Učiielfslti Tovariš
,	rvwwv	. ,y.	, a 1 t '	Uredništvo In uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjemštvo Ljubljana.	^TS^^Lp^i
'	"	-	j	. <	.'■■••	':''■'■ j
Po obravnavi zakona o osnovnih šolah v Vrhov. Zakonodajnem svetu.
Časopisje, med drugimi posebno po» drobno »Slovenec«, »Jutro« in »Jutrnji list« v Zagrebu, je te dni prinašalo detajle iz ob» ravnave zakona o osnovnih šolah v Vrhov« nem Zakonodajnem Svetu.
Na podlagi zasledovanja po listih prina» šamo pregled teh poročil v izvlečku, kolikor je pač eden ali drugi list prinesel več ali manj o enem ali drugem vprašanju.
Upamo, da smo posneli čim preglednejšo in popolnejšo sliko.
Smoter osnovne šole. Osnovne šole so državne ustanove, ki imajo nalogo, da skrbe za pouk in prosveto v duhu državnega in narodnega edinstva, verske strpnosti ter vzgoje za koristne člane državne in narodne zajednice.
Dolžnost šolanja. Vsak otrok, čigar ro« ditelji stanujejo na ozemlju naše države, mora posečati osnovno šolo ali sličen zavod. Državna oblast ima pravico, da odvzame otroke roditeljem ali varuhom, ki bi zane« marjali vzgojo svoje dece. Pouk v osnovni šoli je obvezen v vsej državi.
Učiteljstvo je državno. Država skrbi za učno osobje, ki ga postavlja in plača po do« ločbah tega zakona.
Brezplačnost pouka. Pouk je brezplačen. Učenci osnovnih šol ne plačajo niti vpisnine, niti šolnine ali kakih drugih taks.
Vrste osnovnih šol. V okviru osnovnih šol predvideva zakon zabavišča (otroške vrtce), osnovne šole, višje osnovne šole in šole za defektno deco. Osnovnim šolam se priključijo nadalje analfabetski tečaji, polje« delski. higijenski in gospodinjski tečaji itd. Osnovanje zabavišč je obvezno za vsa večja mesta in industrijske centre. Vpis otrok v zabavišča ni obvezen, vendar pa morajo otro« ci, ki so enkrat vpisani, redno posečati in ostati do konca leta v zavodu. V zabavišče se sDrejmejo otroci z dovršenim 4. letom. Načrt za zabavišča predpiše prosvetno mi« nistrstvo.
Šolska obveznost. Osnovna šola traja 4 leta (1.—4. razred), višja osnovna - šola 4 leta (4.-8. razred). Skupna šolska obveznost je torej 8 let.
Olajšave pouka. V tej dobi se vrši v osnovni (nižji) šoli reden pouk, v višji osnov« ni šoli pa tako zvani skrajšani pouk na ta način, da je v zimskih mesecih od novembra do konca marca normalen pouk, v poletni dobi pa morejo otroci v gotovem času iz« ostati iz šole, če se izkaže, da so potrebni roditeljem pri poljskem delu.
Višje osnovne šole. Višje osnovne šole bodo otvorjene z ozirom na krajevne po« trebe postopoma.
Oprostitev obiska osnovnih šol. Otroci, ki po končanem IV. razredu prestopijo v kako višjo, srednjo, strokovno ali drugo šolo, so oproščeni nadaljnjega obiska osnov« ne šole in prav tako učenci, ki se po dovrše« nem 14. letu starosti uče kake obrti ali trgo« vine in posečajo trgovsko ali obrtno nadalje« valno šolo.
Šole za nedovoljno razvito deco. Šole za nedovoljno razvito (defektno) deco obisku« jejo otroci, ki so nesposobni napredovati v osnovni šoli, t. j. slepa, gluhonema, telesno ali duševno zaostala deca. Te šole vzdržu« jejo državne ali samoupravne oblasti. Pro« gram in način dela v teh šolah predpiše minister prosvete s posebnim pravilnikom. Te šole so praviloma internatsko urejene. Država lahko podpira tudi šole te vrste, ki so ustanovljene od sampupravnih teles, po privatni inicijativi ali od humanih udruženj.
Otvarjanje šol. Osnovne šole se otvorijo v vseh krajih, kjer je v okolišu 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. V hribovitih krajih in krajih s slabimi prometnimi zvezami, je do« pustna otvoritev osnovne šole, če je najmanj 20 takih otrok.
Šolske občine in šolski odbori. Vse ob« čine, ki spadajo v šolski okoliš, tvorijo šol« sko občino. Vsaka šolska občina ima svoj krajevni šolski odbor.
Dolžnosti šolske občine. Poskrbeti mo« rajo za potrebno stavbišče za šolo, zemljišče za šolsko igrišče in za učiteljski vrt, nadalje za učiteljska stanovanja. Vsa ta zemljišča morajo biti v neposredni bližini šole. Šolska občina je dolžna, da zgradi šolsko poslopje in ga vzdržuje v dobrem stanju. Šolsko po« slopje mora imeti primerne in vsem potre« bam in higijenskim in pedagoškim pravilom odgovarjajoče prostore za učilnice in delav« niče, dvorano za svečanosti, ki služi obenem
za telovadnico, primerne pisarne ter stano» vanja za učitelje in šolskega slugo.
Šolska občina mora nadalje nabaviti in vzdrževati vsa potrebna učila in šolsko po« hištvo, nabaviti za siromašne otroke šolske knjige in druge šolske potrebščine, skrbeti za kurivo za učilnice, učiteljstvo in sluge ter vzdrževati po potrebi internat za osirotelo deco in primerna zavetišča, odnosno preno« čišča za deco, ki stanuje oddaljeno od šole in zaradi slabega vremena ali drugih vzrokov ne bi mogla sicer redno posečati pouka.
Šolske občine morajo nadalje skrbeti tudi za to, da so vse ceste, ki vodijo k šoli, prehodne in v dobrem stanju. Kjerkoli je mogoče, se morajo zgraditi šolska kopališča, šolske poliklinike in druge higijenske napra« ve. Dolžnost šolskih občin je, da se brigajo za čim večji napredek šolske vzgoje.
Vsaka šolska občina mora imeti svoj proračun. Kjer občina nima primernega zem« Ijišča za šolo, se lahko potrebno zemljišče ekspropriira.
Stanovanja za učiteljstvo. Glede učitelj« skih stanovanj določa projekt, da mora biti poleg stanovanja za šolskega upravitelja v bližini šole toliko predpisanih stanovanj za učitelje, kolikor je na šoli posebnih oddel« kov (razredov). Brez učiteljskih stanovanj z vsemi pritiklinami je otvoritev šole ali no« vega razreda nemogoča. V mestih lahko ob« čine mesto stanovanj in natura dajo učite« ljem stanarino, ki pa mora odgovarjati de« janskim cenam odgovarjajočih stanovanj.
Pri tem vprašanju se je postavil VZS na stališče, da predpiše stanovanja zakon le za upravitelje in učiteljstvo na deželi, proti od« škodnini do višine stanarine, ki jo prejemajo učitelji od države. Končno odloča o tem minister.
Državni šolski fond. Da se kar najbolj pospeši otvarjanje novih šol, se osnuje pri Državni hipotekami banki državni šolski fond, v katerega bo država vsako leto pri« spevala iz svojega proračuna primerno vsoto vse dotlej, dokler ta fond ne bo dosegel 150 milijonov. Iz tega fonda se bodo dajala ob« činam posojila za zgradbo novih šolskih po« slopij. Siromašnim šolskim občinam in obči« nam, kjer je nad 50% nepismenih, se bodo dajala posojila brezobrestno.
Pouk obsega v glavnem naslednje pred« mete: verouk združen z moralnim poukom, državni jezik, narodno zgodovino z najzna« menitejšimi dogodki splošne zgodovine in zemljepis z osnovnim spoznavanjem drugih držav, računstvo z geometrijo in nazornim naukom, spoznavanje prirode, praktično go« spodarsko znanje (obrt, trgovina), higijena in spoznavanje državljanskih pravic in dolž« nosti, gospodinjstvo, ročna dela, risanje, le« popisje, petje in telesne vežbe.
Učni načrt. V načelu določa zakon, da se vrši pouk v osnovnih šolah v državnem jeziku po učnem naprtu in programu, ki ga določi prosvetno ministrstvo, po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta za vso državo. Učni načrt mora prožiti možnost, da se pouk prilagodi potrebam življenja v kraju, kjer je šola. V višjih osnovnih šolah mora pouk razvijati smisel za poljedelstvo na deželi, a za obrt in trgovino v mestih.
Manjšinske šole. Glede manjšinskih šol določa zakon, da se morejo v krajih, kjer žive državljani drugega jezika, otvoriti po« sebni oddelki za tujejezične otroke, če je naj« manj 30 takih šoloobveznih otrok. Glede učnega načrta in programa veljajo splošne določbe. Pouk se vrši v maternem jeziku dotičnih otrok, vendar pa je državni jezik obvezen predmet. Za ostala vprašanja glede manjšinskih šol veljajo posebni mednarodni sporazumi, ki jih je ali jih bo sklenila naša država z drugimi državami.
Verski pouk. Razprava o tem vprašanja je bila brez dvoma ena najbolj delikatnih razprav, kar jih je bilo doslej pred VZS. Šlo je za čl. 42., ki govori o poučevanju verouka. O tem členu se je vršila dolgotrajna, me« stoma zelo živahna debata. V Srbiji so do sedaj poučevali verouk posvetni učitelji. Pra« voslavna in rimsko«katoliška cerkev sta vo« dili živahno akcijo, da se prepusti poučeva« nje verouka izključno duhovnikom dotične veroizpovedi, država pa bi naj plačevala ve« roučitelje«duhovnike enako, kakor učitelje, ne glede na to, ali bi imeli enako število ur, kakor jilflmajo prosvetni učitelji. V samem VZS so bila mnenja deljena. Vršila se je ži« vahna debata pro in kontra, končna debata
o tem spornem členu je bila odgodena do končane razprave o ostalih členih.
