rob te utemeljitve v ško- enom«, francosko tovarno avto-uo »Spačka« in. v korist »Fiča«, mobilov (po njej se vozilo tudi s° odgovorni že pritrdili: imenuje, mi pa smo ga prekr- »Sicer pa na koncu koncev, stili v »Spaček«!) nima nika-vsaka industrija naj se ukvarja kršnega licenčnega dogovora, s tisto proizvodnjo, za katero »TOMOS« je nekakšen koope-Je bila ustanovljena. Kakšna rant tovarne »Cytroen« ter ji gospodarnost pa je to, da »TO- dobavlja nekatere sestavne de-MOS« v Kopru, katerega osnov- le; v zameno za njih pa bi mema cena in bo v našem primeru »Spaček« lahko stvarne-je ocenjen glede na vrednost Fiata-600. Pot preko te »carinske stopnice« bi pripeljala TOMOS v letno proizvodnjo 10.000 »Spačkov«! Drugače pa ostane tovarna le ob deviznem učinku dogovora med TOMOSOM in Cytroenom, ki znaša letno 200.000 milijonov francoskih frankov, to je 400.000 dolarjev. Vse tako kaže, da se bo iz mnogih »ne« in iz mnogih »da« le izcimil konkurent Fiču! V čem bo ta konkurenca? S predpostavko, da avtomobil znamke »Fiat-600« poznamo, saj vozi dan za dnem po naših cestah, si podrobneje oglejmo njegove tehnične vrednote!« na naloga je proizvodnja mopedov in motorjev, začne s Proizvodnjo avtomobilov!?« Združenju proizvajalcev motorjev in motornih' vozil v Beogradu odgovarja, bralce pa za njm pa lahko dobil komplete »Spačkov«, ki bi jih sam montiral. Francozi so za to »koprodukcijo« navdušeni: s tem začenjajo osvajati naše tržišče, kot ga je začela svoj čas osvajati italijan- informira z mnenjem delovne- ska tovarna avtomobilov FIAT. §a kolektiva TOMOS, direktor V kolikor bo seveda nov zakon, Franc Pečar: ki napoveduje proizvajalcem »Po mopedih, ki so naša svobodnejši nakup raznih po-osnovna proizvodnja, je iz me- trebnih predmetov v tujini. seca v mesec večje povpraševa- zgladil carinske obveznosti med nje. Interes kupcev za motorje podjetji, ki delajo po licenci, Pa očitno upada. Zahteve naše- in onimi, ki licence nimajo, v ga potrošnika rastejo in vse več toliko se bo laže formirala pri- -Spačka«, ali, kot ga še imenujejo »avtomobil za vsak dom«! Reporter »VUS« takole opisuje svoje prvo srečanje s »Spačkom« na poskusni vožnji: »... Nismo drveli po asfaltu. Šofer je takoj zavil proti hriboviti vasi, proti Kateri se vije nekakšen jarek, ki bi ga nikakor ne mogel imenovati vaška cesta. Vzponi so tu pa tam presegli 30 stopinj! Ce bi mi kdo rekel, bi mu ne verjel, da lahko po tem terenu vozi avtomobil; vendar pa je kazalec hitrosti v našem »Spačku« vztrajno nihal med 30 in 40 kilometrov na uro, a razora-na tla so se komajda čutila. Iskreno rečeno, ko smo prišli v dolino, sem se oddahnil. Lahko bi izgubil glavo pri lej poskusni vožnji! ni zbora proizvajalcev pa niso rav- gc*-e opraviti kar tako. Natančno je novo podjetje. Dali so mu ime »Kobilo treba proučiti življenje vsake- munaieLiudj sl 2ne prodajne mize na Gorenj teJ51 sejmu so že prvi dan zavrtele ti„8l?trske blagajne do številke 500 Gruče, ki so kot nalezljiva bo- Sčt •ezen - utrujale množico, da se je sti-^ a in prerivala, ocenjevala in iru°Vala, so se PretaPliale druga v Vr^° od vhodnih pa do izhodnih besnost in natlačenost razstavnih ,š štorov so še omejevali številni atld«, ki so kričali z vsem mogo-W ^togom, med katerim si našel spominčke na Gorenjsko, pa pto razno drobnjav, ki ji je dajala p. ‘rebno veljavo napihnjena cena. sanosti razstavljenega blaga je do-r ^ssala živobarvna množica, ki se w ui utegnila dolgočasiti ob zgodo-. ^ski, kulinarični, filatelistični, vi-rski in 'kdo ve še ob kakšni paši oči. J2 zvočnikov so v svež gorenjski sipali svoj »amore« italijanski n.Vci, spretni gostinci so vrteli raž-jee in nastavljali sode. Na odru, ki ob večerih ječal pod nogami ple-ina V’ so se ^ez dan preizkušali v ou in v podobnih veščinah. kje so požiralci mečev?« risti, ki‘ je to zavzdihnil, se je nian oziral okoli sebe. Požiralcev ^ecev na sejmu ni bilo, bilo pa je Vse ostalo! ^ Tudi na Mariborskem sejmu so Judje kupovali. Skopo odmerjene ,r°dajne mize so marsikaterega : r'dk° opeharile za tisto udobnost . “ire, ki si jo vsak kupec želi. Ven-Pa so bile te gneče znosnejše. dar j> rostranost razstavišča ob Dravi je Ubila lep ogled razstavljenih pred-•detov, pred paviljoni obiskovalcem T bilo treba stegovati glav drug Preko drugega. Razstavni prostor je bil ločen od zabavnega. Avstrijske poskočne niso motile radovednežev, ki so postajali pred razstavljenim blagom. Motile pa so organizatorje Mariborskega tedna! Cirkus, ki je razpel svoje šotore, si je provoščil nemške napise in nemške pesmi (???). Sele odvzem električnega toka (kar je bila odlična rešitev direkcije Mariborskega tedna!) je prepričal cirkuško vodstvo, da je naš jezik primernejši in da so naše domače viže prijetnejše! Ob večerih so zasijale luči v paviljonu A. Modna revija! Prednost je imela konfekcija. Brhke manekenke in postavni manekeni so vzbujali pozornost, pa tudi solidni izdelki naše industrije konfekcije, katerih ceno je napovedovalec iz kdo ve kakšnih ozirov do potrošnika — previdno zamolčal! »Kakšne slepe miši pa so to?« Proti koncu tedna je dobil ljubitelj modnih revij odgovor. Napovedovalec je le imenoval tudi ceno ob hvalnici blagu in modelu. POTROŠNIK NA KRIŽIŠČU Namen sejma je na dlani! Sodba ljudi, obiskovalcev, je in mora biti dragocen nasvet proizvajalcem, kaj naj proizvajajo, in pa trgovcem, kaj naj posredujejo potrošniku. Oba sejma — Gorenjski in Mariborski — sta se temu namenu bolj ali manj približala. Vsak po svoje! Dobra namera Kranja je v tej nameri sicer prešla mejo dopustnega in je dala večji poudarek »trgovini na drobno« in pa zabavnim vabljivostim. Razstavni prostori so zveneli kot samoumeven boter vsemu ostalemu. Rastavlfhvci, ki so si obetali od sejma malo ali celo nič, so se spretno skrili za vljudnostne pro- V murskosoboškem okraju je zaposlenih 16.000 ljudi. Prekmurje se sicer ne odlikuje z velikimi podjetji, saj je le malo takšnih tovarn, ki štejejo 1000 ali več delavcev; ima pa vrsto manjših podjetij po 100 ali celo manj zaposlenih. Zlasti manjša podjetja, ki ne razpolagajo z kdo ve kakšnimi denarnimi sredstvi, so se leta in leta zaman ubijala z mislijo, kako bi omogočila svojim delavcem in članom njihovih družin cenen letni oddih kje ob naši obali. Dober namen pa ni radii sadu vse do lanskoletnega Okrajnega zbora proizvajalcev, ki je z zadovoljstvom sprejel ponudbo Okrajnega sindikalnega sveta, da bo le-ta organiziral počitniško skupnost v Piranu. Pomoč k tej akciji bi naj bila skromna denarna sredstva, ki bi jih prispevala posamezna podjetja. Računica ni opozarjala na večjo potrebo kot po 1000 din na zaposlenega. Ta denar bi bila nekakšna delniška last podjetja. Tako bi podjetje omogočilo svojim delavcem, da bi lahko vsako leto v dogovorjenem času odhajali v Piran, kjer bi ob zmerni penzionski ceni preživeli svoj letni odmor. Ob tem pa bi si denarnejša (tudi gospodarnejša podjetja!) obdržala pravico regresiranja svojim delavcem, ki bi na ta način lahko kar najceneje prišli do zasluženega oddiha. POČITNIŠKA SKUPNOST V LABIRINTU NEGOTOVOSTI Geslu — ČLOVEK, DRUŽINA, KOMUNA — se Mariborski teden s svojim razstavnim prostorom sicer ni približal v tolikšni meri, kot bi pričakovali, vendar pa je ostal zvest že malone tradicionalni težnji, da bi obiskovalca dodobra seznanil z gospodarskimi uspehi svojega področja Kupcev okoli mopedov je bilo na Gorenjskem sejmu dovolj, še več Ba radovednežev, ki so ob njih nemara ugibali, ali se jim bo nasmehnila 8r®ča in jih kot »obiskovalce z vstopnico« z žrebanjem nagradila s priljubljenim vozilom! spekte in za manj pomembne proizvode. Tako je na primer »Iskra« tešila obiskovalca z nekaj vijaki in s skromnim (za »Iskro« preskromnim!) primerom lastnih proizvodov. Kranjska »Tiskanina«, ki je uvrstila nove, 'vabljive vzorce med razstavljeno blago, pa je že vnaprej napovedovala jalovo žetev. Trgovci se naslanjajo na »klasičen« okus kupcev in jim je malo mar mnenje potrošnikov. V »Tiskanim«; bodo radi naročevali kilometre in kilometre starih rožnatih vzorcev, za nove, na sejmu razstavljene, pa se bodo ogrevali le zaradi komercialnega nasmeška, nikakor pa se ne bodo potrudili in jih posredovali potrošniku. Grosist torej ostaja pri starem in ga sejem nič kaj ne vznemirja, še manj pa ga spodbuja k premišljevanju, kaj potrošnik pravzaprav želi! Detajlist spoštuje mnenje grosista; potrošnika rad »osreči« s tistim, kar ima, in manj s tistim, kar bi lahko imel! Te beležke nam predstavljajo sejem nekoliko drugače, predvsem pa nam njegovo perspektivo spreminjajo v značaj »ljudskega veselja«, ki’ si ga zadovoljni Kranjci lahko privoščijo enkrat na leto! Pomanjkanje prostorov, ki je v Kranju očitno, Mariboru ne dela preglavic. Nemara lahko prav zaradi te dobrine pomaknemo uspeh razstavišča v Mariboru pod mejo dopustnega in bi lahko obiskovalec še več videl, ne da bi se moral pri tem izgubljati v gneči. Če pa že namerava ostali Mariborski sejem v teh mejah in ne bo povečeval števila razstavljavcev, pa v toliko večji meri bogati obiskovalca z novostmi, ki vsekakor terjajo svoj razvoj. To so: cvetličarstvo, semena, agrotehnika in pa tribuna jugoslovanske konfekcije. Te manifestacije na sejmu lahko uvrstimo v značilnost, do katere se je Mariborski teden dokopal in je vrednota zase. Maribor je že na sledi svoji specifičnosti, ki ni, kar bi lahko mimogrede pomislili, v tolikšni meri v okoliški industriji, kot je v večji meri v gospodarstvu zaledja. Prav zaledje drzno oblikuje vsebino bodočih sejmov, ki bo v uvedbi kmečke borze, simbolične trgatve, martinovanja ... Druga, prav tako omembe vredna značilnost pa je — tekstilna konfekcija, ki že postaja manifestacija v mnogo veljavnejšem področju, kot pa je samo Maribor. Modna revija Mariborskega tedna lahko postane tribuna jugoslovanske konfekcije! Podobno značilnost, specifičnost, je iskal potrošnik tudi v Kranju! Dejali bi — turizem! Organizatorji so obetali turistično borzo! Lahko, da je ta »novost« Gorenjskega sejma zbledela ob vsem mogočem, lahko pa tudi, da je sejem nanjo pozabil! Turizem je zastopan le s slikami in pa s stojnicami, ki prodajajo razen spominčkov (čolničkov z Bleda!) še naglavne rute, ki so vse enake — j rdečimi ali pa z modrimi pikami! Namen Kranja verjetno le ni bil samo v takšni drobnjakarski prodaji? Mogoče se krije v tesnosti prostorov? Kdo bo kaj razvozlal, je vprašanje! Nemara bosta oba skupaj premerila razdaljo od potrošnikovega pričakovanja in do tistega, kar je sejem potrošniku nudil!? * Potrošnik je priča svojevrstni tekmi, dejali bi — sejemski tekmi! Maribor se naslanja na tradicijo Mariborskega tedna, Kranj pa zato nič manj vneto ne zagovarja upravičenost in gospodarsko smotrnost svojega sejma. Vsak sega po svojem, prvi po manj, drugi po bolj dognani in pretehtani značilnosti, oba pa sta si letos edina v posre-čenosti uvedbe prodajnih prostorov.. Blago, ki sicer ne gre rado izpod rok, je na sejmih mamilo kupca z bleščečim napisom — popust! Med blagom so bili najvabljivejši mopedi, po katerih so Gorenjci radi segali, Štajerci pa so si jih le bolj ogledovali, pa seveda fičkoti, ki so bili v Kranju kot tudi v Mariboru razprodani, . še preden so se odprla sejemska vrata. Vso ostalo prodajo pa so pestrih vzorci, po katerih so segali živahni kupci zaradi navade in ob katerih prodaji so si trgovci zadovoljno meli roke. »Ta »velika razprodaja« bi lahko ostala samo — razprodaja! Če smo že imenovali sejem, razstavo, ki tudi prodaja in razprodaja, bi bilo bolj m --------— ^- primerno reči, razprodaja, ki tudi % proizvajalcev zavedal razstavlja! Tako bi potrošnik manj “ - ~~1 -• pričakoval! Vsaj v Kranju! Maribor —■ resnejša manifestacija naših uspehov v gospodarstvu v korist široke potrošnje — si je v tej tekmi osvojil zavidljivejši položaj! D. K. Sklep Zbora proizvajalcev ni ostal na papirju. Okrajni sindikalni svet se je takoj lotil naloge. Predvsem je začel preurejati primerno zgradbo ob morju, v kateri je namestil 45 ležišč, zgradil kuhinjo in dnevno sobo. Predvidel je sicer 100, celo 120 ležišč (v načrtu je imel tudi šotore!), vendar pa je zadel ob neljubo oviro, še preden se je začela letošnja sezona letovanj. Ovira je bila — denar! Računica, ki je izluščila iz 16.000 zaposlenih v okraju 16 milijonov dinarjev, se je nepričako-no obrnila: Zbor proizvajalcev je namreč pri-štel med zaposlene tudi sezonske delavce in priložnostne poklice, uslužbence ustanov, ki kot delovna enota nimajo razpoložljivih sredstev, kot posamezniki pa niso bili za akcijo sindikalnega sveta dovolj zainteresirani. Tako je nastalo iz predvidenih 16, le 8 milijonov! S tem denarjem bi počitniška skupnost lahko zaživela! Toda, tudi ta denar je zašel v čudne labirinte; nekatera podjetja enostavno niso dodelila skupnosti obljubljena sredstva. »Nafta« v Lendavi se izgovarja na svoj dom, ki ga je najela za dve leti in je plačala najemnino vnaprej; najemnina je znašala toliko, kolikor bi morali sicer dodeliti svoji domači skupnosti za vsa nadaljnja leta!« Podjetja v Gornji Radgoni pa so prisluhnila občinskim možem, ki so krat-komalo izjavili, da ne odstopijo denarja zaradi presne« skrbi, kaj bo s pravico do počitniške skupnosti v primeru, če se okraj spremeni v občino in občina v kdo ve kakšno brezpravno enoto. Tako so zamodrovali in zaklenili svojo blagajno. Podobno premišljevanje in obotavljanje je skrčilo število 246 podjetij, ki naj bi bila člani počitniške skupnosti, na borih 100! S tem je okrajni sindikalni svet kot organizator počitniške skupnosti ostal s praznim žepom — nabralo se je le kakšnih 3 in pol milijona; ker pa je moral poravnati dolgove, ki mu jih je prinesla akcija organizacije, je moral prispevati še lastnih 2,6 milijona, ki si jih je tako rekoč »izposodil« od samega sebe. Počitniška skupnost murskosoboškega okraja živi, kot ve in zna. V Fijesi so odkupili od papirnice Vevče dom in ga preuredili. Delavci, ki v njem preživljajo svoj dopust, zadovoljni preštevajo kratko odmerjene dneve. Podjetja, ki so se odzvala sklepu zbora proizvajalcev, z veseljem in z mirno vestjo razporejajo v dogovoru s skupnostjo svoje delavce na odmor, delavci drugih podjetij pa se začudeni vprašujejo, zakaj tudi njim ne enaka pravica in enaka priložnost. S tem, kar je in kakor je, pa počitniška skupnost še ni iz labirinta negotovosti. Njena gospodarnost je bila preračunana na sodelovanje vseh in ne samo na sodelovanje nekaterih. Pomanjkljiva denarna sredstva zdaj onemogočajo realizacijo prvotnega načrta skupnosti, prav tako pa tudi ne opravičujejo skupnost, da bi zdaj, ob že vloženih sredstvih, umaknila svoj dober namen v korist nezainteresiranih. Korist takšne počitniške skupnosti, zlasti za manjša podjetja, je očitna. Te koristi se je zbor in ni dosti premišljeval, ko je odločal o ustanovitvi skupnosti; posamezniki v nekaterih podjetjih, tudi v občinskih uradih, pa v škodo članov delovnih kolektivov in v škodo skupnosti nalašč beže od takšnih koristi in pri tem celo obešajo »skrb za človeka« na veliki zvon! DUŠAN KRALJ OB VELIKI RAZPRODAJI: roke so komajda sproti stregle z blagom in preštevale denar; obiskovalci sejma so v naglici segali po vsem (da ne bi zmankalol), kar so jim nudile bogato založene prodajne mize f JZ PODJETIJ IN OBČIN h NA TRGU VSESKOZI SVEŽE MORSKE RIBE Končno hladilnica v Izoli Letošnje nestanovitno vreme in dobre, najlaže prebavljive in hkrati tudi to, da letos ni kaj dosti rib. najcenejše. terjata od izolskih ribičev nemalo Zaradi neenakomernega ulova rib naporov, da lahko zadovoljijo trži- si je kolektiv podjetja »Riba« že dlje šče s svežimi ribami. 17 ribiških prizadeval, da bi zgradil lastno hla-ladjic podjetja »Riba«, ki križarijo dilnico ter tako zagotovil tržišču neprestano ob obali vzhodne in za- kontinuirano preskrbo s svežimi ri-hodne Istre, nalovi v eni noči tudi bami. Zaradi objektivnih težav šota do 5 ton rib. Cesto pa se hitre in so- načrt začeli uresničevati šele pred dobno opremljene ladjice vračajo v dnevi, ko so postavili temelje za matično pristanišče brez plena. večjo hladilnico. Ta bo lahko shra- Podjetje »Riba« iz Izole ima za nila 330 ton ali 33 vagonov rib, stroš-svoje tržišče sedaj že vso Slovenijo, ki. gradnje pa bodo znašali okoli 90 odjemalce pa imajo tudi v Beogra- milijonov dinarjev. Zaradi pomanj-du, Zagrebu, na Reki in na področ- lcanja gradbenih delavcev, pomagajo ju hrvatske Istre. Razen tega oskr- P1* gradbenih delih prostovoljno bujejo izolski ribiči tudi dobršen tudi člani kolektiva, zato predvide-del domače predelovalne industrije vaj°> da bo hladilnica dograjena že Trenutno največ lovijo plave ribe — do konca tega leta. Hladilne napra-skuše, sardele in šnjure, po katerih ve — domače in uvožene — pa bo je tudi največ povpraševanja. Mno- podjetju dobavila mariborska »Me-go manj odjemalcev pa imajo inču- talna«. bb ni, odlične plave ribe, ki jih prav se- daj največ nalovijo. Odjemalci in potrošniki žal ne poznajo dovolj prednosti te vrste rib, ki so izredno Mokre povezan z ostalimi kraji Te dni so izročili svojemu namenu novozgrajeno 6 km dolgo gozdno cesto, ki so jo gradili delavci Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Nova cesta bo omogočila boljše izkoriščanje lesnih zalog na področju Mokrca in okolice. Ta les bo predeloval predvsem lesni kombinat v Škofljici. Razen tega pa je ta cesta pomembna tudi zaradi turistične povezave Mokrca in ostalih predelov. Po njej bo možen dostop tudi v novo zgrajeno turistično postojanko Kurešček, ki jo bodo predvidoma odprli v prihodnjih dneh. D. V. Železorji se izpopolnjujejo V prvem polletju letos je Center za izobraževanje pri jeseniški železarni priredil 11 tečajev po obratih, ki se jih je udeležilo 184 tečajnikov. Tečaji so bili predvsem za pridobitev polkvalifikacije, kvalifikacije in visoke kvalisikacije na delovnih mestih. Razen tega so organizirali šestnajst seminarjev za uslužbence in 23 polurnih seminarjev za člane kolek-tiava, kjer so se le-ti seznanili s problematiko proizvodnje in kvaliteto dela v posameznih obratih. 