<■'•.■■■-• - .' v . ' ■ k J. ' Vt . > M nice « Cleveland, Ohio. By order of the A, d Burleson, ~ IB&j Ji'^Bt^.V'kMI" I y.. ' i rommmwtmmmm IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY m atunrinut worn?" neodvisen ust za slovenske delavce v amebki CLEVELAND. OHIO, MONDAY fJOVEMBER 28th 1921 LETO XXIV - VOL. XXIV. m - : m &;> - 'napada Francoze. London, 26. nov. Ob ke slavnosti v Londi regovoril angleški zunanji ister Curzon nekaj kritike napram , Anglija je mftenja o na svetu že,dovolj sovraStva. Narodi i 0 sporazumeti. Lord Čur- 1 je dejal: "Moč Francije obstoji v tem koliko voja-i bo 'imela pripravljenega, v tem koliko pravioe ima ncija v svojih tirjatvih napram Nemcem. Moč obstoji v javnem mnenju sveta. Velesile pvrope in • Amerike ne bodo nikdar trpele, da na~ stlfne v srci^ Evrope zopet nova velika in nevarna iftoč,{ki bi neprestano s sabljo rožl)«-la ter grozila svetovnemu miru. Mi lahko sprejmemo^ Nem čijo kot članico mednarodne zveze narodov le tedaj, če se velesile zjedinijo, da revi-difo mirovne pogoje ni Pen _ emcem ter začnejo s teljsko politiko nkpram Nem-cemY Zavezniki so celo pripravljeni pomagati Nemčiji, zopet zavzame svoje stali-med narodi, ako so pre-ni, da so Nemci odkri-ni in pokažejo dobro vo-Xurzcta je spomnil , da nikakor ni v _____™,s^na jti politika orožja zroSila, da ostane Francija sama. Glede novih narodov in držav, ki so nastali n valinah Nemčije, Tu Avstrije se je angleSki 9)1 minister izjavil: "Ml eden izmed narodov, ki — odgovorni, da so ti naredi postili neodvisni. Raditega jf # naša dolžnost poma cati m* njih napredku, da ne bo rad njih nastala nova vojna, pa< pa da prispevajo, k svetovne mu miru. .1 Dva i štrajkarja sti bila Letos je zahtevala že 13 mrtvih, 28 ranjenih. I ' ' ''• SJEK>i tl'fc ■ '• -i« * '..,„ ,. V.-.rf;, 'V,- , i' V Lovska sezona v državi Ohio ni bila i še nikdar tako Živahna kot letos. Kot poroda državni lovski/urad iz Co-lumbusa se je letos izdalo v državi Ohio nkd 300.090 lovskih licenc, to je za kakih 53.000 več kot pa lansko leto. Tisoče zajcev je bilo že pobi* tih, toda objednem je letos Adi mnogo človeških žrtev. Poleg tega se pa farmarji Jako pritožujejo, da neizkušeni lovci povzročajo ^gromno škodo po farmah. Mnogo krav, psov, konj, ovac Je bilo že postreljenih, več gozdov zapaljenih, plotov podrtih. V mnogih krajih so se farmarji zjedinili in ne pustijo lovcev loviti po njih zemljiščih. Do petka pretečenega tedn* je bilo v državi Ohio ubitih 13 lovcev, 28 pa nevarno ranjenih. Iz Bellefontaine^ Ohio, se poroča, da je • bil na lovu ustreljen 11 letni Waldo Bu-roker, ki je šel z dvema fan-tonla na lov. Ustreljen je bil v spodnji del telesa in osttfl na mestu mrtev. Iz Washington, O. sVpocoča, da je bil v petek zvečer ustreljen 12 letni Reuben Allen, ko je na lovu čistil puško svojega očet*. Iz Cincinnatija se porpča, da je 16 letni Frank Powell po- rok ______ _ e padla z .oflp , in je prTtem'potegnil ik stu, petelina tako nerodno, da mu je strel razbil glavo. Umrl je kmalu potem. 15 letni George Kraft in 13 letni Robert Kraft, njego* brat, sta se nahajala, pri Tiffin, O.'na lovu na race. Pri tem je mlajši brat ustrelil svojega starejšega brata, da je slednji kmalu umrl. orov v Columbusu in Ča-smrti na Električnem sto-se ima izvršiti 10. febru-. Sestro so dobili ko je ila utihotapiti v zapor na-_ revolver. < Adam J. Da m m, council-23. varde se je*izjavil, da erava kandidirati prihod-leto za kongresmana v ongresnem okraju. Kan-bo na platformi, da se vi prohibicija, in cfc se postavno uživanje vi-pive. Dtmm se je izjavil, kandidiral štirikrat v mico, "bil vselej n in pri vsakih volitvah, dobil večje število gla-^W ' ■ * K ■ ' j je aretiral« niko ki ral , ki jef skuhala nja. Mož njen je in do- za tri , — Mal vpogled v cleveland-" t/ ;j sko življenj? nudi sledeči do-gpdek: Pred sodnikom Howells je bila pietečeno soboto 23 letna žena, mati treh otrok. Prišla je na sodnljo, da je pričafa proti svojemu možu .katerega je obdolžila, da je ukradel njeno uro. Izpovedala je sledeče: Pred 5. leti me je pripeljal moj brat v Ameriko. V hišo je pripeljal tudi nekega fanta in mi rekel naj ga poiočim. Jaz sem se branila, toda .brat mi je zagrozil, da me pnsili v njegovo željo. Res, ppstil me je stradati. Po več dni nisem dobila hrane, tako da sem $$ konečno pustila pregovoriti in sem poročila fanta. Ljubila ga nisem, pač pa sovražila. Predvčerajšnim je prišel do? mov, povedal, da bo otrokom kupil candy, nakar je vzel mojo uro in odšel. Eden mojih borderjev je to videl in je zgrabil revolver ter večkrat ustrelil za mojim možem, toda zadel ni. Obtoženi mož pa je povedal, da je syoji ženi izročil $2500, kateri denar je ženska z borderjem zapravila. Sodnik Howells je obsodil mo£a da mora plačati stroške in vrniti uro, border pa je bil aretiran in se bo1 moral zago-vajati radi pfcpovedane rabe revolverja. t- $300 kazni je moral plačati Clirley Williams, 2260 Broadway. Williams ima Smrt policista Gunmani v Clevelandu so ustrelili 3. policiste. Dva roparja in morilca sta napadla v petek ponoči pqli-cista Frank J. Koran na 40. cesti ^n Orange ave. Koran je bil v boju ubit. Tretji policijski precinkt je dobil v petek ponoči sporočilo, da se nahajata v bližini Orange ave. in 40. Cesta dVa sumljiva človeka, ki sta pijana in najbrž pripravljena za rop. Policisti Koran, Fix in Kolesar so bili s švigajočo švadrono odposlani na lice mesta. Na 40. cesti in Orange ave. se je policijski voz ustavifoFix je ostal v avtomobilu, Kolesar je šel za neko hišo, da prepreči beg obema lopovoma, do-čim je šel Koran naravnost do obeh sumljivih oseb ter jih začel izpr,aševati. Mahoma pa sta oba gunmana potegnila revolverje ter začela streljati v policista, nakar sta zbežala po nekem alley, zasledovana od Kolesarja in Fixa. Koran je medtem iz žepa potegnil električno svetilko, da vidi, kje je ustreljen, potem se je pa zgrudil mrtev na tla. Oba morilca policista sta zamorca. Nemudoma potem, ko je policijski inšpek-, tor Murphy zvedel o umoru policista, je poznal vso-polici-recinkta na delo ter ^l vsedetektivepo meta zasledujejo oba gunmana. Ustreljeni policist Koran je bil jako priljubljen pri policiji. Zapušča, udovo in tri male otroke. Policist je že 18 let. Ko je bil še Kohler policijski načelnik, ga je Kohler večkrat odlikoval. Posebno pa je bil Koran priljubljen pri otrocih: Poznali so ga z imenom "strijc". Kjer se je prikazal, mu je sledila velika Četa otrok, katere je kar na cesti pestoval in skrbel za nje. Nekoč je bilo nenavadno veliko šip pobitih v njegovem precinktu. Delali so,to otroci. Koran je zbral par stotin otrok iz okolice, jih po očetovsko poučil, in odte-daj ni bila nikdar nobena šipa ubita tam. Koran je tretji policist, ki je bil ubit v službi letos in osmi ubit v dveh letih. spredaj brivnico, kjer toči tudi žganje, zadaj k pa imel kabaret, kjer so se shajale nemoralne ženske. Gteodtf ga 9UUI1IK Jvlivl • Harding želi zvezo vseh Washington, sledica razo rož« renče v Washinj va syetovna zv< kakor jo je-zasn< nik Harding, obljubo mnogil delegatov na konferenci, ki g< nu svojih vlad, ds de pripravljene svetovni zvezi ni sednik Harding da se bo razorom ferenca spremei no zvpzo narod< rantirala vsemui To se je uradno Bele hiše. Drui letos niso iravzočj ževalni konfer< povabljeni na z bi hodnje leto. Nil zabljena Nemči predsednik nam« norirati že obst Narodov ali jo