Glede verouka določa prvotni vladni osnutek v čl. 42.: »Verouk je obvezen za vse priznane veroizpovedi. Poučujejo ga duhov« niki ali učitelji po želji roditeljev dotične ve« roizpovedi. Veroučitelj mora biti naš držav« ljan. Tam, kjer se roditelji odločijo, naj po« učuje verouk učitelj, pa ni učitelja iste vero» izpovedi, lahko poučuje duhovnik, kjer pa ni ne učitelja ne duhovnika, pa kaka druga primerna oseba. Veroučitelja imenuje pro« svetno ministrstvo iz vrst kandidatov, ki jih predloži pristojna oblast dotične veroizpo« vedi, nagrado pa mu določijo in plačujejo krajevna verska občina ali roditelji sami. To velja tudi za vse druge osebe, ki bi pouče« vale verouk. Veroučitelje, duhovnike ali dru« ge osebe izven učiteljskih krogov, ki bi po« učevale verouk, lahko prosvetni minister na predlog oblastnega šolskega inšpektorja od» stavi, če njegovo delovanje ne odgovarja pe» dagoško«metodičnim načelom ali če vedenje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji narodne šole. Učni program za verouk predpiše in učne knjige odobrava prosvetni minister po zaslišanju ministra pravde.«
O tem členu se je večina VZS izrekla za to, da poučujejo verouk vedno duhovniki. Končna odločba pripada vladi.
Število otrok v razredu. Razred brez od« delkov ne sme imeti čez 50 otrok, a z oddelki ne čez 40 otrok. (Cl. 48.).
Šolski vrt. Vsaka podeželska osnovna šola ter po možnosti tudi v mestih mora imeti primerno velik šolski vrt. Dohodki vrta pripadajo učiteljstvu dotične šole.
Šolsko leto in počitnice. Redni šolski pouk traja 10 mesecev od začetka septembra do konca junija, šolsko leto pa se računa od
1.	septembra do 31. avgusta. Velike počitnice trajajo 2 meseca.
Vpisovanje otrok. Vpis otrok, ki so do« vršili sedmo leto ali ki bodo do konca kole« darskega leta izpolnili sedmo leto starosti ter so telesno in duševno dovolj razviti, se vrši meseca julija. Duševno in telesno po« sebno dobro razviti otroci se morejo izjemo« ma sprejeti v šolo že z dovršenim 6. le'tom, če je na razpolago dovolj prostora. Vse otro« ke mora pri vpisovanju pregledati šolski zdravnik.
Ocena učencev ostane neizpremenjena. Odlično je 5, prav dobro 4, dobro 3, zadostno
2,	dezadostno 1. Pri oceni sposobnosti za prehod v višji razred se oceni celokupni na« predek. Klasifikacija se izvrši dvakrat v letu. Otroci s slabim šolskim uspehom morajo razred ponavljati.
Telesne kazni. Telesne kazni so izrecno zabranjene. Če kazen ne zaleže, se odda otrok v državno vzgajališče.
Članstvo pri društvih. Učenci osnovnih šol ne smejo biti člani verskih organizacij in društev, niti organizacij in društev, ki bi ka« korkoli motile verske strpnosti ali ki bi bile proti narodnemu in državnemu edinstvu.
Nameščenci — učitelji. V vseh šolah in ustanovah po tem zakonu morajo biti name« ščeni učitelji in strokovne osebe, ki se lahko zaposle tudi v administrativni službi pro« svetne stroke. Učitelji so lahko začasni ali pa stalni. Začasni so po zrelostnem izpitu, stalni po usposobljenostnem izpitu. Uspo« sobljenostni izpit polaga lahko učitelj po dveletni službi v osnovni šoli.
Za začasnega učitelja se postavi učitelj, če položi zrelostni izpit na učiteljišču ali uči« teljski kandidat, oziroma če dovrši ped. nauke na filozofski fakulteti ali višji peda« goški šoli.
Kdor v 4. letih ne položi usposobljenost« nega izpita, se odpusti iz službe.
Dolžnosti učiteljev so: položiti prisego; poučevati deco v zmislu čl. 1. zakona; imeti toliko ur, kolikor jih je predpisanih za do« tični razred, največ 28; v redu imeti uradne spise; pravičen biti napram vsem učencem; v dneh, ki jih odredi minister, voditi deco k službi božji; naznanjati upravitelju neopra» vičene zamude; zamenjavati obolele in od» šotne učitelje; sodelovati pri učiteljskih in roditeljskih konferencah; pohajati z državno podporo v tečaje za raziskovanje pedagoških novosti; prevzemati razredni inventar za ka» terega je materijalno odgovoren; vsi učitelji se morajo obnašati v službi in izven nje, ka» kor je to primerno izobraženim ljudem, vzgo« jiteljem mladine in naroda, dolžni so dajati primer državljanske, verske, politične in kul« turne strpljivosti ter se ne smejo pečati s posli, ki se ne skladajo z učiteljskim stanom; podpirati morajo vsako delo izven šole, ki se podvzame za širjenje prosvete naroda v duhu tega zakona ter se vnese v proračun posebna vsota za nagrade učiteljem, ki se bodo posebno odlikovali v tem oziru — na« grado za tečaje določa oblastna prosvetna uprava.
Kdor je dobil državno štipendijo mora odslužiti pogodbeno dobo, drugače mora
vrniti vsoto. Enako oni, ki so dobili podpore za proučavanje specialnih šol.
Izostajanje od službe se obravnava po urad, zak.
Siameščenja. Nameščenja vrši minister prosvete po predlogu prosvetnega inspek« torja. Vsak učitelj mora služiti v selu. Po 5 letih pride v trg, po 8 letih v mesto brez srednje in strok, šole, po 10 letih v mesto v srednjo in strokovno šolo, po 12 letih v me» sto z univerzo. Nameščenja se vrše po členu 62. urad. zak.
Stalnost učiteljstva. Stalnost je črtana, dokler se ne izpremeni zakon, ki je bil izdan po 6. januarju 1929, s katerim je odvzeta vsemu uradništvu stalnost. .
Službena doba. Po 32 letih efektivne služ« be imajo učitelji pravico do pokojnine v vi« šini svojih prejemkov plus 15% osnovne pla« če. Sposobni lahko ostanejo še v službi. Po 10 letih službe dobi učitelj v primeru upo« kojitve 50% penzijske osnove plus pol od» stotka za vsakega nadaljnjega pol leta v srni» slu določb čl. 140. zakona o državnih urad» nikih.
Učiteljice. Učiteljice«matere z več kakor 3 otroci, se lahko upokoje že z 20 leti službe s pravico do pokojnine po službenih letih.
Disciplinski predpisi. Disciplinski pred« pisi so vzeti iz srbskega zakona iz leta 1904. VZS se je zavzel, da bi veljali isti kakor za upravne uradnike po zadnjem zakonu o uprayi.
Ocenjevanje. Učitelje v šoli in izven nje ocenjuje sreski in oblastni nadzornik. Vsaka šola ima v to svrho »konduitno listino«. V to knjigo vpiše nadzornik svojo sodbo o učnem delu, strokovni sposobnosti itd., o obnašanju v službi in izven nje, o delu na prosvetnem polju, o drugih sposobnostih kot vzgojitelj, učitelj in državljan. Na podlagi tega izdela končno oceno. Ocena je odlična (5), prav dobra (4), dobra (3), dovoljna (2) in neza» dostna 1. Upravitelj dostavi izpisek ocene sreskemu nadzorniku, ki isto javi oblastni prosvetni upravi za vpis v Uslužb. list tam in pri ministrstvu. Proti nezadostni, dovolj» ni in dobri oceni je dovoljen priziv v treh dneh. V tem slučaju se izvrši ponovni pre»' gled. Stroške nosi tožilec, ako je uspeh ne» gativen.
Po dveh zaporednih nezadostnih ocenah se učitelj odpusti iz službe.
Šolsko zdravstvo. Posebno poglavje go» vori o šolski higijeni ter predvideva, da mo» rajo šolski zdravniki na poliklinikah naj» manj dvakrat letno pregledati vse otroke in učiteljstvo.
Upraviteljstva šol. Vsako šolo itd. uprav» Ija in nadzira neposredno upravitelj. Upra» viteljska mesta se zasedajo z imenovanjem s strani ministrstva prosvete izmed učitelj» stva dotične šole. Izpraznjeno upraviteljsko mesto popolni do imenovanja prosvetni in» spektor z najstarejšim učiteljem na šoli. Upravitelji so oproščeni razrednega pouka, če imajo 12 razredov ali paralelk.
Sreski šolski nadzorniki so referenti sre» skega načelnika. Za nadzornika se namesti učitelj, ki je izvršil filoz. ped. grupo predm. na univerzi s predp. dipl. izpitom, viš. teč. viš. ped. šole, je položil izpit za sreskega šol» skega nadzornika in ima najmanje 10 let efektivne službe v narodni ali meščanski šoli. Poleg teh kandidatov postavlja lahko mini» ster prosvete one kandidate, ki imajo di» plomski izpit na nižjem tečaju višje ped. šo» le, izpit za sreske šolske nadzornike in naj» manj 12 let efektivne službe. Izven teh lahko postavi učitelja, ki ima redno učiteljsko uspo» sobljenost, ima izpit za sreskega šolskega nadzornika in najmanj 15 let efektivne služ» be v osnovni šoli ter se je posebno odlikoval s prosvetnim delom ter na pedagoški knji» ževnosti in ima povprečno oceno prav dobro.
Sreski nadzorniki I. kategorije dobivajo plačo po zak. o srednjih šolah; II. kat. poleg plače po ur. zak. še stanovanje ali odškod» nino (če bo priznana v mestih), 10% po čl. 7. urad. zak. in 500 Din mesečne doklade.
V pisarni imajo po enega pomočnika.
Oblastna prosvetna uprava. Na čelu ob» lastne prosvetne uprave je prosvetni inspek» tor, ki je referent velikega župana. Oblastna prosvetna uprava ima poseben odsek za osnovno šolstvo, ki mu je na čelu poseben šef za vodstvo teh poslov. Šef odseka je ob» lastni šolski nadzornik, ki opravlja posle po nalogu prosvetnega inšpektorja.
Oblastni šolski nadzorniki. Za oblastne šolske nadzornike se nameščajo oni učitelji, ki so izvršili s predp. dipl. izpitom ped. gru» po predmetov na filoozf. fakulteti, viš. teč. višje ped. šole z diplomskim izpitom, imajo nadzorniški izpit za oblastne šolske nadzor» nike ter najmanj 15 let efektivne službe. Ako so ur. I. kat. imajo plačo po zak. o srednjih šolah, stanovanje ali odškodnino (če bo osta» lo) in 250 Din mesečno; II. kat. imajo stano» vanje ali odškodnino (če bo ostalo), 10% po čl. 7. urad. zak. in 650 Din mesečno.
