P O L J U D N I Č L A N E K VETERINARSKA OSKRBA PROSTOŽIVEČIH PTIC / / Joško Račnik, Marko Zadravec Ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti se pri vsakodnev- nem delu pogosto srečamo s poškodovano, oslabelo ali bolno prostoživečo ptico. Med najpo- gostejšimi vzroki za veterinarsko oskrbo so po- škodbe ptice zaradi naleta ob različne ovire (vozeči avtomobil, okno, ograja) ter napada mačke ali kake druge živali. Žal so ptice mnogokrat tudi ustreljene s strelnim orožjem. Včasih pa tudi prostoživeče ptice obolijo za različnimi infekcijskimi boleznimi, med katerimi so pogoste bakterijske in parazitske okužbe. Najpogostejše vrste ptic, ki potrebujejo veterinarsko pomoč, so domači golob (Columba livia domestica), siva vrana (Corvus cornix), kos (Turdus merula), kanja (Buteo buteo), postovka (Falco tinnunculus), labod grbec (Cygnus olor) in tudi mnoge druge. OSKRBA POŠKODB Pri pticah pogosto ugotovimo poškodbe mehkih tkiv in zlome kosti različnih delov telesa, nema- lokrat pa oboje. Pri poškodbah mehkih tkiv najprej natančno pregledamo mesto poškodbe, očistimo rano in ustavimo krvavitev, če obstaja. Majhne poškodbe oskrbimo z manjšo toaleto in razku- ževanjem, večje rane pa je treba očistiti, kirurško odstraniti odmrlo tkivo in po potrebi tudi sešiti. Pri tem se izogibamo odstranjevanja perja z večje po- vršine. Poškodbe trdih tkiv, predvsem zlome dolgih kosti peruti in nog, poskušamo v čim krajšem času imobilizirati. S tem preprečimo nadaljnje poškodbe mehkih tkiv, ki lahko nastanejo s premiki ostrih koncev prelomljenih kosti. Zelo pogosto zlome Svet ptic 04, december 2016 ̂ 6 kosti zdravimo s kirurškim posegom (osteosinte- za), pri katerem s posebnimi žicami, vijaki in iglami naravnamo in stabiliziramo kost, da se lahko ustrezno zaceli. INTENZIVNA TERAPIJA BOLEČINE, OKUŽB IN DEHIDRACIJE Blaženje bolečine je pomemben del veterinarske pomoči poškodovani prostoživeči ptici. Tope po- škodbe od udarcev, zlomi kosti, obsežna vnetja so lahko zelo boleči. Protibolečinska zdravila najpogo- steje apliciramo v prsno mišico, pa tudi po sondi v golšo ali žlezni želodec. Okužbe ran in drugih delov telesa zdravimo s širokospektralnimi antibiotiki. Bolne prostoživeče ptice so pogosto dehidrirane. Stopnjo dehidracije lahko ugotovimo s klinično oceno stanja ptice ter z laboratorijskimi preiska- vami krvi. Dnevna vzdrževalna količina tekoči- ne je pri večini ptic okoli 50 ml/kg telesne mase (5 % telesne mase). Ocena je uporabna v klinične namene. Mnoge manjše vrste ptic potrebujejo večje količine tekočine na kilogram telesne mase v primerjavi z večjimi vrstami, tako 10 do 20 g težka ptica potrebuje okoli 50 % telesne mase tekočine na dan. Najprimernejši pripravki za nadomeščanje izgubljene tekočine so sterilne, uravnotežene in- fuzijske raztopine (0,9 % NaCl). Tekočino moramo pred aplikacijo ustrezno ogreti na telesno tempe- raturo ptice. Apliciramo jo lahko s sondo v golšo, v žlezni želodec ali injekcijsko v podkožje ali v ustrezno veno oz. žilo dovodnico. Tako kot tekoči- no lahko s sondo vnašamo tudi hrano in zdravila. Ker gre za učinkovit, hiter in relativno varen po- stopek, se pogosto odločimo zanj. Količina tekoči- ne, ki jo lahko prenesemo ptici v golšo ali žlezni želodec, je odvisna od velikosti ptice in razvitosti golše. Taščici (Erithacus rubecula) lahko na ta način apliciramo do 0,5 ml, kosu 1 do 2 ml, sivi vrani do 10 ml, kanji do 30 ml, sivi čaplji (Ardea cinerea) do 100 ml in labodu grbcu do 500 ml tekočine na enkrat. Injekcijsko lahko vnesemo tekočino ali zdravila v podkožje dimeljske gube ali v podkožje na hrbtni strani vratu. Podkožna aplikacija teko- čine najpogosteje ne zadostuje pri zelo oslabelih in dehidriranih pticah. Pri teh je najbolje vstaviti tekočino v ustrezno veno. NADOMEŠČANJE HRANILNIH SNOVI Preden jih najdemo, večina poškodovanih in osla- bljenih prostoživečih ptic že nekaj časa ni uživala hrane. Za takšne ptice je najboljše, da jim po začetni stabilizacijski tekočinski terapiji z elektroliti in glukozo