Liga Narodov, spravil v življenj sednik Wilson, nov. Po-ie konfe-iu bo no-t narodov, firedsed-ing ima l,upljivnih foroževalni »re v ime-^o njih vla-ristopiti k lov. Pred-jrepričan, lina kon-»v svetov-ki bo ga-svetu mir. manilo iz {narodi, ki >ri razoroži bodejo )vanje pri-ne bo po-S tem iva ali ig* ječo Ligo Sničiti. Ker [akor jo je Divši pred-more eb«- Proti Francozom Mestna zbornica. stati brez pomoči Zjedinjenih — Pred sodnika Howells je bil pripeljan James Johnson, katerega je policija aretirala ko je dobila pri njem malo stfeklenico neke pijače. Obto-^ je bil, da je "transporti-' ral opojno pijačo". Na sodni-ji se je skazalo, da je v steklenici ?a en kozarec vina. Johnson je povedal, da je šel k prijatelji!, ki mu »je dal vino za njegovo Ženo, ki je zelo slaba in rabi okrepčila. Sodnik Howells je bil skrajno nevo-ljen nad policijo; ker aretira take ljudi. Povedal Je John-sonu, da je, dober mož, ker skrbi za ženo' in ga je popol-noma oprostil. — Mnogo policistov v kratkem namerava zapustiti policijsko službo. Vložili bodo prošnje za pokojnino. Smatra se, da ko pride novi župan Kohler v City Hall, da bo V policijskem oddelku velik "potres". Kakih 50 policistov, med njimi, nadzorniki, kapitani, porotniki in detektivi nameravajo odstppiti. Ker vši služijo že 25 let pri policiji, so opravičeni do pokojnine. Kohler namerava policijski oddelek popolnoma re- držav. Danes so Roditelji Lige Narodov v resffici navzoči pri konferenci v washingfo-nu. Harding želi; da/se zastopniki vseh naridov zberejo enkrat na leto] na skupni konferenpjLtejLfiWravlj-ajP 9 svetovnih vprašanjih, garancijah miru ter splošni odpravi orožja. Zjedinjene drŽave so pripravljene do skrajnosti pomagati mlajšim in slabotnim narodom, da pridejo do svojih pravic. JL_—o-- — Iz stare domovine smo dobili prošnje od Jos. Stupar-ja, iz vasi Korita, pošta Dobr-niči, ki nas prosi, da poiščemo njegovega sina Josip Stu-parja, ki je uslužben pri cle-velandski policiji. Prosimo torej ,Mr. Štuparja, da se oglasi v n*šem uradu za*na-daljne podatke. —■- Dva roparja sta bihi aretirana od policista Španski, ko sta hotela na Hamilton ave. in 17. cesti oropati'Morris ^Gorsetmaria iz 1645 St. Clair ave. Tretji ropar je pobegnil, pa so ga pozneje prijeli na St. Clair ave. in 20. cesti. V — Wm. H. Boyd, znani cle-velandski odvetnik, ki je zagovarjal bivšega vrhovnega sodnika McGannona, bo najbrž prihodnji direktor postav mesta Cleveland. Kohler, novi župan in Boyd sta dobra prijatelja.' • —; Ogromna kazen preti Albertu F. Bliss, ki je ponarejal denar. Detektivi so dogr nali, da je Blfss v 40 slučajih naredil iz endolarskega bankovca desetdolarski bankovec. Ako bi bil kaznovan Bliss glasom postave bi moral dobiti 700 let ječe in plačati bi moral $400.000 kazni, ker je ponaredil 40 bankovcev. V petek, soboto in nedeljo so bili v Clevelandu trije ubiti od avtomobilov, 9 pa ranjenih. — V nedeljo je imel zntffii protestantovski pastor, D. w. Bustard, pridigo v tem- Eelnu prostozidarjev, tekom atere je strahovito napadal novega elevelandskega župana Korhlerja. Par tisoč oseb je bilo navzočih. Cena Liberty ■ Priče izpovedujejo ugodno za igralca. San Francisco, 26. nov. Pri obravnavi, ki se je Včeraj nadaljevala napram * Roscoe Arbucklu, se je prebrala neka izjava mrtve igralke Virginia Rappe. Predno je igralka u-; mrla je podala dr. Rumwellu, ki je za njo skrbel v zadnjih urah življenja, izjavo, gla-sojp katere pravi Miss Rappe, da je bila v hotelu St. Francis, kjer so se vršile orgije, tako pijana, da se popolnoma nič ni zavedala, kaj se je godilo z njo. Dr. RjimwelV je pričal, da je zdrayil Miss Rappe, potem ko je v hotelu hipoma zbolela. Miss Rappe mu je' povedala, da je pijan-^evala celo popoldne in zvečer in da sploh ne ve, kaj se ie godilo okoli nje. "Državni pravnik U'Rcn je bil silovito jezen, ko je dr. Rumwell podal to izjavo in je zahteval od sodnika, da se ta izjava zbriše iz sodnjega zapisnika, toda sodnik je odločil, da izjava ostane v zapisniku. Dr. Rumwell je nadalje pod prisego izjavil, da je preiskal truplo mrtve igraljce, kakor tudi, da je preiskal njeno truplo ko je bila še živa, pa ni mogel dobiti nobene poškodbe na njej. Nadalje je dr. Rumwell govoril z Miss Rappe, ko je bila pri polni zavesti, in tekom tega pogovora ni Miss Rappe niti enkrat omenila Arbuckla ali ga obdolžila, da ji je storil silo. Veliko senzacijo je povzročila tudi zaprisežena izjava drugih špfecialistov - zdravnikov, ki sta povedala, da poškodbe, kakoršnje je imela Miss Rappe na telesu, lahko nastanejo same na sebi. Dr. Shields, eden izmed Specialistov, je natančno naslikal v sodnji dvorani, kako alkoholizem in histerija povzročita enake poškodbe kot jih je imela Miss Rappe. S tem, da so Miss Rappe položili v mrzlo kopelj, jo je sunek v mrzlo vodo tako pretresel, da je dobila omenjene poškodbe. Ne ve se še, ali bo Arbuckle tudi pričal pri obravnavi ali ne. Včeraj je pričala tudi Miss Morgan, ki je bila hišna gospodinja in strežnica pri ranjki Miss Rappe. Miss Morgan je pričala, da je Miss Rappe, kadar je bila pijana,, mnogokrat trgala obleko s sebe, baš kakor je to naredila San Franciscu pri orgijah, Po Italiji so se vršile krvave demonstracije. .i i. j •Rim, 27. nov. Ko so dospela sem poročila, da se je francoski ministerski predsednik Briand, na razorože-valni konferenci v Washing-tonu izrazil o laški armadi zasramovalno, so nastale ra-buke po vsem mestu. Kakih 500 dijakov je hotelo prirediti protestni shod pred francoskim poslaništvom. Ker se na povelje policije dijaki niso razšli, jin je napadla ka-valerija, ki je razgnala dru-hal. Enake demonstracije so se vršile v Benetkah, Floren-ci, Neaplju, Turinu in Genovi. Signor Schanzer, ki je načelnik laške delegacije na razoroževalni konferenci v Washingtonu, je brzojavil v Rim, da ni resnica, da bi francoski ministerski predsednik se žaljivo izjavil o laški armadi, toda druhal, enkrat nahujskana, se ni mogla več kontrolirati. V TurinM so laški fantiki napadli francoski konzulat, razbili okna in go- dom je: kjer je bil tudi Arbuckle navzoč. Naval k obravnavi včeraj je bil tak, da celo sodnik kmalu ne bi mogel priti v dvorano. — V Clevelandu umre izmed vsakih 1000 otrok 86, predno dosežejo eno leto, v New Yorku 85, v Philadel-phiji 88, v Bostonu 100, v Detroitu t04. Torej je videti da je zdravje pri clevelands-kih otrocih še precej bolje kot v drugih mestih. — Splošne pritožbe prihajajo do mestne vlade, da so cene kruhu tukaj večje kot v drugih mestih. V Cincinnati stane hleb kruha, ki tehta 16 unč osem centov, v Clevelandu pa 0. Enako je tudi v Toledo in Akronu. — Jutri; v torek se vrši ustanovni shod novega društva Jutranje Zarje, ki se bo priklopilo k J.S.K. Jednoti, Shod se vrši v Slov. Nar. Domu na St. Clair ave. in 64th temu društvu!, naj pride na shod. Naj poravna sptir med delavci in kotapanijo. Unija razvažalcev mleka je v soboto apelirala na mestno zbornico, da se začne pogajati z Telling- Belle Vernon kompanijo, da se Štrajk neha in se delavci vrnejo na delo. Unija razvažalcev je poslalst vsem councilmanom posebno pismo z omenjeno prošnjo. Kot se čuje, je več councilmanov pripravljenih staviti pri pondeljkovi seii mestne zbornice pfedlog, da se.imenuje poseben^ odbor, ki stopi v stile z zastopniki delavcev in zastopniki kompa-nije. Potem bi se začele obravnave, ki se tičejo plač in delavskih razmer, kakor tuli odprte