Učiteljska gospodarska poslovalnica da ob sklepu poslovnega leta tudi vsaki šoli za revne učence itd. 5 % od vseh naročil. Ostali čisti dobiček pripade po enakih delih Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru in poverjeništvu UJU. Naročite vse potrebščine le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice!
Vse dopise ki se tičejo Učiteljske gospodarske poslovalnice naslovite na U. G. P. v Mariboru in ne na poverjeništvo!
Za penzijo nadzornikov veljajo isti pred* pisi, kakor za učitelje osnovnih šol.
Krajevni šolski odbor tvorijo: predsed* nik politične občine, upravitelj kot pošlo* vodja, distr. zdravnik, pet občanov, po mož» nosti takih, ki imajo deco v šoli in so občin* ski odborniki. V mestih z najmanj 30.000 prebivalci pride v odbor poleg teh tudi še po en upravitelj in ena upraviteljica, nadzor* nik, rektor viš. ped. šole, ravnatelj učitelji* šča in šolski zdravnik. Krajevni šolski od* bor izbere blagajnika izmed sebe, a v mestih vrši ta posel občinski blagajnik.
Oblastni šolski odbor tvorijo: prosvetni inšpektor, oblastni šolski nadzornik, oblastni sanitetni in tehniški referent, rektor višje ped. šole, najstarejši upravitelj učiteljišča, srednje in meščanske šole, deške in dekliške narodne šole, uradnik finančne uprave, po en zastopnik vsakega političnega sreza.
Poslovodjo izbere prosvetni inšpektor izmed svojih referentov.
Učiteljski zbor (konferenca) ima vsak mesec vsaj enkrat svojo konferenco. Važ* nejši sklepi se pošiljajo sreskemu šolskemu nadzorniku za odobrenje. Konferenca re* šuje: o enotnem poučevanju in redu na šoli; skrbi za izlete z otroci, za tekme, svečanosti i. dr.; predlaga nabavo učil, knjig za knjiž* niče i. dr.; določa razdelitev nagrad učencem ob sklepu leta; določa pridne siromanšne učence, ki jih je treba podpreti iz šolskega fonda; razdeli po razredih šolske pripomoč* ke s posebnim ozirom na siromašne učence^ sodeluje s krajnim šolskim odborom za ure* ditev šolskega fonda in ostale imovine ter nje povečanje; skrbi za napredek in ugled šole; pretresa predloge upravitelja o poraz* delitvi razredov; prireja roditeljske sestanke. Učiteljski zbor uporablja lahko šolske pro* store v vse svrhe, ki služijo širjenju pro» svete v narodu.
Sreski učiteljski zbor (konference) se sestaje enkrat v letu. Sreska konferenca pre* tresa pedagoška vprašanja; sestavlja dnevni red za prihodnjo konferenco, pretresa vpra* šanje ovir v šolstvu in kako jih odpraviti; pretresa, kako naj šola pospeši narodno pro* svečivanje; razpravlja o šolskih izletih, tek* mah in svečanostih.
Oblastni nadzorniški zbor tvorijo vsi nadzorniki, ki jih poziva enkrat v letu na konferenco prosvetni inšpektor. Posvetuje se o vseh vprašanjih prosvetne uprave in šol* stva. Ima le. posvetovalni značaj.
Narodna prosveta. Posebno poglavje je vnešeno glede narodne prosvete.
Analfabetski tečaji se vrše za vse one z nad 25 leti, ki niso hodili v šolo ali so ne* pismeni. Poučujejo jih učitelji osnovnih šol.
Nadalje se prirede analfabetski tečaji za nepismene vojake.
Ustanavljajo se gospodinjski tečaji in šole. Za moške kmetski zadružni tečaji. Po možnosti so gospodinjske šole internatsko urejene. Pouk traja od 1. februarja do konca novembra. Sprejemajo se gojenci od 15. do 30. leta starosti. Nagrado učiteljem daje sa* moupravna oblast in država. Detajlne na* črte in predpise izda ministrstvo prosvete.
Prehodne določbe. Šolska obveznost se izvede postopno z ozirom na razmere v po* edinih pokrajinah. Sedanji ponavljalni raz* redi, dokler se ne preustroje v višje razrede osnovnih šol, se izpremene po tem zakonu v razrede s skrajšanim poukom.
Premestitve. V roku treh let po uveljav* ljenju tega zakona se lahko premeste brez pravice na potne in selitvene stroške oni uči* telji, ki se niso izkazali na svojem službenem mestu ali v kraju.
Za izobrazbo učiteljev v svrho izvedbe tega zakona se pooblašča ministrstvo pro* svete, da priredi posebne tečaje in pošlje učitelje tudi v inozemstvo.
Kontraktualnim učiteljem, ki so kot na* cionalni delavci prešli v službo naše države, se vračuna čas kontraktualne službe po čl. 137. urad. zak. v zvezi s čl. 242. urad. zak., ko postanejo državni uradniki.
Stanovanja za učitelje je dolžna občina dozidati v šestih letih po veljavnosti tega za* kona, v nasprotnem slučaju mora plačati uči* telju doklado.
Privatne šole. Sedanje privatne šole osta* nejo. V bodoče pa le one, ki jih predvidevajo mednarodne pogodbe.
Sreski in oblastni šolski ivadzorniki. Do* kler ne bo dobiti oblastnih šolskih nadzorni* kov po tem zakonu, se lahko postavijo na ta mesta absolventi z niž. teč. viš. ped. šole, ki odslužijo najmanj 4 leta kot sreski šolski nad* zorniki. Dokler ne bo sres. šol. nadz. v zmi* slu tega zakona, se sme poveriti nadzorni* ška dolžnost upravitelju iz sedeža, ki dobi olajšave na šoli v to svrho, so prosti razr. pouka, obdrže upravit. in dajatve zvezane s tem.
Enako se lahko postavijo učit. osn. ali meščanskih šol z najmanj 15 let službe, če so se odlikovali z delom na ped. polju. Ti imajo vse doklade, kakor oblastni, oziroma sreski nadzorniki.
V roku dveh mesecev po uveljavljenju zakona izda ministrstvo prosvete izvršilne predpise za izvajanje tega zakona.
VZS je dodal še mnogo izpreminjeval* nih predlogov h gornjim in poleg gornjih do* ločb. Končna odločitev je zavisna od mini* strstva in vlade.
Čehoslovaški zakon o pomožnih šolah.
(Izvirno poročilo »Učit. Tovarišu«.)
Na Češkem je bil od parlamenta sprejet zakon, ki ureja razmere pomožnih šol. Do* slej so bili pomožni razredi ali šole ustanov* ljene in vzdrževane prostovoljno od občin. Takih šol je delovalo 159 v 87 krajih, vendar bi bilo v resnici potrebnih kakih 850 razredov za 17.000 manjnadarjenih otrok.
Z novim zakonom se zahteva obvezen obisk pomožnih šol za otroke, ki vsled manj razvitega intelekta ne uspevajo v normalnih šolah. Pomožne šole bodo odslej vzdrževali isti činitelji, ki vzdržujejo normalne občin* ske šole (učitelje plača dežela, ozir. država.)
Po zakonu so pomožne šole praviloma Samostojne šole z lastno upravo in po mož* nosti tudi z lastnim poslopjem, pri katerem je delavnica, vrt in igrišče itd. Kjer krajevne razmere ne dopuščajo urediti samostojno po* možno šolo, je možno spojiti pomožne raz* rede z osnovno šolo kot njenimi posebnimi oddelki.
Pomožna šola, ki je imela po 3 šolska leta več kakor 8 razredov, se razdeli v 2 sa* mostojni šoli. Obiskovati pomožno šolo so dolžni otroci v šoloobvezni dobi (od 6. do 14. leta) ter v šolski občini bivajoči, pri katerih je bila duševna manjvrednost komisijsko ugotovljena. Starši ali učiteljska konferenca
Javna pomožna šola ipore biti ustanov* ljena na zahtevo šolske občine. V šolskih občinah, v katerih se nahaja povprečno v treh letih več nego 30 otrok dolžnih obisko* vati pomožno šolo, more ministrstvo ukazati ustanovitev pomožne šole.
V jezikovno mešanih šolskih občinah, kjer vzdržuje država osnovne šole za narod* ne manjšine, se ustanovi pomožna šola na državne stroške.
Javna pomožna šola more biti ustanov*
ljena (za zunanje otroke) tudi na zahtevo okrožja ali okrožij in dežele, ako se ti čini* telji zavežejo nositi potrebne stroške za usta* novitev in vzdrževanje. .Taka šola se imenuje okrožna ali deželna pomožna šola.
Zasebne pomožne šole morejo biti usta* novljene ako odgovarja vsa uredba in orga* nizacija zahtevam, ki se stavijo na javno po* možno šolo in imajo kvalificirane učitelje.
Dr. Karel Veleminsky.
Impresije i perspektive.
Beograd, u septembru.
Četvrti kongres i deveta glavna skupšti* na Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva koja je održata za vreme od 16. do 18. augu* sta završena je. Ne samo učiteljstvo, no i najšira javnost, interesovala se za ovaj naš kongres jače i više no za ma koji predjašnji. I učiteljstvo i javnost shvatili su ovaj kon* gres tako, da od njega zavisi to, hoče li ju* goslovensko učiteljstvo ostati kao celina ili če se podeliti na manje frakcije. I izgledalo je, da ova duboka posledica, ako eventualno nastupi, krije u sebi neke naročite idejne razloge; da krije u sebi to, da naše učitelj* stvo nema identične poglede na prosvetno* školske i ekonomsko*socialne probleme, koji se ne mogu prebroditi i da če stoga morati doči do cepanja.
Ali... od svega toga ništa. Na žalost, probjem je bio u tome: koliko če učitelja iz koje sekcije uči u centralnu upravu i koje če to biti ličnoati. — Eto, u tome je bio pro* blem našeg nesporazuma — i u tome je faktu sva fatalnost naše organizacije i svega onoga što proizlazi iz značaja naše organizacije.
Mučna i teška atmosfera koja je vladala sve do posleSnjeg časa na kongresu, potisla je u duboku pozadinu sva ona pitanja koja učiteljstvo tako jako interesuje i kao stalež i kao prosvetne radnike. Ni jedne jedine reči o tome. Natezanje oko izbora uprave trajalo je sve do poslednjeg pola časa, i tada, u to pola časa, na vrat na nos, sve se svršilo.
