JUGrOSL AVJANSKI STENOGRAF IZDAVATELJ I UREDNIK ANT. J. BEZENŠEK. Izdaje se vsaki mesec 20. dno. Redakcija i administracija: ▼ Petrinjekej ulici br. 211366. Stoji na celo leto 2 for. 60 n., na pol leta 1 for. 80 novč. R6kopisi so ne vračajo. Stenografija i pedagogija. VII. (Konac). U prvih razredih srednjih učilišta valjalo bi, kako je već rečeno, početi stenografijom, jer je ovdje mladić najsposobniji za nju, a i druge okolnosti kano da nju uvadjaju; tako djače stupajuć iz glavnih učionah u srednja učilišta očekuje zamašne predmete, u kojih će pregnuti svom duševnom snagom. Ali bude u očekivanju iznenađjen. Jedini novi predmet, s kojim se on u gimnaziji sastane, je — latinski. Svi ostali predmeti jesu manje više poznati, samo što su im ovdje granice razmaknute. Kako vatreno bi indi on prigrlio stenograliju u prvih razredih! Volju bo si je očeličio, a narav njegova divno se podudara sa naravi stenografije same. On je vedar i okretan, obziran i brz, jedar potočić, pravi pravcati — perpetuum mobile. Nevalja ota svojstva nemilice zatrti, već ih treba spretno gojiti, vijajuć ih poput stabalca uz ravan prutić, da budu jednom krepko sredstvo za onu svrhu, radi koje ih je stvorac kao klice u čovjeka zasadio. Tjelovježba je upravo radi toga vrlo važan predmet, jerbo čini tielo krepkim, okretnim i obzirnim; što je pako gimnastika za tielo, to je rek bi stenografija za duh. Nemojte indi oklievati uvesti jedno i drugo u krug naučnih predmeta, kako on sada postoji, jer samo tako ćemo doći do naraštaja, za koji će se moći pravom reći: sana mens in corpore sano. Neću se ja ovdje i za gimnastiku potezati — to će činiti dotični strukovnjaci — a za stenograliju već rekoh svoju. Izpu-niti ću samo jošte svoje obećanje u zadnjem listu, naime steno-grafiju provesti srednjimi učilišti. Po mom mnienju imala bi se stenografija učiti 2, najviše 3 godine po 3 ure na tjedan; 2 ure bile bi za teoretični nauk, jedna pako za praktične vježbe. Učevne ure dobivale bi se ako ne redukcijom kod već postojećih predmeta — izuzam krasopis, na koji bi valjaloviše paziti u glavnih učionah, — to povišenjem, i to u 1 ili bolje 2. razredu na 8, u 3. razredu na 2, a u 4. na 2 ili 1 uru. Ovimi osmimi, resp. sedmimi urami izjednačio bi se broj nedjeljnih ura u nižih razredih sa brojem nedjelnjih ura u viših. Stenografija svršila bi se tako temeljito u teoriji nižimi razredi, dočim bi se višimi, gdje bi djak već pratio stenografijom predavanja, velika praksa polučila, koja bi bila kasnije na sveučilištu i u običnom životu svakoga stališa, osobito činovničkoga, prava blagodat. Završujuć oyu razpravu još nekoliko „рго đomo“. Voditeljicom bila mi je jedino ljubav do te umjetnosti, koju sam si tek u zrelijih godinah prisvojio. Što je moje, što li nije, to je već čitaoc sam prosudio. Polovicu spisa zaprema peda-gogički materijal, a drugu polovicu sačinjava kombinatorna aplikacija stenografije na pedagogiju. Kazati ću dakle donekle sa francezom Du Montom: „Ovi članci nisu moje djelo, jer ja neimah pri tom drugoga posla van potražiti, izabrati članke i djelo urediti i priugotoviti.“ M. Vamberger. Debatno pismo. (Dalje.) Atributi. Atributi. §. 