8. T. TOVARNA -KONUS- GRADI NOV OBRAT UMETNEGA USNJU Pri usnjarskem kombinatu razpravljajo že več let, izdelali ® »KONUS« v Slovenskih Konji- tudi že načrte in PredraC^jJ cah so se začeli pripravljati na začetek gradnje novega obrata pričeli. Tako bo potrebno umetnega usnja. O tej T - niso vendar z gradnjo vse doslej^L^j gradnji načrte, predvsem pa še Pre<^je, ne, delno spremeniti. Vse pa _! Izobraževanje v Loški dolini da se je stvar le premaknda mrtve točke. Gradbeno podi »Ingrad« iz Celja je pred dn začelo izravnavati zemljišče in kopava ti temelje za novo staV0jj Letos so se v oMIns Loška So- Novo poslopje bo vzporedno ‘ lina lotili t>°li načrtnega in siste- usnjarni. Dela pri izkopavanju matičnega izobraževanja zaposlenih odvozu zemlie hitro naDredUjeJ"’ delavcev. V ta namen so ustanovili oavozu zeml']e nuro ndPl . _.,a-pri občinskem sindikalnem svetu strokovni svet izobraževalnega centra. Ta je kljub težavam zaradi prc- ker delajo s sodobno mehatii2® cijo. Ce bo šlo tako napret^._ ,• aijut) težavam zaratu prc- zgradba do zjme dograjena. ve»‘ davateljskega kadra in pomanjkanja 6 , , , , . & J ..obrat o------------------------no notronnih ctromv zn noV finančnih sredstev organiziral več tečajev. Skupno s Kovinskim podjetjem (je organiziral tečaje, ki jih je obiskovalo več kvalificiranih delavcev. Tudi krajem, priključenim tej občini v mesecu februarju, so posvetili precej skrbi. Tako so v lesnem predelovalnem podjetju »Smreka« ustanovtli posebno izobraževalno komisijo. Zaradi izrednega zanimanja za te tečaje, kjer delavci do-bivrio potrebne kvalifikacije, bodo v prihodnje izdelali temeljit program izobraževanja za vse kraje občine. V ta namen so določili milijon dinarjev. V. S. no potrebnih strojev za nov 1 bodo uvozili iz inozemstva, kar bodo dali nekaj sto milii°nb0 dinarjev. Nekaj teh sredstev podjetje prispevalo iz la5*'11-j skladov, za ostalo pa bodo na! posojilo. Predvidevajo, da doa lahko najeto posojilo izplačal' v nekaj letih. Z novim prostore bodo precej povečali dohodek varne in tudi gospodarsko ^ občine, medtem ko se bo 1®^ zaposlilo v tovarni več kot sto " vih delavcev. Poslovili so se Pred dnevi se Je industrijskega obrata koleK*^ centru Ljubljane je ob sedanjem povečanem prometu že prava sreča dobiti parkirni prostor Ob 10-lebiici delavskega upravljanja v Tiskanini V počastitev 10-letnice delavskega samoupravljanja v kranjski Tiskanini je imel delavski svet podjetja slav- lesno nostno sejo. Predsednik delavskega sveta je navzočim prebral poslanico, ki jo je služem koj od ,eta 1948 namenil delavskemu razredu in vsem K11 __________ narodom Jugoslavije ob tej važni in žag5>vodja tcr pozneje obratv pomembni obletnici predsednik repu- ,esn0 Industrijskega obrata blike Josip Broz Tito. Nato pa je pri- Leta kazal uspehe kolektiva v tem ob 1930 pa Slovenj Gradec PRVI USPEHI TRGOVSKEGA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE V KRANJU Preizkušnja nad pričakovanjem Ijanja so imeli vseskozi težko in od- Vuhred, Pameče govorno nalogo, ki pa so jo uspešno in dobro izpolnili in tako upravičili zaupanje, ki jim ga je ob njihovih izvolitvah izkazal kolektiv. Na proslavi so bili za svoje vestno za dosego planskih nalog in za Konec junija so končali trgovin- v trgovsko šolo za izobraževanje Ker so bili kandidati ves čas red- v imenu nagrajenih se je zahva-ski delavci Gorenjske v Kranju eno- vseh delavcev v blagovnem prome- no zaposleni, je doseženi uspeh še lil tov. Zavrl, ki je med drugim de- letno večerno šolo za vodilne delav- tu, kot center gorenjskega območja, toliko pomembnejši. Ko jim kot dae\:0 ” v^stari * Jug osla vili™ t k n * pod ce v trgovini. Po daljšem prizade- je nudila obiskovalcem toliko zna- prvim absolventom tovrstnih šol če- okupatorjem še težje, v prvih po- vanju so lansko jesen pričele s po- nja, kot ga doslej za taka delovna stitamo k uspehu, velja istočasno vojnih letih dokaj naporno, v teh ukom enoletne šole za odrasle razen mesta niso imeli. Obiskovalci šole priznanje tudi Okrajni trgovinski zadnjih desetih letih, ko v i ne le delamo, temveč tudi Kranjska šola je dala prve absol- ski razgledanosti, družbenem in de- davateljskemu zboru, vente. Ko so le-ti po končani šoli lavskem upravljanju in ustrezno opravljali še praktično preizkušnjo strokovnost za svoje delovno mesto, znanja in usposobljenosti, je bil Na videz pomeni 13 novih poslo-uspeh nepričakovano dober, celo nad vodij malo, toda če bo šola redno Bodoči poslovodje so nadaljevala z delom in dajala letno __ ________ . enoletni večerni šoli 15 do 20 absolventov, potrebe po to- tem času pa so ustvariU^52,5^%^bia- soj;dno znanje za njihova odgovor- vrstnih kadrih ne bodo več tako pe-rr“"'“ « delovna mesta. Preizkušnja je reče. Trgovska šola v Kranju, ki si St. B. nimivo. P. G. vodnja bistveno povečala. K. B- Jeseniški topilci in valjavci najbolje delali V Železarni Jesenice so poUetni povprečjem družbeni plan izpolnili z 51,1%. V si pridobili v U1 i52’5 "iL ,?la« solidno zna fsdS6 obdobjlmniansk^gaplimaerje Ze- na delovna mesta. Preizkušnja je reče. Trgovska šola v Kranju lezarna Jesenice dosegla letos za sko- nehote potekala v znamenju, kdo bo je s prvimi absolventi pridobila po-raj sg.ooo ton proizvodnje več, kar boljši. Jeseni se je vpisalo v večerno trebne izkušnje, bi morda poskusila le Naj“soeplanPprekoračili topUci šolo 25 kandidatov: od teh jih je organizirati enako »dopisno« šolo. in valjavci, medtem ko so predelo- med letom 12 izstopilo, preizkušnjo da bi tako zajela številne mteresen-valni obrati ustvarili znamo manj. pa je opravljalo in tudi dobro opra- te širom po Gorenjski, ki zaradi od-vzrok je predvsem zaradi pomanj- vj|0 vseb preostalih 13 kandidatov, daljenosti ne morejo obiskovati ve-kanja vložka za posamezne srtoje. ^ y Kranju_ ^ s tem prerašča černe šole v Kranju. iiilllliiPI mm m V Libojah gradijo novo delavsko restavracijo V Libojah gradijo delavsko restavracijo Keramična industrija Liboje in Rudnik Liboje sta v stalni stiski zaradi pomanjkanja moških delavcev. V njuni bližnji okolici namreč primanjkuje delavcev in zato sta obe podjetji odvisni od delavcev iz drugih oddaljenih krajev. Ti delavci pa zahtevajo ob zaposlitvi stanovanje in urejeno prehrano, kar pa jim podjetji ne moreta nuditi v dovolj ni meri. Zato se že nekaj let ukvarjajo s tem, da bi zgradili obrat družbene prehrane, ki bi nudil zaposlenim za ustrezno ceno tople obroke. S tem bi lahko povečali tudi delovno storilnost, saj je sedaj mnogo delavcev odvisnih od okoliških kmetov, katerim morajo poleg plačila za hrano pomagati v prostem času pri obdelovanju zemlje. Mnogo bi pridobile z novo menzo tudi zaposlene žene in matere, ki morajo sedaj kuhati kosilo po službi. Lani je uspelo Libojčanom postaviti temelje delavski restavraciji. Objekt bo stal 6,5 milijona dinarjev. K temu je občinski ljudski odbor prispeval nekaj več kot 4 milijone dinarjev, razen tega pa bodo prispevali tudi s prostovoljnim delom delavci Keramične industrije milijon dinarjev. Rud- nik pa bo dal stavbo, ki je prej služila za garažo. Za ostalo bodo najeli kredit. Restavracija bo imela 68 sedežev v jedilnici, 24 v klubski sobi, 8 v točilnici ter 4 sobe za prehodne goste. Nudila bo lahko 100 zajtrkov, 120 kosil in 100 večerij ter 350 toplih obrokov za delavce Keramične industrije v Libojah. Predvidevajo, da bo restavracija gotova v mesecu septembru. Prodaja sadja v jeseniški Železarni Komunalni oddelek železarne Jesenice ima razen samskih domov na skrbi tudi tovarniške kantine, v katerih je bilo doslej moč kupiti le suhe malice, kruh, cigarete in osvežujoče brezalkoholne pijače. Sedaj so začeli v teh kantinah prodajati tudi sveže sadje po zelo zmernih cenah. PISMA NA NAŠ NASLOV Kaj bo z denarjem za brzoperilnik v Kopru? Tovariš urednik! »Sem delavka, stara sem 46 let. Stanujem v Kopru v 4. mestni četrti. Tudi naša četrt le počasi napreduje. Menim, da je temu vzrok predvsem to, da sta stanovanjska skupnost in SZDL na tem terenu premalo aktivni. Prejšnji odbor se je potrudil, da so postavili otroško igrišče, pomagal je, da smo žene dobile pralnico in šivalnico. Obljubili so nam tudi otroški vrtec oziroma prostor, kjer bi lahko zaposlene matere brez skrbi puščale svoje otroke v času, ko so na delu. Toda ostalo je vse pri besedah. Otroci se še naprej zbirajo po ulicah, brez pravega nadzorstva. Odbor Zveze ženskih društev nam je za 8. marec dal nekaj denarja za nakup brzo-perilnika. Toda odbor stanovanjske skupnosti je sklenil, da je treba brzoperilnik vrniti, ker je po njihovem mnenju prha bolj potrebna. Tako so nam vzeli bojler in sedaj imamo samo mrzlo vodo. Denar, ki je bil namenjen nam, pa so sklenili porabiti za brivnico. Zdaj pa ni niti enega niti drugega. Menim, kot tudi ostale žene našega terena, da tako ravnanje ni pravilno, saj nam je pralnica nedvomno bolj potrebna. Imeli smo sicer sestanke, kjer smo se o tem pogovarjali. Toda žene nismo uspele prodreti z našo zahtevo. Kritizirali so nas, zakaj smo nabavili brzoperilnik. Sprašujem se, čemu ne bi denar porabile za to, za kar je bil prvotno namenjen?« ANA LJUBIC KOPER Delo stanovanjskih skupnosti, ki se ga dotikate v Vašem pismu, je povsod v središču obravnav družbeno-poli-tičnih organizacij. Mnogo predlogov in kritičnih pripomb je bilo že izrečenih na njihov naslov. Ugotavljate, da je prejšnji odbor stanovanjske skupnosti uspešno delal, saj ste z njegovo pomočjo dobili otroško igrišče, pralnico in šivalnico. Le otroškega vrtca še nimate, čeprav so vam ga »že obljubili«. Menimo, da bi morali to razčistiti v vaši organizaciji SZDL na terenu ali pa v sindikalni organizaciji. Neupravičeno bi se hudovali na neizpolnjeno obljubo, če je bila obljuba nerealna in če prebivalci sami niso ničesar prispevali k njeni uresničitvi. Zato morate razčistiti več vprašanj, zlasti pa: ali so bili sploh storjeni že kakšni ukrepi za ustanovitev vrtca; ali obstoje že kakšni načrti o tem, kje bi bil vrtec, kakšen značaj bi imel (celodnevni s hrano, brez hrane itd.), koliko otrok bi lahko sprejel itd.; ali so bile v ta namen že zbrana kakšna sredstva; kako bi pri tem pomagali sami prebivalci itd. Vsekakor mora tisti, ki je obljubil ustanovitev vrtca tudi dati prebivalcem potreben odgovor oziroma pojasnilo. Primer, ki ga navajate v drugem delu pisma glede denarja za brzoperilnik, je tudi po našem mnenju vreden vse graje. Iz dveh razlogov teh sredstev ne bi smeli porabiti v druge namene kot za pralnico: prvič zaradi tega, ker vam je odbor Zveze ženskih društev dal denar prav z namenom, da kupite brzoperilnik, drugič pa zato, ker večina žena vašega terena — tako pišete v pismu — meni, da jim je pralnica najbolj potrebna. Zaradi tega se nam zdi sklep odbora stanovanjske skupnosti naravnost nerazumljiv. Če se drugače 'he boste sporazumeli, lahko Zveza ženskih društev zahteva, da se uresniči namen, za katerega je prispevala denar. UREDNIK Zakaj v Zagorju ni dovolj kruha? Tovariš urednik! Osrednja točka kritik in razprav v Zagorju v zadnjem času je bila slaba preskrba s kruhom. Dokler ni bila v Zagorju zgrajena nova pekarna, smo se potrošniki tolažili, da bomo lahko dobili dovolj kruha, ko bodo zgradili novo pekarno, ker stari peči ne zmoreta — sta stari, zastareli in ena, ona v Zgornjih Toplicah, sploh ne bi smela več peči. Zato smo morali biti pač zadovoljni s kruhom, kakršnega in kolikor smo ga dobili. Večkrat so bile v kruhu smeti in druga nesnaga, pa smo tudi potrpeli. Živeli smo v dobri veri, da bo problem urejen, brž ko bo zgrajena nova pekarna. Slednjič smo le dočakali. Pred kratkim so odprli novo pekarno, ki bo lahko spekla 9000 kg kruha dnevno. Toda naše zadovoljstvo je trajalo le nekaj dni in potrošniki smo se razočarani in nezadovoljni spet začeli spraševati, zakaj v Zagorju ni kruha? V vodstvu nove pekarne pravijo, da v pekarni spečejo dovolj kruha, da pa ga trgovine ne kupijo dovolj. Pravijo, da jim kruh tudi ostaja in ga morajo posušiti in zmleti za drobtine. V trgovinah P° trdijo spet drugače, da namreč kruha zmanjka le včasih’ kadar potrošniki posebno »pritisnejo«, in da oni pač ne vedo, kdaj bo kruha premalo. Tako se izgovarjajo drug na drugega, potrošniki pa ostajamo brez kruha in ga morajo gospodinje še vedno peči doma. Razen tega kruh tudi ni najboljši. Pred dograditvijo pekarne so tudi obljubljali« da bo nova pekarna začela peči rogljičke, žemlje in podobno, sedaj pa je vsega tega zelo malo. Vprašujem se, kje je vzrok tako slabe preskrbe s kruhom v Zagorju? Če je v slabem sodelovanju'med trgovino in pekarno — ali naj potem ta nesoglasja »plačujejo« potrošniki? N. C. potrošnik iz Zagorja Upamo, da bomo potrošniku N. C, kakor tudi drugim potrošnikom iz Zagorja lahko posredovali odgovor odgovornih organov o nezadovoljivi preskrbi s kruhom v prihodnji številki. UREDNIK zbral K« IvlisUnJ.^ da se poslovi od svojega direKto Miroslava Ferberja, ki odhaja v do '95«.f5 ,V0W» je postal direktor . operativni v0<1 - Mislinja in V°''1 ’ stri' Čeprav strokovnjak v lesni ki, se je moral večkrat boriti -sih tudi v zelo težkih okoliščin®®^ un» in požrtvovalno 30-letno delo nagra- razvoj podjetja. Posebne zasluge jeni tudi naslednji tovariši: Avguštin pri razširitvi obrata Pameče, kjef Bajželj, Janez Tepina, Leopold Drolc, delujejo danes zelo iskane panel P‘ Jože Cuš, Rudi Hilčar, Franc Novak, šče. V Pamečah je bila nekoč ur Francka Verbole, Jože Bernik, Peter kmečka žaga, danes pa je tam dou j Bevk. Anton Ambrož in Karel Zavrl, opremljen obrat z modernimi str in z 200 delavci. Direktor Ferber se je poseOUO P:‘ zadeval pri uvajanju kompleksnccg nagrajevanja v njihovem podjetju’ svojimi sodelavci je dosegel pri lepe uspehe. LIP Slovenj Gradcu a danes med prvimi v občini. Ki v Kranju še v Celju in Ljubljani, so zlasti mnogo pridobili v ekonom- zbornici v Kranju in celotnemu pre- „pravljamo.“pa Je‘postSo lepo in’“za- Uspehi“so^ž" ridnf16^ "se8^, Prolz' obali snema Avala-film iz Beograda "-Karolino Reško«. Za ta film so morali zgraditi n° ladjo — galejo. To galejo je zgradilo podjetje Film-servis iz Ljubljane. Je zelo lepa, velika in tudi precej draga. Računajo, da bo stala okoli 11 milijonov dinarjev V mariborski »MAJOLiK! V lendavski občini tisoč novih delavcev Lendavska obilna spada med /a-ostalejše kmetijske občine v Sloveniji, vendar si nenehno prizadevajo, da bi ustvarili trdnejše temelje za bodoči gospodarski razvoj. Sedaj je v občini enajst večjih, šest srednjih in sedem manjših podjetji, ki zaposlujejo nad 2500 delavcev. Letos bodo investirali v nekatera podjetja — Mehanika, Mizarstvo, Plinarna, Opekarna itd. brez podjetja Nafte — okrog 150 milijonov dinariev. Težave pri investiranju imajo v Dežnikarni, kjer so z rekonstrukcijo že začeli, nimajo pa še odobrenega investicijskega posojila. Ta investicija bo občanom zelo koristila, saj bodo lahko v tem podjetju zaposlili 150 novih delavcev, predvsem žena. Z letošnjimi investicijami hočejo ustvariti takšno gospodarsko osnovo, da bi sc podjetja lahko pozneje samostojno razvijala z lastnimi sredstvi. Predvidevajo Oa bodo lahko v naslednjih petili letih z novimi industrijskim' zmogljivostmi zaposlili še tisoč do tisoč dve sto delavcev. To je komaj polovica odvlšne delovne sile na tem območju, drugo polovico pa bo treba usmeriti v druge predele. Približevanje gospodarsko razvitejšim občinam skušajo v lendavski občini doseči tudi tako, da bi večja gospodarska podjetja iz razvitih predelov — po zgledu Planike iz Kranja — ustanovila svoje obrate v tem okolišu in tako prispevala k izbo j-šanju življenjskih pogojev temkajš-njih prebivalcev. S. K jetja tMctjoliki« sta uprava pod-vSg . 1,n sindikalna organizacija Sjni.