Udovoljeno je formi da bi duh podbacio.
No ako je jugoslovensko učiteljstvo mo* ralo za momenat da zagazi i na ovu trnovitu stažu, i ako je pri odlasku sa te staže zba* cilo sa sebe sve što je do takvog stanja do* velo, onda neka mu i to bude blagosloveno. Samo, neka ova poslednja igra i njen prelu* dijum budu večiti memento kako se ne sme raditi.
Jedno, što je apsolutno pozitivno dala ova skupština, to je njen imperativni za* htev, da se u toku ove godine donesu nova pravila učiteljskog udruženja. I, ako nova pravila budu istovremeno značila i unošenje novog duha u našu organizaciju, onda če to
faktično značiti jedan korak unapred u ži* votu našeg učiteljstva.
Zasluga za ovo pripada slovenačkom učiteljstvu.
Iako je mandat centralne uprave ograni* čen samo za vreme trajanja sadašnjih pra* vila, t. j. za godinu dana, ona ipak ima da reši velike probleme prosvetno*školske i sta* leške prirode.
Jedno od najvažnijih pitanja koje intere* suje učiteljstvo to je, svakako, zakon o na* rodnim školama. Njegovo donošenje je pita* nje časa, minute... i na njegovu eventualnu izmenu, kakvu bi naše učiteljstvo želelo, centralna uprava ne može više da utiče. Nje* na če dužnost biti da pazi, da se pojedine zakonske odredbe primenjuju tako, kako ne bi nanosile štete učiteljstvu, što, u daljoj konsekvenciji znači, kako ne bi nanosile šte* te školi, prosveti i naciji. Jer, na okraju kra* jeva, i najbolji zakon ne može stvoriti dobre gradjane ako sami gradjani nemaju bitnih psiho*fizičkih uslova za to, isto tako i naj* strožiji zakon može biti snošljiv, čak i do* bar, ako je njegova primena u rukama onih, koji su zadojenijjubavlju i tolerancijom pre* ma onim ličnostima i prema onom poslui »radi kojih je zakon stvoren.	>
Zatim, centralna uprava če morati ozbilj* no misliti o tome," kako če i na koji če način dati mogučnosti jugoslovenskom učiteljstvu da se lično usavršava. To lično usavršavanje vršiče se indirektno, t. j. putem družinske štampe, i direktno, otvaranjem kurseva u zemlji i šiljanjem učitelja na stranu.
Dozidjivanje Jugoslovenskog Djačkog Doma važan je problem ... Njegovo ostva* renje je najlepša oda kolektivnom pregala* štvu jugoslovenskih učitelja. Vredi uložiti nerve u taj posao.
Još jedna vrlo važna stvar... 1930. go* dina je jubilarna. Ona, zaista, mora biti ju* bilarna — svečana i sadržajna kao što je svečan i sadržajan naš poziv, učiteljski poziv.
A dotle, stvarajmo čvrste falange uči* teljskih redova. čvrste i neprobojne, na ko* rist našu i na korist opštu.
D. M. Priča.
osnovne šole morejo zahtevati, da se otrok sprejme v pomožno šolo. Uradno postopanje in odločitev o tem pripada strokovni komi* siji, v katero spada poleg predsednika, okraj* ni (šolski) zdravnik, strokovno učiteljstvo pomožne šole, učitelj javne občinske šole v dotičnem kraju ter zastopnik okrožnega skrbstva za mladino.
Članstvo v komisiji je častni posel, bre;; pravice na posebno nagrado, potnino, dijete in dr. Zakonitim otrokovim zastopnikom se vedno nudi prilika, da so pred komisijo za* slišani in morejo braniti otrokove koristi.
Strokovni učitelj ali ravnatelj pomožne šole more postati samo učitelj z usposoblje* nostnim izpitom za osnovne ali meščanske šole, ki je napravil strokovni izpit za pomož* ne šole. Za izobrazbo, učiteljstva pomožnih šol se bodo prirejevali začasni tečaji na dr* žavne stroške. Mesta na pomožnih šolah se ne zasedajo po plačilnih pravilih občinskih (osnovnih) šol.
Učitelji pomožnih šol so plačani na bazi za učitelje javnih občinskih (osnovnih) šol in jim pripada službena doklada 1500 Kč letno, a po desetletni službi na pomožni šoli 2100 Kč letno; ta doklada se šteje za odmero pok. plače.
Kaj pa poslovnik za odseke?
To je pa notranja organizačna zadeva, bo rekel kdo, čemu torej izgubljati zanjo besed na tem mestu?
Poslovnik je res notranja zadeva orga* nizacije; toda če ne obstoja, je zadeva vseh. Videlo se je to že pri delegaciji, ki je morala letos še pred prehodom na delo storiti go* tove sklepe z ozirom na obstoječe odseke.
Sestava poslovnika za razne organizačne odseke je nujna. Kako nujna, smo čutili tudi v minulem poslovnem letu, ko so nastopila med odseki in poverjeniško eksekutivo ne* sporazumljenja, ki so se zavlekla celo v ožji in širji sosvet. Ta dva sta potem skušala doseči nekoliko reda z raznimi kooptiranji, vendar je taka rešitev samo začasna in orne* jena le na odsek, kjer stvari ne gredo gladko. Zato je potrebna splošna solucija vprašanja.
Kako je z odseki? So potrebni? Jih je premalo ali celo preveč, kakor se je čulo tudi na letošnji delegaciji?
Velika organizacija kakor je naša sta* novska ne more poslovati brez odsekov. Prva naloga naše organizacije je gotovo skrb za učiteljski gmotni in pravni položaj. Ven* dar imamo poleg tega kulturne naloge, mimo
katerih ni mogoče in ki so v tesni zvezi tudi z materialnim in moralnim položajem učitelj* stva. V gmotnem in pravnem oziru lahko doseže organizacija uspehe neposredno, a še bolj s tem, da učiteljstvo dela med ljud* stvom za njegov gospodarski in kulturni dvig. To je Arhimedov vzvod vsakega sta* novskega izboljšanja in napredka. Res je si* cer. da učiteljstvo ne drži križem rok v tem pogledu, a res je tudi, da je bilo doslej vse učiteljsko izvenšolsko delo le sporadično, priložnostno in brez sistema. Zato tudi ni prineslo stanu onega, kar bi bilo sicer priča* kovati.
Organizacija mora take stvari zajeti s širokim pogledom in izvesti le s primerno razvitim aparatom. Brez mnogih delavnih ljudi ne gre, kakor ne gre, če imajo roke zvezane po tesnih predpisih, ki ne odgovar* jajo vedno večjemu razvoju organizacije. Načelno je ta stvar že prodrla: tako Mla* dinska Matica kot pevski zbor delata na podlagi širokega pravilnika in prav zato je njuno delo uspešno.
Enak kriterij bi moral veljati za druge odseke. Če se torej hoče organizacija raz*
LISTEK.
AIBERT ŽERJAV:
Publikacile Mladinske Matice
»Kresnice«, letnik II., uredil V. Mazi; »Rudi«, piovest z'a mladino, spisal P. Seliškar; »Ka/ko smo delfcli radip«, spisal Zm. Pipan in »Zaqairani krogi«, bajke in pravljice, spisal Riad. Rehar.
Izdala in založila Mlhldinskai Matica Po* verjeništva UJU v Ljubljani, 1. il929. Letna članarina s 'poštnino 10'50 Din.
Mladinska Matica uspova...
To dejstvo, ki je splošna sodba učitelj* stva, raz1.« tistih, ki niso za njo ša ničesar •storili..., je upravičeno laskava za 'Mla d in* siko Matico posebno (zato, ker ima za seboj šele dveleten življenski obstoj,. Podobne uspehe kot pri Mladinski Matici bi izamogli doseči še marsikje druigje, če bi se te ali one stvari liotili z veseljem in ljubeznijo v srcu..,., brez vlsakršnihkoli si bodi — predsodkov, ki so nam dostikrat edine oviri in zaipreke sa* mo da se jih ne maramo zavedati.
Pa še nekaj drugega nas uči Mladinska Matica: jasno nam kaže, kaj premore — saa mopomoč, ki jei najlepša in 'najvišja (oblika toli pcigrešane — neodvisnosti. Čim dal jei bi se bili zanašali na tujo pomoč, tem več časa bi bili brez primerne — sodobne mladinske književnosti. Morda bi nam vrgel ktiio za vi* sok honorar na književen trg kako delce, ki pa bi bilo v najsrečnejšem slučaju slovenski .mladini toliko kot lačnim vrabcem — pest prosa... Tudi naše okostenele čitanke (zla* sti na višji stopnji) bi bile obdržale vodilno vlogo in (svoj centrakm pomen^ ko bi ne bito Matičnih publikacij. Tako lpa te že isedaj v neki meri — razbremenjujejo natrpane či* tanke i.m s tem vred osvobojiujejo duševnost mladostnika, ki se miora stiskati iza tesno 'šolsko klopjo ...
*
Knjiga, po kateri seže' otrok najprej, so nedvomno »Kreisnice«, vsaj v mojem raaredu isem to opazil lani in letios. Zato par načel*1 nih misli najprej o navedeni vsakoletni redni, Matični publikaciji.
Po 'vsebini najbolj 'bogate in — pestre morajo biti »Kreisnice«, kajti njihov nanun je podati v kratki in jasni ter določni obliki čimveč — raznovrstnega gradiva in drobiža... tako, da ¡najde v »Kresnicah« še vsak tako zbirčen otrok kako zrnce, ne da bi ga bilo
treba k temu še posebej navajati ali celo el* liti. Iz teh razlogov morajo biti posamezni članki, črtice... kratke, obsegajoč'- ¡eno do dve, ali največ tri istrani. Nepotrebno dol*, govezen material bi bii »Kresnicam« bolj kva* re'n kot — privlačen. Dvoje, troje... ktoš* njih literarnih spisov je daljlših preko — po* trebe »Kresnic«.
Nadalje bi" vsebino »Kresnic« pcživei semintja kak «iriginalfln prispevek v doma* čem dijalektu in v humorfetičnem toftu (glej humer.ske Milčimskega!).