ter različnimi komercialnimi pripravki z vsebnostjo aminokislin, mineralov in vitaminov apliciramo tekočo hrano s sondo v golšo ali žlezni želodec. Uporabimo lahko različne komercialne pripravke, razvite za asistirano hranjenje oslabelih in bolnih živali. Glede uporabe se držimo navodil proizvajalcev in najnovejših priporočil iz literature. KAJ PA ANESTEZIJA? Natančen klinični pregled, pregled in čiščenje rane, odvzem krvi ali rentgensko slikanje ptice nema- lokrat lahko opravimo samo v splošni anesteziji. Najpogosteje uporabimo inhalacijsko anestezijo. Mešanico hlapnega anestetika in kisika lahko do- vajamo z obrazno masko. Če je anestezija kratka, jo vzdržujemo samo z masko, pri daljših anestezi- jah pa je najboljše, da ptico intubiramo (vstavimo cevko v sapnik). Intubacija je pri večini vrst ptičev preprost postopek, ker lahko vhod v sapnik dobro vidimo. Med anestezijo natančno nadzorujemo življenjske funkcije ptice. Globino anestezije lahko ocenimo z delovanjem ali nedelovanjem različnih refleksov ter globino in frekvenco dihanja. Delova- nje srca osluškujemo s stetoskopom. Med aneste- zijo vzdržujemo telesno temperaturo ptice z ogre- vanjem. Uporabimo lahko grelne blazine in druge vire toplote (termofor, plastične steklenice s toplo vodo, napolnjene zaščitne rokavice s toplo vodo), ki jih namestimo pod in okoli ptice. Po končanem posegu ptice prebujamo v mirnem okolju. Večino- ma jih držimo v roki, rahlo ovite v brisačo. Nekate- re vrste ptic, predvsem večje ujede, pa najpogosteje pustimo, da se prebudijo v manjšem prostoru brez ovir. S tem preprečimo poškodbe, ki lahko nasta- nejo zaradi vznemirjanja in upiranja ob prebujanju. Rentgenska slika desne perut i SREDNJEGA DETLA (Dendrocoptes medius). Zlomljeno nadlahtnico smo oskrbel i s kirurškem posegom, t.i. osteosintezo, pri kateri smo s posebnimi iglami naravnali in stabilizirali kost, da se je lahko ustrezno zacelila. foto: Arhiv RTG (Klinika za male živali, VF) Rentgensko slikanje poškodovane KOZAČE (Strix uralensis) v splošni plinski anesteziji foto: Arhiv APMP, Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, VF Svet pt ic 04, december 2016 ^ 7 Ugotavl janje količine O2, CO2 in drugih snovi v krvi pri kmečkih lastovkah (Hirundo rustica) med jesensko selitvijo foto: Nina Cizej ALI LAHKO PTICI ODVZAMEMO KRI? V namene diagnostike in ugotovitve zdravstvene- ga stanja lahko ptici odvzamemo različne vzorce. Kri odvzamemo s punkcijo primerne vene. Izbor primernega mesta je odvisen od vrste ptice. Pri majhnih vrstah (ptice pevke) najpogosteje odvza- memo kri s punkcijo vene na vratu, pri racah in pticah, večjih od 100 g, pa najpogosteje s punkcijo vene na nogi. Kri lahko uporabimo za biokemij- ske, hematološke, serološke ali druge preiskave. Pticam lahko odvzamemo tudi različne brise (bris kloake, bris sapnika, bris kljunske votline in golše) v namene diagnosticiranja različnih bolezni. Upo- rabljamo brise ustrezne velikosti, da se izognemo morebitnim poškodbam. Odvzamemo tudi vzorec s perja ali s kože za dokaz morebitnih zunanjih zajedavcev. Mikroskopsko lahko pregledamo tudi iztrebek za morebitno prisotnost notranjih zaje- davcev, ki so pogost vzrok oslabelosti in shujšanosti prostoživeče ptice. RENTGENSKA SLIKA - NEPOGREŠLJIV DIAGNOSTIČNI PRIPOMOČEK Rentgenska diagnostika je zelo pomembna pri di- agnostiki prisotnosti morebitnega izstrelka in/ali poškodb skeleta ptic (zlomi kosti, izpahi sklepov ...). V veliko pomoč nam je pri oceni poškodbe, napo- vedi ozdravitve ter sledenju celjenja zlomov med zdravljenjem. Tudi različni metabolični patološki procesi (rahitis, zaostalo jajce ...) se lahko lepo Med bolnišnično oskrbo je prostoživeča ptica nameščena v varen, miren in dovolj velik prostor, da si lahko pretegne peruti in se neovirano obrača. Po veterinarski pomoči in stabilizaciji jo čim prej izpustimo na prostost ali premestimo v zatočišče za prostoživeče živali. Poškodovana MALA UHARICA (Asio otus) pri kl iničnem pregledu med bolnišnično oskrbo foto: Arhiv