° nedavnega lepo sodelovali, tiilj je dal vrsto pomemb-SDcviPredl0g0V za zboljšanje go- 1els.ai?enja- Te Predloge je tudi ■ 'avski ..... . . - . . svet sprejel. Pred krat- Cil Pa sta predsednica in tajni-pjs ^ndikalne organizacije dale ^no ostavko na te položaje. Silv' ostavki in ustni obrazlo-šici' Pr-d komisijo sta obe tovari-°^^aii upravnemu vodstvu sam nedoPustnih stvari. Naš vi.? nekatere: uslužbenci v upra- s^nadopustnih stvari. Naštejmo L, isjo samo 7 ur, namesto 8, ut rlr,lr.z„ ____________ j^oloča pravilnik podjetja in *arjal! ev u strani J^^benci za nadurno delo pre-osem ur, nadurno delo ne 2..r0rjiti predpisi. Sindikat je opo-s“Jal na to nepravilnost, za kar Upravi niso zmenili. Na drugi hM ai Pa so v upravi nekateri je 2bei tie^i posebne nagrade. Če bi bi bilo potrebno. V kolektivu je nastalo veliko godrnjanje, ko je uprava po sklepu delavskega sveta brez notranjega in javnega razpisa in z neverjetno naglico ustoličila pomočnika upravnika, sklicujoč se pri tem na priporočilo Gostinske zbornice. Za to novo delovno mesto niso prosili občino za soglasje. V kolektivu menijo, da je pomočnik, ki so ga zaposlili, neprimeren za to delovno mesto. Mnogi se sprašujejo, če je sploh potreben pomočnik direktorja v podjetju, kjer je zaposlenih 78 ljudi in ki ima samostojne poslovne enote, kjer je povsod upravnik obrata in povrh še šef strežbe, da ne govorimo o šefu kuhinje. Čemu potem uvajati nepotrebna delovna mesta in razmetavati z denarjem? Mnogo nemira v podjetju je povzročilo tudi občutno povečanje tarifnih postavk OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ UREDIL POČITNIŠKO NASELJE ŽA MANJŠE KOLEKTIVE Večja kranjska industrijska Begunj odkupili nekaj hišic, šoto-r^Mja imajo v krajih ob Jadra- rov ter kuhinjo z jedilnico. u ž& svoje počitniške domove ali Zmogljivosti odkupljenega na-naselja vveekend hišic. Tu naj- selia so bile premajhne, zato so de' ,J° delavci med letnim dopu--0rri dovolj razvedrila, počitka in pri sindikalnem svetu naročili za letos nekaj novih hišic, tako da ^abave. Tako na primer letujejo }ih * sedaj štirideset. Ker denar- niso zmenili. Ni preteklo niti pol ure, že je tajnica sindikata dobila pismeno odpoved, ki je bila povrhu še protizakonita in kasneje razveljavljena. Naslednji dan, ko je tajnica prišla na delo, v njeni pisarni ni bilo niti delovne mize niti stola. V upravi so storili vse, da bi se rešili osebe, ki dela »zdraho v podjetju«, kajti taka oseba, ki se drzpg kritizirati, mora takoj iz podjetja. Takoj naslednji dan je uprava sklicala sestanek kolektiva s pretvezo, da bodo razpravljali o polletni bilanci, pa čeprav računovodkinja ni zaključila tega dela. Namen sestanka je bil, da bi obsodili ravnanje predsednice in tajnice sindikata. Iz celotnega poteka tega sestanka je bila očitna namera uprave, bolje rečeno, direktorja, da se izsili odločitev o odpustu tajnice. To ugotovitev potrjujejo besede direktorja na tem sestanku, podkrepljene z udarcem s pestjo po mizi: »Ali grem jaz, ali pa tovarišica tajnica iz podjetja!« Vsega tega ne bi bilo, če bi bilo '.malo • več, demokracije v upravljanju podjetja, če bi uprava -pred vsakim zasedanjem de-; lavskega .sveta in nameravanim v borovem gozdičku, kakih 20 ukrepom razpravljala s kolekti-metrov nad morjem. Do lepe pe- vom in ga obveščala, ščene plaže ni več kot sto metrov, Upamo, da bo znal kolektiv do jedilnice, ki ima zmogljivost mariborske »Majolike« tudi sedaj 130 obrokov na dan, pa je kake tri prebresti te težave. V prihodnje minute. Hrana je okusna in iz- pa bo treba bolj spoštovati demo- nekaterim uslužbencem v upravi, česar gostinski delavci niso bili deležni. Tudi investicijska sredstva so nesmotrno trošili. Med drugim je v ostavkah napisano, da sindikat ne more več' delati, ker ga zavira uprava. Trenja so se začela pri kritiki investicijske politike, ki jo je načel sindikat. V upravi so bili drugega mnenja, namreč, da se sindikat ne sme vmešavati v investicije. Vprašujejo se, ali je investicijska politika osebna stvar direktorja in računovodje ali pa stvar slehernega člana kolektiva. Takoj, ko so dobili na občinskem sindikalnem svetu ostavko, je občinsko pobtično vodstvo poslalo v podjetje posebno komisijo. Upravo podjetja so prosili, naj ne izvaja nobenih ukrepov in represalij, dokler komisija ne bo končala delo. Za to pa se v upravi i2 lavci iz Iskre v Verudi pri Puli, p Tiskanine v Fiesi, iz Planike v B rPor°žu, iz Inteksa v Novem-•j.. u in iz Save v Crikvenici. pa je za člane manjših pod-J in gospodarskih organizacij, sedaj še nimajo lastnih do- Da bi ja niso imeli, so pred sezono razpisali za vse hišice natečaj za odkup. Cena ni bila visoka — 600.000 dinarjev za hišico z dvema poste-Ijema in eno prenosljivo za otroke. Tako je dobila Iskra deset hišic, Planika štiri, Oljarica in Gorenjska oblačilnica po dve, ter Žimopreja, Vrtnarija in Zadružna datna, cena pa 600 dinarjev dnevno na osebo. D. R. kratičnost, zakonitost konstruktivno kritiko. in oceniti K. A. RS.? illlll Van' bi vsa-' deTn° uredili leto- mlekarna, Alka, Kovinar, Agro-a?e delavcev teh manjših pod- servis, Zadružna hranilnica, Pe- {iisk, so že predlanskim pri ob-;em sindikalnem svetu v Kra- j oi astno sklenili, da bodo ustanovili s? varni naselje v Istri. Odločili so za Moščeniško Drago in od To“- ,e športnega orodja Elan iz karna in Elektro-Kranj po eno. Za ostale manjše kranjske kolektive pa je ostalo prostih še pet hišic. Počitniško naselje kranjskega sindikalnega sveta je lepo urejeno Možnosti za povečanje dohodkov na koprskem Našli so notranje rezerve okrajnega in občinskih o hlilie^ev ZK 50 analizo aotTanj»h rezervah v sedemdesetih ^gorjani ob občinskem prazniku Prebivalci občine Zagorje ab Savi bodo 9. avgusta letos Ze osmič praznovali občinski paznik. Praznovanje bodo ^družili s proslavo 15-letnicc osvoboditve in 10-letnice de-la'’skega upravljanja. Praznovanje so pričeli že 'j. Petek s športnimi prire-ddvami. Na programu so tek-J^ovanja v šahu, košarki, stresanju, štafetnem teku po uli-cah Zagorja, odbojki, nogo-njetu in kegljanju. Na sam ot,činski praznik bo v Zagorju Popoldne na letnem telovadišču Partizana medmestni dvoboj v vajah na orodju, na Kisovcu pa bodo izročili nagonu novo igrišče za odbojko 6. avgusta zvečer bo na prodoru pred novim Delavskim domom v Zagorju promenad-o* koncert godbe na pihala delavsko prosvetnega društva loboda Zagorje, zvečer pa bo Sostoval priznani ansambel narodnih plesov »Lado« iz l Magreba. (k) podjetjih koprskega okraja ter so pri tem ugotovile, da doma,!a vse gospodarske organizacije lahko občutno povišajo dohodke brez posebnih novih investieilt ali povečanja števila zaposlenih. Pokazalo se je namreč, da so notranje rezerve predvsem v boljši organizaciji dela, višji produktivnosti, boljšem izkoriščanju mehanizacije in podobno. Razen tega so ugotovili, da bi lahko v številnih podjetjih z malo dobre volje izkoristili vrsto notranjih rezerv in s tem občutno povečali dohodke podjetij. V Piranskih solinah so na primer notranje rezerve v izkoriščane« stranskih proizvodov, v lesnem podjetju Topol v Ilirski Bistrici predlagajo, da bi Izkoriščal) odpadke za galanterijske Izdelke, medtem ko so v sorodnem podjetju Lesonit ugotovili pomanjkljivo vzdrževalno in nadzorno službo in so zaradi tega stroji Fodjetjc "Delikatesa« iz Pirana gradi na plaži v Fiesi bife. Postavili so že temelje, stene in »poslopje« tudi že prekrili. Pred tednom dni pa so streho ponovno »sneli« z zidov. Zakaj? Sezona je vendar na višku! Ce bo šlo tako dalje, bo novi bife zgrajen ravno do zime Poletje V pekarni na vogalu delata dva: Janko prodaja, Stole pa peče. Odkar je Janko na dopustu, Stole tudi prodaja ... Danes se je Stole v prostem času od poldneva do dveh odpravil v ustanove. Opravke je imel. Najprej je pogledal v zavod za socialno zavarovanje: »Prosim, zakaj moja mama že dva meseca ni prejela pokojnine ?« Uradnik je nazadnje le dvignil glavo: »Pridite 15. avgusta!« »Kaj? Kako?!« »Tovariš, ki ima vašo zadevo, je na dopustu...« Potem je Stole pohitel na občino: »Kako je z mojo prošnjo?« »S kakšno prošnjo?« »Veste, 15. avgusta sem se hotel peljati v Italijo!« »Pridite 1. septembra!« »Glej no, česa ne poveste!« »Tovariš, ki ima vašo zadevo, je na dopustu...« In je Stole stopil na pošto: » »Nekje se je zataknila pošiljka s pokvarljivo vsebino!« »Pridite 20. avgusta!« »Saj se bo vse pokvarilo!« , »Tovariš, ki se s tem ukvarja, je na dopustu...« • • * Ob petih popoldne je Stole odprl pekarno, polno toplega, prijetno v nos ščegetajočega kruha. Vstopila je žena občinskega predsednika. Stole jo je osato pogledal in si rekel: »Ravno prav si prišla!« »Prosim kilogram kruha!« je rekla predsednikovka. »Pridite 15. avgusta!« ji je vrnil Stole. »Kaj? Kako?!« »Tovariš, ki se s tem ukvarja, je na dopustu...« Predsednikovka je povedala predsedniku. Predsednik kot najvišja glava v občini je pokazal razumevanje. »V tej zadevi... Tako mora biti poleti v mestu!« je ugotovil in se pri priči odpeljal na dopust. DRAGUTIN RAKANOVIC Znebili so se je ■ ■ ■ Znašla se je na cesti. Se enkrat se je ozrla, kot da bi si hotela vtisniti v spomin hišo, v kateri niso hoteli sprejeti njene delavske knjižice in njenega dela. Pa bi rada delala in ve, da je dela več kot dovolj... Zakaj ga nima, pripoveduje njena izpoved. Preprosta, toda grenka, neoprostljiva. Delala je v tovarni klobukov, slamnikov in konfekcije Universale v Domžalah. Posel ji je šel dobro od rok in je presegala normo. Zdelo se ji je, da je napravila več kot so ji plačali. Nekaj ni bilo v redu. Prepričana je bila v svoj prav, hotela ga je le dokazati. Delala je kot dotlej, le zapisovala si je. »Danes sem naredila toliko in toliko čez normo.« Svoje zapiske je prinesla na dan — ob plačilnem dnevu. Primerjala jih je z obračunom. Premišljevala je, ali naj pove, da se obračun ne ujema z njenimi zapiski, ali ne. Zakaj ne! Morda pa gre le za pomoto. V pisarni je pokazala svoje zapiske. Od takrat je bil obračun dohodkov enak njenemu delu (obračunani so bili tudi vsi odstotki preseganja norme). Vse je bilo v redu. Toda nekdo je mislil drugače: njen (upravičen) dvom bi lahko spodbodel tudi druge. Ljudje bi podvomili v pravilnost vseh obračunov. Četudi (morda) neupravičeno, vendar to pomeni madež za podjetje. Zato podjetju še zdaleč ni bilo pogodu njeno početje. »In kdo se spušča v take stvari?« so sodili. »Delavka, ki je nekajkrat ni bilo na delo!« Pobrskali so namreč po njeni preteklosti in ugotovili, da je včasih bila bolna, včasih so bili bolni njeni otroci... Očitki, številne pripombe na njen račun, so ji govorile, da bi bilo najbolje, če si poišče drugo službo. Povprašala je v Združenih kemičnih tovarnah. Rekli so ji, naj kar pride in naj prinese s seboj delavsko knjižico. Pred kratkim (bila je v bolniškem staležu zaradi bolnega otroka) je odšla v pisarno starega podjetja, odpovedala, zaprosila za delavsko knjižico in odšla v novo podjetje. Medtem pa so se v Združenih kemičnih tovarnah pozanimali zanjo. Telefonske žice posredujejo vse, dobro in slabo. Kakšne informacije so posredovale tokrat, pripoveduje naša zgodba. Rekli so ji, da je ne potrebujejo! Naj pride vprašat kdaj drugič. »Tu imate delavsko knjižico. Hvala. Vemo vse o vas. Tako, zdaj pa, oprostite, ne utegnemo več...« »Sama je vzela delavsko knjižico in nas potemtakem samovoljno zapustila..« Sama je vzela delavsko knjižico in tako omogočila, da so jo lahko odslovili. Zdaj je doma — toda prepričana, da se bo znova zaposlila. Občinski sindikalni svet je s tem primerom že seznanil občinski ljudski odbor oziroma inšpekcijo dela, ki bo zaščitila njene pravice. D. D. Kaj menijo v Novi Sorici o delavskem upravljanju V dvajsetih podjetjih goriške- skih in drugih problemih. Med uspešno sodelovali pri urejanju dela v podjetjih, proizvodnim ga okraja je Okrajni zavod za or- tistimi, ki so v anketi odgovorili- gospodarskih, proizvodnih in dru-ganizacijo dela Nova Gorica raz- da jih delavsko upravljanje ne gih problemov v podjetjih. Prepisal anketo o delavskem uprav- zanima, je večina takih, ki imajo malo znanja čutijo tudi sami Ijanju. Na anketo je odgovorilo doma zemljo in jim zaposlitev ni predstavniki samoupravnih teles. Učnimi osnovnimi sredstvi podjetja j;40®0 ireh^top^jah'11^^«'] navezL^na^vo^zimlJo kot^na Nekaj ^oditotk^v^nketiranih je “ ..................." ^ „ zultati ra nvn pokajo naklad- SBgj« ■»» *• ........... transporterja iz nerjavečega Jekla, pri podjetju Transport v Ilirski Bistrici pa bodo ustvarili pogoje za priključevanje prikolic manjše nosilnosti k vozilom ter tako zmanjšali število praznih voženj. Podoben ukrep bo nedvomno izboljšal tudi gospodarski položaj avtoprevozniškega pod- procesom ter vlogo in pravicami samoupravnih organov. Delavce je treba tudi bolje obveščati o važnejših dogodkih v podjetju. Nekatera podjetja so napravila že prve korake k temu. Pri splošnem gradbenem podjetju Primorje v Ajdovščini in To- nje: O tem, kako se delavci zanimajo za upravljanje v gospodar- mer začeli izdajati informativni glasili, medtem ko drugod še ve- jetja v Postojni. Komisije so marši- r - kjje ugotovile tudi previsoko število skm organizacijah, je 5 °/o anke-zaposienlh, celo v vrstah tehničnega tirancev odgovorilo, da jih delav-kadra. Podobne ugotovitve, predvsem sko upravljanje ne zanima, ker boljše izkoriščanje strojn,'h naprav in plovnih objektov ter štednjo materiala bodo morah uvesti v številnih gospodarskih organizacijah in ribištvu, kjer so prav tako očitne neizčrpne gospodarske rezerve. Bb vse probleme urejujejo vodilni uslužbenci. Večina ostalih pa odgovarja, da želijo sodelovati pri upravljanju, ker ti organi raz- O rezultatih te ankete so v teh dneh razpravljali predstav- dno obveščajo prek stenskih ča-niki delavskih svetov in sindi- sopisov, kar pa običajno ni pokalnih podružnic ter sekretarji sebno uspešno, osnovnih organizacij Zveze ko- Udeleženci posvetovanja so tu- munistov anketiranih podjetij v di sklenili, da bodo morali izo- Novi Gorici. Sklenili so, da mo- braževalni centri v podjetjih po-rajo prav na osnovi teh odgovo- svečati še večjo skrb izobraževa-Ko študija dalje analizira pro- rov usmerjati nadaljnje delo. Za- nju delavcev, medtem ko bo šola bleme samoupravljanja, ugotav- to nameravajo organizirati nekaj- za delavsko upravljanje skrbela Ija, da čutijo zaposleni, da jim dnevne seminarje, kjer bi se za poglabljanje znanja tistih, ki Le 11 o/„ anketirancev je namreč dejalo, da so vnaprej seznanjeni z dnevnim redom sej delavskih svetov. O sklepih samoupravnih organov pa je seznanjenih le 16% anketirancev. pravljajo o temeljnih gospodar- primanjkuje znanja, da bi lahko delavci seznanjali z organizacijo že delajo v organih upravljanja. DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA RAZPRAVA V VARNOSTNEM SVETU Varnostni svet je zaključil štiridnevno razpravo o pritožbi sovjetske vlade zaradi najnovejse kršitve zračnega prostora ZSSR po ameriškem letalu »KB-4?«. Sovjetsko zahtevo, naj obsodijo akcije ameriškega letalstva, jih ocenijo kot agresivna dejanja in naj Varnostni svet ukrene vse potrebno, da ZDA v prihodnje ne bodo več ponavljale takih akcij, so zavrnili z devetimi glasovi proti dvema. Sovjetsko resolucijo je podprl le poljski predstavnik. Ameriška resolucija, ki je nalagala Varnostnemu svetu, naj priporoči vladam ZDA in ZSSR, da bi problem rešili z nepristransko preiskavo in ga predložili Mednarodnemu sodišču, je dobila devet glasov, sovjetski in polj-ski predstavnik pa sta glasovala proti njej. Glasovanje ZSSR kot stalne članice Varnostnega sveta pomeni hkrati veto na ameriško resolucijo. Varnostni svet torej ni sprejel nobene izmed predloženih resolucij. RAZGOVORI LUMUMB A—H AMM AR SK J OELD Medtem ko se položaj v Kongu bolj in bolj normalizira po zaslugi enot OZN. katerih število se je ob konen tedna zvišalo na 12.000 mož, je kongoški premier Lumnmba prispel v nedeljo v New York, kjer se je sestal z generalnim sekretarjem OZN Dagom Hammarskjdl-dom, s predstavniki afriških dežel in s šefi delegacij članic Varnostnega sveta. Na tiskovni, konferenci v palači ZN je Lnmnmba izjavil, da v Kongu ni mogoče zagotoviti iftirn, vse dokler ne bodo odšle belgijske vojaške enote. Poskns odcepitve Katange je Lumnmba označil kot »zločinsko dejanje« in kot akcijo, ki jo je belgijska vlada pripravljala več mesecev. * Po razgovorih na sedežu OZN je Lu-mumba odpotoval v Washington, kjer ga je sprejel ameriški zunanji minister LONDON — To sta novi zunanji mini- Herter. Pričakujejo, da se bo sestal z ster Velike Britanije Lord Hume in Lumumbo tudi predsednik Eisenhower. njegova soproga pred hišo predsed- Generalni sekretar ZN Hammarskjold nika vlade Macmillana potem, ko je prek Bruslja odpotoval v Leopoldville, predsednikova odločitev za javnost kongolko glavno mesto, da bi se seznanil ni bila več skrivnost. s položajem. Jugoslovansko-indonezijski politični razgovori v Beogradu, 30. julija 1960. Na sliki: podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in prvi minister vlade Indonezije Džuanda Kartavidjaja med razgovori Vzroki za reformo OEGE Spremembe v razmerju sil, ki na- V takšnem položaju in v tako Združenjem za prosto trgovino (sed-stajajo sorazmerno naglo in želodi- spremenjenih odnosih je treba iskati Kakšne bodo naloge te organi- namično povzročajo razne prilago- razloge, zaradi katerih so ZDA dale bodfdoiofuf^i^vm ^top^trg^ ditve tudi v organizacijski m gospo- pobudo za določene organizacijske vinskega komiteja nove organizacije, darski strukturi sodobnega sveta, spremembe v mednarodnih gospo- Prav gotovo pa tega postopka ne bo Te spremembe so značilne zlasti za darskih odnosih. Najvažnejša spre- {?0hvka“ “^e ^om^ja^ede0 in£ industrijsko razvite kapitalistične memba se nanaša na Organizacijo venclje v odnosih med. »šestimi« in dežele spričo novih ekonomskih in za evropsko ekonomsko sodelovanje »sedmimi«. političnih sil po svetu ter ekonom- (OECE). V tej organizaciji sodeluje Trgovinsko-politične naloge so v skega napredka Vzhoda in spre- osemnajst evropskih dežel in dve ^ NaSSTSh ^tai^aTr^ memb v kolonialnih, neodvisnih m deželi kot priključeni članici — ZDA zacija dve osnovni nalogi: vsklaje-samostojnih gospodarstvih. Spre- in Kanada. Poglavitne naloge te vati konjunktumo politiko in poma-membe druge vrste v okviru razvi- organizacije so posegale na trgovin- ^“^ajT^opn^va™« m^feboVnč tih kapitalističnih dežel stopnjujejo sko-pohticno področje, vendar se je odvisnosti zahodnih gospodarstev, ki njihovo medsebojno odvisnost. V tej organizacija dejansko spuščala v vse smo 3° omenili, druga pa iz medna-zvezi je bila posebnega pomena tudi gospodarske probleme, pomembne ^razritih ‘'S^edv^em zunanje konvertibilnosti za mednarodno, oziroma za evrop- smislu, da hi Zahod nasprotoval uvedba (medsebojne menjalnosti) valut v sko gospodarsko sodelovanje, dvanajstih zahodnoevropskih industrijskih deželah v začetku leta 1959. To je upostavilo tesnejše odnose medsebojne odvisnosti na mednarodnem plačilnem področju, na akcijam SZ. Na pravi . Na pobudo vlade ZDA 0. se v začetku avgusta sesta a ^ misija OZN za razorožitev-včlanjene dežele naj bi l>r0 ra. problem razorožitve in P ne. vile za razpravo na bližnji ralni skupščini OZN. Ta P° ^ je prišla po prekinitvi de ^ mite ja desetih v Ženevi- ^ je znano, je prilio doP««1^ zaradi sklepa vzhodnih ael.r ^ v da bodo prenehale razprav J g. tem komiteju in se obrtni® sredno na Generalno s.Pnvem kjer bi bilo delo po nA ^ mnenju plodnejše, rez}y*a ta se zanesljivejši. Na ta način ^ obe strani znašli v položaj je treba iskati rešitev pred ^ ščino, v kateri sodeltti^® ,.