V letošnjem leposlovnem delu »Kresnic« ja po motivu in teloigu najmočnejša Gaspa* rijieva črtica »Zgodba o Ivanki«, da za njo močno zaostaja Meškov spis »Tatič«, ki iz* haja in neposrednega — (šolskega življenja, da se bo na tihem vpraša! kdo iizimed učen* cev:
— Ali je to — o.n, ali sem morda — Jaz sam?...
Umesten }. tiudi Pahorjev prispevek »Ivan Cankar«, s katerim oiniičuje pisec ža* lcstnb usodo našega največjega h"ohema, le škoda, da ni spisu dodanih v drobnem tisku nekaj p'opularnejših Cankarjevih misli in ci* tatov. Vsebinsko povprečnemu potopisu »Malo naokrog po Korotemi« manjka vkljub petim 'krajevnim slikam primerna skica epi* saneiga koroškega om. mlja. Hvalevredna sta
nadalje informativna članka o »Železni ka= či« i!n »Skrivnosti ziniskega spanja«, prvi iz zgodovinskotehničnega, drugi pa iz — bio* loškega stališča. Vem, da ju je prečital skoro vsak naročnik Matice.
To pot je .treba posebej omeniti done* ske v vezani besedi, predvsem V. Klemenči* čeve pesmi, ki neprisiljeno izžarevajo — 'socialen duh in vonj.,.. Njegovo pesem »St|Ojjem« (skoz Ibedo in glad — mi zremo pomlad...) bi zamogel uvrstiti med Seliš* karjevo zbirko »Trbovlje»« že isamo z ozirom na to, ker ima močan — deklamfctoriČen zna* čaj in pomen... Čudno, da je produktiven mladinski pesnik Gorinšek izastopan s samo eno pesmijo — »Vročen«»«. Meškovo poezijo pa že itak pioznamo iz mladirfskih časopisov. V prolzi j', močnejši ,i'n resničnejlši...
Poslednji poglavji knjižice 'tvorita po* ljudino*lznanlstve<ni dro/biž, ki imata letos ne* (koliko — sodobnejšo |snov. h kateri pri,šte* vam poglavje o zmagovalcih oceana in At* lantika ter o »Iznejdjteljih in iznajdbah« v kratkih črticah. Mimogrede omenjam, da bi nam silno dobrodošla knjiga o iznajditeljih in njihovih izumih, ker taka realistična s'nov podižiiga mladino v večji meri k »umu in [So* £umu« kot sama — slovstvena zgodovina. Kot 'aktualen donesek k računskemu pouku smatram statistiko naročnikov Mladinske-
Kdor še ni pristopil k Učiteljski gospodarski poslovalnici, naj stori to takoj. Delež 5 Din, pristopnina 2 Din.
Stanovsko zavedno učiteljstvo se poslužuje le Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru!
nizacije (eksekutive, ožjega in širjega sosveta ter delegacije), je vprašanje organizi» ranega učiteljstva, torej društev. Dokler ta ne izrečejo svojega mnenja in se ne določi končna formula na delegaciji sami, je potre» ben provizorij, ki stvari uredi čim prej.
V glavnem imamo torej sledeča vpra» šanja:
1.	Kateri odseki morajo obstojati v or» ganizaciji?
2.	Kakšna je njih notranja uredba?
3.	Kakšno je njih razmerje do organiza» cije?
Zadnje vprašanje jc najširše in obsega vrsto podrobnih določil. Bilo bi pa temeljito zgrešeno, če bi pri urejanju teh luščili črke, kakor je navada pri nas. Poslovniki nasta» jajo iz obstoječih potreb in ne iz možganskih kalkulacij. Zato raje manj določil in več svo» bodnega dela.
K provizorični uredbi še to: načelniki odsekov ali njih namestniki morajo biti v stalnih stikih z eksekutivo poverjeništva, kar je izvedljivo le z rednimi, skupnimi meseč» nimi posveti. Lc tako se bodo organizačni posli razvijali nemoteno in brez škode.
J. P.
—	Nameščenja. Po informacijah, ki smo jih prejeli, se izvrše namestitve in preme» stitve takoj po uveljavljenju novih šolskih zakonov ter se bodo preselitve lahko izvršile takoj po začetku šolskega leta.
—	Prosvetni oddeltek velikega župana v Ljubljani nam poroča, da službeni kraji biv» šili volonterk, kakor so bili objavljeni po ča» sopisju, niso stalni, ampak začasni, da pri» dejo prosilke sploh v stalež učiteljstva; ko dobe dekrete, se bodo razvrstile po službeni potrebi ne glede na njih sedanjo namestitev.
—	Odkupnina za kuluk državnih uradni» kov. Po novem zakonu o cestah je primoran vsak državljan sodelovati pri vzdrževanju samoupravnih in občinskih cest. Predvidena je pa tudi odkupnina mesto dela. Ministr» stvo gradjevin in ministrstvo prosvete je iz» dalo odlok, da se ima državnim uradnikom v mesecu juliju, odnosno septembru odtrgati 50% tega davka, ki obsega višino eden in pol dnevni znesek osnovne in položajne plače.
—	Prosite za državljanjtvo in državljan» sko izkaznico. Opozarjamo vse one, ki so rojeni na ozemlju, ki je pripadalo Italiji, ali so službovali na tem ozemlju in jim je po novem zakonu o državljanstvu sedaj ospor» jeno državljanstvo, da morajo prositi za dr» žavljansko izkaznico do 31. oktobra t. 1. To» zadevno je izdala policijska direkcija in ve» liki župan poseben odlok na šolska upravi» teljstva, po katerem se je ravnati.
—	Učitelji lahko sbdelujejo pri kmetij» skih zadrugah. Ministrstvo je izdalo tolma» čenje» da učitelji lahko sodelujejo pri kme» tijskih zadrugah.
—	»Prosveta«, priloga »IJčit. Tov.« bo pričela zopet izhajati. Letošnja dclegacijska skupščina je videla nujno potrebo, da dobi izvenšolsko delo učiteljstva več pobude tudi potom časopisja. Iz tega razloga je sklenila, da prične zopet izhajati v to svrho priloga »Učit. Tov.« »Prosveta«, ki je svoječasno zelo poživela izvenšolsko delovanje učitelj» stva. O programu lista se bo razpravljalo na seji širjega sosveta, ki je sklicana za ta me» sec. Rokopise in poročila za list o prosvet» nem delovanju učiteljstva pošiljajte na ured» ništvo »Učit. Tovariša«. Vse izvenšolsko delo učiteljstva naj se zrcali in dobi pobude v tem listu.
—	III. samoisobražeValni tečaj v Ljub» ljani. Poročilo o III. samoizobraževalnem te» čaju pov. UJU, ki se je vršil v Ljubljani od 22. do 27. avgusta t. 1. prinese »Prosveta«.
—	Učiteljski zadružno knjigovodski te» čaj. Poročilo o zadružno-knjigovodskem te» "čaju, ki ga je priredilo pov. UJU v Ljub» ljani od 21. do 27. avgusta t. 1. prinese »Pro» sveta«.
—	Ročni katalog za leto 1929./30., ki ga
je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, stane 16 Din. Letošnji R. K. vsebuje najno» vejše odločbe in navodila, ki jih rabi vsak učitelj(ica), zato priporočamo vsem tovari»
šem nakup tega pripomočka, ki je obvaroval že marsikaterega občutne škode.
—	Beležnica za pedagoške yaje (hospita» cije). V založbi tiskarne sv. Cirila v Maribo» ru. Pravkar je izšla »beležnica za pedagoške vaje, odnosno za hospitacije«, ki sta jo se» stavila Gustav Šilih, nastavnik drž. mo» škega učiteljišča v Mariboru, in S a 1 i h L j u» b u n č i č , nastavnik višje pedagoške šole v Zagrebu. Kazen te slovenske izdaje izide v založbi »Jugoštampe« v Zagrebu srbsko»hr» vatska izdaja. Beležnica ima tri dele: I. na» vodila za opazovanje učnega nastopa in za beleženje po najvažnejših točkah, kakor pri» prava, metodični postopek, pedopsihološka in pedagoška opažanja, učne poti in oblike, učna tehnika, jezik, stvarna ocena itd. Vsaka poedina točka se podrobneje obravnava, ta» ko da ni nič važnega izpuščeno. Posebej se omenjajo konference, ki slede učnemu na» stopu, ter se podajajo važna navodila za uspešno delo. II. del obsega izrubricirani prostor (140 strani), kamor se vnašajo zgo» raj omenjene beležke po glavnih točkah. III. del obsega prostor za konference, kamor se beležijo najvažnejši rezultati skupnega razpravljanja. Beležnica je sestavljena koli» kor mogoče praktično, kar bo nedvomno po» spešilo delo pri intenzivni pedagoški na» obrazbi tako pri tistih, ki se šele priprav» ljajo za učiteljski poklic, kakor pri učiteljih samih. Sestavljena je v duhu in intencijah delovne šole, to sc pravi, na osnovi najno» vejših rezultatov pedagoškega, psihološkega in sociološkega izsledovanja. Radi tega pred» stavlja po vnanji obliki in notranjem sestavu novo pot in zelo uspešno pedagoško sred» stvo. Beležnica je vzrasla iz praktične po» trebe. Namenjena je v prvi vrsti učiteljskim pripravnikom(cam) 3. in 4. letnika, nudeč jim potrebnih opor, kadar prisostvujejo učnim nastopom. Pomagala jim bo, da ne bodo vi= deli le oblike, nego bodo znali izluščiti tudi jedro, da sc ne bodo omejevali zgolj na ša» blonski prikrojeni učni postopek, nego bodo umeli odkriti probleme pedagoškega, psiho» loškega in sociološkega značaja Naučili se bodo upoštevati le pomembne in važne mo» mente v poteku učnega nastopa: skratka pomagala jim bo pri oblikovanju samostojnih in pravilnih pedagoških nazorov. Vse navp» deno pa velja tudi za učitelje, ki hospitirajo med seboj radi izpopolnitve in izboljšanja svojega šolskega dela. Tudi njim bo nudila beležnica veliko pomoč.