7. Pridavnik stoji naprama svojemu samostavniku u onom istom odnošaju, u kojem se nalazi u sastavljenih riečih označujuća rieč naprama označenoj. N. pr. gologlav biti = gole glave biti. — Uslieđ toga valjaju za kraćenje samostav-nika, koji je s pridavnikom označen , ona ista pravila, kaošto za kraćenje sastavljenih rieči; naime: a) Izpiši pridavnik, a krati samostavnik. N. pr. On moli milim (gl)a(som). b) Ako je samostavnik, sigla ili kakova kratka rieč, koju je najshodnije izpisati, onda se §. 7. Prilog je nasproti svojemu samostavniku v istem odnošaju, v kterem se nahaja v sestavljenih besedah označujoča beseda nasproti označenej. N. pr. gologlav biti = gole glave biti. — Usled tega veljajo za kraćenje samostavnika, kteri je s prilogom označen, ista pravila, kakor za kraćenje sestavljenih besedij : namreč: a) Izpiši prilog, a pokrati samostavnik. N. pr. On moli z milim (gl)a(som).' b) Ako je samostavnik sigla ali kaka kratka beseda, ktero je najshodneje izpisati, I tedaj se sme kratiti prilog. N. - 69 - smije kratiti pridavnik. N. pr. Ja imam vr(iednoga) prijatelja. c) Pridavnik i samostavnik smiju se kratiti: a) Ako je barem jedan od njih sastavljen; (2) ako se barem u jednoj od njihovih pokrata nutarnji glas nalazi, budi da sam stoji, budi da je s početnim ili konačnim glasom stopljen. Opazka. 1. Atributivni pridavnik može se takodjer s prislovom, zaimenom ili broj-nikom nadomjestiti, a i tada valjaju ova ista pravila. Opazka. 2. Ista pravila valjaju takodjer onda, ako pridavnik kao predikat izza sa-mostavnika sliedi. Primjeri uredjeni po sustavu etimologije. (Vid. prilog str. 58). I. Pokrutc početkom ricči. pr. Jaz imam vr(ednega) prijatelja. c) Prilog in samostavnik smeta se prekračevati: a) ako je vsaj jeden od njih sestavljen. {2) ako se vsaj v jeđnej od njihovih pokrat notranji glas nahaja, bodi da sam stoji, bodi da je s početnim ali konečnim glasom stopljen. Opazka. 1. Abtributivni prilog more se tudi s prislovom, zaimenom ali števnikom nadomestiti , pa tudi tedaj, valjajo ista pravila. Opazka 2. Ista pravila veljajo tudi tedaj, kedar prilog kot predikat izza samostavnika sledi. Primeri urejeni po sostavu etimologije. (Vid. prilog str. 58). I. Pokrate s početkom besedij. Pojedine rieči: *) Gospodin, Švedska, Šleska, Azija, Afrika, Amerika, Australija, Europa; Afrikanski, amerikanski, europski; amerikanac i. t. d. Belgija, Hrvatska, Dalmacija, Italija, Jerusolim, Lipsko, London, Moskva, Sicilija, Slavonija, Tirolska, Kranjska. Aleksander, Antun, Eduard, Ferdinand, Ljudevit i t. d. Prevod primjera. U javnoj bolnici ima svaki bo-lestnik jako liepu i dobru podvorbu. Izza bitke na bieloj gori pretvorio se je ustav kraljevstva češkoga u abso-lutizam. Poljaci su bježali preko austrijske granice. Obol bio je novac Prevod primerov. V javnej bolnici ima svak bo-lestnik jako lepo i dobro postrežbo. Izza bitke na belej gori pretvorila se je ustava kraljestva češkega v absolutizem. Poljaci so bežali preko austrijske granice. Oboi bil je novec *) Mnoge od ovdje navedenih rieči pokračuju se na taj način, da se bilježi prvi dio dotične rieči, koji nije niti predložna slovka niti početni glas; te pokrate su dakle samo abreviature bez ikakova sistematična podkriepljenja. — A stenograf krati na taj način najshodnije njemu poznata krajna i osobna imena. * male vriednosti. Na početku svoga govora naveo je izreku Strossmajera: „Sve za vjeru i domovinu!