^0 včlanjene dežele, ki priča ^ od skupščine pobudo in nav ^ za nadaljnje prizadevanj področju razorožitve. ^ Ko se je snoval pomita ^ setih, je bilo precej dežel, ^ sprejele napoved razpr^ . tako ozkem, izključno .,,0, skem tiru skeptično in s VT' sQ t ker niso bile prepričane, dti-nfc0^ tem sklepom našli dobro, vito pot. Vendar so praa j podprle to formulo kot za .g izhod v sili, kot poskus, ^ vsiljeval v takratnih razmerah, bi se izognili tistemu najhajs se pravi popolnemu zastoju v P ^ zadevanju za razorožitev. so se tako te kakor vse druge ^ žele pri tem zavedale, da ee ^ problem razorožitve ne ^yZetih izid razprave v Komiteju ^ moral vrniti pred OZN, Pre(v jj, neralno skupščino, ki se zaraa roke sestave včasih sicer ne najprimernejša za učinkovito javnost v zvezi s tako zaple TRGOVINSKO-POLITIČNE NALOGE MOSKVA - Kljub ostremu nasprotovanju predsednika ameriškega sindikalnega gibanja Georgesa Minija so nekatere sindikalne zveze v ZDA sklenile, da pošljejo svoje predstavnike v Sovjetsko zvezo. Minuli mesec se je mudilo v SZ deset znanih ameriških delavskih predstavnikov iz sindikalnih zvez: avtomobilskih delavcev, železničarjev, mesarjev, delavcev tekstilne Industrije in transportnih delavcev. Na fotografiji: ameriški sindikalni predstavniki v razgovoru s predsednikom Hruščevom v Moskvi. SEDEM LET KUBANSKE REVOLUCIJE* , Na najvišji kubanski planini Sierra Maestre je bila prejšnjo sredo slovesna proslava sedemletnice kubanskega revolucionarnega gibanja. Velikih slovesnosti se je udeležilo milijon Kubancev ter številni tuji gostje, med njimi tudi predsednik CK Ljudske mladine Mika Tri-palo in jugoslovanski veleposlanik v Havani Zvonko Grahek. Predsednik kubanske vlade Fidel Castro, ustanovitelj gibanja »26. julij«, je izjavil na proslavi, da ima kubansko ljudstvo prav tako kot vsi drugi narodi po svetu pravico do svobode, neodvisnosti in razcveta ter da nima nihče od zunaj, pa naj je še tako močan, pravice nasprotovati tem zakonitim težnjam. Castro je tudi to pot odločno nastopil proti poskusom tujih imperialističnih krogov, da bi razbili revolucionarni razvoj Kube. KUBANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V JUGOSLAVIJI Minuli teden je prispela v Beograd kubanska gospodarska delegacija, ki jo vodi minister za trgovino dr. Raul Sepe- PARIZ — Zelo Veliko nasprotu-ro Bonjilla. Delegacija se je pogajala z foAsu komentariev k* ohiavil jugoslovanskimi predstavniki o sklenitvi Jocin f1. Komentarjev je ODjavil prvega trgovinskega in plačilnega spo- evropski tisk te dni, ko Sta S6 razuma ter pogodbe o tehničnem sodelo- kancler Adenauer in predsednik vanju med Kubo in Jugoslavijo. SPREMEMBE V BRITANSKI VLADI Predsednik britanske vlade Harold McMillan je minuli teden objavil napovedane spremembe v svojem kabinetu. Dosedanji minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je postal finančni minister, novi šef Foreign Officea pa lord Hume, dosedanji minister za zadeve Commonvvenltha. Prvič po dvajsetih letih se je zgodilo, da je postal zunanji minister član Zgornje zbornice. Za ministra v Foreign Officeu, ki ho odgovarjal na zunanjepolitična vprašanja poslancev Spodnje zbornice, je bil imenovan Ed-vvard White, ki je hkrati tudi varuh državnega pečata. Premier MacMillan je vztrajal pri izvolitvi lorda Huma za zunanjega ministra kljub ugovorom večjega števila poslancev konservativne stranke in laburistične opozicije. Spremembe so posegle tudi na druga področja. Ministrstvo Commonwea!tha je prevzel dosedanji minister za letalstvo Duncan Sandys, njegov naslednik pa je nekdanji finančni minister Peter Thor-neycroft. NOVA ITALIJANSKA VLADA Prvak demokrščanskega levega centra Amintore Fanfani je sestavil novo vlado, v katero so prišle mnoge osebnosti iz prejšnjega Tambronijevega kabineta ter nekateri bivši predsedniki vlad in sekretarji Demokrščanske stranke. Edino podpredsedniško mesto v vladi so zaupali Attiliu Piccioniju, predsedniku Demokrščanske stranke, zunanje ministrstvo dosedanjemu ministru Antonia Segniju, ministrstvo za notranje zadeve Mariu Scelbi, ministrstvo za proračun bivšemu predsedniku vlade. Pelli, medtem ko je Andreotti ostal tembni minister. francoske republike de Gaulle vnovič srečala in se pogovorila o položaju v Evropi. Na fotografiji: kancler Adenauer s sodelavci v Parizu Predlog ZDA za reorganizacijo mednarodnem trgu kapitala in de- Evropske*0 de^il^Nedavno narja med ameriškim dolarjem in načela nove Organizacije za med-zahodnoevropskimi valutami, zaradi narodno sodeUovanje in ekonomski česar so začele snrememhe v ame I'az,v0! OECD, ki bo prihodnje leto cesar so zaceie sprememoe v ame- nadomestila OECE, vnašajo nove ele- riškem gospodarstvu znatneje vph- men te v gospodarske odnose med za-vati na zahodnoevropsko gospodar- hodnimi deželami. ZDA in Kanada stvo in obratno. “st*, Priključeni, tem- več po.nopravni članici nove orgam-Medtem so nastale v ZDA velike zacUe. Ta_ organizacija je izgubiia spremembe. Njihqya plačilna bilan- f''°3 prejšnji, izključno zahodno KAJ PRAVIJO DRUGI evropski značaj, mnogo pomembnejše pa so spremembe na področju tar je začelo odtekati zlato. Nazado- funkcij in nalog nove organizacije. ca je postala zelo pasivna, spričo če- vanje aktive trgovinske bilance 'in _ aktive transportnih storitev — prve s svojimi osnovnimi funkci- zaradi manjšega izvoza, druge žara- KodekfubiraUz^U^^enj^ve dl zmzamh tanf v pomorskem pre- blaga in Evropska plačilna unija ozi-vozu — je stopnjevalo breme eno- r»nia 2daJ valutni sporazum so bili stranskih dajatev tujini v obliki vo S&em!£eif1 ^^ment^t^ o^rga-jaske m gospodarke pomoči. Nada- za ustanovitev nove organizacije, so Ijevanje teh dajatev v dosedanjih menile, da se ta organizacija sp’oh zneskih je zajelo rezerve. Druga re- n? bi ukvarjala s trgovinsko-politič-v. • , j , . a , nimi vprašanji. Bile so mnenja, da sitev je bila v tem, da bi se te da- so naloge zastarele zaradi ustano-jatve zmanjšale in deloma prešle na vitve Evropske gospodarske skupno-druge zahodne dežele, katerih eko- (skupnega trga), zaradi Združenja nom-ški in finančni nolnžai cp ip za Prosto trgovino in še posebej za-nomski m nnanem položaj se je radi prizadevanja, naj bi postal Sp^oš- medtem znatno popravil, torej da bi ni sporazum o trgovini in carinah te dežele omogočile ZDA, da bi>si z (GATT) stalni organ za nadzorstvo večjim izvozom na njihov trg za- vf zn a Ji8,” I Nezadovoljstvo na Grdnlandu Bilten danske časopisne agen- skupnost Z namenom, da bi cije »Rietzhaus Bureau« ie obja- __, ^ rfl7Vl]^iC vil 15. julija redakcijski komentar zasnovane spremembe je o Grenlandiji. Med drugim je za- kolikor mogoče brez boleči", , pisano tudi tole: sestavila danska vlada kom ^ -Velika danska kolonija Gron- ki nai bi sprejel sklepe v Zapisali smo, da je oece po- landija bo morala kmalu opu- in pospešil razvoj. ' P S svrvilmi rven rvttni-m i f,, ra Ir oi _ ~ Y)0 Po tritedenskem potovanju ^ gotovile potrebna sredstva. va ZDA pa je naletela na hud odpor pri večini zahodnoevropskih Poglavitna sprememba je bila v Se sedmih dežel, Sanic __ , , j t , Združenja za prosto trgovino. Odpor tem, ker zahodnoevropske dežele Je bil tako močan, da so se nazadnje niso več odvisne od ZDA, kakor so odločili za kompromisno rešitev. Mo-bile prej. Nasprotno, zdaj so začele ■'ah so sprejeti zahtevo, naj organi-■7t,a ....x■ — , * . zacija tudi v prihodnje obdrži dolo- ZDA čutiti čedalje večjo odvisnost jcene trgovsko-poiltlčne pristojnosti, od teh dežel, v katerih se je še na- čeprav ne v takšni obliki kot prej daljevala gospodarska ekspanzija, oece. Nova organizacija glede tega ne na Stockholmski kongres Na kongresu Mednarodne federacije rudarjev (MFR) od 1. do 6. avgusta v Stockholmu so razpravljali o zagotovitvi boljših delovnih pogojev v rudarski industriji. Kakor je sporočil dopisnik Tanjuga, je govoril jugoslovanski delegat Stevo Bevandič, predsednik CO Sindikata rudarstva, metalurgije in kemične industrije, o jugoslovanskih ukrepih za lažji položaj delavcev, zaposlenih v tej gospodarski panogi. Prav tako je poudaril potrebo, naj sindikati, včlanjeni v mednarodno federacijo rudarjev, ne glede na ideološke in druge razlike v stališčih uskladijo napore za zagotovitev boljših delovnih pogojev svojih 2,5 milijona članov. vtisi z ledenega otoka, . idni danski zakonodaji tetnvet seppn »1 ob- Tej spremembi je treba dodati čedalje večji vpliv ekonomskih in trgo- bo mogla odločilrieje vplivati — vinskih odnosov med Vzhodom in vsklajevanjc trgovinske politike včla- vmsKin odnosov med vznodom m njenih dežel, vendar bo imela dolo- Zahodom na mednarodno politiko, čen vpliv v tem smislu, ker bo redno čedalje večje pripravljenosti ZSSR spremljala njihove ukrepe, proučena gospodarsko tekmo S kapitali- ^t‘iža''c pri menjavi ter . t- j , si Prizadeva’a, da bo menjava pote- stičnimi deželami. Ta gospodarska kala v duhu večstranskosti in brez---------------------------------------soueiovamu s stroKoviuan.^— tekma med Vzhodom in Zahodom diskriminacije. Čeprav ni izrecno re- stiti lov na mroža in na cani o nrohrano na i-nnnlandiii Gerf0 ie v odnosu do nerazvitih dežel no- een°. pa je jasno, da sodijo v pri- * . IOV na mroze m pa sam s prehrano na Grenlandiji ^ ja iohnona nnmona st°jnost nove organizacije tudi od- Pasjo vprego ter razvijati indu- Christenssen. Poročilo poud seonega pomena. nosl nled skupnim trgom (šestih) in strijo in oblikovati moderno nujnost proučevanja gr6nlan“r skega problema. Potem ko J® ^ Grenlandiji so se člani tega miteja nedavno vrnili na D®11 s s polnimi torbami podatkov i . še več...................K po uradni ma položaja kolonije, danske grofije. . s Gronlandci niso zadovoljn' sedanjimi pogoji, pa naj Je hova dežela uradno pojmov kot kolonija ali kot del DanS_ V nekem kraju, kjer so se us vili člani komisije na sVO'l,0-krožnem potovanju, je neza ,0 voljno prebivalstvo organizit demonstracije. Ljudje so vali višje mezde, več dela in u 0 nitev desetletnega pravilnika^ bivanju, po katerem nastaja skriminacija med Danci in Gr . landci, kar se kaže v raz 1,c„io prejemkih ljudi, ki oprav« enako delo. Resnejše pritožbe vsebuje ročilo, ki ga je 9. julija sesta^ zdravnik medicinske službe ^ Grenlandiji dr. Preben Smltn^3 sodelovanju s strokovnjakom KAKO DELA TOP SEGRET svinčnikom piše: -Top secret- (stro- ni diverzantski manevri in boj delkov pod isto streho M nrihnmiii ............. SO zaupno). V tem ovoju je v tele- proti podobnim postopkom drugih letno, kakor piše -Newvork Time«« erafskem stilu nanisano dnevno dežel proti ZDA. okoli 3 milijone dolarjev za tele' graf skem stilu napisano poročilo Centralne obveščevalne fonske razgovore, službena potova- SSSSSS Soir^nePS0nM\S^ “len^Sie^SnrrhU^o" reke “n %1„e^a najvišjih držav- potomac, bo zagledal neobičajno direktorja Allena Dullesa in mogoče mh funkcionarjev. poslopje, sezidano v kolonialnem Predsednika ZDA. Po približni oce- Temelje za ustanovitev CIA so slogu. Nad vhodom zelo enostavno 111 Sre za vsoto najmanj milijardo položili julija 1947, ko je ameriški in -pošteno« piše: Centralna obve- dolarjev. ščevalna agencija 2430 - E. St. N. VV. Razen CIA, ki ima v prvi vrsti Turistični vodiči v ameriškem 113 Pomičnem, gospodarskem, Kongres sprejel zakon o nacional ni varnosti. Dve leti kasneje je par iu.,0,., ... ameriškem . ',L pomičnem, gospodarskem, lament sprejel zakon, ki je tej or- gIavnem mestu po^do ko ‘ohmčnem in psihološkem področju, ganizaciji dal popolno avtonomijo, presenečeni gledalo to čudno no- Je,šS ce,a vrsta vojaških obvešče- da^A^mk„LSurbi^g~ft?ede S" “Tod flan^jejo^našTIpSjon^ vaI-h služb. Pravzaprav je vse to prevara, 1- Obveščevalna jflužbra armade potrošnje ogromnih proračunskih kep ^ štev 2430 streeta je j« znana pod oznako: G-2. sredstev ter da lahko vsako leto šcdaj samo oddelek za sprejem po- 2* Obveščevalna služba momari- v*Ph V 7na inn evobh — šte Jknjlžnlca in neki mv^i ce - NIO (Naval Intelligence Office). vseli v ZDA 100 svojih tujih agen- ^ ^ ^ tov. Uslužbenci in delo CIA niso nradi^CiA^ kontrolirani. Nihče jim ne more nič. 3. Obveščevalna služba letalstva Najvažnejši pddelki te ustanove *“ n)AC (Intelligence Diviaion so že več let po drugih krajih, v the -^r StafD. upravni aParat v zgradili centralo CIA v bližini mest federalni policiji - FBI (Fedcral tvashmgtonu. Maclyn in Bumpcton, v državi Vir- Bureau of Investigation). CIA je organizacija hladne voj- ginia. Stroški gradnje: 56 milijonov 6- Urad za nacionalno varnost -ne. Tudi sama bije boj na poseben dolarjev in 8 milijonov dolarjev za VICA (National Seeurity Agencyi, ki način. Njeno osnovno delo je: teh- posebno cesto do Washingtona Ta- se Ukvarja s šifriranjem. niSna in gospodarska špijonaža, ko bi bila centrala CIA za Pen ta- (ge nadaljuje) Ali en W. Dulles Smith natančno proučil naVe{j-Gronlandcev v prehrani, i® Pr ^ ložil poročilo, v katerem tro.1' . se spričo sedanjih mezd vsi a, landci praktično nezadostno h nijo, zato so manj odporni Pr nalezljivim boleznim. Plače zadoščajo za vzdrževanje del3 . in njegovih družinskih čla® ' ker jim ne zagotavljajo z^dos množine hrane. In kar je še s' še: ker hočejo prihraniti deu ' kupujejo Gronlandci velike k čine slabe hrane, hkrati pa j® .n lika tudi potrošnja alkohola tobaka. Zaradi pomanjkljive prehra®® ni dala odločna kampanja ^ p mnenju dr. Smitha — pr®41 j, berkulozi na Grenlandiji v j nulih šestih letih tistih rezU ,j tov, ki bi jih lahko pričakov od nje. Ob zaključku svojega PT rečila je zdravnik zahteval V1- nlače, ki bi Grdnlandcem relošno izboljšale zdravstve 'tanje. Funkcionarji danskega -trstva za Grenlandijo so za nili Smithovo poročilo, poo° aa •7a je ravnal tudi član vlad®®"., omiteja, ki se je pravkar vTn inšpekcijskega potovanja. Čeprav ni dal vladni kom1^ kakršne uradne izjave, so ® ateri njegovi 'člani imeli P0®-i sto zelo kritične pripombe.-z' Poti PROTIIMPERIALISTIČNA OSNOVA boj. n°; Vendar je nedvomno najin z pristo3na in tudi najbolj zre-'Oblikovanje sklepov, spre-Poj™\ za vse. Zato je treba Oz\7OVati V1"aitev problema pred n0r dlede na okoliščine, za (ja s a ri° in pozitivno. Dejstvo, Korn f to z90dil0 P° neuspehu Pobi rt 5a desetih in v znamenju znan' 2 0^eh strani, pomeni pri-pcjuJ? Prejšnje teze neodvisne prj*fce’ da je OZN vendarle naj-ta _ ernejše mesto, kjer je treba rai!t °°^ern splošnega interesa obuvati in odločati o njem. Ubr ]°Cedura- ^ sta i° pri tem Sg h obe strani, ni enaka, ker sk Vzhod obrnil neposredno na Po'PhČin°' ZDA pa h komisiji, ki Šči ■ Prhlem posredovala skup- l- ZDA so ravnale tako zaradi gu, ker bi rade še pred zasedajo111 Generalne skupščine v ko-S(WvŽ razložile svoje predloge, ki n Prepozni za Ženevo. Na ta acin bi se pojavil problem na Cevnem redu Generalne skup-lne hkrati z vzhodnimi in za-odnimi načrti, pri čemer bi bili 'Položaji obeh strani formalno ne-Kak_° izenačeni. vsa ta operacija pa ima žal Pečat boja med obema stranema J Prizvok njunih prizadevanj, da 1 ruzkrinkali druga drugo zaradi Pomanjkljivega sodelovanja in ^konstruktivnosti nasploh, zato 3e Položaj trenutno v toliko ne-Priieten in bi lahko negativno vplival na nadaljnje prizadevanje Pvi iskanju kompromisnih rešitev, ^ečna okoliščina pa je, da obe strani stopata pred Generalno skupščino kot pred telo, ki naj 0eeni delo Komiteja desetih in izoblikuje priporočila za nadaljnje elo. Spričo te okoliščine ni mo-Q°če, da bi se negativni elementi lzrodili) hkrati pa je to jamstvo, a. se bo nadaljnja razprava raz-lWla, kakor je treba, ker se v ZN zbirajo pri razpravi o takš-uiri vprašanjih dežele, ki niso Poklonjene blokovskim težnjam rtočejo podpirati manevrov ni- Kaj bo prihodnja Generalna skupščina mogla storiti konkret-ojgo, je za zdaj težko ugibati, ker 0 to odvisno od iznajdljivosti najbolj zrelih včlanjenih dežel, rrav gotovo pa OZN ne bo pojavljala poskusov, ki so se do-[ej izjalovili, temveč bo iskala trše in bolj učinkovite okvire, d katerih bi se nadaljevalo priza-aevanje za sporazum. Z drugimi besedami, če skupščina sama ne b° mogla takoj najti in priporočiti rešitev, pa bo mogla in mo-rala ustanoviti ustrezna telesa, ki naj bi v določenem roku izdelala Priporočila ter proučila možne rešitve, ki bi jih potem predloga plenumu OZN v potrditev in s Priporočilom, naj sprejme nadaljnje, dokončne ukrepe, verjet-710 s to razliko, da bi morebitna ttova telesa ne mogla več biti zasnovana na blokovskih odnosih, srnveč bi imela reprezentativni, trši značaj, hkrati pa bi bila od ZIV neposredneje in bolj odvis-tta, kot je bil Komite desetih. Naj je še tako obžalovanja čfadno, da v Ženevi niso našli °mpromisnih rešitev, pa je ven-Jrle treba oceniti kot pozitivno, d se razorožitev ob prizadevanju abeh strani vrača pred OZN v namenju priznanja velikih, da is° izp0inm naloge, ki jim je tla zaupana, zato je zdaj na _ZN, na vseh članicah te svetov-,e organizacije, da sprejmejo na-nljnje sklepe in določijo smer ndaljnje dejavnosti. Problem, ki e v takšnih okoliščinah vrača tjtd OZN, stopa zelo verjetno v °vo obdobje, v katerem bodo tjaela prizadevanja za njegovo re-ttev bolj kot kdajkoli doslej pedi prizadevanja majhnih dežel J1 splošne zavzetosti sveta za to, a je prišel čas za konec nespo-tzurnov in da je treba hkrati s em končati oboroževalno tekmo 71 hladno vojno, ki nenehno ^Prožata mir in prihodnost člo-eštva. JURE puTNIK Socialistične stranke Lati nske Amerike vsestransko podpirajo osvobodilna z* gibanja Batisti, so socialistične stranke Latinske A*»erike sprejele resolucijo, v kateri so izrekle »prizhanje in poslale bratske pozdrave ter izraze simpatij in solidarnosti gibanju ,26. julij’ in njegovemu voditelju Fidelu Castru na Kubi, ki se bori za ponovno zagotovitev svobode v svoji deželi, in pozvale demokratične vlade na vsej celini, naj prekinejo diplomatske stike z Batistovim diktatorskim režimom.