delavnice. Razva-lalci mleka so pripravljeni vrniti se na delo pod starimi pogoji, dočim bi medtem odbor councilmanov razpravljal glede znjfanja plač in odprte delavnice, In Karkoli bi councllmanski odbor prona-šel za ugodno, to bi potem unija razvažalcev sprejela. Objednem je unija razvažalcev naznanila, da )e pripravljena sprejeti kot razsodnike katerekoli tri duhovnice ali tiri trgovce, katerim delav- ci predložili svoje zahteve, in kar bi dotični odbor pro-našel pravilnim, po tem bi se hištvo. Laške drjuhali so rakale po ulicah, zažigale francoske zastave in kričale: I Doli s Francijo!" Tristo vojakov je komaj pomirilo razgrajače v Turinu. V Benetkah je morala vlada z močnim kordonorti vojaštva za-stražiti francoskj konzulat. I delavej ravnajj. V Neaplju je morala kavale- kompanijoln t rija zajahati v množico, ki je hotela razbiti francoski konzulat Časopisje je razdeljeno v dva tabora, dočim vsi obsojajo nastop Italijanov proti Francozom- Nekateri časopisi so prepričani, da je Briand razž&lil laški narod, dočim so drugi mnenja, da je Lahe nekdo potegnil. Vlada preiskuje zadevo. ' — Policija je imela obilo posla v noči (med soboto in "nedeljo. Blizu 1313 Oregon ave. je policija obstrelila. nekega roparja, katerega je tudi pozneje vjela. Roparji so ubili krojača Louis Goldstein, iOl 12 Cedar ave. ko so udrli v njegovo trgovino. Roparji ^so udrli v trgovino St. Tista, ki želi pristopiti k ave. in odnesli več predmetov. Trije roparji so udrli v gostilno Mrs. Jennie Badziz, 16119 Waterloo Rd., kjer so jo z revolverji prisilili, da jim je izročila $60 iz registra. Številno drugih ropov in napadov je poročanih policiji. — Prvi problem, katerega bo novi župan Kohler začel obdelovati je poskus, da se zniža voznina na cleveland-ski cestni železnici. — Iz Dunaja se poroča, da se tam prodaja ameriški dolar za 6500 avstrijskih kron. Za $150 se dobi en miljon avstrijskih kron. — Tržni nadzorniki so zavrnili več kot 30.000 zajcev, ki so tekom tedna dospeli na trg. Zdravstvene oblasti trdijo, da so zajci nevžitnl, radi slabega vremena in zanemarjanja pri odpošiljatvi. — Večje poprave na pieru v Gordon parku bodejo začeli izvrševati. Mesto je dovolilo $16.^00 za to delo. — Pismo ima pri nas Amalija Balantič. — 127 oseb je bilo ubitih od avtomobilov letos v Clevelandu. 4 — Pet let ječe je dobil John McGraw, 54 let star, ker je na ulični železnici nekemu dekletu vzel malo Svoto denarji. Pogodba JefavtfoTL sept. letos. j* Tf1 ompanijo in je potekla 31. . dan je kompfenija naznanila, da bo utrgala vsepi uslužbencem $6.50 na teden pri plačah. Delavci so bili voljni, da zgubijo $3.00 na teden, a glede razlike med $3 in $6.50 pa so bili pripravljeni dogovar-r jati se, toda kompanija je od-debato, i klonila vsako debato, in poleg tega odrekla priznanje UQiji ter začela najemati ske-be. Danes se bo glede tega štrajka govorilo pri seji mestne zbornice. NENAVADNA SODNUSI KA ODLOČITEV. Denver, Colo., 26. nov. Mladinski sodnik Royal Graham je danes obsodit Mrs. Clyde Cassidente, da se mora podvreči operaciji, ki ji bo onemogočila, da bi še kdaj imela otroke. Mrs. Cassidente je mati petih otrok. Pripeljana je bila pred mladinskega sodnika, da dokaže, zakaj ji država ne bi smela odvzetj otrok, ker je dobrbdelna družba trdila, da je njen dom zanemarjen, ofoci umazani, zanemarjeni ter polni bolez-\ ni. Dr; Sunderland, ki je pričal na sodniji, je izjavil, da je vzrok zanemarjanja otrok,« ker jih Mrs. Cassidente prehitro dobiva. "In kakšna pomoč je proti temu?" je vprašal sodnik. Dr. Sunderland je potem nasvetoval operacijo. "Sodni slučaj," je nadaljeval sodnik, "se preloži do 10. jan. Medtem pa se mora sodnikov nasvet izvršiti." Soprog od Mrs. Cassidente ki je javni notar in laški tolmač, je že privolil, da ženo operirajo. % ŽITA HOČE ZOPET V ŠVICO. Funchal, Madeira, 26. nov. Bivša avstrijska cesarica Zt-ta, ki živi tukaj s svojim progom Karlom v pi stvu, je izjavila željo, da iti v Švico, kjer bo nih sinov operiran na črevesu. Prosila bo t M J . m •tt -' ■ t ERISKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAKOCN1NA: Za Cleveland po poŠti . $5.Cb . . - * VU pbuu, d«pimt in 4mv m) M poftilja "Amerilk* §11» Su Clair Ave. N. K. Cleralend, Ohio Tal. Oay. Prtncslea 18® fAMES DEBEVEC. PfMuk* LOUIS J. PIRC. Edito* ISSUBB IftONBAV. WKDNBSDAT AND FRIDAY kri by 23.000 Sloreaius in (be City of Cleveland and elsewhere. MvertWag rates on reqvest. American ^spirit Foreign in languge only Entered M eecond-claae matter January 6th itn*, at ike pooi irfltoe ■ Ueretand, Oblo under *e Aet of March 3rd, 1870. No. 158. Mon. Nov. 28. 1921 Padanje krone in denarja. jugoslovanski denar, krone in dinarji so zadnje Case znatno padli v ceni na svetovnem trgu. Pred nekaj dnevi se je dobilo za en ameriški cent en srbski dinar, ali štiri krone za en cent, 400 kron za en dolar. Sedaj se je ta vrednost denarja nekoliko dvignila, toda še vedno lahko dobite za en ameriški cent dve kroni. Menda je preveč spominjati na dejstvo, da je bila krona pred vojno dvajset ameriških centov. Vsakdo, lahko preračuna razliko med nekdajno in današnjo vrednostjo krone. Rekel bo kdo, da tudi drugje ni bolje, toda to nam nfrnudi tolažbe, ker padanje valute drugih držav se da vsaj nekako razložiti in opravičiti, dočim ni pravega vzroka in opravičila za padanje jugoslovanske krone in dinarja. Neprestano čitamo v domovinskih listih kako je Jugoslavija bogata in polna vsakojakih naravnih dafrov, toda kljub temu je jugoslovanski kredit v svetu vedno manjši, vrednost denarja vedno manjša. V tem je razlika med Jugoslavijo in drugimi državami. Eden izmed vzrokov zakaj pada jugoslovanska valuta se nahaja tudi v dejstvu, da je cirkulacija denarja v Jugoslaviji čimdalje večja. 22. avgusta letos, napram izkazu Narodne Bank* SHS v Belgradu, se je nahajalo v prometu 4.085.984.075 dinarjev, 15. nov. letos pa že 4.419.568.550, torej za skoro štiristo milijonov dinarjev več denarja. Torej narašča množina v prometu se nahajajočega denarja. V dveh mesecih se je denar pomnožil za približno 4iX) milijonov dinarjev. Tekom kampanje za jugoslovansko rfotranje posojilo, se je spustilo v proqiet nad en tisoč milijonov kron novih bankovcev. Iz tega se prav lahko tolmači, da niti kraljevo finanftio ministerstvo ni imelo popolnega prepričanja in zaupanja v uspeh tega posojila, ki se je v resnici izjavilo. Medtem pa»tudi država SHS ne more izravnati svojih dohodkov ip strofikov. Za leto 1922 je proračunanih 4.815. 