“ Vaš konto iznosi samo 10 groša. Nastavak sliedi u budućem broju. On je pozvan k knezu na obed. S teškom mnkom dobili smo večinu. Temeljni kamen mora biti jak. Hrabar vojnik bori se junački. II. Kraćenje sredinom rieei. (Primjeri vidi na strani 58 priloga). Pojedine rieči: Stvar, takt, stoj i t. d. Prevod primjera. U muziki mora se takt držati. List je 3 grama težak. Karlo H. bio je posliednji habsburškoga roda u Španiji. Svaki ima skrbeti, da bude koristnim članom čovječanskoga druž-tva. Pri izboru dobio je naš kandidat 50 glasova večine. Ravnatelj preuzeo je odgovornost za stenografske protokole. Najveći col mora se plačati za duhan. U zimi je najljepše u toploj sobi. III. Kraćenje svršetkom rieči. Poradi lakše uporabe u praksi ćemo ovdje one poznate tri načine kraćenja svršetkom, naime samim konačnim glasom, konačnim glasom i sufiksom i samim sufiksom ujedno spojiti, kao što smo to već u točki I. i II. učinili glede dotičnih različitih načina kraćenja. I ovdje valja dakako pravilo, koje smo već u etimologiji naveli: Od konca rieči piši samo malo, ako je rieč lahko shvatljiva, budi da joj male vrednosti. Na početku svojega govora navedel je izreko Stossmajer-jevo : „Vse za vero in domovino!“ Vaš konto iznosi samo 10 grošev. Nastavek sledi v bodočem broju. On je pozvan k knezu na obed. S teško muko dobili smo večino. Temeljni kamen mora biti jak. Hraber vojšak bori se junačko. II. Kraćenje s sredino besedij. {Primere glej na strani 58 priloga.) Pojedine besede: Stvar, takt, stoj i t. d. Prevod primerov- V muziki mora se takt držati. List je 3 grame težek. Karlo II. bil je posledni habsburškega roda v Španiji. Vsaki ima skrbeti, da bo koristen član človeškega društva. Pri izboru dobil je naš kandidat 50 glasov večine. Ravnatelj preuzel je odgovornost za stenografske protokole. Največi col mora se plačati za duhan. V zimi je najljepše v toplej sobi. III. Kračcnje s koncem besedij. Zarad lakše uporabe v praksi bodemo tukaj one znane tri načine kračenja s koncem, namreč s samim konečnim glasom, konečnim glasom i sufiksom, i samim sufiksom skupaj spojili, kakor smo to vže v točki 1. i II. storili pri dotičnih raznih načinih kračenja. Tudi tukaj seveda velja pravilo, koje smo vže v etimologiji naveli. Konca besede piši samo malo, ako je beseda lahko razumljiva, bodi da do- dovoljne oznake predstoje ili izza nje sliede, budi da je bila malo prije izpisana ili obšir-nijim načinom pokradena; piši pako veći dio od svršetka rieči, ako se ona prvi put nalazi, ili ako ima slabe oznake. N. pr. U kojem (for)matu bude tvoja knjiga izasla ? U oktav-(form)atu. — Ako je dakle pridaynik izpisan, sigla ili sastavljena rieč to se smije samostavnik površno kratiti. Skoro sve tudje rieći daju se koncem rieči pokraćivati. Ako si hoćeš kraćenje tudjih rieči ■ olakšati, to si postavi sliedeče pravilo: Korjenom (jednostavne rieči) smatram prvu slovku; ovu nepišem, zabilježim pako sve sliedeće, i to tim više čim manje je rieč označena. N. pr. Danas je nizka (temperatura = — tura, == — ratura. To je (tempe)ratura od 7 stupnjeva svojih kratica. Sliedeće strukovne p o-krate uredjene su po abecednom redu svojih kratica. ( Vid. prilog na str. 5.9.) voljne oznake pred njoj stoje, ali za njo slede bodi da je bila malo prej izpisana ali na ob-širneji način pokračena; piši pak veči del svršetka besede, ako se ona prvi krat nahaja, ali ako ima slabe oznake. N. pr. V kojem (for)matu bode tvoja knjiga izišla? V oktavform)atu. Ako je torej prilog izpisan, sigla ali