—	Gr6bming»Lesica»Mole: Srbsko=hrvat» sko=slovenski slovar, ki je izšel v založbi Uči» teljske tiskarne v Ljubljani, je ministrstvo prosvete z odlokom z dne 10. avgusta 1929, S. N. br. 27.457, na osnovi mišljenja glavnega prosvetnega sveta S. br. 9 z dne 6. julija 1929 odobrilo za uporabo v šolah do končne re; vizije učnih knjig.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub» ljani imo svojo veliko skupščino v Kranju dne 15. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma. Pred skupščino se vrši isti dan ob 9. uri dopoldne zaupni shod delegatov. Kdor se želi udeležiti skup» nega obeda, mora sporočiti tri dni poprej predsedniku podružnice, g. dr. Simonu Do» larju, profesorju v Kranju. Skupščinarji imajo pravico do polovične vožnje na vseh železnicah.
—	Tovariši upravitelji(ice) logaškega okraja se naprošajo, da javijo takoj društve» nemu tajniku v Gor. Logatec, odnosno pred; sedniku v Dol. Logatec, člane in članice za novo upravno leto 1929./30. in sploh vse iz» premembe, ki pridejo na šoli v poštev pri plačevanju članarine. — Tajnik,
—	Zgodovinska razstava. Ob priliki od» kritja spomenika Ilirije oživljene sredi me» seca oktobra t. 1. priredi odbor za proslavo 1201etnice Ilirije oživljene v ljubljanskem Narodnem domu zgodovinsko razstavo, ki naj pokaže vse predmete, ki se v katerejnkoli oziru nanašajo na dobo francoske okupacije naših krajev, na Ilirske dežele. Veliko teh predmetov se nahaja v javnih zbirkah in raz» nih arhivih, mnogo jih pa imajo tudi privat» niki po svojih domovih. Zato se obrača pod» pisani odbor tem potom na vse lastnike teh zgodovinskih predmetov (listine, knjige, raz;
vijati, to se pravi uveljavljati, če hoče res voditi stan v koristnem prosvetnem in go» spodarskem delu sploh, mera imeti samostoj; no poslujoča odseke za vso aktivnost uči» teljstva v narodu. Zato je bila napaka, če so se svoj čas stalni odseki v organizaciji od» pravili. Nič ni namreč večje trošenje energij brez vsakršnih koristi, kot pa snovanje od» sekov »po potrebi«. V organizaciji slučajnih potreb ne sme biti, a če so, naj jih rešijo drugi organi in ne slučajnostni odseki.
Nekateri odseki so nujno potrebni, Ka» teri, je pokazal sam razvoj, kakor nam jih kaže tudi smoter stanovske organizacije. Ti odseki morajo obstojati in morajo imeti neko kontinuiteto. V angleški demokraciji najde» mo n. pr. prakso, da se v eksekutivnih jav» nih korporacijah nikdar takorekoč čez noč ne menjajo vsi eksekutivni člani hkrati, ka» kor najdemo tudi strokovne izvedence, ki so stalni na svojih mestih in ki prcživc vsa» kršnokoli spremembo.
Kako naj se uredi notranje poslovanje odsekov, je lahko vprašanje: čim več širo» kosti pri delu, tem bolje! Brez relativne svo» bode ni mogoče zgraditi ničesar večjega. Kakšno naj bo razmerje odsekov do orga»
SDloSne vesti.
DELO UJU V POGLEDU ŠOLSKEGA ZAKONA.
Predsedstvo UJU je dne 31. avgusta t. 1. brzojavno pozvalo poedina poverjeništva, da odpošljejo svoje zastopnike v Heograd v svrho dogovora in korakov, ki bi jih bilo sto» riti v pogledu zakona o narodnih šolah, ki ga je imel v obravnavi Vrhovni Zakonodajni Svet.
Dne 2. septembra t. 1. so se zglasili pred» sednik UJU tov. Vlada K. Petrovič, pod» predsednik tov. Tih. Kostič, preds. beogr. pov. tov. Milan Popovič, zastopnik ljubljan* skega pov. tov. preds. Andr. Skulj in urednik Ivan Dimnik ter podpr. Joco Milojevič iz Za» greba pri g. načelniku min. prosvete g. Drag. Djordjeviču. Nato so posetili poedinc člane Vrh. Zak. Sveta univ. profesor dr. Josip Šilojeviča, univ. prof. dr. Alberta Bazalo, min. n, r. dr. Šurmina, zastop. min. fin. dr. Nik. Uzunoviča, min. n. r. dr. Tug. Alaupoviča, predsednika V. Z. S. dr. Mih. Jovanoviča, univ. prof. dr. Škerla, člana Drž. Sveta dr. Iv. Sagadina, gen. insp. dr. O. Pirkmajerja, univ. prof. dr. Drag. Aranželoviča. Nekatere člane tudi ponovno. Vsem članom so tolma^ •čili stališče Udruženja do poedinih šolskih vprašanj, predvsem v pogledu organizacije prosvetne uprave, glede šolske obveznosti, verskega pouka, glede učiteljske stalnosti, razpisa službenih mest, namestilnih komisij, kriterija za nameščanja, glede disciplinskih predpisov, šolskega nadzorstva, materijalne utrditve učiteljskega stanu, 321ctne službene dobe, ureditve stanovanjskega vprašanja, ureditve vprašanja upiaviteljskih doklad, poročenih učiteljic itd. Člani V. Z. S. so pre= jeli od UJU že prej posebno predstavko.
Dne 3. sept t. 1. popoldne ob 5. uri je sklical predsednik sejo Izvršnega odbora v to svrho, kateri so prisostvovali tudi za» stopniki poverjeništev.
Dne 4. septembra je sprejel zastopnike ponovno načelnik za osn. pouk g. Drag. Djor» djevič, popoldne pa g. minister prosvete dr. Boža Maksimovič, ki je sprejel tudi pismeno želje učiteljstva v pogledu zakona.
Ker so morali zastopniki poverjeništev naslednji dan odpotovati, so poverili ožji odbor iz predsedstva za nadaljne korake.
—	Predsednike okrajnih učiteljskih drii» štev opozarjamo na sejo širjega sosveta, ki je objavljena na drugem mestu v današnji številki lista. Ako so sami zadržani, naj pra= vočasno pooblaste podpredsednike, da za; stopajo društvo na seji.
—	Šolski zakoni so izvršeni, tako zakon o srednjih šolah, višjih ped. šolah (ki so uki» njene in se ustanovi drugi tip šol mesto njih), učiteljiščih in osnovnih šolah. Zakonski na» črt o meščanskih šolah je pred komisijo in nride nato pred VZS v obravnavo ter bo tudi kmalu gotov.
Matxe (str. 74 in 75.). pogrešam pa račun oziroma bilanco Matficc, kajti tudi upravno VlpirstŠRinje (tisk, papir, pošti' itd.) bi zanimalo zveste naročnike.-računaTje. Kot lani manjka tudi letos krateki pogovor o vrednih mlad<n» skih knjigah na domačem vlnfižcvncm trgu. Da je posamezen drobiž bogatejše ilustriran kot lani, je v 'nttresiu snovi in knjižic..
Priznati treba napredek letošnj:h »Kres» nic«. Sleher na stran bi naj bila mladini «vet» la lučka celotna knjižica pa 'bi naji 'postala in ostala — roj kresnic v pravem pomenu te besede...
In druga knjiga?
Že naslovna stran je v skladu s časom in idejo nomana. Nebotičniki ,(delo in «bi stvo), raketni avto (hitrost), letalo (pogum ¡n višina)..., evo: stremljenja sodobnega človeka!. ..
Seliškarjev »Rudi« je pri nas literaren fenomen kot prvi — realističen mladikiisk* ro« man, ki ni nobena prisiljeno ilzUonlstrufirana povest o pridni -dcci, skrbnih marPcah in zadirčnih tetkah ... kot jih jc vse poiro v starejšlih letn'ki'n našega mladinskega časo» pisja. P.č pa ¡je »Rudi« roman tkzv. »nove '.stvarnosti«: dela in moči ..ne pa namiš» ljena zgodba ali solzava povest izza srečno minulih časov romantike ...
Simpatičen deček »Rudi« je otrok —• današnjega čalsla 'in nje^a raizmer, ki ga silijo s 15 leti v lš;roki svet za očetom, dokler >ne uresniči sVojih sanj in nad... Zadnje po.» glav je je t: ko iskreno, zlasti pa dvogovor med očetom in sinom i(istr. 105.» 106.), ko mu sin pojasnjuje svc<j nadaljnji življenskl pro» gram: rešitev proletarijata... V eni potezi karakteriizira kovač Urh stricu Jcrnejcu Ru» d'ja in njegovega strica: Rud']! Veš, t>ti fcnap, ki si ti z bič4m! Z bičem, Veš, Kar r,l> bosih nogah (str. 108.)! Delo, ki siC ga ni traniil, je Rudfija bogato osrečilo zdaj naj osrečuje on druge ...
(Konec prihodnjič.)
f Fran Vrečko.
šolski ravnatelj v pok. in žhp)an mesta Slovenjgraidec.
Dne 2. septembra smo spremili k več« nemu počitku tovariša, čegar ime bo zapisano z zlatimi črkami v analih zgodovine okraj» nega učiteljskega društva slovenjgraškega in mesta Slovenjgradec.
Jeknili smo in oko se nam je orosilo, ko smo izvedeli za njegovo nenadno smrt, kajti
predobro smo se zavedali, da smo ga izgubili prehitro in da smo z njim izgubili enega na» ših najboljših. Zdi se nam nemogoče in ven» dar je res, Frana Vrečka ni več med nami; odšel je na pot, s katere ni več vrnitve. Res je, da je bil že upokojencc s skoro 50 leti službe, toda o možu tako korenjaške postave in mlaeleniške prožnosti duha smo bili uver» jeni, da učaka vsaj še 10—15 let. Z njim je padel v grob mož, ki je bil vzor delavnosti, poštenja, pravičnosti in človekoljubja. Kot izboren učitelj in vzgojitelj je deloval skoraj 50 let neumorno in plodonosno za blagor naroda.