052.?3d dohodkov, napram temu »o pa preračunjeni stroški na 6.434.690.896 dinarjev, kar'pomeni, da bo država SHS imela prihodnje leto eno milijardo in 019 milijonov dinarjev več stroškov kot dohodkov. Torej je državni proračun »asiven^ stroSki so večji kot dohodki, torej država nima :ritja za sVtije izdatke, pač pa se mora tudi zanaprej za< pasiven, stroški so večji kot dohodki, torej država nima pokritja za sVtije izdatke, pač pa se mora tudi zanaprej zadolževati pri Narqdni Banki, da pa more Narodna Banka državi dajati denar, mora slednjega v vedno večji meri tiskati. Pri takem stanju je potrebno, da vlada pusti vse vratolomne bkspedici je in avanture, ter da se spravi v popolno zaupanje z narodom. Vendar v Jugoslaviji ne delajo tako. Brez privolitve parlamenta; odredbo par uradnikov v zunanjem ministerstvu ter v sporazumu z generalnim štabom je vlada začela "izravnavati" meje napiim Albaniji. Rojaki naj vedo, da stoji jugoslovanska armada že tri leta oborožena na albanski meji, in je ta "uravnava" meje veljala jugoslovanski narod že dva tisoč milijonov dinarjev ali 8.000.000,000 kron. In Ko se je vse to potrošilo, ko je padlo zopet stotine delazmožnih mož, pa pridejo zavezniki v Parizu na dan s poveljem, da mora Jugoslavija umakniti svoje vojaštvo ter da bodo oni "izravnali" moje. Iz Belgra-da sicer naznanjajo, da se l^mu povelju ne bodo pokorili, toda vsak pameten človek takoj ve, da je to le prazna fraza, da se pokrije sramota g. Pašiča in Spalajkoviča, ki sta odgovorna za "uravnavo' meje napram Albaniji. To smo napisali, ker je ta albanska avantura mnogo doprinesla, da je jugoslovanski denar malo vreden.1 Notranje posojilo, ki ga je Jugoslavija iskala med svojimi državljani, se je izjavilo, niti 500.000.000 dinarjev ni mogla vlada dobiti pri svojih državljanih, dasi so bili pogoji skrajno ugodni in obresti n*7 procentov. Tudi to škoduje denarni valuti. Pozneje je Jugoslavija iskala posojila zunaj, pa tudi tu ni bik) uspeha, kajti stavljeni so bili pogoji, da so bili objednem sramotni in uničujoči. Taki pogoji za posojilo se stavijo, kadar je oni, ki posodi, prepričan, da bo teško kdtj vrnjeno dobil. Edini izhod iz teh homatij bo, da se povečajo davki, da se primanjkljaj v proračunu pokrije, toda /ato je treba iz-vanredne državniške zmožnosti. Jugoslovanski dosedajni finančni ministri so bili vsi diletanti, ki niso mogli nikdar spraviti dohodkov in stroškov v primeren sklad. Zato pa je vsa financa Jugoslavije v kaosu. To dobro vedo zunanji krogi, zato pa je prišlo tako daleč, da pada jugoslovanska denarna vrednost. Sedanji župan Gevelanda, Mr. FitzGerald, pošilja policijo na konjih za mlekarskimi vozomi, katere vozijo okoli stavkolomci. In prihodnji župan Clevelanda, Mr. Kohler, je dobil $2000 od tajnika mlekarske družbe Telling-Belle Vernon. Pred volitvami nihče ni vedel, da Kohlerja podpira mlekarski trust, in pred volitvijo ni bilo policistov v obrambo skebov. * • • • Pazite tudi na račune, ki jih dobite za plir. 1. decembra. FitzGerald je dejal, da se bori za 35c plin, glavni odvetnik plinove družbe, ki je podružnica petrolejskega trusta, pa je založil novega župana Kohlerja s tisočaki. • • e Vendar — ljudje so glasovali, ljudje so izvolili za žu-Kohlerja, in imeli bodo,\kar so hoteli. Liudski glas — H glas?! IVANSKI VSE-OLSKI ZLET. Priprave za vsesokolski zlet v Ljubljani sd v polnem tiru. Starešinstvo Jugo venskega Sokolskega Sa za, ki je dobilo nalogo, da vo di vse priprave za zlet, ' moralo predvsem organizira- se razvija živahno, vencjar so ti vse odbore, ki vodijo vsa dela. Glavno delo je koncentrirano v zletnem odboru, ki sestoji iz vseh Članov starešinstva Jugoslovanskega Sokolskega Saveza in iz predsednikov posameznih odsekov. Razen tega so pozvani v zletni odbor zastopniki vojaštva, vlade, ministrstva sa-obračaja, mestne občine Ljubljana itd., tako da obstoji zletni odbor iz 25 do 30 članov. Zletni odbor ni izvršujoči organ, temveč vodi predvsem nadzorstvo nad vsem delom ter ima v rokah osrednje vodstvo, di se ne pojavljajo j)ri delu raznih odsekov nasprotstva in da ne opravljata dva odseka enega in istega dela. Največ neprilik je imel zletni odbor z odločitvijo prostora za telovadišče, ki,bo prirejen za 4000 telovadcev. Po dolgem iskanju se je moral nakupiti del prostora za južnim Jcolodvorom; drugi -del pa je dala "Stavbna družba" v Ljubljani v najem. S tem je bilo vprašanje telova-dišča rešeno in stavbni odsek je začel takoj s podrobnim delom. Telovadišče bo na jav ko lepem prostoru, od koder se nudi obiskovalcem krasen razgled na planine in na drugi strani zlasti na staroslav-ni ljubljanski'grad. Med češkim Sokolstvom vlada velikansko zanimanje za zlet in Češka Obec Sokol-ska je poslala v Ljubljano svojega zastopnika, da je dobil vse potrebne informacije za zlet in se naučil vse proste vaje za člane. V prihodnjih dneh pride še zastopnica te-škega TO pri ČOŠ, da pouči ženske proste vaje. Češko Sokolstvo se udeleži zletja v velikem številu. Zletni odbor je razpisal natečaj za plakate, zletni znak in razglednice. Zadnji termin je bil 15. oktobra, ki se je pa moral na željo umetnikov podaljšati do 30. oktobra. Do edaj je poslalo veliko število umetnikov razne vzorce, med katerimi bo izbiralo posebno razsodišče. V glavnem se je določil tudi že približni program zleta, ki pa še ni de-finitiven. Določene so štiri nedelje pred zletnimi dnevi za nastop naraščaja, dijaštva in vojaštva. Zletni dnevi se prično v petek dne 1L avgusta z žensko tekmo.-V soboto dne 12,^ avgusta so članske tekme. V petek in soboto se vrSijo obenem mednarodne tekme. Čehi pridejo v soboto dne 12. avgusta. V nedeljo dne 13 av* qusta se vrše dopoldan skušnje, popoldan javni nastop članstva. V porideljek dne avgusta popoldne nastop naraščaja iz bližn iih krajev jn nasto vojaštva. V torek dne 45. avgusta dopoldne povor-ka, popoldne druga javna telovadba. Po zletu se priredijo krajši in daljši izleti po Jugoslaviji. -o--- VINSKA TRGATEV V ITALIJI. Italija je naša najnevarnejša konkurentinja na zunanjih vinskih tržiščih. To konkurenco bridko-občutijo naši vinski producenti in trgovci, katerim vino zaostaja doma. Dasiravno letos Italija ne bo imela glede kvantitete dobre letine, je vendar že po-voljno poskrbela za zunanje trge. Kakor smo že nedavno poročali, je sklenila Italija nogodbi za izvoz vina s Češkoslovaško in Nemčijo. Naše vinske producente in^iz-voznike bodo gotovo zanimali podatki o letošnji italijanski vinski trgatvi in razvijajočih se cenah, ki jih posnemamo iz poročila generalne direkcije za vinorejo v Rimu, oriobčenega z^etkom tega tedna: * teku. oviralo - otokih nci Puglie jo je iževno vreme, a v h Siciliji toča. v provincah Emilija in Toskana se je tr-- gatev ravnokar pričela. Trgovina z grozdjem in mdltom producenti zelo1 vzdržljivi in zahtevajo visoke cene. Provinca Piemonte ima letos izredno dobro blago, ki vsebuje mnogo sladkorja, d množina pridelka ne zadovoljuje posebno. Cene se gibljem jo med 440 — 250 lir za q. Nakupujejo večinoma špekulanti, ki spravljajo blago v magacine. V Genovi je vinska trgovina mala, ker še ni dospelo južnoitalijansko blago. Sedanje zaloge vin so zelo male. Gorska vina noti rajo 170 — 180 lir, najfinejša muškat-na vina 420 — 430 lir. V Bari, Brindisi, področju, ki izvaža grozdje, se plačuje grozdje večinoma od prekupčevalcev 185 - 205 lir. Kmetje so tudi tu zelo vzdržljivi in ne marajo ptodajati izpod 240 lir, kar je na vsak način pretirana cena. Kolikor lahko nadalje posnemamo iz omenjenega poročila, je yjnska trgatev najslabša v Sjciliji. Škodovala ji je menda največ toča. ^ Po teh podatkih izgleda, da bodo. cene v Italiji vsled nepovoljne vinske letine naraščale. Naraščanje vinskih cen v Italiji ip nizka naša valuta bosta pač pripomogle k temu, da t>o naše vino zmož-nejše za konkurenco, ker bo^ za zunanje trge dovolj poce-' ni. Doslej je naš vinski izvoz ovirala nied drugim tudi naša previsoka cena. rgmunuaHn jugosla VUA. Razmerje med našo kraljevino in Romunijo se po zvršetku svetovne vojne ni hotelo urediti. O priliki, ko se je določila demarkacijska črta med $ami in Romuni v Banatu, so celo naši vzhodni romunski sosedje nakopičili lepo število divizij ob naši ba-natski meji in ni mnogo manjkalo, da ni prišlo tam do spopadov. Male praske ob d,emar