sestavljena beseda, tedaj se sme samostavnik površno pokratiti. Skoro vse tuje besede dado se s koncem besedij po-kračevati. Ako si hočeš pokra-čevanje tujih besedij olakšati, postavi si sledečč pravilo: Za koren (jednostavne besede) smatram prvo slovko; to nepišem, zabilježim pak vse sledeče, i to tim več, čim manje je beseda označena. N. pr. Danes je nizka (temperat)ura = — tura = — ratura. To je (tempe)-ratura 7 stopinj. Sledeče strokovne p o-krate urejene so abecednem redu svojih pokračenj. (Glej prilog na str. 59.) A. — an —: Organ, botanika, bilanca, flagrantno, (pedantno). — as —: mesias, fantazija, fantastično, kataster. — at —: citat, literat, privatno, diktator, literatura. B. Tribus, tribut. G. Akcija (lekcija, frakcija) akcije, itd. E. Sistem (ekstrem, problem), meteor, arabeska, proces, alfabet, (blanket, magnet). G. Brigada, bagaža, letargija. I. Fizika, (logika), fizikalno, termin, ažio, logično, (kemično, bandit (facit, kredit), vizita. K. Barikada, klerikalno, (radikalno), fabrikant, (praktikant), sarkastično, fabrikat, fiasko, (Iranko, riziko). L. Kaplan, spekulant, palača, postulat, šablon, ciklus. M. Firma, (schema), talizman, argument, (dokument, ornament), akademija. N. Banat, kriminal, (original), nacionalno, fulminantno, mašinerija, kabinet, (planet), ceremonija, (ironija, manija), kronika. O. Tempo, akcionar, doktor, kordon (pardon, kanon), kanonada, kanonično, pleonazam, horicont, matroz, kolos, patriot, patriotičan, historija, historičan. Л. Materialno, električno, parada, general, (moral), temperament, honorar, teorija, (baterija, materija). S. Fasada, balzam, senzacija, poezija, statistika, (žurnalistika) cenzura. T. Bagatel, markatendar, sentencija, elektriciteta, (fakulteta, elasticiteta). TJ. Faktum, (votum), bravura, (figura, literatura) itd. glo. bus, (pasus, luksus, ritus), akustika, minuta, (valuta), statut, (tribut). V. Civilno, frivolno, privatno. Opazka. Slične pokrate vidi na str. 37. „Jug. Steno-grafa“ odnosno na str. 34. „priloga1*. (Primjere vidi u prilogu na strani 59). Prevod primjera. Narodne Novine su službeni organ hrvatske vlade. Austrijska fregata „Novara“ načinila je put oko zemlje. Zastupnik položio je svoj mandat. Danas ima biti svečani banket. Rothschild je najbogatiji bankier. Politični odnošaji naše domovine obra-čaju se na bolje. Katolička crkva ima 7 sakramenta, protestantska pako samo dva. Znameniti doktor fiilozo-fije držao je fulminantan govor. Ima pet cona, u vrućoj leži ekvator. U 13. stoljeću evala je njemačka poezija kao nikad prije. Ja sam na fi-lozofičkom fakultetn zagrebačke univerze svoje studije dovršio. (Primere glej v prilogu na strani 59.) Prevod primerov. Narodne Novine so službeni organ hrvatske vlade. Austrijska fregata ,,Novara“ načinila je pćt okoli zemlje. Zastopnik položil je svoj mandat. Danes ima biti svečani banket. Rothschild je najbogatejši bankier. Politični odnošaji naše domovine obračajo se na bolje. Katolička crkev ima 7 sakramentov, protestantska pak samo dva. Znameniti doktor filozofije držal je fulmimanten govor. Ima pet cona, v vročej leži ekvator. V 13. stoletju cvetela je nemška poezija kakor nikdar prej. Jaz sem na filo-zofičkem fakultetu zagrebške univerze svoje studije dovršil. (Dalje.) Listovi o svetskej izložbi- (Stenogram, je na str. 60 priloga.) II. V Parizu, 5 augusta. Svoj stenografski