Vrečko jc bil kmetski sin, rojen 1. 1854. v Ponikvi ob južni žel. Po dovršenem 7. gim» nazijskem razredu v Celju je obiskoval eno» letni pedagoški tečaj v Gradcu in tam na» pravil zrelostni izpit leta 1875 Učiteljeval je v Petrovčah in Slovenjgradcu, bil dolgo let nadučitelj v Št. Ilju pod Turjakom in napo» sled od leta 1901. do svoje upokojitve zopet v Slovenjgradcu. Od leta 1893—1899. je bil tudi okrajni šolski nadzornik za okraje Slo» venjgradec, Marenberg in Šoštanj. Bil je so» ustanovitelj in dolga leta predsednik okraj» nega učiteljskega društva v Slovenjgradcu, kakor tudi do svoje smrti predsednik tam» kajšnje Ciril»Metodove podružnice in po» družnice »Sadjarskega in vrtnarskega dru»
glasi, slike, orožje, denar, napisne table, po» hištvo itd.), da mu jih dajo za razstavo na razpolago. Za izposojene predmete jamči mestna občina ljubljanska. Dostavijo naj se mestnemu arhivarju na magistratu ali pa naj se obvesti odborovega tajnika g. Karla Mah; koto, Ljubljana, Glasbena Matica, da pre= skrbi odbor prenos, odnosno dovoz v Ljub» ljano. Vsi predmeti morajo biti v Ljubljani do 5. oktpbra. Za tozadevno obvestilo pa prosi podpisani odbor čim preje, da more prirediti prostor in imeti pregled predmetov za razstavo. — Odbor za proslavo 120Ietnice Ilirije oživljene.
—	A. Fakin: Šolski Zoo kratko navodilo za ustanovitev šolskega živalskega vrta s po» sebnim ozirom na prirodopisni pouk v osnov» nih, meščanskih in nižjih sreelnjih šolah v smislu delovne šole. — Ljubljana 1929. — Založila Oblastna zaloga šolskih knjig in učil. — Cena 6 Din. Ta knjižica, ki je prva te vrste v slovenski literaturi, je namenjena učiteljstvu, učencem in vsem ljubiteljem pri» rode in vsebuje smernice, kako se na lahek način in s prav primitivnimi sredstvi priredi šolski Zoo.
—	Usposobljenoatni izpit učiteljev iz Italije. Prosvetno ministrstvo je izdalo na» slednji odlok: Na vprašanje prosvetnega od» delka velikega župana v Mariboru, kako je smatrati usposobljenostne izpite, ki so jih napravili učitelji v Italiji hkrati z zrelostnim izpitom, odločuje ministrstvo prosvete na podlagi mišljenja strokovnega sveta pri mi» nistrstvu prosvete S. S. br. 970 z dne 15. ju» lija 1929, da se učiteljem iz Julijske Benečije (Italija), ki so napravili praktični izpit hkrati z zrelostnim izpitom po dovršenem učiteljišču, ne priznava praktični izpit z ozi» rom na določila uradniškega zakona in za» kona o osnovnih šolah. Učitelji morajo slu» žiti dve leti kot začasni in šele po dveh letih službe delajo praktični učiteljski izpit.
-r- Brinarjevo »Domoznanstvo za oenov» ne šole« je izšlo v založništvu knjigarne Go» ričar in Leskovšek v Celju v novi izdaji, ki io je ministrstvo prosvete odobrilo z odlo» kom z dne 10. julija t. 1. — »Domoznanstvo« je sestavljeno po novem učnem načrtu za osnovne šole ter obsega zemljepisne podatke v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi vse zgo» dovinske slike, ki so predpisane za osnovne šole. — V istem založništvu je izšla: Brinar, Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol; Brinar, Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Jančič Iv., Risanje za 1—7. šolsko leto. Omersa dr. V., Stihoslovje I. del.
Mladina mora biti bistre glave in vedre= ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan Ž1KO.
—	Cenjene tovariše na osntovnih šolah, kakor tudi strokovne učitelje petja in glasbe na meščanskih in srednjih šolah tem potom vljudno opozarjam, da je moja pesmarica »Nageljčki« (izdaja v 3 delih) na podlagi zelo ugodne ocene glasbenih strokovnjakov vsled odloka ministra prosvete od 20. novembra 1928, O. N. br. 91.583 aprobirana kot učna knjiga za osnovne, meščanske in srednje šole. II. in III. del tc pesmarice sta zlasti pri» merni za gojitev razrednega zborovega petja, ker prinašata obilo raznovrstnega gradiva iz naše narodne glasbene folklore. Z mirno vestjo trdim, na so to doslej najboljše sloven» ske šolske pesmarice, ki so se mahoma pov» sod priljubile. Vsem onim osnovnim šolam, ki imajo že II. in III. del, pa še niso naročile I. dela («a elementarni razred), priporočam, da čimprej nabavijo istega, da bodo imeli celotno izdajo. — S tovariškim pozdravom C. Pregelj.
—	Vse cenjene tbvariše in to^farišice, ki ste v preteklem šolskem letu praktično na nižji stopnji preizkusili I. del moje pesma» rice »Nageljčki«, vljudno prosim, da mi spo = ročite, kako ste bili vi in vaši malčki s pes» marico zadovoljni. Veliko mi je na tem, da izvem sodbo iz učiteljskih vrst, ker le»ta more biti zame merodajna. Ocene bi izšle v »Popotniku«. Torej prosim! — Ciril Pregelj.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
štva za Slovenijo«. Da je imel neomejeno zaupanje .in ljubezen tudi pri občanih, je po» kazala njegova izvolitev županom mesta Slo = venjgradec leta 1927. V znak hvaležnosti z^ njegove velike zasluge in nesebično delova» nje ga je imenovalo okrajno učiteljsko dru» stvo svojim častnim članom, Nj. Vel. kralj pa mu je pred kratkim podelil red sv. Save IV. stopnje.
Sadovi njegovega plodonosnega delova» nja so se vsestransko pokazali v lepem raz» voju organizacij, v katerih je deloval. Ogromna udeležba na njegovi zadnji poti pa je bila izraz velike hvaležnosti in spoštova» nja do moža, ki je od svoje mladosti do smrti posvetil vse svoje moči človekoljubju v procvit naroda in domovine.
Dragi tovariš! Tebe ni a spomin na Te bo živel še nadalje v tisočerih hvaležnih srcih, katerim si bil voditelj, učitelj, tovariš in prijatelj in katerim si s svojo plemeni» tostjo storil toliko dobrega. Težko Te bomo pogrešali posebno mi, ki smo imeli srečo bi'ti Tvoji tovariši, Tvoji prijatelji.
Zatorej počivaj sladko, počivaj slajše nego si živel in umrl in naj Ti bo žemljica lahka!	L, K.
Pri Učil. gosp. poslovalnici jamči vsak zadružnik samo še z enkratnim deležem, t. j. samo s 5 Din.
Čimbolj se bodete posluževali Učit. gosp. poslovalnice, temprej bomo zidali Učit. doma v Ljubljani in Mariboru
Stanovska organizacija UJU
SEJA ŠIRJEGA SOSVETA UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA
se bo vršila dne 22. septembra /929 ob 10. uri v deški osnovni šoli v Celju.
Dnevni red:
« 1. Otvoritev po poverjeniku.
2.	Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) urednika.
3.	Šolski zakon.
4.	Državna skupščina in glavna pra= vila.
5.	Pokrajinska skupščina: a) sklepi b) nominiranje odsekov.
6.	Samostojni predlogi.
Opomba: Člani širjega sosveta so vsi člani ožjega sosveta in vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev, odnosno njih namestniki. Potne stroške nosi vsako drušivo zase. Samostojni predlogi naj se vpošljejo poverjeništvu do 18. septembra t. I. Kasneje došli ali na seji predloženi predlogi se ne bodo upoštevali. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo pol-noštevilno udeležbo.
IJdruženje jugoslovenskega učiteljstva — pov. ^Ljubljana, dne 10. septembra 1929.
Andrej Skulj s. r., Josip Kobal s. r.,
poverjenik.	tajnik.
Poročil t:
+ ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA ORMOŠKi OKRAJ se je vršilo dne 15. junija 1929. 1. v Ormožu ob 9. uri.
1.	Statistika: Učiteljstva v okraju je 69, članov UJU 66, navzočih je bilo 43 (65%).
2.	Situacijsko poročilo: Tov. predsednik A. Rosina pozdravi vse navzoče in oriše po* membno desetletnico slovenskega šolstva v Mariboru in okolici. V razvoju našega šol» stva je bil 1. april leta 1919. velevažen mej; nik. Takrat je namreč prevzelo slovensko učiteljstvo šolstvo v Mariboru in njegovi okolici. S tem dejstvom je postal namreč le»
pi Maribor šele resnično naš, jugoslovcnski. Z velikimi težavami se je takrat borilo naše učiteljstvo v Mariboru in okolici in rešilo je svojo zgodovinsko nalogo, katere se danes le še malokdo zaveda.
V našem Ormožu je cb prevratu tudi prenehala ponemčevalnica in je prevzelo šolo in mladino slovensko učiteljstvo. Tudi tukaj se je zabil klin nemškemu zastrupljanju na« še okoliške, kmečke mladine, ki se od takrat vzgaja v pravem slovenskem ter jugosloven; skem duhu.
Dalje je poročal, da sc jc odzvalo pro» slave 60«letnice Učiteljskega društva« v Ptu» ju dne 8. maja t. 1. 39 članov in članic našega društva, kar je vsekakor častno število. Zbo» rovanja so se udeležili vsi, nekateri tudi ban« keta in koncerta učit. pevskega zbora.
Nato je še pozdravil novo pristopivšo tovarišico Srečko Polšak iz Runča. Nadalje je iskreno čestital tov. R. Papstu, ki je na« pravil relief naše države in priporočal na« vzočim, da si po zborovanju ogledajo ta umetni izdelek osnovnošolskega učitelja.
Nato preide tov. predsednik k dnevno mu redu. Prečitani zapisniki zadnjega zbo« rovanja in dveh odborovih sej, so se odobrili.
Prečitali in obravnavali so se došli dopisi.
3.	Šolska reforma: Tov. S. Wittori je predaval o temi: »Šolski časopis ali čitanka«. Po predavanju se je vršila stvarna debata. Več tovarišev je poseglo v debato in nato se je sestavila resolucija. Tov. predsednik se referentu iskreno zahvali za prav posrečcnci predavanje.
4.	Predlogi in sklepi:
a)	Sklep o pravilih zveze slovenskega učiteljstva se preloži na poznejši čas, ko bo» mo imeli že novi društveni zakon.
b)	Predlog tov. Pinteriča, da se tov. A. Rosina predlaga za novo upravo za naše okrožje, se je soglasno sprejel.
c)	Šolski časopis naj se uvede za vse šole in učence obvezno z odlokom šolske oblasti. Redakcija naj bo v rokah dobrega pedagoga, izvrstnega mladinskega stilista, ki naj bo od države nastavljen posebe v ta namen. Pri člankih, sestavkih, dopisih, spisih in poro« čilih naj sodelujejo vse šole in učiteljstvo. K temu se naj pritegne tudi sodobne pesnike in pisatelje. Šolska oblast nai prisili kraj. šol« ske odbore, da morajo naročiti »Šolske liste« za vse otroke svoje šole.