« To je bilo še posebnega pomena zaradi tega, ker se je takrat le malokatera druga organizacija na latinskoameriški celini tako jasno izrekla za podporo gibanju »26. julij«. Na četrti konferenci letos februarja — bila je v La Pazu (Bolivija), sodeloval pa je kot opazovalec tudi predstavnik gibanja »26. julij« — je Posvetovalni komite izrekel »popolno in brezpogojno podporo kubanski revoluciji ter odločno obsodil poskuse intervencije«. Hkrati so na tej konferenci obsodili diktature v Dominikanski republiki, Nikaragvi, Paragvaju in na Haitiju. Na peti konferenci, ki je bila konec prejšnjega meseca v Montevideu, je Posvetovalni komite sociali-stičnih strank Latinske Amerike ne le ponovno potrdil podporo kubanski revoluciji, temveč je razpravljal tudi o ukrepih, ki bi bili potrebni za zaščito Kube pred intervencijo od zunaj, in za pomoč Kubi, da bi laže premagala posledice gospodarskega pritiska ZDA. Zato so na konferenci pozvali vlade latinskoameriških dežel, še posebej mehiško, venezuelsko in bolivijsko, naj se zavzemajo za obrambo kubanske revolucije v mednarodnih organizacijah, zlasti v Organizaciji ameriških držav, ter se upro slehernemu poskusu, preprečevati svobodno odločitev kubanskega ljudstva. V resoluciji o solidarnosti s Kubo je rečeno med drugim: »V primeru vojaške agresije proti Kubi bodo socialistične in ljudske stranke Latinske Amerike pokazale učinkovitost in solidarnost na ta način, da bodo njihovi aktivisti sodelovali v oboroženi obrambi kubanske revolucije in da bodo organizirale mednarodne brigade, kakor je bilo v španski vojni, v boju za špansko republiko.« S tem svojim stališčem se je Posvetovalni komite latinskoameriških socialističnih strank nedvoumno pridružil splošnemu razpoloženju naprednih sil Latinske Amerike, ki so pripravljene storiti vse, kar je v njihovih močeh, da se bo mogla Kuba svobodno in nemoteno razvijati. SULEJMAN REDŽEPAGIC Prvi minister Indonezije Boj proti imperializmu je eno izmed načel, ki sestavljajo osnovo Posvetovalnega komiteja socialistih lih strank Latinske Amerike. To na-ielo je prihajalo do izraza na vseh konferencah te organizacije od usta-lovitve maja 1956. Prav na tem je zasnovano sodelovanje med latinskoameriškimi socialističnimi strankami, čeprav so v njihovi notranji oolitiki določene razlike. Vendar te razlike ne ovirajo izmenjave mnenj, informacij in skupnega obravnavanja problemov, ki so zdaj V središču oozomosti narodov v latinskoameriških deželah. Posvetovalni komite združuje so-dalistične stranke Čila, Argentine. Urugvaja, Brazilije, Kolumbije in Ekvadorja. Komite prav tako sode-!uje z Demokratično akcijo Venezuele, s - kubanskim gibanjem »26. iulij«, z nacionalno-revolucionarnim gibanjem Bolivije in s še nekaterimi organizacijami. Čeprav je bil Posvetovalni komite ustanovljen ob podpori Socialistične internacionale, je zdaj njena članica le Socialistična stranka Argentine. Druge socialistične stranke razen urugvajske sploh niso bile članice Socialistične internacionale. Vendar pa je tudi Socialistična stranka Urugvaja na kongresu februarja letos sprejela sklep o izstopu iz Internacionale zaradi njene politike do demokratičnih in osvobodilnih gibanj v odvisnih in kolonialnih deželah, zaradi stališča Socialistične stranke Francije do alžirskega vprašanj^, ki ga Internacionala tolerira, in sploh zaradi njenega nedoslednega stališča glede pravice narodov do samoodločbe. V svojem stališču, ki ga podpirajo socialistične stranke Latinske ________________ ^-------- _ . - _ \merike, poudarja Posvetovalni ko- čeprav ga bojkotirata obe socia- litve prej, »kot bi Ikedova vlada sploh, mite, da smatra »za imperialistično listični stranki že od ratifikacije izgubila svežino«, in seveda prej, Mnenje, da se Japonska zares sleherno težnjo, katere cilj je pri- vojaške pogodbe z Združenimi kot bi se socialisti utegnili pri- pripravlja na volitve letošnjo je- ključitev ali podreditev enega na- državami Amerike. Dajet, kakor praviti nanje. Ta želja pa se zelo seri) po SVoje potrjuje tudi izred- roda drugemu, sleherni napad na Japonci pravijo svojemu parla- verjetno ne bo izpolnila, ker je na konferenca Demokratske so- pravico naroda do samoodločbe«. mentu, celo normalno deluje, kar treba politični program pred- cialistične stranke (desna frakci- Komite »obsoja ne le fizično pri- potrjuje med drugim nedavna vsem dobro sestaviti, da bi bil ja), ki je bila v začetku julija. ■ i“‘' ” Na konferenci so razpravljali Džuanda Kartavidjaja Minuli četrtek smo se poslovili od prijatelja, ki se Je teden dni mudil v naši deželi, se pogovarjal o našem razvoju In z našimi naj-vlšjimi predstavniki o nadaljnjem razvoju odnosov med Jugoslavijo In Indonezijo. Prvi minister Indonezije Džuanda Kartavidjaja Je tokrat izrazil željo, da se gospodarski odnosi med obema deželama še bolj obogatijo z novimi oblikami sodelovanja, Vsa srečanja med njim In našimi predstavniki so minevala v prisrčnem vzdušju. Džuanda Kartavidjaja je bil rojen 1911. leta na Zahodni Javi. Diplomiral Je na visoki tehniški šoli v Bandungu. Kmalu sc je jel zanimati za politiko, j-anuarja 1946 je bil imenovan za direktorja železnic na Javi, pozneje pa je bil minister za promet v dveh vladah socialista Sjahrira. Hkrati je bil tudi član komiteja za razseljeva-nje Zahodne Jave. Ta položaj Je Džuanda zadržal tudi v Hatinovl vladi leta 1948. Naslednje leto je postal minister brez listnice. Prav tako je bil član indonezijske delegacije na konferenci okrogle mize v Haagu, kjer je bil na čelu komisije za finančna in ekonomska vprašanja. Po proglasitvi popolne neodvisnosti republike Indonezije decembra 1949. leta je v Hatinovl federalni vladi postal minister za socialno politiko, v naslednji vladi pa minister za promet. To dolžnost je opravljal tudi v vladah dr. Suki-mana Vlrjogandžoje in dr. Vilo-pooa. Na začetku junija 1953 se je pridružil opoziciji. Ljudski poslanec v indonezijskem parlamentu je Džuanda postal 1950. leta. Na prvih parlamentarnih volitvah pa so ga izvolili za člana parlamenta. Nove volitve na Japonskem? Japonski parlament je zbran, sta, da bi potem mogle biti vo- parlamentarnega sistema • i_„.t: e/trvio- i-vr-ai M.lrr»+ Vii Tlrorlf-vua vlarifl cnlrvh izvolitev Ikede za novega pre- »privlačen«, potreben pa je tudi _ miera. Vendar pa v Tokiu na čas, da se volivci seznanijo z predvsem o volitvah. Vodstvo veliko govorijo o volitvah, kakor njim da je Dajet že razpuščen. Prav- _ ______________ kar sestavljena Ikedova vlada da še"iz dnigega razloga, da bi uveljavlja nekatere^ nujne ^akci- bilo bolje, če bi Japonci volili no-^ .... vembra. Vladi namreč pripisujejo nove stranke je takrat objavilo tudi Ha*e» .eB .kedova v„- je bilo rečeno, da bodo prihodnjo jesen. Planirali so celo, da željo! da bi se izognila sovpadu ^ izvoljenih v novi parlament volilne kampanje z zasedanjem s'ce socialistične stranke. Voditelj NEW YORK — Nekateri Kuban- režima. Vztrajajo pri tej razlagi, ci, ki živijo v ZDA, so z rekli de- premier sam pa se ne izogiba S 88srss£.5£«^ ZDA in politiki, ki jo vodi ta vtis, da so izjave o kontinuiteti ključitev, temveč tudi sleherno dru- odvrniti se od tistega, kar je go dejanje v smislu vojaške, eko- storil Kisi, pa ljudem na Japon-nomske, politične in verske podre- skem, volivcem, katerih glasove ditve ljudstva tuji oblasti«. Razen bodo tako kaže japonski tega ta vseameriška organizacija konservativci kmalu zelo potre je, o katerih vsi trdijo, da so pravzaprav priprave na parlamentarne volitve, Po poročilih, iz Tokia so. go* Generalne skupščine "Medpariia- vsaj sto kandidatov Demokrat-vorice o skorajšnjih volitvah še jpentame unije, ki naj bi bilo v te stranke Nišio je opozoril, da neuradne, vendar vse izhajajo J? Tokiu od 29. septembra do 7. ok- h0^0 bližnje volitve za desne so-krogov Vladne Liberalno-derrio- tobra. »►Zlobni jeziki-« pravijo, da cialiste najboljša priložnost, da kratske stranke premiera Ikede. bi bilo zares neprijetno, če bi na sl utrdijo vpliv. Pravijo, da bo parlament razpu- japonskem med tako uglednim Vsekakor se japonskim kon-ščen sredi oktobra in da bodo mednarodnim zborovanjem storili servativcem mudi, ko že zdaj, volitve mesec dni kasneje. To karkoli, kar bi spominjalo na to, komaj po dveh letih, pripravlja-prepričanje je zasnovano pred- da so se japonski konservativci jo nove volitve. Kljub politične-vsem na namenu premiera Ike- med ratifikacijo vojaške pogod- mu porazu, ki jim ga je zadala de, njegovega kabineta in vod- be z ZDA hudo pregrešili nad levica med kampanjo proti rati-stva njegove stranke, da bodo parlamentarnimi običaji demo- fikaciji, konservativci vsekakor kmalu objavili za volivce »pri- kracije zahodnega tipa, na kate- računajo z zmago. Spodbuja jih vlačen« politični program. Razen ro so tako ponosni in ob sleherni okoliščina, da so se socialisti kot tega se vladajoči politični krogi priložnosti poudarjajo njene njihovi poglavitni nasprotniki v pripravljajo na široko kampanjo, vrednote. Socialisti so označili začetku letošnjega leta ponovno katere cilj je, kakor pravijo, Kišijevo uvedbo policije v par- razdelili in ustanovili dve socia-zbrisati vtis, da je Ikedova vla- lament kot miniranje Dajeta in listični stranki, da le nadaljevanje Kišijevega Stopnjevana dejavnost sindikatov Voditelji delavskih sindikatov ve. V imenu desetih velikih delav- = . . .-__, hnvaii so se pred dnevi ponovno sestali skih sindikatov je predsednik dfM^nj-ihov kvSornkakor tudi vse V potrditev tega, da se zares z ministrom za delo v turški vla- sindikata tekstilnih delavcev Ba-zarote proti mteresom .mm«. pripravljajo volitve, omenjajo dt m mu razložili delavske zahte- kir ^soj ponovno zahteval, na., Takšno stališče Posvetovalnega zahtevo, ki jo je primier komiteja socialističnih strank La- Ikeda naslovil na skupino ljud, tinske Amerike se je konkretno po- 12 svojega kabineta in na vod-kazalo v primeru Kube, pred časom stvo stranke, češ da mora biti pa tudi v zvezi z Bolivijo. Že na novi politični program priprav-tretji konferenci aprila 1958, torej Uen do 20. avgusta. Nekateri ja-takrat, ko se je z vso silo razmahnil ponski konservativci bi želeli, da boj Fidel Castrovega gibanja proti bi bil Dajet razpuščen že Bojkot južnoafriškega blaga jim zagotovijo pravico do stavke in predložil, naj prevzamejo državni organi tovarne in podjetja, katerih lastniki so opustili proizvodnjo in je zato brezposelnih več ko sto delavcev. Minister za Iz protesta proti politiki Apart- delo je ta predlog zavrnil z iz ja- • * » T . x *», • ••• vo, da je tak ukrep mogoč le v avgu- bet da v Južnoafriški umjt so za- i2j’emnih okoljščinah. čeli v Gani in na Malajskem Pričakujejo, da se bodo v pri-1. avgusta bojkoUrati južnoafri- hodnjih dneh še druge delegacije D + voditeljev delavskih sindikatov ško blago. Bojkot, kt ga izvajajo pogajai'e 2 ministrom za delo. v Gani, prepoveduje ne le uvoz Podpredsednik federacije turških južnoafriškega blaga, temveč tu- delavskih sindikatov Sejfi Demir-di prihod južnoafriških državlja- soj je poudaril osnovne zahteve nov razen v primerih, če se izre- sindikalnega ^ban^ pravico do ’ . stavke, uvedbo kolektivnih pe- čejo proti rasistični politiki svoje god(j {er neodvisnost in svobod- in delovanje vlade. Vodja opozicije ški uniji Graaf je izjavil, da je Gana s svojim bojkotom povzročila v Južnoafriški uniji resno zaskrbljenost. Po enem izmed poročil iz Capetovvna je ganski bojkot prizadel Južnoafriško unijo bolj kot kakršno koli drugo negodovanje proti rasistični politiki te dežele. Čeprav so skušali uradni krogi prvi trenutek podcenjevati pomen bojkota, so poslovni ljudje resno zaskrbljeni. Nekatere gospodarske panoge, med njimi tudi ribištvo in industrijo konserv, je omejitev trga že prizadela. no organiziranje v Južnoafri- sindikatov. ŠTRAJKI MALTA 1300 DELAVCEV STAVKA ' Okoli 1300 delavcev, zaposlenih ▼ podjetjih na Malti* je napovedalo stavko z zahtevo po zvišanju mezd za 15 */». Višje mezde naj bi veljale od lanskega aprila. Zaradi stavke je zastalo delo v rafinerijah nafte in v pristaniščih, občutno pa se je zmanjšala tudi gradbena dejavnost. JAPONSKA DEMONSTRACIJE PROTI VLADI Okoli sedem tisoč članov suidika* tov je skupno s stavkajočimi rudarji, zaposlenimi v premogovnikih, organiziralo v Tokiu demonstracije prvič, odkar je bila sestavljena nova vlada po Kišijevem odstopu. Demonstranti so vzklikali gesla proti japonsko-umeriški pogodbi /> medsebojni varnosti ter zahtevali, naj novi premier Ikeda takoj odstopi. Zahtevali so tudi nove volitve in višje mezde. KOLUMBIJA PODPORA KUBI V Bogoti, glavnem mestu Kolumbije, so bile protiameriške demonstracije. Demonstranti so vzklikali proti-ameriška gesla in sežgali ameriško zastavo zraven spomenika Simona Boli-varja, osvoboditelja Kolumbije. V navzočnosti kakih 3000 demonstrantov je nekaj govornikov podprlo revolucionarni režim kubanskega premiera Fi-dela Castra. JUŽNA KOREJA NOVI INCIDENTI Čeprav so v Južni Koreji volitve zaključene, se nadaljujejo nemiri, ki so jih spremljali. V dveh južnokorej-skih mestih so demonstranti uničili 46 hiš pristašev bivšega predsednika Sing-Man Rija. V Hongčonu je sodelovalo pri teh akcijah, ki so se začele po splošnih volitvah, okoli ?000 demonstrantov, v glavnem študentov, v Ke-sanu pa okoli tisoč. Južnokorejski minister za notranje zadeve ie zagrozil z intervencijo vojske, če oi se incidenti ponovili. AVSTRALIJA DVODNEVNA STAVKA MORNARJEV Okoli 3500 avstralskih mornarjev in obalnih delavcev je napovedalo dvodnevno stavko v trenutku, ko so izvedeli, da je zavrnjena njihova zahteva po višjih mezdah za delo čez uro. Zaradi stavke so čakale Številne ladje v avstralskih pristaniščih. MEHIKA PROTIAMERIŠKE DEMONSTRACIJE V Mexlco Cityju je sodelovalo pri protiameriških demonstracijah nad 5000 študentov, ki so v sprevodu korakali mimo ameriškega ve-eposlaništva in vzk ikali »Kuba da — yankee ne«. Pred poslopje veleposlaništva so prišli demonstranti po pohodu mimo rezidence predsednika republike Mateosa, kjer so demonstrirali pol ure in zahtevali, naj predsednik obsodi ameriško vmešavanje v mehiške notranje zadeve. V hotelu, kjer Je precej ameriških turistov, so razlbiii šipe in vrata. ■■ir Tone Seliškar: »Nasedli brod« Dogodki iz prve svetovne vojne so v tridesetih letih našega stoletja zamikali marsikaterega domačega literarnega ustvarjalca; vendar jih je bilo malo, ki bi to obdobje v naši zgodovini zajeli tako kompleksno kot Tone Seliškar v svoji povesti »-Nasedli brod-«, ki jo je pred kratkim izdala Cankarjeva založba v Ljubljani kot skromno oddolžitev pesnikovemu šestdesetemu rojstnemu dnevu. Avtor je razdelil povest na tri velika poglavja: nadutost nemškutarskega gospostva in dramljenje narodne zavesti; grozote vojne z brezbrižnim tavanjem v negotovost med zamolklim grmenjem granat in smrtnonosnimi streli; mir, ki napenja jadra lakotnim verižnikom in streže pohlepu po denarju in bogastvu. Skozi i'sa ta poglavja spremljamo življenjsko pot glavnega junaka, na katerega nas pisatelj že v prvih vrsticah opozori, češ da nam ne bo simpatičen. Justin — junak povesti — resnično ne vzbuja nikakršnih simpatij! Njegova nezadržana sla po imetju in imenu nič kolikokrat opravičuje njegov nečloveški odnos do družine in do družbe. Pisatelj ga na koncu kaznuje. Dobro zmaga nad zlim! Ta kazen, izrečena v času, ko je bil kaznovan 'tisti, ki jo je izrekel, pa je žugajoči prst buržujskim oblastnikom, ki se v oblačilih trgovcev, oderuhov in verižnikov pehajo za zlatom na račun tisočev, ki medtem spoznavajo glad in pomanjkanje. Nosilec vere v lepše in boljše pa je v povesti izstopajočo epizodna vloga Jošta, v zemljo in v pošteno delo zaverovanega revolucionarja; Jošt je predstavnik množice neimenovanih, ki s srčnostjo in z razumom vrednotijo delo in delavca Povest je polna drobnih dogodkov, ki pritegnejo pozornost bralca. Domač, pripovedni jezik odpira knjigi vrata na stežaj med širok krog bralcev, saj bo prav gotovo vsak rad segel po njej, najsibodi star ali mlad. kid Zakladi antike Učenjaka in znanstvenika, ki se ukvarja z zbiranjem in proučevanjem predmetov, ki po svoji starosti segajo tja v rimsko dobo in še naprej, si najlaže predstavljamo z lopato v roki, kako nekje na divjih in danes zapuščenih krajih odkopava stare grobove, kraljevske palače, skrite pod plastmi zemlje in peska, svetišča starih bogov. Njegova nagrada so — vsaj v predstavah večine manj poučenih ljudi — zlati okraski, z biseri okrašene ovratnice in dragoceno posodje — poleg neizogibnih okostnjakov ljudi, lastnikov teh predmetov, ki so živeli tod pred tisočletji. Res je, da se