pregled bodem počel z narodi, ki so v stenografiji sicer najbolj znameniti, akoprem na izložbi v tem obziru niso dosta ali nič zastopani; potem bodem govoril o francoskej stenografiji, ki je seveda najbolje zastopana, a o slavjanskej žalibog ne bodem mogel ničesar reči, ker je v izložbi nikder videti nij. Iz prvine moram se dobro orientirati v tem labirintu bez kraja in konca. Ko se pride iz Trokadera, predstave se gledalcu glavna vrata izložbene palače, stoječe na Martovem polju. V sredini vidimo lepe umetnosti, na desnej in levej slobodne umetnosti izložene, a v jednej od zadnje galerije mora biti glavni stan stenografije. Iščem torej, in hočem najprej pohoditi one dežele, ki najbolj goje stenografijo. Tu je najprej Angleška. Našel sem v tem oddelu v protestantske) kolekciji med drugimi tudi 216 biblij v 216 jezikih, vidil sem vsake vrsti drugih knjig, — a o stenografiji nisem našel ničesar. Podam se dalje; pohodim zjedi-njene amerikanske države, potemŠvajcarsko i Norvegijo. Pa tudi tu glede stenografije nisem bil bolje srečen. Potem sem se obrnil v italijanski oddel, misleč da bodem vendar tam kaj našel, ker tu je vse v najboljem redu izloženo. Odpiram knjige in albume gledam na vse strani in vse biblioteke, a druga ne najdem kakor Vegezzi-jevo stenografsko delo „La penna volante" (leteče pero). Mislim si, a kde so Grabelsberger, Noe, Tealdi, Delpino, in drugi, kojih sistemi služe za stenografiranje v italijanskem jeziku? Sedaj sem hotel pohoditi oddel, v kojem ima domovina Gra-belsbergerja in Stolze-a svoje stvari. A kde je ta? vprašal sem. Odgovorilo se mi je, da zaradi samih ekonomičnih razlogov Nemčija nij poslala umetnin. A stenografija je jedna od naj-važnejih umetnosti, ker je jedina, ki more slediti govor, in jedina, ki se bori z brzino mislij. In ako bi bila nemška stenografska društva poslala na izložbo svoja dela, bili bi Nemci pokazali, da so v istini v tem obziru prvi med drugimi narodi. Ko tako sam pri sebi premišljujem, pridem skoro neznajoč kako — v austro-ogerski oddel. In ko koračim vrlo nezadovoljen po onih nekih sobah, pade mi na jedenkrat pogled na ime Faulmann. Vendar nisem svoj čas čisto izgubil, mislim si ko zagledam kakih 35 svezkov s podpisom tega znamenitega stenografa; med njimi njegove stenogr. naučne knjige, izdanje klasikov itd. Opazim tudi mnogo lepo izvedenih zvezkov o primerjajočej stenografiji od gosp. Henningera, koji je tudi autor jedne stenografske knjige v francoskem jeziku. — Ogerska je izložila mnogo stenografskih del in razprav, med njimi je jedna v franceskem jeziku, kojo je spisal Makso Griinbaum v Budapešti. Najbolje je zastopana — kakor se je bilo nadjati — francoska stenografija. Po dolgem hodu kroz galerije za slobodne umetnosti dospel sem k VI. razredu. Tu zavzimajo glavno mesto dela bratov Duployč. Med njimi je citati jedna dopisnica (ko-resp. karta), na kojej je napisano 31.005 besedij, kakor kaže prilepljeni nadpis. Nisem se mogel prepričati o točnosti tega pisma, ker ta dopisnica je skoro videti kakor košček štofa z bezbrojnimi malimi pikami. Nij je mogoče čitati bez teleskopa. Malo dalje so papirnate tapeterije se stenografskimi napisi, itd. Propaganda za ta stenogr. sistem je torej jako velika; a pre-smešno je mnenje ravnateljev stenogr. zavoda, koji zavod nosi ime „Г Institut stenographique des Deux-Mondes“ (sten. zavod obeh svetov), da