kacijski črti pa so se pozneje ponovno dogodile in vedno znova je bilo t-eba miriti pre-vročekrvne romunske vojaške poveljnike, ki so obmejne določbe skušali via facti razlagati v romunsko korist. Romune je gnal v vseh teh sporih pohlep po našem deflu Banata. V svojih nacijonal-nih težnjah niso imeli veljaki v Bukarešti za cilj samo osvoboditev narodno - kompaktnega romunskega ozemlja, marveč so prešli tudi preko tega prirodnega in pravičnega okvija dalje v imperi-jaljzem. Kjpt potomci Dako-romanov so hoteli spraviti nacionalno^omunijo v sklad s staro rimsko provinco Daci-jo, katerije resnično pripadal cel Banat. To svojo historično pobarvino/zahtevo so opirali tudi na trditev, da predstavlja šele Donava in dolenja Tisa. ^Hrodno mejo Banata na jugu in zapadu. Da biva po vsem južnem in zapadnem Banatu pretežno srbski živelj, to jih seveda ni otilo, kakor tudi ne dejstvo a je ostalo v vsem Banatu, ki ga je Pariz dodelil Jugoslaviji, le okroglo 80.000 Romunov .raztresenih med osta Hm prebivalstvom. Za te Romune zahtevajo sedaj diplomatskim potom nespfejemljive modalitete v šolskem pouku. Nedvomno botfe naša šolska politika napram peščic^ banatskih Romunov odvisna od stanja, v katerem bode puščala Romunija naše rojake, ki so ostali pod romunsko vlado v Klisu-ri ob Donavi in v ostalem Bf-natu v temešvarskem okrožju. In teh naših sonarodnikov izven našihineja je več romunskih na našem ozemlju. Zanimiva ie tudi romunska zahteva po romunskih šolah v Bitolju. Marsikdo bi smatral to notico zt tisk" napako, kai 30. skih Romunov, nom ni in govore jezik. Večje mi l skih Romunov živi b le meje v severni Grfifji, Za te Romune se je tedaj Romunija svoj čas — Se za Turčije — zelo trudila, vzdrževala med njimi svojo politično propagando, jim ponujala svoje šole, hoteč jih napraviti za narodnozavedne Romune. Toda pri tem svojem prizadevanju ni imela uspeha. Kljub^emu pa je eksisten; co Aromunov izrabljala v dobi, ko se je leta 1912-13 likvidirala evropska, Turčija po zaslugi orožja balkanskih držav. Takrat je nastopila z zahtevo po kompenzaciji in je i kot argument zanjp navajala tudi te raztresene ostanke romunskega plemena, katerih posest je seveda na politični tehtnici pomenila precej toliko kot nič. . Ako je obstoja romunske Šole v Bitolju kot vz^ojevali-šča za te pičlo ohranjene ostanke Makedoromunov odvisno naše nadaljnje dobro razmerje do Bukarešte, Jim jo lahko v \ stvarnem ozira mirne vesti dovolimo. Kajti ti romanski drobci so nam tako nenevarni, se tako hitro asimilirajo, da jih tudi po Romuniji zaželjena umetna sredstva ne morejo rešiti za veleromunstvo. Njih eksistenca nikakor ne more nuditi dovo|j vsebine za posebno politično ali morda celo diplomatsko vprašanje. Ko se izvede v podrobnem razmejitev v Banatu, ki še vedno kvari naše medsebojne odijošaje, bo, upamo, skrčeno šteVjlo spornih zadev na najmanjše. V danSnjem političnem položaju nam je prijateljstvo Romunije dobrodošlo prav tako, kakor nji dobro razmerje do nas. Ker mp-re imeti vrh tega Romunija najprikladnejšo zveze na za-pad ravno preko naše kraljevine nima bukareška politika vzroka umetno vzdrževati nesporazumljenj z nami. Zato uparho,' da bodo tudi poslednje romunske zahteve likvidirane v obojestransko zadovoljstvo. BDOMOVM. ; štabni častnik — tat iz navade. Z Dunaja poročajo: Že več mesecev tožijo dunajski kavarnarji in gostilničarji, da jim gostje izmikajo dragoceni jedilni pribor, servijete in'cele namize garniture. V Lincu je sedaj policija aretirala vojni upravi prideljenc-:a podpolkovnika Josipa amerja, ki je izvršil take tatvine na Dunaju, v Solno-gradu, Welsu in v Lincij. Kra del je pribor, čajne skodelice cele tablete ter tudi suknje in klobuke v kavarnah in gostilnah. V njegovem stanovanju so našli veliko zalogo ukradenih predmetov ter dra gocenosti, katere si je War-Mre v vojni prilastil. Bavil se je tudi s tihotapstvoiji ter si pridobil s tem lepo premože nje, Warnerja so izročili sodišču. • Nesreča n? izletu. Pri poštnem uradu v Novem me- Dalja m trat* «nfeL Severova zri tem buš-nil goreči petrolej v obraz. Poroka. Na Jesenicah se je poročil g. Mirko Stebih, orožnik, z gospodično Marijo Mencipger iz zavedne narodne družine na Savi. Kosti je hotel polomiti . 32 letni Josip Mendel iz JJtuden* cev natakarici v gostilni na Tržaški cesti v Mariboru. Bil je aretiran in izročen sodišču. Malo kronika. Franc Mar-s?t, pos. sin iz Zadobrave, je Hotel popraviti uzdo. Ko je z nožem rezal jermen, mu je nož spodletel in se Je%pri tem sunil v levo oko. — Vinko Zaplotnik, sin delavca iz Zg. Kokre, je v šolo grejje prise-del na voz po^. hčere Alojzije Povšner iz Zg. Kokre^ Nasproti jima je pripeljal neki drug voznik s polnim vozom hlodov. Ker je bila cesta na onem mestu zelo ozka, je Povšinarjeva zavozila v stran. Pri tem pa se jej je voz prevrnil in Zaplotnik je padel pod voz in mu je Slo kolo Čfez peto de$ne noge, da-mu jo je odtrgalo. — Franc Jam-nik je vsled zadobljene poškodbe pri požaru v GoriCa-nah podlegel zadobljeni rani na glavi. Ležal je cel čas v nezavesti. Na cesti zmrznil.\V nedeljo zvečer se je 62 letni feidar Albert Martelanc iz Barko-velj pri Trstu vračal proti domu. Na potu so mu opešale moči in zidar se je zgrudil na tla, kjer je zaspal. Dttigo jutro so ga našli ljudje mrtve- Prekmurska meja definiti določena. Razmejitvena sija zaslišuje pitbivafce iftferih obm^jrtin občin p gospodarskih zadevah. Raz-snje med ljudstvom je Krivci zadnjih izgre-so že izpuščeni iz mari-Uh zaporov, vendar pa iskava proti njim Še na-» .- • bankovci po 10 dinar V Beograd je prispela te 10 dinarjev, ki so tni v Ameriki. Na strani novčanice je nasli-ak, 'ki obrača veliko pomenja delavstvo in Jia drugi stran i je >bro polje in So->1 proboja fron-_ ujedinjenja. le večja Pirota Cuprij Srbiji. Iz Užic jav- pož nan Ljeninov ski socijalistični Lazzari je pripovedoval na socialističnem kongresu nastopno: V Ljenitiovi predsobi v Moskvi sem našel kakih Lazzariniju, da imata tudi Trockij in Žinovjev svoj herein, toda njunine ženske niso tako lepe in tako elegantne kakor Ljetiinjfve. novice iz 1xjraina. Tatovi so v Lorainu obiskali glavnjff policijsko postajo ter odnesli iz policijske blagajne $25.00. — Trgovska zbornica je sprejela definiti; Vdn program, da pomaga brezposelnim v Lorainu. — W. W, Davidson iz Cantona kupil toVaqno Abtna .Stael Co. na Globe ave. in 28. cesta. Kupna ceija $52.000.75 delavcev je zaposljenih, kadar toyarna normalno obratuje. japonska ima novega vladarja.' Tokio, 26. nov. Kronprinc Hirohito je postal vladar Japonske. To je posledica bof ležni japonskega cesarja Yo-shihito, o katerem se trdi, da je znorel in da se sploh nahaja v slabem zdravju. Novi ja-pofiski cesar je šele 20 let star. proračun jugošlavt je za leto 1922. Belgrad, 2JT nov. StroSki kraljevine SHS za prihodnje leto znašajo 6 milijard dinarjev ali 24.000.000.000 kron. Da država dobi to svoto bo primorana najeti eno milijardo dinarjev notranjega posojila ter povišati davke za sto pr . / P' • r ; : __. ,.... :_____■_______JL^, ,, ■ n > • „•■- ' v ^M ' '"" ...................'9 ' , ' r I -11 V mmm Hp iililillili^vSIliiiiiiniili \\M\ 'i-/! lati ra«e Mi« z $100000 i.iesečns odplačila aa- a se vrši vsaki večer od 7 i do pol 9. • ure. Na tej licitanci hočem razprodati gvojo bogato zalogo zlatnine, srcbrninc in drugega blaga. Opozarjam zlasti na krasne ure, prstane, verižice. Dražba