tudi modernega arheologa še vedno drži nekaj tiste romantike in avanturizma velikih raziskovalcev prejšnjih stoletij, ki so izkopali staro Trojo, kraljevske palače v Babiloniji in Mezopotamiji in še vedno so arheologi raziskovalci na delu po vsej zemeljski obli, čeprav se zdi. da je zlata doba velikih odkritij že minila. Manj razveseljivo poglavje teh, na vsak način velikih odkritij, je predstavljala nadaljnja usoda teh umetnin po muzejih, ki so s svojim muzejskim vzdušjem, vskladiščenjem in dolgočasnim načinom razstavljanja pomenili smrt za večino teh lepih in dragocenih predmetov. Zato moramo prav pozdraviti vsak poizkus, da se te dragocenosti na sodoben in poučen način prikažejo današnjemu človeku, a ne samo strokovnjaku, ampak povsem povprečnemu obiskovalcu. Ngrodni muzej v Ljubljani je priredil tako razstavo preko poletnih mesecev: arheologa zakonca Petru sta zbrala in pripravila predmete, posodo, okrasje, denar, dele mozaikov in plastiko iz časa, ko so živeli pri nas Rimljani. Razstava je po svoji zanimivi vsebini in prijetnem načinu razstavljanja vredna ogleda. Veliko zanimanje za arheologijo je po svetu danes že skoraj moda, vsekakor pa je razveseljivo, da so časi, ko so menili, da sodobnemu človeku poznavanje starin ni potrebno in važno, tako rekoč že mimo. F. Z. Poletni dnevi Poletna vročina že nekaj časa vlada tudi v kinematografskih sporedih: gledamo »lažje« filme. Če je film »lahek«, to še ne pomeni, da je tudi slab — vendar nam distributerji za poletje prihranijo poleg lahkih tudi vse v letu dni odkupljene slabe filme. Kaj hočemo! Slab film najdeš torej v teh poletnih dneh kar mimogrede — vendar bo le malokateri tako bedasto, neumno zanič, kot je »-Moderna devica«, francosko-italijanska koprodukcija. Če bi kaj pomagalo, bi tvegal tožbo po tiskovnem zakonu in napisal nekaj krepkih žaljivk na račun tistih, ki so ta film odkupili za nas — pa saj nič ne zaleže, ne prošnje, ne zmerjanje. Precej boljše je ameriški črnobeli ivestern »Osamljeni človek«. V svoji zvrsti je precej nadpovprečen, v poletnem sporedu prijetna osvežitev. Za te poletne dni kar predober pa je italijanski, tudi črnobeli, »Prekleta sleparija«; avtor tega filma je naš znanec Pietro Germi — nazadnje smo videli njegovega »Železničarja«. Kriminalna zgodba z vsemi značilnostmi dobre kriminalke, hkrati pa v tem filmu ne igrajo zgolj pesti in pištole, ampak živi ljudje, ki jim po Germijevi zaslugi vidimo globoko v duševnost. Ko človek vidi ta film, si toliko opomore, da bo spet lahko prenesel mesec dni poletnega sporeda — seveda, če ne bo vmes kake sestre ali sestrične »Moderne device«, ki človeka spravi ob živce, ob dober tek in ob veselje do obiskovanja kinematografov. -šn m lllll!llllll!llllllll!llll!!llll!!llll!llllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllll!lllllilllllll!lllll!l!llll!lllll!l!ll!l!ll!lllllll!llll!llllillll Vrsti festivalov po slovanskih mestih se 3 letošnje poletje pridružil še eden. V Kopru se J« 2. avgusta začel prvi t®8 val jugoslovanske folklor^ v okviru Primorskih Prirf' ditev. Vsak dan so se naio v Kopru, Ankaranu, Por.t.°' rožu, Izoli in Piranu vr®‘ nastopi najboljših jugoslovanskih folklornih skupiOj danes zvečer pa bo zaključna prireditev. Na festivalskih prireditvah, ki _ vzbudile med prebivalci i” turisti veliko zanimanje, so nastopili Zbor narodnih plesov in pesmi Hrvstske »Lado« iz Zagreba, Jugoslovanski ansambel narodnih plesov »Kolo« iz B_eo-. grada, Folklorna skupin* Bosne in Hercegovine »Slobodan Princip-Seljo« lZ Sarajeva, vojvodinska skupina narodnih plesov in P6" srni »Bratstvo-jedinstvo« iz Subotice in Makedonski državni ansambel narodnih plesov »Taneč« iz Skopja- Dne 30. julija je Osrednja knjižnica občine Kranj priredila v Klubu proizvajalcev v Delavskem domu klubski večer z naslovom »Umetniki iz Kranja pripovedujejo o svojem delu«. Večer je v celoti uspel, hkrati pa tudi razkril, da Kranj v prihodnje ne bo mogel biti brez načrtnega klubskega življenja in da je klub danes najbolj privlačna oblika kulturne vzgoje in estetskega izobraževanja. Pravijo, da bo nocoj tudi uradna otvoritev prostorov Kluba proizvajalcev. Delavski dom bo s temi novimi klubskimi prostori tudi v resnici postal osrednje žarišče kultur-no-prosvetne dejavnosti v Kranju. Nekdo je pripomnil: »Dolgo dolgo smo morali čakati na ta dogodek in ko smo že skoraj obupali nad vsem, smo vendarle dobili prostor, kjer se bomo poslej lahko shajali.« Magnetofon je skušal prevpili klepet, ki ga je bil poln že ves prostor, a se mu- to ni prav posregilo. Povrhu vsega pa se je kdaj pa, kdaj pritihotapilo skozi okna še nemirno sopenje avtobusov, ki so prihajali in odhajali s sosednje postaje. »Začenjamo s prvim kulturnim večerom, ki jih je v tednu knjige, ob devetstoti obletnici mesta in deseti obletnici Študijske knjižnice pripravila Osrednja knjižnica občine Kranj.« »Z nocojšnjim večerom se začenja tudi delo Kluba kulturnih . delavcev. Umetniki iz Kranja pripovedujejo o sebi in svojem delu. Pianist Engelman, slikarja Batista in Ravnikar, pe^iiki Pibernik, Bidovčeva in Klančar, igralec in režiser Kovačič, scenarist Kump, skladatelj in dirigent Pribošič.« Dvorana se počasi umirja. Želja po klepetu se je morala umakniti mernejša oblika kulturne vzgoje in estetskega izobraževanja! Čitalnica? Ne. Še ne. Če pa se ta krog poslušalcev v prihodnje ne bo razširil, to prs^r gotovo lahko postane. občutju pričakovanja. Sodeč po poslušalcih, so si nocoj vzeli v zakup klubske prostore tisti, ki sta jim kultura in prosveta že poklic. »Čitalnica,« je nekdo na pol ironično, na pol zlobno pripomnil. čitalnica? Mar res samo čitalni ca? Ne vem, nisem povsem prepričan, da je ironija umestna. Pa vendar je nekoliko resnice v tej pripombi »čitalnica«. Samo da je ta resnica nekoliko drugačna, kot bi se lahko zdelo v prvem trenutku. Zakaj se je vendar v dvorani zbral samo tako imenovani »kulturni vrh«? Ne morem verjeti, da sta nocojšnji večer in njegova tematika zanimiva samo zanj. Ne vem, ali jih niso povabili ali pa jih je zbegal naslov. Da, prav ta »klub kulturnih delavcev«. S tem vendar še ni rečeno, če njihov poklic ni v znamenju kulture in prosvete, da potem tudi oni še niso kulturni delavci. Nekdo se s to problematiko ukvarja poklicno, drugemu pa je spet to le konjiček, zabava, njegov odnos do kulture in prosvete je ljubiteljski. In prav teh slednjih ni nocoj v dvorani. Mi vsi pa smo si tako zelo edini v tem, da je treba življenje prosvetnih društev prenesti v klube, da je klub najpri- Vsak s svojimi besedami pripoveduje zgodbo o sebi in svojem ustvarjanju. Govorijo o tem, kar so že tolikokrat pripovedovali in kar je še vedno zanimivo za poslušalce v dvorani. Recitator je prebral pesmi Ozka ulica in Moja pokrajina. »Povejte kaj več o teh pesmih. Kdo so avtorji, ki vas najbolj privlačijo, kdo najbolj vpliva na vašo poezijo?« Klubski večer se približuje koncu prvega dela. In čeprav se umi kazalci vztrajno pomikajo proti enajsti, zanimanje ne plahni. Magnetofonski frak obuja spomin na celjsko revijo mladinskih pevskih zborov. »Takega dogodka, kot je bila celjska revija, doslej pri nas še ni bilo...« • Pa naj bo avtor te simpatične zamisli o klubskih večerih kdor koli, o nečem sem prepričan: postati bodo morali tradicija, kajti težko si je zamisliti bolj popolno obliko kulturne vzgoje ali bolj privlačen način estetskega izobraževanja. Pravzaprav je vseeno, kdo bo te večere pripravljal, ali osrednja knjižnica ali klub kulturnih delavcev ali kranjska Svoboda ali druge kulturno prosvetne institucije. Dejstvo je, da jih bo poslej nekdo moral pripravljati. In če je program za nocojšnji večer in še«ostale tri nastal bolj priložnostno, potem sem prepričan, da bodo morali programi nastajati v prihodnje veliko bolj načrtno, tematika se bo morala še poglobiti, razširiti. Prepričan sem tudi, da bi lahko bili taki in podobni ve vsaj enkrat v tednu, da bi lahko P stal prav ta Klub proizvajalcev “ ga delavska univerza. Zdi se mi, da bo moral o te razmišljati tudi Svet Svobod io P svetnih društev. Zdaj je na vrsti svoboden vor, najmikavnejši del večera. VP šaš lahko, kar hočeš. Kdor Pa hoče skriti za anonimnost, lahko n piše vprašanje. Vprašanja se ponujajo. »Ali se vam zdi potrebno sodei^ vanje med ustvarjalcem-profesion cem in ustvarjalcem-amaterjem-5 »Tako amater kot unjetnL ustvarjata iz notranje nuje, le prvi ustvarja po svojem NP0®6.. občutju, drugi pa zavestno podre] svoje občutje vplivom dobe. Io gre za to, da bi vsiljevali amateU estetske norme, učiti pa ga mora® spoznavati vrednote, razširiti 111 moramo obzorje, naučiti ga abee de neke umetnosti, saj umetni5 raste sam iz sebe in svoje ok°‘jc ; Amaterizem bo rasel in se rkzvN , tudi v prihodnje, mi vsi pa ga .* ko vsak po svojih močeh ople®® tirno in obosatimo. Kulturo na® tirno in obogatimo. Kulturo ne ustvarja samo peščica um1 kov, to kulturo ustvarja ves ____etni' narod-* Oprostite mi, ker sem s te® vprašanjem speljal debato na druR področje, a hotel sem, da bi trn ' sami potrdili mojo misel, da se bo* morala vrata v ta klub na stežaj 0 preti. Po mojem mnenju je in ®® biti globlji smisel kluba v tem. » se v njem kulturno vzgaja in este sko izobražuje kar najširši k®» prebivalstva. To pa je tudi ®oJ edina pripomba, pravzaprav boj opozorilo ob prvem večeru v kra® skem Klubu proizvajalcev. BOJAN SAMARI^ PRED NOVO SEZONO V mestih, po vaseh, trgih, po podjetjih, organizacijah in ustanovah po vsej Sloveniji se v teh poletnih dneh na oglasnih deskah, na delovnih mizah, v rokah delavcev in nameščencev nič več ne pojavljajo lepaki in' vabila, ki so vse leto spremljali in dopolnjevali življenje kakega kraja in posameznika: Delavska univerza... prireja predavanje (seminar, tečaj) za... Besede predavateljev so zamrle. Do jeseni, ko se bodo majhne in velike, primerne in neprimerne predavalnice in dvorane spet odprle za vse tiste, ki si želijo izpopolniti svoje splošno, politično in družbeno-ekonomsko znanje. Prvo leto delovanja delavskih in ljudskih univerz je tako končano. Čeprav je bila večina delavskih univerz — danes jih imamo v Sloveniji že skoraj osemdeset — ustanovljenih šele lansko jesen ali zimo, so se že v tem, razmeroma kratkem obdobju, uveljavile kot nepogrešljiv spremljevalec našega gospodarskega in družbenega življenja ter s svojimi uspehi postavile trdne temelje izven-šolskemu izobraževanju delavcev in nameščencev. Ker zajema tako delovanje delavskih in ljudskih univerz vedno več ljudi, postaja vse širše in s tem tudi odgovornejše, je zdaj naloga vseh, ki neposredno ali posredno odločajo in sodelujejo pri programih in načrtih za prihodnjo sezono, da temu delu posvetijo še večjo skrb ter odpravijo pomanjkljivosti in napake, ki se bodisi zaradi pomanjkanja izkušenj in potrebnih kadrov ali nenačrtnega, površnega in shematskega dela še pojavljajo. Da bi pregledali in ocenili vse dosedanje uspehe in neuspehe, se pogovorili o bodočem delu, je Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije pripravila od 8. do 15. in od 15. do 22. avgusta dva seminarja za upravnike in predsednike upravnih odborov delavskih in ljudskih univerz. Na obeh seminarjih, ki bodo v Kopru, bo sodelovalo okoli 120 predstavnikov delavskih in ljudskih univerz iz vse Slovenije, obravnavali pa bodo vrsto problemov, ki se nanašajo na njihovo delo. Tovarišica Tilka Blaha, tajnica Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije, nam je na kratko obrazložila namen in potek seminarja. »Želimo si, da bi na teh seminarjih slišali čim več mnenj in predlogov vseh tistih, ki so si že pridobili nekaj izkušenj, kot tu* vzroke, zakaj pri posameznih univerzah še ni vse tako, kot bi ®°' ralo biti. Predavanja, kjer bodo predavatelji analizirali lanske Pr® grame, govorili o metodah izobraževanja, o programih za posameZ' na področja, uporabi avdiovizualnih sredstev ter o organizacijs*n in materialnih problemih, naj bi bila samo okvir za široke vore in debate vseh sodelujočih, da bi tako prišli do nekih skup®" rezultatov in predlogov, ki se nanašajo prav na vse probleme dri® delavskih in ljudskih univerz, in ki bodo lahko resnično koristi" vsem. Na seminarjih bo lahko vsakdo razložil svoja mnenja in P" tudi branil. Menimo, da morajo koncepti izobraževalnih progra®°v delavskih univerz kot celota sicer izhajati iz nekih enotnih sme'" nic, ki jih zahteva naš gospodarski in družbeni razvoj, vendar Pa bi morale posamezne delavske in ljudske univerze odločneje in samostojneje prilagajati svoje delo specifičnim potrebam in razmeram nekega kraja,_ uvajati nove oblike, spremljati vsa aktualna dogajanja v ožji in širši okolici ter v samem izobraževanju dose*’ stalnost in povezanost med posameznimi predavanji, ciklusi Pre\ davanj in seminarji, tako da bi odpadel večkrat še’ preveč zg0*5 bolj ali manj informativni značaj nekaterih predavanj in seminarjev. Nedvomno je, da bo za to potrebno tudi še večje sodelovanj® med delavskimi univerzami in drugimi političnimi in družbeni®1 organizacijami. Ker so za celotno delo delavskih univerz osnova dobro in skrbno pripravljeni programi, bo letos na seminarji11 poseben poudarek na programih za družbeno-ekonomsko in ide® loško-politično izobraževanje. Nič manj važno ni. da se podrobno pogovorimo o metodah dela, za katere so se doslej marsikje premalo zanimali, o vzgoji predavateljev, uporabi avdiovizualni" sredstev, katere so delavske univerze doslej vse premalo uporabljale. o nekaterih organizacijskih vprašanjih, seznanili pa bomo vs® sodelujoče tudi z izdajateljsko dejavnostjo in dokumentacijo na*’" Zveze. Osnovni namen letošnjih seminarjev je torej, izboljšati del" delavskih ljudskih univerz v vseh pogledih, tako da bodo resni* no kos zahtevam sodobnega izvenšolskega izobraževanja, ki i®® v našem družbenem sistemu še prav posebno in izredno pomembno vlogo.« -ms PABERKI IZ PULJA ^ j festival je zaključen, podeljene SO bile režiserja filma »Pop Čira in pop špi- ‘grade, reflektorji so ugasnili in osem večerov do ra“ je solidno in zanimivo delo napolnjena Arena je postala spet l Čal i i 1 zanimivost za turiste. Da, festival se je kon- mesto, kjer živijo lenobno življenje 111 tl t0t*a os^a^ so vtisi. Ostalo je nešteto lepih tre- sanjarjenja in drobnih intrig, vse «tkov, ki sem jih doživela v teh osmih večerih, ko se ^okIer,ne pripelje kočija »pesnika«, Je Drerl i,,.,.,,,; e,.].-:;,.i„ v y ki v ta svet vnese nemir. Vsi ga film« n J od\ajala vsa ustvarjalna moc našega sprejmejo z upanjem, vsi pričakuje-usem večerov sem samo sprejemala in šele še- jo od njega oživitev svojih teženj n'v.° se ie vse umirilo, lahko mirno svoja doživetja in sanl Toda on ni Pesnik- ie Ieveč osvežim in obnovim. let iskani lopov in tudi v tem mestu kor Polžku opravi le svoje posle in se spet odpelje. Vse je ociganil, nekoga za de- j1 ?. povedati tako, ka- Tri Ane v proizvodnji Vardar filma nar, nekoga za ljubezen, toda v ma Ma svrJ? 1 ■ a a" . . režiserja Branka Bauerja. Ta film lem mestecu je bilo ta čas življenje tiastohii e am..otvontvi festivala je so nekateri kritiki slabo ocenili. Res, le živahno. Film je bil v areni lepo jo __ T svollrn prvencem — Akci- snov, ki jo obravnava, v filmu ni v sprejet in mislim, da to tudi zasluži Triflav V Pr°!ZVOdnji “ri0viZuk0lŠ«eanaM °Shtalta je nek)e Partizanske zgodbe v proizvodnj, od svoem Partizanov' ki 50 odrezani film, ki še vedno znova^ostavlja EfUS .so sestavijene iz dveh zgodb klet v J£ enote' se zatek,° v neko človeku vprašanje in ga sUi k raz ?lm Je PeŽiraI .StOJ1,Iko BJank°^ le en ®estu- Da se rešijo od tu, je mišljanju Prva zfdba “f1 nasl°v Rde£\ \al izhod — nanad na zannr kier „ . Zadržala bi se le pn tem — dolga njihovi tovariši in nato sknnen . S.v°j vfhtmec je festival po kva- kolona se pomika vsa premražena .rrj.r, liteti gotovo dosegel s filmom De- na področje gorske vasi, kjer so ^ o^oj nemškega~obročar'~ hteti gotovo dosegel s filmom De- na področje gorske vasi, kjer . t,, vsi Smo nričakovali akriiski veR krog ~ Jadran film, režiser sami četniki. Sprejem je mrzel, so p:®1' toda akcija je le končni cilj France Stiglic- Že Prej sem mnogo vražen, poln očitkov. Partizani so te^ Y bistvu psihološka analiza deliti6- '.judi> ki se morajo opre-je YkcB° izvesti. Zgodba sama lepe 2,lr^*va in daje realizatorjem tav®0*™8«. Korak naprej v ob-tem aju tem iz NOB je tudi v obra, a J'e akciJ'a le okvir in da film naj-p nava partizane ne le kot ju-strg,. z brezhibno obleko in brzo-iežen-0, iunake brez problemov in ljudi h ampak da jih obravnava kot sPr ; r-^ia žal teh ljudi ne morem natnie,t,I,f.,ker taki' kot zivij° Pred IcvaHfT nimajo več pravih Žan; pCii'.'da bi bili lahko parti-PoSlejmo malo sedmorico v Vost' dvom, sumničenja, ujedlji-ip ’ aPatičnost, cinizem, očitanja lHapj pbno- Niti kot poedinci, še Pričat’*' cei°ta me ne morejo pre-pra .p’ da imajo moralno moč, na-svr,;Itl nekaj velikega — osvoboditi OJe tovariše. naCe Sem bila prvi večer razočara-pt-p.f6® bila drugi večer prijetno Jovn n’“Cena' Fdm Žorža Skrigina dtnresk pr?dsednifc centerfor je hu-Pet a Nagrade letošnjega puljskega festivala Žirija festivala jugoslovanskega igranega filma je proglasila za najboljši igrani film leta »DEVETI KROG« in mu kot najboljšemu dodelila »Zlato areno«. • Za drugi najboljši film - leta je Žirija proglasila »VOJNO«. - Tretji najboljši letošnji film je Mm »TRI ANE« s Nagrado za režijo in »Zlato areno« je žirija dodelila Veljku Bulajieu za režijo filma »Vojna«. Nagrado za scenarij in »Zlato areno« je dobila Zora Dirnbach za scenarij filma »Deveti krog«. • Nagrado za najboljšo glavno moško vlogo in »Zlato areno« je prejel TonCi Vrdoljak za vlogo v filmu »Vojna«. a Nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo in »Zlato areno«, je festivalska žirija podelila Dušici Žegarac za vlogo Ruth v film »Deveti krog«. » Nagrado za fotografijo Je dobil Ivan Marinček za film »Deveti krog«. 