bode kedaj broj članov tega zavoda postal jednak broju ljudstva vsih 5 delov sveta. У istem razredu nahajajo se dela Aug. Grosselina, kojega moramo smatrati velikim strokovnjakom. On je izložil svojo metodo za učenje gluhonemih, sestavljeno iz vrlo jednostavnih znakov, za kojo je vže dobil veliki broj medalj. V VII. razredu izložil je svoja dela Dr. Tkierry - Mieg, v kojih primerja rezultate svoje metode z Duploye-Prevostovo. On pozna temeljito vse stenogr. mstode francoske in drugih narodov, samo se obnaša kakor ona vrsta slikarjev in kiparjev ki so zmirom nezadovoljni s tem kar so napravili, ter neprestano svoja dela predrugačujo in popravljajo. P. Turin. Dopis. Iz Novega mesta, meseca augusta. Končali smo zopet jedno leto. Proučili smo letos ves drugi tečaj „Jugosl. Stenografa44 a na leto čemo početi s tretjim Na naši gimnaziji osnovali smo tako rekoč majhno stenogr. društvo pod vodstvom g. prof. Tusch-a, učitelja nemške stenografije. Zapisanih nas je bilo iz oddelka nemške in slov. stenografije kakih 30; vsak je plačeval na mesec 10 novč., in s tem smo nakupili 20 stenogr. del deloma knjig, deloma izhajajočih listov. Gospod urednik „Jugoslav. Stenogr.44 blagovolil mam je podariti I. tečaj svojega lista, drugega pak je podaril predstojnik „stenogr. venčka44 in na letošnji tečaj bili smo naročeni. Po tem imamo vse do sedaj izišle liste „Jugosl. Stenogr.44 Med drugimi listi imamo tudi stenogr. slike Otto Bergen-a. S časom se nadjamo, da če se naša stenogr. biblioteka precej pomnožiti. Janko. Glasnik. Sastanak i skupština stenografa iz Štajarske, Koruške i Dolnje Austrijske obdr/,avala se jo u Gradcu od 14. do 18. augusta. Nadamo se od naših prijatelja u Gradcu da će nas o toj skupštini za budući broj pobliže obavjestiti. Stenografski list u Carigradu počeo je izlaziti pod naslovom „La Turquie stenographique“ pod uredničtvom E. Dhionneta, suradnika franceskog časopisa nLa Turquie“. Tiska C. Albrecht u Zagrebu. Prilog listu. Mladost. (Dr. Gr. Krek.J ■O УМ, o- ,,(/ of o/' ■ \/ С\У .■ 'V? У. SJ lf „ O' rt Debatno pismo. JLL ' J' ?, jv. , j , -o ,y / ^ ^ s "Vy .. "'2* v, /a fić , /, />Ђ, v лУ?, Zsr. „ 7, #■< , / . .... -< у^' /- *г/ - s h "л /-Ч ,/?,-/ 7 /V л rt ГЈ ^ ^■) r"Ny^ *~> » — ' 4/ ^ ^ -••- *0- '^.As^ \ rt-'*' V/0 / ^ ~ 9?у О / ^ Qg „ уу 6, - ^ _ ć?,n *_* -»-'"З , /v/ /' - V' Cl- /' O' / /° (Г /о t>' -X - o У A~ i L v' a pysĆ- // /ŽV- f ' t? './"> - >v L~''z£-~ L.i C^f' л_7 -/ у у гг*- '-у /j? ^-' -rS' J° irt' O Л J- rrt ■ / j/rt > j * j 'j s j j j rt' rt' rt^ / ' rt &. s <• J2L. /o /° /*~ i / s - Z -O' » '7 / , j * C/ зе >v >- ^ / / / / > ✓ ,-v7 -v/ // _^Z_ - ; C^_. ' ^ -"V*— ^ t*/ «/ 4 t/7- s ; * /' Z- // 2'1 / ' / /s~^ -ćLi v/ •'V." 'V*'V-/ \y^/^ -v*/1 У х -v S / S S У ; S - ^ *"* /'У м v" t7 *£ *i Z 7 Z' е~~> ЈГ 4 Z° SZ У U ** -- у -2ГС\ :—j н? ^ ^v7 с/" 97' ^ * yS~ ~ '7' - _ / • / / 7 ‘-r'^ ' v. <7 ‘Л^О^" 7 7 /Zs' JL 7 ^ г o. Listovi o svetskej izložbi. / -">7 ^/2L j-e#. *A— ^ l-^’ A. /v — 'Z ^«v?. (I/5 -r ^ <ц ^ž. >\ e / л у S/3 -4f- x c te Z' /j "~r> ''/ a, o- ^ J/ ^ 2 /' _ л-^т*' /ŽL ' Л «-/2 'g?r/ '' ??ŽL Y '~” ■* ^ - o *? ^ У" /O Vo~t : vj ?-y '/ 3; č- . 'J- .sS2 '? 7 ° " C? у <лС r У 4V * 4 / / Č .-^ &У sV& ,4^-4 (Oi/ 4f- <* г . Y / ^/ '*<,Л /• ^ * /' c tč' & ' e As' 4 ✓''v'-i <£. ^ УУ' ,*r ~yL 7 ‘N 7?— '" s~y sp -У&Ј\&t* '77 : ^7f. • ,., ^ л đ Cc Č /Č — -v^"' ,л/> s