bo trajala samo toliko časa, da se razproda za deset tisoč dolarjev blaga in bo nudila vsakemu, da kupi vsako, na dražbo postavljeno blago za NIŽJO CENO kot so danes tovarniške cene na debelo. ' s S tem se nudi najlepša .prilika, da kupjlfc ure, verižice, prstane in drugo zlatarsko blago za cene, ki so od ene tretjine do ENE POLOVICE, nižje, kot »o bile kdaj v moji ali kateri drugi zlatarski trgovini. sy ' ffl ' ' .....y ■ ....... Pomnite: Kakor hitro bo za deset tisoč dolarjev blaga razprodanega, se DRAŽBA USTAVI in plačati boste morali zopet navadne tržne cene za vsako blago. Ne zamudite te prilike, ki se vam he bo nudila nikdar več; VSAKO, NA DRAŽBI PRODANO BLAGO GARANTIRANO, in s tem ste zagotovljeni, da bo vsak prejel POŠTENO BLAGO. NAJLH*ŠA PRILIKA ZA NAKUP B02KNIH IN NOVObETNIH DARIL Vsak, kdor izlicitira en ko-nad, ta dobi številko, katero se potem žreba. Vsak večer se izžreba po tri Številke, za krasne dobitke. Če vaša Štejrilka ni izžrebana prvi ali drugi večer, ne izgubite upanja. Ne vzdignjene Številke so veljavne do sobote, ko se izžreba krasen demanten prstan. Ne zamudite ne enega večera. ✓ ' • "X ' ,;$f FRANK CERNE, J 6033 St. Clair Avenue ^ , P ' Mi wpfl ...M % ............................................................. ......i...................... Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh plumtxyskih del. Garantirano, trpežno delo po vedno nižjih cenah! kot , drugje. ' Nick Davidovich , 1 SLOVENSKI PLUMBER ^ 7Qi3 ST. CLAIR AVE. Randolph 1828 Princeton 1852-W a .. .. : Naznanilo preselitve. Dr župnik se je preaelll z zebo-zdravniškim uradom od 0127 Si Clair Ave. na «131 St. Clair Ave. na vogal S3, ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 02. ceati Glejte na na)»is DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki se osebno zanima n vsakega bolnika. Dr. Zupmk praktičira le se-dem let v sej okolici. Urada« ur.: od 8:30 zjutraj do 8 JO zvečer. Ob nedeljah od 8^0—12. Natal al utaji vaak (aa Pokličite Crwi 70t L Od zibeli do NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI v Cleveland. Ohio -h AMBULANCA. 1NVAUDNI VOZ, AVTOMOBILI LN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ SEGA PODJETJA. ANTON GRDINA Pogreba! direktor, balzamlst. Urad in stanovanje: 1053 E. 6«nd St. Druga hiša od St. Clair Avenue proti jezeru « ■■ ' ' ' — _—JI* 1Ut***+**(«++« #«*ta«tM|«|f|d|«ffft9««9f|$ SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah. John Bukovnik, 7033 SUPERIOR AVE. blizu Addison Rd. JOS. DEMSHAR, slovenski stavbenik in aontraator. «43 KAST 106th ST. |i Ji I X- . W. K. DRUG COMPANY SDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandy Najboljša zdravila. toČnarpo strežba. - B ^t, Clair Ave A AcWinop Rr< JOHN KONIN, POZOR ROJAKI! Naznanjam vsem cen ds sem preealil avojo 6734 St. Clair ave. v nov OT.CI.-UR po Z \i> SRAJCE Moške praznične srajce "avondale" izdelkji $1.50, $1.75, $2.00 Bfjaj & Milnih ' 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O. IZVANREDNA PRILIKA I Naprodaj imam nekaj Ml za eno In za dve d rutini, pod zelo N? zamudite te j Sejo otvori ob 9J0 preds. Gornik. Navzoči so niki. Zapisnik zadnje seje sprejet Dopisi: Dr. Slovenec, St. 1. Se sklene, da se br. Mart. Sin izplača podpora, ker je zdravnikova krivda, da se je za la. John Sadeč prosi za zviSanje bolniSke podpore. L Dr. Napredni Slovenci, št. 5. Lovrenc Urbanija prosi za potni list v Jugoslavijo, Jos. Baraga za v Penna. Se dovoli. Dr. France Prešeren, št. 17. Fr. Verbich zniža bolniško podporo. Jos. Gorup dobi potni ljst za Penna. Dr. sv. Ciril in Metod, št. 18. Fr. Strauss prosi za potni list za Jugoslaviji. Se izda. Tomaž Leveč, zavarovan za $500, prosi, da se $300 porabi za pogrebne stroške v slučaju smrti. Se dovoli, ako dediči ddvolijo. Dr. Bled, št. 20. Frank Skufca je zgubil polico, se mu naredi duplikat, če podpiše tozadevno listino, podpisano od njega in javifega notarja. Informacijski bureau kraljevine SHS prosi, če bi zveza podpisala državno posojilo. Se odkloni. Smrtnine in podpora. v Predloži se listine za izplačano smrtifipo. cert. št. 237 Anton Čelhar. Dedič žena, ki je sprejela svoto $1000. Ranj-ki brat Ciril Kompare je zapustil $250 svoji mladoletni hčeri, katera svota se je naložila v SI. Posojilno & Stav. društvo. Zadeva br. Jos. Černe, ki se je vrnil iz državne bolnice, se Uredi tako, da kakor hitro predloži spričevalo, potrjeno od vrh. zdravnika, se podpora izplača. Raznoterosti. Br. Černe in Kogoj poročata, da sta obiskala več posestev, na katera ima Zveza posojen denar. Sklene se, da se v ,tem slučaju ne računa običajna svota za pregled. Br. John Gornik predloži imena novo vpisanih članic, katere je organizral br. Medved, Gornik in Zorich. Ustanovilo se je novo društvo 26. okt. Objednem se poroča, da $e na drugi strani mostu v Collinwoodu tudi ustanavlja novo društvo, ki se priklopi k Zvezi. Nagrada organizatorjem društev se plača od 12 do 25 članov $25, in od vsakega na-daljnega člana preko 25 pa $1. Tajnik prosi za nov pisalni stroj. Stroj, last Zveze, je v rabi že 7 let in ne odgovarja več. Tajnik ima svoj lastni pisalni stroj, star eno leto, katerega ponudi Zvezi za $50. Br. Primož Kogoj ^pa kupi stari pisalni stroj od Zveze za $30, torej se je dobil nov stroj za Zvezo za $20., Ker je bil dnevni red izčrpan, zaključi brat preds. sejo ob 11.30 dop. John Gornik, predsednik, Frank Hudovernik, taj. Nifi vaa m stane, ako al jih ogledale. A. P. LUČK, Realty Ce. 1174 Rd. (a) FRAKE SAKSER STATE BARK 82 Cortlandt St., New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE r in vseh njenih podružnic 4 Beograd, • JUGOSLAVIJA , Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor Metkovift, Sarajevo Split, Sibenilr; Zagreb. ITALIJA Trat, Opatija Zadar. NEMŠKA AVSTRIJA , Dunaj IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoalavlji, Italiji, in Neniki Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive n* vpogled pri Jadranski banki In vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parohrodne in ielezniike vozne llate na vee kraje in aa vee črte. v IZSTAVLJAMO fudl ček«, plačljive v efektivnem alatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah a pridržkom, da ae izplačajo v napoU-onih ali angleških ItefHngih, ako ni na razpolago amerlft-kih dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo za'asno 4% obresti. Oddelek -vlog smo vatanovili nanovo na ieljo mnogih rojakov ilrom Amerike, Id ae poslulujejo aa*e banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vloino knjižico v dolarjih in Jo poŠfjemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da ae nam poilje v registriranem piamu vedno tudi vlotno knjižico. Denar nam j« poslati najbolje po Domestic Money Orfler ali pa po New York Bank Draft. KADAR STE NA POfU v staro domovino In ae nakajate v New Yorku, ae Vam bo izplačalo, ako se zglaaite glede vredltve Va-fiih denarnih zadev pri ravnateljetvu nafte banke v prvem nadstropju brez oaira na to, ako kupite parobrodni listek pri nan ali ste ga mogoče le kupili drugjie. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvsnredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi aa vae one, ki se že ali se bodo poslaftevali Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine in črnegore. * Frank Sakser State Bank DOCTOR BAILEY "specialist" ž* 21 let zdravi akutne in kronične bolezni, molke in ženske, uporablja najnovejše metode. Ako trpite na zastrupljenju krvi, oteklinah, kožnih boleznih, revmatizmu, na srcu, pljučah, želodcu, jetrah, imate bolezen v nosu grlu, pridite k njemu in ozdravite. On uporablja veliko krvno zdravilo 606 in 014. Tudi najnovejia električna in X-larki zdravljenja. Vsa,zdravila daje dr. Bailey osebne ia zaupno. Delo najbolje, cene najnižje. Mi govorimo slovensko. Uradne ure: od 0:30 zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop 5511 Euclid ave. blizu 56. ceste. Room 222, drago nadstropje. Cleveland, O. Preiskava s X-Žarki $1.00, -J DELNIČARJI S. N. DOMA, POZOR! Letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 14. decembra, 1 ga 1 in sicer, ker so prostori v lastnem prostori* premajhni, v Grdinovi (Sever-Krašovec) dvorani. Pričetek ob 7:30 zvečer. Na tej seji bodo predloženi načrti in proračuni glede nove stavbe, ter podana pojasnila, zakaj se le ni priČehrz zidanjem. Kdor se zanima za S. N. Dom naj pride na sejo, ter poda svoje nasvete in pripomore do " ga vresničenja naie ielje. Kdor ne more priti sam, naj j drugega delničarja, da ga zastopa — dobe pri tajniku ob uradnih urah ali pa - Tor , oridte M seio'v^ mi m Avtomobil pogrel lll/llltllHIl ................................ i um nitmtnimunnn n i n.....mm i n i miiiTiitin Spisal Dr. Fr. Detela. m mmtm Povest ( tfv v V Tople izbe še nikdar ni znal Juri tako ceniti kakor to noč. Mati prinese večerjo in tudi on mora prisesti. "Kakšen si pa, fant?" vpraša Matija.4 Saj se te vse drži. Tako hude megle pa vendar ni." Juri pove svojo nesrečo in se opravičuje, zakaj ju ni počakal; Matija pa prinese dva otepa slame v izbo, da se mu naredi postelja. "Rozalka, kaj si pa vse nakupila? vpraša zdaj mati, in Rozalka razveže ruto in razkaže svoje zaklade. Vsakemu je nekaj kupila. "To je za mater, to za očeta, to za Simonovega Štefana, to pa za Anico." "Ali si ftudi Štefanu kaj kupila?" sfc nasmehne mati. "Saj moram, ker je tako siten," odvrne Rozalka. "Za našega gosta tukaj pa nimaš nič, Rozalka?" vpraša oče. Malo osupne deklica; zakaj nenadoma je prišlo vprašanje; ko pa začne Juri dokazovati, da se tudi njemu spodobi majhen 'odpustek' za spomin, odvrne pogumno: *^Bom pa tega dala, ki se® ga namenila Štefanu." "Kaj bo pa Štefan dejal?" vpraša mati. "Saj ne bo vedel. Dobi pa drugega," reče Rozalka in odide z materjo v drugo sobo k počitku. Trudnega Jurija pa je že tudi spanec ne-potrpežljivo čakal na slamnati postelji. Ko razsvetli drugo jutro solnce snežene vrhove, najde Jurija že na nogah. Oble-kaje posušena, in za odhod mu natoči gospodar kupico) brinovca domačega pridelka. "Ta ogreje dušo," pravi pož, "in pozimi ni boljšega zdraVila." Potem mu pokaže najzlošnejšo pot v Dolino, in prijateljsko se poslovita. "Če katerikrat tod prideš," pravi Matija, "pa se še oglasi" Mož odide živili klast, Juri pa stopa urno proti domu. Da je skoraj ves denar izgubil v vodi ali na potu, to mu ne dela mnogo ski;bi; da je le zopet doma. Celo nekaka škodoželjnost se ga loteva, ko pomisli, kako bo skakal lakomni Rožanec, kadar to izve. Ta Pečar je pa dober mož, si misli; da bi le ne bil v taki puščavi! Če bi le bflo malo nižj^doli, pa kar ostanem pri rtjem. Toda, hu! nikjer nobene vode; sam kamen, sama skala! Sneg menda leži vse leto ondi. Škoda tako dobrih ljudi za tako pust kraj! — Tako je premišljeval Juri na svojem potu in hvalil Boga, da ni tam gtr-ri v tem mrazu doma. VIII. Bil je večer: nad Premče-vo mizo je brlela svetiljka in razsipala več dima krog sebe nego luči. Za mizo si je podpiral glavo Premic; Juri in Miha pa sta sedela pri peči, ki se je ravno tako uspešno branila dajati gorkoto od sebe kakor luč svetlobo. "Mokra drva nerada gore," pravi starec. "Pojdi Miha, pa obrni štor!" Miha uboi$a očeta, in Juri se tudi vzdigne. "Jaz pa prinesem," pravi, "par storže v turščice, da se posuše." "Ni treba!' brani Premec. "Saj se še mi r.e moremo. Poliček vina bi nas pač dru-gač razgrel. — Kaj pravita fanta/' vpraša, ko je Miha zopet zanedel svoj prostor, "kako bi ugenili, da bi prišlo kaj denarja k hiši; pomislita!" "Snoči sem bil doma," reče Juri in gleda v tla. "Aha, si pa očeta po doti vprašal," se smeje Premec; "to si jo pa zavozil! Zakaj nisi meni prej povedal, da greš domoV po denar, jaz bi ti bil povedal, kaj tvoj oče misli!" "Kaj?" reče Juri. "Da ti bo dal doto takrat, ko bo umrl.cTako je bilo dogovorjeno, ko se je naš France ženil doli pri yas! Stara sta si toliko izgovorila* da bi dala lahko doto sama. Šmarnih petič imata "skritih, da še domače miši *anje ne vedp!" . * Juri je molče zrl predse. "Kaj pa si vendar zvedel doma?" vpraša črez nekoliko časa Premec. "I — blizu toliko, kolikor ste mi Vi zdaj povedali!" "No, vidiš!' reče zadovoljno Premec; "seveda, ako bi bil tvoj rajni brat Luka eno leto prej umrl, potem bi tebe ne bili jemali v vojake, in ti bi zdaj gospodaril doma; naš France bi pa nama z Mihom kuhal tu gori!" "Da, ko bi bil Luka prej umrl!" vzdihne poluglasno Juri. , "E, kaj boš govoril!" se oglasi starec zopet izza mize, "ko bi si bil Pavletov Tomaž prej doma nogo zlomil, ne bili bi mu sinoči pri Nace-tu treh zob izbili! Kar je, to je; namenjeno ti je bilo! Sedaj rajši pomisli, kako bi drugod dobili'kaj denarja; domača dota ti ne uide — čakal jo pa boš, čakal! —Tvoj oče je trden kakor črni gaber r "Trije pari so na oklicu," izpegovori Miha. "Dva sta iz hribov, tam ne bo nič; tretji je pa tudi tak, da bi kar na vrbovo piŠČal godel." "To ni nič," pravi starec in se zamisli. "Sam, ljubi Bog ti meni pomagaj pa mam ka božja!" reče čez nekaj fčasa, "kako bi prevarili in zvili tega Rožanca! Primoj-'dunaj, tp bi bilo veselje! Ta skopuh mi cčita, ^ia mu po gozdu kradem in te kozelca jemljem, ko ve za vsako vejo, ima vsa grmovja sešteta in snope v kozelcu zapečatene. O ti vrag požrešni! Na svete Višarje se obljubim, in pa še tebe, Miha, če bi ga mogli kako prekaniti." "Oče, to si pa izbijte iz glave!" pravi Miha. "Starega lisjaka ne boste ujeli, posebno zdaj ne, ko se je Jurje-va kupčija tako slabo obnesla. Nate je hud, Juri, kaj?" "Kakor sam pajek," odgovori Juri. "Toliko da se nisva stepla, ko sem povedal o tiistih krajcarjih. Hudo sem se moral premagovati, ko me je ošteval. To pa še zmeraj misli, da se mu lažem, da sem denar utajil." ,"Ne vem, kaj bi dal," pravi Miha, "da bi bil videl njegov o&raz takrat, ko si mu ti povedal to strašno izgubo dveh grošev. Ali so se mu pobesila usta, kaj?" "Jezi me, kadar se spominjam," reče Juri, "pa smejati se moram. Tega bi ne bil nikoli verjel, iia je res tako lakomen. Kajpr bi mu bil dušo jemal, tako hudo mu je bilo. Veš, od konca ni bil nič jezen, dokler % je imel še kaj upanja. Oh, Jurček, je dejal, ljuba duša, ti se misliš malo ponorčevati z mano; pa to ni lepo. Jaz sem star, ti si pa mladenič; daj mi denar nazaj ; saj ti nisem zdaj pomagal zadnjikrat! — Jaz trdim, da sem denar izgubil, se pri-dušim; on pa ni hotel verjeti in ni hotel. Ko se pa jaz obrnem, da bi odšel, skoči kvišku, skače semtertja kakor obseden; lasje pri ušesih so mu stopili pokoncu, in tako je pihal kakor pisan gad. Ti nehvaležnež, je vpil, jaz sem te rešil, in ti mi tako plaču-ješ? Poberi se izpred mojih oči! — Na to pravim jaz: Oče, nikar se ne jezite! Kar je, to je; štiruajst dni Vanf bom delal zastonj, kadar boste hot6R. — Malo je odnehal , dedec, mislil si je menda, bo- I_ spet začel. Vpil je in klel tja