9 Nagrado za glasbo je dobil Branimir Sakač za glasbo v filmu »Deveti krog«. c Nagrado za scenografijo je žirija podelila Dušku Jeričeviču za sceno v filmu »Vojna«. 9 Nagrado za ozvočenje je dobila Franja Jurjec za ozvočenje filma »Akcija«. „ za najboljšo moško epizodno vlogo je dobil nagrado Branko Tatič za vlogo Vojnoviča v filmu »Deveti krog« in za vlogo Nešiča v filmu »Tri Ane«. 9 Za najboljšo žensko epizodno vlogo je dobila nagrado Svetlana Miškovič za vlogo Ane v filmu »Tri Ane«. e Da bi podprla prizadevanje za dobro filmsko komedijo je žirija podelila nagrado Miju Aleksiču za vlogo fotografa v filmu »Tovariš predsednik centerfor«. • Posebno nagrado za mladinski film je žirija podelila Bošku Gaševiču za vlogo v filmu »Izgubljeni svinčnik«, m Žirija je podelila tudi posebno diplomo italijanskemu scenaristu Cezaru Za vat rini ju za scenarij filma »Vojna«. c Posebno diplomo je dobila tudi poljska igralka Eva Krzyzewska za vlogo v filmu »Vojna«. g »Kam pa preš?« »Eh,, na občino me kličejo. Vrag vedi, kaj bi spet radi,-* je g opankarski mojster Jovo Cutura ves nejevoljen odgovoril sedlarju H Šimu Kvrgi. , »Na občino ga kličejo!-* je pomislil Kvrga. »Stotak bi dal, sa-H mo da bi izvedel, kaj je spet napletel ta stari pijanec. Pravi, da H ne ve, čemu ga kličejo, pa je ves sključen od strahu in še ne govori H ne, kakor se za človeka spodobi. No, poglejmo, kaj je!-* = Počasi se je Simo odpravil za Čuturo. = In se je zgodilo: ko je Jovo že stal v pisarni uradnika Janka g Santala, je Simo kot po naključju odprl vrata in pogledal noter. g »Rekli so, da kličete Čuturo, pa sem prišel, če bo potrebna g priča. Moj prijatelj Jovo je poštenjak, dušo bi dal zanj.-* g »Priče niso potrebne,* mu je nosljaje odgovoril Janko San-g talo. »Jova moram nekaj vprašati. Ostani, če si že tu, g Uradnik je odprl predal in vzel v roke nekakšen spis. == »Angleški konzulat v Z. se zanima za sorodnike pokojnega g Maksima Saše Jovo, kaj veš o tem"!* g »Glej si ga no, Maksim je umrl,* je vzkliknil Cutura. »Vem g samo to, da je bil nepridiprav in potepuh, bog naj mu bo milost-m Ijiv! Za njegove sorodnike pa ne vem.* g »Slišal sem,* je nadaljeval Santalo, »da sta si bila nekaj v so-g rodu.* H »Kaj še, bleda voda,* se je namrdnil Jovo. »Kaj bi reva z g revo! Moj stric je imel ženo, ki je imela strica, ta stric pa je bil m svak tete druge žene pokojnega Maksimovega očeta.* »Vrag naj vzame takšno sorodstvo!* je rekel uradnik. »Torej g ni tvoj sorodnik. In ti, Kvrga, ali kaj veš o tem?* »Ne vem, ničesar ne vem, bog mi je priča. g »Prav si povedal,* je rekel Cutura Kvrgi, ko sta odhajala z ______ . = občine. »Se najbolje bo, če ničesar ne vemo o tem Maksimu, sicer I bi nas vlačili PO sodiščih tja do sodnega dne.* za najboljšo moško vlogo = „Tudi jaz mislim tako>„ je imel Kvrga zadnjo besedo Tonči Vrdoljak je za svojo igro v ' za najboljšo moško vlogo nemo stopa naprej. Mimo četniške žene, ki vsa trepeta v občutku krivde, stopajo partizani. Vlogo mladega borca je odigral Milan Miloševič, vlogo komandanta pa Janez Vrhovec. Obema lahko le iskreno čestitamo. X 25 sporoča v režiji Františka Capa, proizvodnja Triglav film, je bil v areni težko pričakovan. Scena rij je narejen po romanu Milana Ni količa. Knjiga je precej znana, zato o vsebini ne bom govorila. Film je solidno delo, prav gotovo pa bi bil še boljši, če bi tako ne motili dia Pri tem bi najbrž tudi ostalo, če bi ne bilo stare gospodične Fanike. Nemške liste je brala, naročena je bila tudi na pratiko, pa je o vsem vedela več kot kdo drug v vsej soseski. Se tistega dne je Fanika potrkala na okno pri teti Jud. »Ste že slišali, draga? Čuturo so klicali na občino zaradi Maksima, ki je umrl v Angliji. Pa veste, zakaj? Njegove sorodnike iščejo. Veliko bogastvo je zapustil.* »Od kod mu neki bogastvo?* se je čudila Juca. »Eh, draga moja, saj veste, da je bil Maksim ključavničar in je znal delati ivjake vseh vrst. Za take reči pa se tam v Angliji zelo zanimajo. Ko sem slišala, da so Čutaro poklicali na občino, sem se spomnila, da sem brala v nemškem listu, da je neki Maksim iznašel stroj. Mislim, da se mu reče tank.* »Tank? Kaj je to?* »Draga moja, to je stroj, ki vozi po zemlji in po vodi, pa v zrak se lahko dvigne. Zdaj nameravajo Angleži s tem strojem na Mesec. Mislim, da je Maksim zaslužil pri tem milijardo. Cu- ‘e , i?- sodobnega življenja. laio j?’,k' se med seboj preple- slišala o filmu, končno je bil tudi premraženi in lačni. Vzamejo simo- predvsem komentarji. Z nji ke vac’Z1u a^° pred nami težnje ne- na festivalu v Cannesu. Napisano je ko, da si skuhajo močnik, in potem n^mre^ hromi igralce in razbija Predet* • d°lje trga, ki si želi na- bilo mnogo pohval in priznanj, toda spet naprej. Mladega borca zebe vzdušje. Igralsko je nemška ekipa _ z m če ne gre drugače, vsaj šele ko film vidiš, občutiš vso nje- stiska se v kot, pri tem pa opazi na v Premoči, razen Angele Hlebceto- g tura bo podedoval.* likih nietoin- Solidno delo, brez ve- govo vrednost. Majhen drobec iz po- tleh volnen šal. Premaga ga strah ve’ k* isra mamo in ki je kljub ne- g »Milijardo? Koliko denarja je to?* zdravi?’retenz’i’ k* ga j® treba po- šastnih dni druge svetovne vojne, pred mrazom, pobere šal in ga stla- mogoči maski polno zaživela pred Jugosln predvsem zaradi poživitve toda drobec, ki pove mnogo in da či za obleko, še preden so vsi po- nami. ljublieivanS-kega D*ma s tako Pr'' občutiti še več. Kako čudoviti in strojeni za odhod, plane žena iz Kapetan Leš je bil že v začetku Tud’1? zanrom, kot je komedija, obenem kako pretresljivi so trenut- hiše: »Kje je moj šal?« Komandant sprejet z aplavzom, ki se je nada Jadrn* Kota 905 v proizvodnji ki mladega dekleta — Židinje, ko si še dvomi, toda žena vztraja. »Kdo ljeval praktično do konca filma. Ži nj raz *” ' 1113 režiserja Mate' Relja s silo svojega mladega življenja pri- je ukradel-šal?« Iz vrste stopi mladi ka Mitrovič, režiser tega filma, je med r,0-ara.k Soliden zapis o eni iz- bori- trenutek svobode, ki pa ga borec in spusti šal na tla. Nastane tmmreč tudi to pot ostal zvest svoji 0r„ .es*-etib akcij, ki so jih izvršili mora plačati s smrtjo. Režiser štig- smrtna tišina. Vsi vedo, kakšna je zYrsti. Film reče gladko, s filmsko ni n' nar°dne zaščite takoj po voj- lic nam je s tem filmom dal umetni- kazen za krajo. Sedaj se v tej ženi, dinamiko, ki jo večkrat pogrešamo, bodr, 0”ro narejeni filmi tega žanra ško stvaritev, ki je dolgo ne bomo ki je tako strahotno sovražila, nekaj Držal se je akcije in jo tudi dosled-»1 . Vedno imeli dovolj hvaležnih pozabili. premakne. Pred njo stoji vsa res- no izPeljal- Prav tako kot v filmu palcev. Kočija sanj — Avala film v režiji ničnost. Toda sedaj je prepozno. *Mi.ss Stone« je tudi v tem filmu ePo doživetje mi je bil tudi film Soje Jovanovič, ki jo poznamo kot Odjeknil je strel in kolona tiho in doživetje Prličko, ki bi mu po mo- To je toliko denarja, da ga nihče ne prešteje. »Kako pa potem to izplačajo?* »Draga moja, milijarda... To sploh ni denar. Papir dobiš, na ta papir ti dajo, kolikor hočeš. V banki ga pokažeš, pa ti pri priči prinesejo denarja, kolikor ga zahtevaš.* jem mnenju pripadalo priznanje §= , j' tudi od uradnih krogov festivala. = ,'oce£'~ »Mar se ti je zares zmešalo?* je žena nadrla Jova Čuturo, ko se je vrnil. »Trditi, da ni sorodnik... Odrekel si se najbližjega sorodnika, tako rekoč brata. Zdaj pa bodo drugi dobili milijardo!* »Le kaj ti je? Kakšno milijardo?* »Maksim je zapustil milijardo! Angleži zdaj iščejo njegove sorodnike, ki bodo podedovali. Toliko denarja sploh ni mogoče izplačati. Potrdilo dobiš, pa ti dajo denar, kjer hočeš in kolikor krogov Arena mu je svoje priznanje izpovedala dovolj glasno. Žal ne morem nič povedati o filmih Vojna in Izgubljeni svinčnik Vojno sem indirektno doživela le zadnji dan pri podelitvi nagrad. Ta krat je namreč poleg uradne žirije spregovorilo tudi občinstvo. Kakor so z navdušenjem pozdravili prvo nagrado za film Deveti krog, tdko enodušno so izžvižgali drugo, ki je bila dodeljena filmu Vojna. Vsa leta že obiskujem festival, toda takega protesta Pulja še ni doživel. Kljub temu, da filma nisem videla, iskreno verjamem tej spontani oceni občinstva. Nemogoče je namreč, da bi občinstvo, ki je znalo pravilno oceniti film Deveti krog, postalo že čez pet minut nesposobno in nekritično za ocenjevanje filma Vojna. Mislim, da bodo morali tudi uradni organi festivala vso stvar malo razmisliti in napraviti svoje Že je Jovo držal v roki klobuk, že je tekel na občino. V tisti pisarni pa je bilo pravcato zborovanje. Zbrali so se ključavničar Stevo Kubura, čevljar Pantelija Golič, cerkovnik Jerko Jeremija, trgovec Trifun Podrekar in mesar Ivan Ocvirek. Vsevprek so vpili in dokazovali, da je Maksim njihov najbližji sorodnik. Brez sape je pritekel Kvrga. »Janko, oprosti, pozabil sem! Maksim je sin moje sestre!* »Kako bi mogel biti sin tvoje sestre, ko pa je sin moje sestre!* je planil Cutura. »Potem bi morala biti midva prava brata! Maram za takega brata!* »Ali nisi rekel, da je bil Maksim nepridiprav in potepuh?* »Čeprav je bil... Da veš, moj sorodnik je, zato ti prepovedujem tako govoriti o njem. Pa si rekel, da ga sploh ne poznaš!* »Pozabil sem ... Nisem pa rekel, da je nepridiprav .. .* »Torej si ti nepridiprav...* Jovo je nevarno zvišal glas. »Gospod, mene zapišite, jaz sem edini sorodnik.* »Si slišal? Prekliči!* je skočil Kubura. »Sicer bo joj! Hudo bi bilo, če bi ne posegel vmes uradnik, ki je rekel: »Nič ne morem. Kdor misli, da je Maksimov sorodnik, naj se oglasi na angleškem konzulatu v Z.* Val nemira je vzburkal nekoč mirni trg. Maksimovi sorodniki so se sprli, včasih je kdo koga mahnil. Na vseh koncih so pritiskali na kljuke pri advokatih, pred obema župnima uradoma zaključke ter morebitne krivice pre- = je gnetlo dedičev, ki so zahtevali potrdila, krstne in poročne liste. azen z »Akcijo« smo se Slovenci na letošnjem puljskem festivalu predstavili tudi z vohunskim filmom »X-25 poroča«, ki ga je po romanu Milana Nikoliča priredil in zrežiral František Cap teklosti popravljati drugače. Povsem upravičena bi bila tudi drugo leto zahteva, da se popravi krivica. In kam to pelje? ... To je le nekaj vtisov in mnenj enega izmed deset tisočev obiskovalcev arene. M. F. Ljubljanski okraj: Več pozornosti mladim Svch„,,<1 Poletnim počitnicami je Svet bansko«,ln Prc&vetnlh društev Ijud-tefl ,..5. okraja uvrstil na dnevni o DrovfrslrieneSa plenuma razpravo ProSv„if»,h gledališke dejavnosti v vzetki “ društvih. Debata in poda v. ' ^Prejeti na plenumu, kažejo, tednn ov« a v Podoče posvetiti iz-rašCah, r , mlademu igralskemu na-°dstotkk.sa3 Predstavlja nad petdeset Področji vseh amaterjev na tem Pros^.. “Botovitev: v dejavnosti oktaia “ društev ljubljanskega itiestn ,zavzemajo še vedno prvo vsem Jrams.ke skupine. To je po-3° imaazu,mI^y0, sPričo tradicije, ki i0He £letlališka dejavnost v mata IRK Prosvetnih društvih. Lani ta v rif,'x?a.liških skupin — toliko jih Wn^Št\lh ljubljanskega okraja — Zl>atno vp«ka£ 850 Predstav, kar je ta bi rt Ve • kot Prejšna leta. Vsega Žfri iri Pasivnih le IG dramskih dru-Uprizori/2 a * onib vzrokov niso ^kega dela^ enega sanie£a gieda- razinp?r0l3ne^a analiza stanja in •Vetniv, j gledaliških skupinah pro-ui društev ljubljanskega okra- ja pa je med drugim dala tudi sledeče podatke: od nekaj nad 4200 aktivnih amaterjev na tem področju jih je več kot polovica Iz vrst mladine. Dobra tretjina mladih amaterjev je iz delavskih vrst, medtem ko je študentov in dijakov 1581. Med aktivnimi amaterji je tudi 551 kmetov in kmečke mladine. Posebno vprašanje je, kakšen vpliv je imela mladina pri izbiri repertoarja. Podatki kažejo, da je bil ta vpliv minimalen. Še vedno se namreč ponavlja stara pesem: mladi ljudje postanejo navdušeni amaterji, žal pa jim upravna vodstva društev in režiserji ne posvečajo dovolj skrbi, kaj šele, da bi jih začeli sistematično vzgajati in pripravljati za venomer zahtevnejše naloge. Navadno odločajo o programski politiki še vedno režiserji sami, ki pač po svojih nagnjenjih izbirajo dela, ne da bi se vsaj posvetovali bodisi z upravnimi vodstvi društev bodisi z amaterji, še vedno je le peščica igralskih družin, kjer pred začetkom študija tega ali onega dramskega dela podrobneje spoznajo avtorja, vsebino dola in podobno Pri večini takoj po izbiri dela začnejo z vajenci.- Ponekod upravni odbo- ri kaj radi prepuščajo izbiro repertoarja izključno režiserjem, ker se tako po njihovih sodbah najlaže odtegnejo eventualni kritiki, če delo ne uspe ali pa če ni primerno. Od tod tudi ugotovitev, da celo nekatere znane in večje gledališke skupine uprizarjajo osladna dramska dela, ki že zdavnaj sodijo v ropotarnico. Zato ni nič čudnega, če so ponekod dramske družine tesno zaprte v svoje lokalne razmere in da so sleherni poskusi mladih amaterjev, ki bi radi igrali sodobnejša, zahtevnejša dela, obsojeni na klavrn konec, id se navadno konča z izstopom iz vrst aktivnih amaterjev. Tam. kjer pa so društva zainteresirala za programsko politiko občinstvo in celo politične in druge organizacije, pa je podoba povsem drugačna in so dramske družine dejansko nositelj napredka. Idejno-vsebinsko usmerjanje gledaliških skupin v naših društvih je nedvomno zelo pomembno. Zategadelj so na plenumu Sveta Svobod opozorili na potrebo ustanavljanja dramskih klubov, ki naj bi začeli sistematično vzgajati igralski naraščaj. Komisija za gledališko dejavnost pri Svetu Svobod bo pomagala dramskim klubom sestavljati programe dela, društva pa naj bi klubom vsestransko pomagala. Ker bodo na jesen v vseh društvih j lubljanskega okraja začeli vključevati tudi šolsko mladino - to že uspešno delajo v neka terib. večjih industrijskih središčih -bo takšna usmerjenost še posebno važna. Vsekakor pa bo treba igralskim družinam pomagati pri izbiri repertoarja. Na plenumu so opozorili na po manjkanje sodobnih gledaliških del. še vedno niso kategorizirana vsa do mača in tuja dramska dela, zato ni nič čudnega, če so včasih manjše družine prisiljene posegati po že zdavnaj preživelih delih. V jeseni bodo začela malone vsa prosvetna društva ustanavljati tudi pionirske dramske družine. Delo z najmlajšimi amaterji pa bo zahtevalo posebne metode. Svet Svobod bo skušal vodjem pionirskih igralskih skupin po magati pri njihovem delu predvsem z organizacijo občasnih posvetovanj seminarji in tečaji. Občinski sveti Svobod pa bodo morali društvom svetovati in jih usmerjati. Le tako bodo izginila z odrov neprimerna dela. -m- Se bolj se je vznemiril trg, ko je neki list objavil dopis iz njiho-H vega kraja. V članku je pisalo o bajni dediščini. »S pametjo si se sprl, ko si rekel, da Maksim ni tvoj sorod-= nik je rekla Čuturova žena. Kmalu potem se je oglasil dopisnik nekega lista. Vse dediče §§ je obiskal in zbiral podatke. »Napišite,* je rekel Cutura časopisnemu poročevalcu, »da je |j tisti jermenar Kvrga največji nepridiprav, Le kakšen sorodnik |! neki, za božjo voljo! Navaden slepar je in lažnivec. Zapreti bi ga H bilo treba! Jaz pa sem bil vedno dober za Maksima, prav kot oče g sem skrbel zanj. Na moje stroške se je tudi odpeljal v Anglijo.* »Kaj boste zdaj s kopico denarja?* ga je vprašal novinar. »Najprej bom dal sezidati nebotičnik .Vsaj sto petdeset nad-= stropij mora imeti.* »Kdo pa bo stanoval v njem? V vsem trgu ni toliko ljudi!* »Vseeno, dragi moj gospod! Najprej nebotičnik, potem se bodo H stanovalci že našli. Sicer pa — kaj, če je prazen! Kvrga je izjavil, da je Cutura slepar, ki ni Maksimi? niti = poznal. »Jaz sem mu dal denar za pot v Anglijo,* je Kvrga prepri-1 čeval novinarja. »In ne le to! Jaz sem ga prvi učil, kako je treba g delati takšne stroje. Maksimu bi sicer nikoli ne prišlo na misel.* Maksimovi sorodniki so najeli vse trške kočije in vozove. V g soboto so se odpeljali v Z. na angleški konzulat. Devet voz je bilo g polnih, prava svatba. Dolgo so čakali in se vmes pričkali na konzulatu. Nazadnje so H se le zrinili pred uradnika, ki je vzel spis iz predala. »Maksim Saša,* je začel uradnik, »Maksim Šaša je umrl v an-H gleški bolnišnici. Ležal je nad leto dni. Zdaj iščemo njegove so-H rodnike, da bodo poravnali bolniške stroške.* Vse tiho, da bi slišal miško. Prvi si je opomogel Simo Kvrga. »Pripeljali smo se... Izjavljamo, da v našem kraju nihče ne H pozna Maksima Šaše. Pri nas ni treba iskati sorodnikov.