APMP, Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, VF DLESK (Coccothraustes coccothraustes) v splošni plinski anesteziji med pr ipravo na manjši kirurški poseg foto: Arhiv APMP, Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, VF vidijo na rentgenski sliki. Ptico lahko rentgenizira- mo brez ali s splošno anestezijo. Z uporabo aneste- zije zmanjšamo stres živali na najmanjšo možno mero, žival lahko slikamo v želenem položaju in tudi osebje, ki sodeluje pri diagnostiki, je zaščiteno pred RTG žarki. Svet ptic 04, december 2016 ̂ 8 Rentgenska slika SRŠENARJA (Penis apivorus) z zlomljeno desno nadlahtnico foto: Arhiv RTG (Klinika za male živali, VF) BOLNIŠNIČNA OSKRBA Med bolnišnično oskrbo mora biti ptica namešče- na v prostoru, ki je ustrezno velik in opremljen za njeno vrsto, za njeno obliko poškodbe ali bolezen. Prostor mora biti dovolj velik, da si ptica lahko pretegne peruti in neovirano obrača. V prostoru ne sme biti ovir, s katerimi bi si ptice poškodova- le perje. Lahko jim priskrbimo tudi palice ali kose lesa, na katerem stojijo in se počutijo varne. Ptice namestimo v mirnem prostoru, brez priso- tnosti plenilcev (mačka, kača) in hrupa (treskanje z vrati, lajež psov). Stika s človekom je kar se le da malo. Na voljo jim je sveža, čista voda in ustre- zna hrana, če jo le lahko zauživa. Temperatura v prostoru je vrsti ptice primerna. Podhlajene ptice je treba dodatno ogrevati v primernem prostoru z ustrezno temperaturo (inkubator) ali s ter- mofori, napolnjenimi s toplo vodo. Med kratko hospitalizacijo je treba ptico vsak dan tehtati, jo klinično pregledati in ustrezno oskrbeti, če stanje to zahteva. Najbolje je, da se ptica po veterinarski pomoči in stabilizaciji čim prej izpusti na prostost ali premesti in namesti v zatočišče za prostoživeče živali, kjer se zdravljenje in predvsem rehabilitaci- ja nadaljujeta. Literatura: - COLES, B.H. (2007): Essentials of Avian Medicine and Surgery. - Blackwell Publishing, Oxford. - GOSDEN, c . (2004) : Exotics and Wildlife. - A Manual of Veterinary Nursing Care. - Bu t te rwor th Heinemann, Edinburgh. - MULUNEAUX, E., BEST, D., COOPER, J . E . (2003) : Wildl i fe Casualties. - Gloucester, BSAVA. - RAčNiK, J., ZADRAVEC, M. (2016): Prva veterinarska pomoč poškodovanih, bolnih in oslabelih prostoživečih ptic. V: Prostoživeče ptice v Sloveniji: od biologije do veterinarske oskrbe: zbornik referatov, Predkongresni dan, 29. simpozija o aktualnih boleznih malih živali, Portorož, 7. april 2016. Ljubljana: Slovensko združenje veterinarjev za male živali. - STOCKER, L. (2005) : Practical wildl ife care. - Blackwell Publishing, Oxford. - VREZEC, A. (2016): Vzroki pogina pri prostoživečih pt icah in njihova biologija: vidik muzejskih evidenc. V: Prostoživeče ptice v Sloveniji: od biologije do veterinarske oskrbe: zbornik referatov, Predkongresni dan, 29. simpozija o aktualnih boleznih malih živali, Portorož, 7. april 2016. Ljubljana: Slovensko združenje veterinarjev za male živali. DR. MARKO ZADRAVEC je veterinar v Ambulant i za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer opravlja klinično in pedagoško dejavnost. Raziskovalno se ukvarja s pomenom protozoarnega parazita Trichomonas gallinae pri pt icah in vlogi adenovirusov pri pticah, ki je bila tudi tema njegove doktorske dizertacije. foto: Arhiv Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce DR. JOŠKO RAČNIK je veterinar specialist za medicino ptic, malih sesalcev in plazilcev in vodja Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru svojega dela opravlja klinično, pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju ptic, malih sesalcev in plazilcev. Tema njegove doktorske dizertacije je bila raziskovanje pojavnosti aviarne influence in bolezni zahodnega Nila pri pt icah v Sloveniji. Je tudi nosilec dip lome evropskega kolegija za zoološko medicino v kategorij i prostoživečih živali - dipl. ECZM (WPH). foto: Arhiv Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce Svet p t i c 04 , d e c e m b e r 2016 ^ 9