v en dan, jaz se pa izmuznil. Streljal bi me bil, Če bi bil imel puško pri' rokah; rekel mi je pa vse, kar je priimkov na svetu.") / "lil ti si ga poslušal?" "TPosluŠal, zvesto, kakor dekleta zakonske oklice. Trdo sem se držal in neumnega sem.se naredil, dasi me je srbela pest, kakor ne vem kaj. a P kaj sem hotel? Saj veste, Mko je!" "Nič greha bi ne bilo," meni Premec, "če bi-ga bil malo pretisnil. Le premisli, kakšen je ta cigan — človek mu ne more dobro reči! V kakšno nevarnost te je poslal s tisto tatinsko robo! Sam ni hotel iti, poštenjak; pa si je mislil: naj ta mladič zame gada ujame; če rega primejo, ni take škode. Ali je to lepo? Potlej te pa še dolži, da si mu denar ukradel, in tatu te imenuje! Oh, Juri, ti ne veš, kako neznansko rad bi ga Jaz ujel. Toda, kako, kako!" ! Dedec se zamisli in vleče počasi dim iz pipe; črez nekaj časa jo vzame iz ust in pravi: , "He, Miha, pod kozelcem je vozič ajde naložen, kaj?" "Naložen," odgovori sin, , "kadar hočete, ga potegnemo na pod in omlatimo." • "Ta človek je tako lakomen, tako samogolten," razlaga Premec, "da mi je pol voza vem da že v mislih požrl. Oni dan je vohal okoli kozelca, a sem ga hitro odpravil. No, in kaj mi reče! Ajde imaš pa i es toliko, praj vi, da je morala kar drugi vrh druge ra»ti; kaj ne, prodal je boš pa Je več?'-t Sekiro sem vrgel za njim, pa hu-dirja ne zadeneš nikoli. -4: Ti, Juri, moraš k njemu!" "Da me iznova zapodi, kali?" ugovarja Jurf. "Kaj ho-čem jaz?" "Nič, ti moiaš! Jeza se mu je že razkadila, in zdaj on kar premišljuje, 'kako te bo priganja) k delu. Nič se ga ne boj! Kar pojdi!'Ti ga moraš pripraviti, da se bo lotil moje ajde." "Oh, kai Vam prihaja na misel!" ocivrne Juri. "Da bi sleparil in legal okrog; ne, tega ne storim; kar pustite me!" "Ti moraš! Ni drugač. Jaz hočem tega lisjaka zviti, in ti, Jurček, mi boš pomagal. Pomisli, kako te je on speljal na ta semenj, kako te je zmerjal, in saj ne bo nič drugega pri vsem tem kakor smeh. Reci mu samo, da je pri meni naložen voz ajde, velik voz in priročen, kakor bi se ponujal; druRo bo vse sam storil, ker misli, da je najmanj pol voza njegovega. Potlej ga pa dobimo. Juri, če me imaš kaj rad, Jurček, sin moj, pojdi! Videl t}oš, kako bomo smejali." "Saj ft) ni nič takšnega," pristavi Miha, "to že lahko storiš." "Jurček, če sem že katerikrat kaj zate storil," prigovarja Premec, "poslušaj me! Zmeraj sva bila prijatelja." Dolgo se ustavlja Juri, kajti mu je bilo zoprno slepar-stvo; in upiralo se mu je posebno zato, ker mu je, proti Rožancu naperjeno, moralo nakopati krivnjo nehvaležno-sti; slednjič ga vendar Rre-mag« skupna prošnja očeta in sina, ki sta mu bila dala že toliko dokazov zveste vdanosti. IX. Med tem, ko se je koval ta naklep, je sedel Rožank doma na čelešnjaku, kadil iz svoje pipe in pljqval po izbi. Vmes je govoril oblastne besede, in kaj bi ne, edini mož pred samim Ženskim poslušalstvom! Njegova hiša je namreč zbirališče in njegova žena pokroviteljica postarnih samic, ki so poleti na delo hodile, pozimi pa kite pleto za slamnike in ljudi opravljajo. Duhovne gospode in mlada dekleta, zakonske može in vasujoče tante, vse prere-Šetajo in obdelajo Ženice pri Rožancu. Popolno svobodo govorjenja pa imajo le bolj črez dan, kadar v hiši; zakaj ve in ne neš, je moja posta-šege in nava-resoja in popravlja ja; zakaj pamet-u ne bo nikoli vse jato. avica!" tako mo-d čelešnjakau "Zav e dobra reč pravice pa revež Ž njo? varuje pravica na reveža pa pritiska iateh.. Kamor se gV-Stoj f zavpije kdo, tu f pravica; obrneš se proč,xistavi te Že tirugi; tu je zopet t*ga pravica; le tvoje ni nikjer!" "Oh, kaj pa, revež je revež!" taAiajo žene kakor kor v grški tragediji. "Goveja živina gre na pašo," nadaljuje Rožanpc, "in če vpraSaš pastirja: čigava je ta telica? ti pravi: Rožanče-va, in čigava ona riiaroga? Potokarjeva. Vsaka ima svojega gospodarja, ki skrbi za-njo^ in jo jemlje pod streho. Hudiman!" pljune Rožanec po izbi. "Pa pojdi v gozd in vprašaj: ali ga vidiš, zajca? Čigav je? — Vsak £e ti bo smejal. Fn pojdi doli k potoku in vjfrašaj: čigava je ta riba in oni rak? — Kdo ti bo Odgovoril? Ifyben živ človek ne!" (Nadaljevanje.) Star« nai kov je,» da se sorodplkov in movtni g primeru božične praznike. Ker je seda) cena di nizka, te samo larjev pomeni Jako vel! rem Kraju. Denarne Md°*h° j po&iljaffve skoal nafto ivadno nakazane ▼ en ar dobi prejemnik na svoji dpmaoi fxWiti brez vh»-kega odbitka. Nafte cene za krat*, pareke, j druge prilika. lHmifi»f'f ' Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. -- , Govori *e rilo v enako. SOBA SE DA V NAJEM za 1 fanta. Elektrika in kopalitte. Velika ahra-mba za obleke, proat vhod. 1003 E. 67th St. (140) POPRAVITE SVOJE ZOBE SEDAJ! Moje cene ao aedaj late kot pred vojno, Bnajatletno delovanje v tem uradu a tiaoei zadovoljnih oseb, ki ao dale popraviti zobe pri, meni, vam garantira polteno in dobro poetreibo. Pretakava zastonj. Dr. L S. Ruto Zobozdravnik. Znižane čene moških oblek na $125. Prejšnja cena je bila i in $1.75. Poslužitc ae te prilike in prinealte čistiti direktno v naio tovarno ali podružnico. Naša organizacija vam je naklonjena v vseh potrebah pri čiš&enju in barvanju, čistimo vse:' ptičja peresa, obleke ali hilno opravo, kar je iz blaga narejenega. Prinesite aaml ali, izročite našim zastopnikom, ako Selite najboljše delo in nizke cqie. STRANK lCfamra&Dyefr THE FRANK DRY CLEANING CO. / /'. 'Ww v .t.; ': Tovarna in glavni urad: E. 60th St A Bonna ave.. Podružnica St Clair Ave. in Addison Rd. Central 9694 Randolph M94 1 '- 1 ^m^mmmmmmmm^mmmm^m^^m^mmmmmmm^mmmmmmmmtmrn^m^mm^mm^mmmmmmm^mm^mmmmmmmmmm V delu je vse - t hranitvi še vec. Saving Today - Is Having Tomorrow. v 'Vf* "v '' t • " ■ f -fr^'M Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako ie danes začnete s hcanenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4'/c obresti od dneva vložitve pa do dne-va, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajinih in domovinskih oblasteh. * ' i . r Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvahredne zveze z najbolj odličnimi bankami v LjubljanC^agrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje. Mi dajemo vse nasvete frezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za/vse informacije o pošiljanju denar ia, o dobivanju vaših rojakov iz domovine/ ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. .1.■ ..in.r^N^iTtiil.rfftT^t'-fijii1yj >!um I I ■ 'i !■ Ill ■' I I—-r1- tni»»>ittin»iiii>tit»iiMiMiiiiiiMtiMt!»itiiiii»iiMiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniihi»mmi Frank J. Lausche, > i t ODVETNIK Cez dan se oglasile na: * 1039 GUARDIAN BUILDING Od 6:30 db 8. zvečer pa se oglasite na: 1 6131 ST. CLAIR AVENUE \ v Randolph 7510 ROJAKI IN ROJAKINJE* Ali veste, da je kiropraktična metod« zdravljenj« najbolj!« od vseh, kar jib ' še bilo do sedsj znanih? Ona je brez dieiflov ali operacij«, ter le moč naravi, kateri slednji je gol* iztrebiti bolezen. SUk«' stavlja 13 letneg« Jolet« Novak, 168. St. kateri je imel vet (Asthma) ter bil zadnje £«m hoditi v folo. Skozi to novo je ozdravel popolnoma v teku nov. Fantek je ponovnega zdravja 1 ter njegovi stariii «0 hvaležni mu zdravniku kiropraktike Dr. ALBERT IVN11 •408 ST. CLAIR A1) Uradne ure: 10 do 12 dep. in od Z do 8 zvečer. J. S, Jablohs SLQYH6P FOTOttAF. 6121 ST. CLAIR AVE. IidetajeaUkesa) •like. poMtf t« veliko sliko ▼ 0 -•.;!