* »Prišli smo, da bi pričali, da bi potrdili njegovo izjavo,* so te kot en mož oglasili vsi drugi. n * »Eh, tako je pač, če zlobni ljudje trdijo, da imaš za sorodnika H nepridiprava in potepuha,* je rekel Kvrga med vežnimi vrati in = grdo pogledal Jova Čuturo. Poletni čas prinese razen mnogih prijetnih reči tudi nevšečnost, ki nas nenehno zaslednjetžejo. Napačno ravnamo, če menimo, da se bomo ubranili vročine in utešili žejo le z velikimi količinami tekočine. Če bi naštevali snovi, ki jih človeški organizem nujno potrebuje, bi omenili na prvem mestu kisik, na drugem pa vodo. Brez hrane vzdrži človek v skrajnem primeru tudi dlje kot mesec dni, brez vode pa usahne že po nekaj dneh. Če tehtamo sedemdeset kilogramov, je v našem telesu 50 litrov vode, ki sestavlja štiri petine naših mišic. Kosti vsebujejo nekaj nad 30 °/o vode. Do 14 litrov vode je v našem telesu proste, preostala pa sestavlja skupno s tkivom želatinasto snov. Voda, ki jo izgubimo pri potenju ali z izločanjem, je vzeta le iz tistih štirinajstih litrov, torej iz rezervoarja našega organizma. Če sredi toplega poletnega dne aktivno sodelujemo pri lahki nogometni tekmi, izgubimo v obliki potu štiri do pet litrov vode. Telo reagira na ta pojav: žejni smo. V takšnem položaju se s težavo upiramo izkušnjavi in pijemo brez pravega čuta za mero. Ne menimo se za možnost, da bi pretirano uživanje tekočin lahko škodovalo našemu zdravju ali delovanju posameznih organov. Velika množina vode sili srce in ledvice, da delajo mnogo naporneje kot sicer. Pretiranega uživanja vode se je treba izogibati, čeprav drži, da moramo poleti piti več kot pozimi. Ni najbolje, če nadomeščamo izgubljeno množino vode, raje zmanjšujmo količino, ki odhaja iz našega organizma. To ne zahteva posebne spretnosti. Tisti del dneva, ko je najbolj vroče, skušajmo prebiti v hiši, v prostorih, kjer nas žeja ne bo tako mučila. Uživali bomo hrano, ki vsebuje mnogo vode, na primer lubenice, melone, paradižnike, kumare, buče in sočno sadje. Razen tega se bomo čim pogosteje' kopali v hladni vodi, kar nas bo osvežilo bolj kot najboljša pijača. Občutek žeje je posledica suhe sluznice, tanke kožice na sluznih žlezah v ustih. Če vsebuje organizem dovolj vode, žleze nenehno navlažujejo te opne. Brž ko se odstotek potrebne vode v našem organizmu zniža, usihajo tudi sluzne žleze. Tkivo sluznice se začne sušiti, postopno postajamo žejni. Razen te prave pa poznamo še tako imenovano dozdevno žejo, ki se pojavi v trenutkih strahu, hudega razburjenja ali pretirane živčne napetosti. Tudi takrat imamo suha usta in se oziramo po pijači. Ta žeja je posledice tega, ker občutek strahu ali hud nemir stopnjujeta delovanje nadledvičnih žlez, ki izločajo hormon andrenalin v večjih množinah kot sicer. Ta hormon ovira delovanje žlez, ki izločajo slino, in tako se nam zdi, da smo žejni. Če hpčemo premagati pravo in dozdevno žejo, se lahko odločimo razen že opisanega še za nekaj: žvečimo. Vsako žvečenje spodbuja delovanje žlez, ki izločajo slino, in tako premagujemo občutek žeje. Ustrezni bonboni, žvečilni gumi in slaščice z določeno množino kisline premagujejo žejo kot posledico vročine ali vznemirjenosti. Ta domislica se je razširila verjetno iz Južne Amerike, kjer domačini žvečijo med dolgim potovanjem po sušnih področjih listje rastline, imenovane koka. Njen sok vsebuje novokain, preparat, ki zavira delovanje živcev v sluznicah. Čeprav so taki popotniki v resnici žejni, nimajo tega občutka. Avstralski prebivalci poznajo način, po katerem izdatno zmanjšujejo izgubljanje vode iz organizma. Preden se odpravijo na pot, popijejo štiri ali celo pet litrov vode. Ta voda v organizmu jim bolj koristi, kot pa če bi jo nosili na plečih in se potili pod njeno težo. Potujejo samo ponoči, ko je znatno hladneje kot podnevi, čez dan pa se zakopljejo v pe§ek pod senčnatim grmom ali drevesom. S tremi litri vode, ki jih odda naš organizem v vročem poletnem dnevu, izgubimo tudi precej soli. Pomanjkanje soli je pravi vzrok naše poletne lenivosti, utrujenosti in neprijetnega občutka, ki ga pripisujemo vročini in žeji. L. Kam pa danes? Zgodi se, da pričakujemo več, kot pa nam določena zabava lahko da, in sicer po navadi tiste dni, ko hočemo biti veseli za vsako ceno. Kakor vse drugo, k čemur se prisilimo, nam tudi takšna zabava ne zagotovi zaželenega uspeha. Kljub vsemu je to le eden izmed redkejših razlogov. Prvi razlog za svoje razočaranje moramo iskati v pomanjkanju sodobnega načina zabave pri nas. Krivi smo tudi sami, in sicer še bolj mi, ki si želimo zabave, kot pa tisti, ki so poklicani, da organizirajo zabavo in je to delo njihova dolžnost. pa po dolgotrajnem poslušanju slabo podane »zabavne« glasbe. Vse to je v glavnem prispevek k zabavi z naše strani, s strani publike. Zdaj še o tistih, ki so dolžni skrbeti za našo zabavo. Njihov prispevek k dobremu, sodobnemu razvedrilu naj bo večji in strokovno bolje pripravljen. Kraj velike in majhne zabave Naša največja mesta morajo še vedno veliko vlagati v izboljševanje zabavnega življenja. Tako na primer ni dovolj plesnih dvoran, v tistih, ki jih imamo, pa je gneča. V lokalih in na poletnih terasah je prostor za ples skrčen do skrajnih meja. To velja tako za večje kakor za manjše kraje. V naših največjih mestih pride na sedež v filmskih dvoranah po dvajset in še več prebivalcev. Kinematografska uprava ne razmišlja dovolj o nesorazmerju v obisku posameznih predstav. Za večerno predstavo ob devetih so sedeži večinoma razprodani, ob štirih popoldne pa so dvorane na pol prazne. Koristno bi bilo uvesti dve večerni predstavi, morda ob osmih in desetih. K smotrnemu izkoriščanju prostega časa bi nedvomno pripomogle tudi filmske dvorane, v katerih bi se predstave vrstile neprekinjeno. Tisti, ki skrbijo za našo zabavo, naj bi iskali nove možnosti za tako imenovano »majhno« razvedrilo. To pomeni, da bi lahko spremenili tudi najbolj skromne lokale v prijetna zabavišča. Takih malih, pristnih lokalov pri nas tako rekoč ni. Če vemo, da potrošimo pri nas okoli 36 milijard dinarjev na leto za približno 170 milijonov litrov vina, piva, žganja in drugih alkoholnih pijač, prav gotovo ne bo nikomur žal primernega plačila za drugačno razvedrilo. Z zadovoljstvom bo vsakdo izmed nas pozdravil sleherno novo razvedrilo v prostem času, ki je namenjen zabavi in razvedrilu, tako dragocenemu dopolnilu v življenju sodobnega človeka. D. L. f Univerzalni elektromotorji iz Valjeva V valjevskem podjetju >'Kr“ šiJc« so začeli izdelovati unive žalne elektromotorje za večstran sko rabo. Proizvajajo motor] treh tipov: zaprti tip za P0^!. šivalnih, pisalnih in računsk1 strojev ter naprav za gospodinj stvo, dalje odprti tip, namenje sesalcem za prah, raznim & drom, mlinom in številnim dustrijskim napravam, ter ire2 tip z 19.000 obrati v minuti, t motorje bodo uporabljali v stvu in v drugih gospodarski panogah. Poglavitna odlika novih nno torjev je njihova univerzalno^ i ker jih je mogoče priključiti ■istosmerni in na izmenični to • število obratov pa uravnavati P potrebi. Indija je naročila 4000 takih motorjev, Libanon tisoč, Egipi * kakih 600. Za valjevske motor} se zanimajo tudi druge dcz6‘ ' Indijska podjetja menijo, dobilo mogoče prodati v njihovi de' želi okoli 15.000 takih motorjev na leto. V.' E>J- Milijon ostrig v Limskem fjordu Blizu Vrsara med Rovinjem in Porečem na zahodni obali je Limski kanal, eden naši® najlepših fjordov. Dolg je kakih 11 km, širok od 50 do 200 metrov, globok pa 18.30 metra. Kanal le zelo primeren za gojitev ostrig- V tem kanalu so začeli gojiti ostrige že pred 30 leti, vendar J~ bila ta »proizvodnja*, zelo primitivna in zato neznatna. Zdaj z nekaj let goji ostrige podjetj »Školjka« iz Poreča, ki ima v tem fjordu gojišča s 3500 plovci. Leta 1958 so pridobili milijon ostrig, lani nekaj več, po perspektivnem planu pa naj bi jih letos pridcv bili dva in prihodnje leto pet milijonov. Leta 1958 so jih prodali doma okoli 300.000, preostale Pa so izvozili v Italijo in v Zahodno Nemčijo. Ostrige gojijo po znanstvenih načelih, uporabljajo nylonsfc® vlakna s premerom 6 mm, gojišča pa gnojijo s superfosfatom in ,z žvepleno kislino ter jih imajo pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom. Dj. S. Zabava brez sistema Prosti čas porabljamo v glavnem kar tjavdan, brez posebnega načrta in sistema. Celo tako daleč gremo, da preživimo tudi po deset nedelj zaporedoma na istem mestu, v isti družbi in ob pripovedovanju skoraj vedno enakih zgodb ali pa vedno enako, nekako po kalupu igramo določeno igro. Pri tem moramo pokarati sami sebe, si očitati lenobnost, otopelost. Primanjkuje nam domišljije, ki bi nam omogočila celo vrsto lepih, razgibanih in pestrih trenutkov zabave. Človek, ki mu je udobje vse, se celo v zabavi kar nekako boji novega, neznanega, zato meni, da je najbolje, najvarneje in najbolj zanesljivo: po stari navadi. Posledice so znane: zdolgočasenost in razočaranje. Vsaka zabava, vsak izlet lahko postane razvedrilo z živahnim, vedrim in — to je najvažnejše — spontanim zabavnim programom. Vsak član določene družbe, ki se zbere s tem ali onim namenom, torej tudi za razvedrilo, ima smisel za kaj drugega. Ta se navdušuje za pesem, oni rad posnema, spet kdo pripoveduje dovtipe in šale, ta ali oni pokaže kako umetnijo. Kaj je treba storiti, da bo lahko vsakdo pokazal svoje sposobnosti in da se bo družba kot celota dobro zabavala? Le malo sistema pa seveda velika želja, da je treba razvedrilu zagotoviti pestrost. Z razmišljanjem in brez njega Kosta -Andjelkovič, delavec v beograjskem podjetju »Partizan« pravi takole: »V Dubrovniku sem gledal Goethejevo ,Ifigenijo*. V parku Gradac je bilo, na prostem. Spoznal sem veliko delo, hkrati pa sem se tudi zabaval, čeprav sem moral kar naprej razmišljati o verzih, ki sem jih slišal. Zabaval sem se morda zato, ker so resno dramo pokazali na nenavadnem kraju in na mikaven način ...« Te besede izključujejo nujnost, da bi zabava morala biti tako zelo površna, da bi razmišljanje ne bilo mogoče. Po dobri gledališki predstavi smo lahko mnogo bolj spočiti in boljše volje kot NAŠ FOTO TEČAJ M »... Boljši aparati imajo vgrajen tako imenovani daljinomer. Moj aparat ga nima! Zaradi ,tega pa ni dosti slabši. Vlogo daljiriomera lahko zamenja izvežbano oko fotoamaterja, ki zna vsaj približno oceniti razdaljo od objektiva svojega aparata pa do predmeta, ki ga misli slikati. Približno — pravim zato, ker lahko pri fotografiranju decimeter ali celo meter v nekaterih primerih ni tako zelo važen; zavoljo tega ne bo ostrina slike nič manjša!-« (Pri primerni zaslonki seveda.) »Govorimo o enem predmetu: kaj pa, če jih je več! Do katerega v Kupil sem si - fotoaparat takšnem primeru odmerim razdaljo?« »•Vedno in vselej na predmet, ki je mojemu aparatu najbližji! Predmeti. ki so na fotografiji v prvem planu, morajo biti ostri. Ti sestavljajo težišče slike. Od težišča dalje se ostrina lahko izgublja in je včasih pravzaprav tudi zaželeno, da ima ozadje manj ostro podobo!« »Potemtakem nam odmerjanje ostrine deli sliko v predmet naše pozornosti in v predmete okoli njega, ki jim prav neostrina dodeljuje stransko vlogo!« »Tako je! Iz tega sledi naše tretje načelo, ki ga mora dober fotoamater vsekakor upoštevati!« »Vrednota slike je v njeni plastičnosti in prav tvorec plastičnosti. prostornine je — ostrina! Nekateri, zgrešeno pojmujejo ostrino kot vsoto svetlobnih nasprotij; ostrina je re-zutat obrisnih razmejitev! Popolnosti ostrine doprinašata dobro odmerjena daljina in pa domiselna uporaba zaslonke, ki zlasti oblikuje ostrino globine. O tem pa prihodnjič ob našem četrtem pogovoru — zaslonko prilagajam času in svetlobi!« Tretje načelo Pravilna ocenitev daljine POVRŠNA PRESOJA DALJINE IN NETOČNA' DOLOČITEV TEŽIŠČA SLIKE STA MI ZAGODLI PO SVOJE: SLIKA JE NEOSTRO IZRISANA. (OSVETLITVENI CAS: 1/250 SEK.. ZASLONKA 5.6. DALJINA 10 Ml KO PA SEM NATANČNO PRERAČUNAL RAZDALJO OD OBJEKTIVA DO TEZISCA SLIKE IN OB TEM UPOŠTEVAL 2E ZNANA NAČELA PRI FOTOGRAFIRANJU. STA ME JASNOST IN OSTRINA SLIKE PRIJETNO ZADOVOLJILI. (OSVETLITVENI CAS: 1/250 SEK.. ZASLONKA 5.6. DAT,.TINA 3 Ml IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ D D PRAVA SE JE VRNILA j tretjega avgusta, v sončnem jutru porajajočega se j^.e> ko je reške ulice preplavil prvi val ljudi, ki hite Rko kakor povsod vsako jutro na svoja delovna ičv?*8’ je tam zunaj na sidrišču pred vhodom v prista-plsee spustila sidro prekooceanska ladja Uljanik. Še i L i at. se Je zapenila sinjemodra gladina pod velikim r klen im vijakom, potem je obstal. Dolga pot je bila oiičana. Oceani, po katerih je oral valove, so ostali aieč na vzhodu in daleč so ostali zasneženi vrhovi himalajskih gora, s katerih se je tega jutra vrnila v domovino prva jugoslovanska himalajska odprava. Molče je de! SSSSTZl^irSt^ »MSTM« lavsko upravljanje v tej občini razvijalo sočasno z omrežje. novanj. Med vsemi so največ vanja dela po učinku dalo izred razvojem v Jugoslaviji — toda v marsičem iz ob jek- Leta 1955 je Piran imel le 2 tisoč tivnih razlogov manj uspešno in po svoje. _ ^^ivalcev’ danes pa ]lh ima 6 ne« in »r1, kljub temu pa lahko danes vidimo velike uspe- jj podatki so verjetno dovolj se je narodni dohodek na prebi- he, uspehe, kakršnih pravzaprav nismo pričakovali, zgovoren dokaz za težavno stanje USPEHI valca zelo naglo povečal. Leta pač pa ves kolektiv določenega v tistem času. Z novim kadrom in z ljud- 1955 je znašal le 227.000 dinar- podjetja. Zbrali so res najboljše. VELIKE SPREMEMBE Toda tu je bil položaj takrat mi, ki so ostali na tem območ- jev, letos pa bo znašal že 319 Težave so le v manjših kolekti- V letu ko je bilo to območje zelo težak. Iz občine je odšlo 70% TEŽAVE SO SPODBUJALE ju, se je gospodarstvo piranske tisoč dinarjev, kar je 5 P/o več, vih, kjer sindikalne organizacije dokončno’ priključeno Jugoslaviji, prebivalstva. Med temi so bili zla- Mnogi so menili, da bo sta- občine kmalu dvignilo. Ce da- kakor so pričakovali po petlet- kljub prizadevanju občinskega so nastale velike spremembe, sti kvalificirani delavci: ribiči, nje, ki je nastalo zaradi medna- nes gledamo rezultate, lahko re- nem perspektivnem načrtu. Prav sindikalnega sveta še vedno ne Spremembe ne samo v političnem, obrtniki, trgovci in kvalificirani in- rodnih političnih dogodkov v čemo, da so bili uspehi izredni, tako bo porasel temveč tudi v družbeno-gospodar- dustrijski delavci — le malo je našem obalnem področju doka- Za pravo primerjavo moramo bruto proizvod skem pogledu. Prav tako kot v bilo med njimi kmetov. V trgovi- zalo, da Jugoslavija ni sposobna vzeti stanje v letu 1956 in pa Leta 1956 je znašal 593.000 di- ostali Jugoslaviji, so tudi na tem ni, obrti in gostinstvu v tem času družbeno in gospodarsko ure- stanje lani oziroma letos. jalcev. Menijo, da bo to iz leta v leto še bolje. Ze letos so ob volitvah v delavske svete zelo povečano produktivnostjo pretehtavali, koga naj bi izvolili, in to ne samo posamezniki, ne rezultate, naj navedemo nekaj podatkov: S tudi družbeni žive in ne delajo tako, kakor žena prebivalca, limo. Predvsem na družbeno poli-narjev, letos pa znaša že 799.000 tičnem področju bodo morali območju že leta 1954 začeli uvajati ni bilo ne kvalificiranih delavcev diti položaja v nekdanji coni B. Leta 1956 je znašal družbeni dinarjev. Družbeni bruto pro- proizvajalci piranske občine še komunalni sistem. ne vodilnega kadra. Pravijo, da ni Res so bile težave v posamez- bruto produkt le 6 milijard dl- izvod na zaposlenega pa je bil precej delati. KBSŽMKJl ŠTEV. 29 Vodoravno: 1. iz celega debla iztesan čoln, 6. razmerja, 11. staroegipčanski bog Sonca, 12. enakovreden, skladen, 15. reka v Sibiriji,16. latinska črka, 18. čiščenje polja, 19. vrbe, 20. drevo z velikimi srčastimi listi, 22. jegulja, 23. del gledališča, 24. uradni spis, 25. staro mesto v Kaldeji, 26. najvišje igralne karte, 27. slovenska reka, 29. beg pred sovražnikom, 31. pritisk, 34. naziv, 35. tiran, 37. medmet, 38. kazalni zaimek, 39. lahko oborožen vojak pešec v nekdanjih armadah, 41. tujka, ki pomeni »k, proti«, 42. organska snov, ki iz nje dobivamo zelo lepa barvila, 43. posredniki, zastopniki. Navpično: 1. trdo, brezdušno urjenje, 2. vrsta vodnih živali (množina), 3. začetnici priimka in imena italijanskega pomorščaka v španski in portugalski službi, ki je prvi opisal Novi svet, 4. pripadnik staroslovanskega plemena, 5. igralna barva, 6. Madžar, 7. vrsta padavin, 8. enaka soglasnika, 9. nočne ptice, 10. prebivalec Pirenejskega polotoka, 13. beljakovinska snov v sočivju, 14. usedlina, 17. kreature, 19. slika iz preprostega življenja na vasi, 21. ptič, ki živi v velikih jatah ob obalah severnih morij, 23. konica, 27. splet las ali cvetja, 28. zdravilna rastlina z belimi cvetovi, 29. nagel, brz, 30. zaključek skladbe, 32. poldragi kamen,' 33. muslimanski sodnik, 35. število, 36. lahek dirkalni voz, 39. kratica za »-glavni«, 40. izraz pri igri. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. dregam, 6. stiska, 11. Ra, 12. globalen, 15 or, 16. ilo, 18. traper, 19. sla, 20. lari, 22. alod, 23. slak, 24. kos, 25. ak, 26. iti, 27. uran, 29. Stol, 31. okis, 34. kan, 35. otopim, 37. aka, 38. an, 39. grenadir, 41. R(oza) L(uxemburg), 42. zaklop, 43. ogorek. Kombinirajmo Črni na potezi se vda. Zakaj? Tokrat nekoliko drugače, z vprašanjem, čemu se črni (na potezi) vda. Saj ima vendar kmet;- vo«’ belega -prostaka« pa tudi lahko zadrži s trdnja-vo? Toda črni (to je bil madžarski mednarodni mojster Por-tis v igri z našim velemojstrom Ivkovom na nedavnem meddržavnem dvoboju v Budimpešti!) je resnično gladko izgubljen, pa naj igra tako ali drugače, kajti beli kombinira grožnjo predreti z d-kmetom do osme vrste z matno milnico! Torej? Rešitev: Na 1. .., Te8 sledi 2. d7, Td8 in 3. Td6! Črni mora zdaj žrtvovati trdnjavo za kmeta, ker ne gre 3....Kh4 zara- di mata na h6, in prav tako ne 3. ..., g3+ 4. K:g3, g4 5. Kf4! s prodorom kralja do d-kmeta. Na 1, ..., Te3 (z grožnjo g3 + in Tel mat) pa igra beli Td5 in g3+ ne gre zaradi Kh3, ker je zdaj črni kmet na g5 vezan. Nadaljevanje v tej varianti je na dlani, kolikor črni pp Te3 ne igra ponovno Te8 itd! DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS BREZ BESED — Bral sem, da so v nekem kraju padale ribe med dežjem. BREZ BESED — Opazila sem, da ste mi dajali znake, vendar ne dovolim, da mi kdo dvori med vožnjo! IPslL •Buli psteasit., SPliBll.. .jmi