č) Stavki k osnutku učiteljskega podpor« nega sklada:
I.	Učiteljsko društvo za ormoški okraj je za osnovanje podpornega sklada za učitelj« stvo včlanjeno v UJU.
II.	Ta podporni sklad naj ne bo v okvir« ju »Učiteljske Samopomoči«, ampak čisto sn = mostojna podporna organizacija.
III.	Ker bo ta sklad nosil ime »učiteljska«, bo itaslužil to ime popolnoma samo v slučaju, da postane obvezen za vse v UJU včlanjeno učiteljstvo. Le v tem slučaju bo na višku svojega finančnega in moralnega uspvha, a naši članski prispevki bodo spričo številnega članstva mogli biti kar najmanjši.
IV.	V učiteljski podporni sklad prispe« vaj tudi država!
V- Uprava sklada bodi brezhibna in eventualno pod državnim nadzorstvom.
d) Proračun poverjeništva UJU naj se odkaže kakor običajno v pretres gospodar» skemu odseku. Ta odsek naj proračun teme» ljito predela od postavke do postavke ter izvrši glasovanje ter naj bode izid obvezen tudi za delegacijo. Postavke, ki so se v od« seku soglasno sprejele ali odklonile, naj se ne obravnavajo pred delegacijo. Ta naj od« loča le o tistih postavkah, ki niso bile v od« seku sprejete soglasno.
5.	Samoizobrazba: Edini krožek Sv. Bol« fenk — Sv. Miklavž — Svetinje se je pod agilnim vodstvom tov. Kafola sestal petkrat. Ostali krožki so se sestali po dvakrat in po enkrat.
6.	a) Proračun za poslovno leto 1929./30. Osnutek proračuna blagajnika D. Pinteriča se je sprejel en blok soglasno.
b)	O učiteljskem podpornem skladu je poročal tov. Josip Rajšp. Njegovi stavki so bili soglasno sprejeti. Tov. predsednik se mu je toplo zahvalil za njegovo delo.
c)	O seji širjega sosveta našega poverjen ništva v Zidanem mostu dne 26. V. t. 1. jc poročal tov. Rosina.
7.	Volitev delegatov: Za pokrajinsko skupščino v Ljubljani: Adolf Rosina, šolski uprav, v Ormožu, Drago Pinterič, šol. uprav, pri Sv. Miklavžu in Vlado Porekar, učitelj v Ormožu. Namestniki: Olga Šijanec, učiteljica pri Veliki Nedelji, Marica Pinterič, uči tcljica pri Sv. Miklavžu in Ljudevit Belšak, učitelj pri Veliki Nedelji. Isti so bili izvo» ljeni tudi za državno skupščino v Zagrebu.
8.	Slučajnosti: Prihodnje zborovanje bo dne 12. okt. v Ormožu. Eno uro pred zboro; vanjem bo pevska vaja Vsi pevci in pevke bodite točni!
Odmevi s pokrajinske skupščine.
K POLEMIKI.
Razvoj polemike, ki je nastala vsled moje kritike na dclcgaciji, kaže, da je bila kritika vendar zelo potrebna. Prav na pod« lagi poteka delegacije sc pričenjajo razvijati vprašanja, ki so za organizacijo velikega po« mena, in stanu ne bo nič škodovalo, čc se obravnavajo. To bo prineslo ne le več jas« nosti, ampak tudi nekoliko več delavnosti v-organizacijo.
V	svoji — demagoški kritiki sem n. pr. izjavil sledeče: »Že nekaj let sc posebno po« udarja potreba izvenšolskega dela med ljud« stvom. Sistematično st! je to gojilo iz odseka za kmetijsko«nadaljevalno šolstvo. (Zopet ena mojih negacij!) Zalibog se ni pri tem zainteresiralo učiteljstvo za probleme bolj, kot mu je določal ozki šolski krog. Gospo« darskih vprašanj ni zasledovalo s stališča za« družništva, ni sk!ušak> poseči v gospodarsko življenje našega kmeta s širjenjem zadružni» ške misli. V tem pogledu ni organizacija sto = rila ničesar.«
Bistveno in obširneje sem te stvari raz« vijal že leta 1927. na delegaciji v Kranju. Na letošnjih tečajih od 22.—27. avgusta smo do« živeli dvoje: da se je predavalo o zadružni; štvu in da se nam je obenem očitalo, kako smo zanemarjali praktično delo. Sicer so tudi zadružniški tečaji šc vedno le teorija, dokler se učiteljstvo, vodeno iz organizacije, ne za« čne samo zadružniško udejstvovati med na« rodom, pribiti pa je treba, da je poverjeni« štvo (mislim s to besedo vedno eksekutivo) v vsem obsegu sprejelo mojo — demagogijo. To mi je samo v zadoščenje in želel bi le, ko bi šlo še dalje, res iz teorije v prakso.
Kritika torej naposled vendar koristi. Tov. Dimnik nam daje celo dobre nauke, kakšna naj bo: stvarna, podprta z dejstvi itd. Kar zahteva, smo skušali storiti: poka« zati zlo in vzroke, povedati, kako naj se zlo odpravi. Doživeli smo, da so nekateri padli po nas z vsakršnimi očitki, le ne s stvarnimi. Mislim, da se onemu, ki s prepričanjem dela za dcbio stvar, ni bati demagoštva, ki ga niti doseči ne more. Mislim tudi, da je slovenski učitelj dovolj razsoden, da ga demagoštvo ne bo pohujšalo ne zavedlo. Da se bo pa vendar že enkrat videla vsa moja demagogi« j a, predlagam, naj se moja kritika celotno objavi v stanovskem glasilu. Pripravljen sem podpreti v^ako trditev tudi s konkretnim do« kazom, če ga bo kdo zahteval. Le tako si bodo mogli tovariši ustvariti samostojno mnenje, ki jim ga vik in krik o demagoštvu ne moreta dati.
Ker pa se nam že dajejo nauki, kakšna naj bo kritika, je treba poudariti tudi, čemu je kritika. Žalostno je, če kdo, ki ima pola« gati račune za svoje delo, kritike ne prenese, a še žalostneje je, če se v veliki organizaciji gre preko nje, ne da bi se sploh upoštevala. Tako postopanje je ravna pot v samodrštvo.
V	kritiki tajniškega poročila sem se do« taknil med drugim tudi moralne obveznosti, ki je nastala vsled fuzije članstva Slomškove zveze, kot nekdanje stanovsko;politične or« ganizacije ter Edinstva z učiteljstvom UJU. Ob raznih prilikah se jc dala zastopnikom imenovanih organizacij obljuba, da bodo upoštevani tudi v vodstvu enotne organiza; cije. Z ozirom na to sem izvajal: »Ožji so« svet bo imel dovolj avtoritete le, če se pri; tegnejo ugledni tovariši brez ozira na raz« mere, ki so desetletja vladale v stanovski or« ganizaciji. To je edini kriterij za volitev ožjega sosveta. Zato odklanjamo volitev po
skupinah društev, ker ne odgovarja številu članstva in ne potrebam organizacije.«
Izvajanja so strogo v smislu deklaracije: enotnost nepolitične, zgolj stanovske orga« nizacije na podlagi skupnih gmotnih in mo« ralnih interesov, v smislu tovarištva in strp« nosti. Nič težkega bi ne bilo. ozirati se na« nje. Pa kaj smo videli? Opozicija je kandi; dirala v ožji sosvet tov. Rupreta kot učitelja, pripadajočega bivši stanovsko»politični or« ganizaciji Slomškovi zvezi, a je dosegla ne« kako tretjino glasov volilnih upravičencev. Torej je večina to kandidaturo zavrgla, ne da bi hotela drugače izvršiti dano obljubo, med tem ko je opozicija konciljantno volila celo ostre svoje nasprotnike, da pokaže, kakšen duh bi moral vladati v stanovski or« ganizaciji.
Toliko v splošnem. Nc morem pa še mi; mo nekaterih detajlov, ki jih tov. Dimnik ponavlja. Najprej zadeva poročevalca! Ni lepo, če urednik »Učit. Tovariša« zvrača krivdo predvsem na poročevalca onega član* ka, v katerem se govori o »najetih« kritikih. Kakor ponovno zavračam to žalitev, ugotav» ljam, da so poročila o skupščinah oficielni komunikeji poverjeništva. To nosi torej od« govornost zanje poleg urednika, med tem ko poročevalec ni član eksekutivc. Ugotavljam tudi, da se jc pri rcdakciji tako kočljivega poročila šlo preko uredniškega konsorcija, ki ga do danes sploh še nihče ni vprašal, ali ima kaj govoriti pri urejevanju »Učit. Tovariša« ali nc. Če sem pa zapisal v svoji repliki 16. avgusta besede: »Stanovsko glasilo ne sme nikogar zaliti. Člani opozicije, ki list plaču; jejo, bodo še imeli priliko govoriti o tem« — sem storil to po vzgledu »Pojasnila pover« jeništva« dd. 9. avgusta t. 1., kjer se tudi — »buni ljudi in kliče na mejdan« tako le pri bližno: »Večina opozicionalnih kritikov ni bila edina z ostalimi delegati svojega dru« štva, še manj pa, da bi bilo njih mišljenje izraz društvenega (!) mnenja. Kako bodo dru« štva odobrila njih nastope, je zadeva prihod« njih zborovanj.« Moj slog torej ni izviren, žal mi je!
Za sklep še beseda o »plačancu«! Vse eno je, ali je padla javno ali zasebno. Čemu dvojne morale? Kdor jo je izgovoril, se tega spominja. Ker ni padla pri seji ožjega so» sveta, jo člani lahko ignorirajo. Višek pa jc, če hoče kdo razlagati, kako sem žalil ožji so« svet, ko sem povedal, da je rabil član ožjega sosveta proti tov. Tavčarju psovko: Plača; ncc! Na take konkluzije nisem več sposoben odgovarjati.
Ljubljana, 2. septembra 1929.
J. Pahor.
NA KRATKO!
Tov. Pahor speljuje na druga polja. Pro« testi in ugovori s strani članstva proti pole« miki navajajo stvar do odločilnega foruma — pred širji sosvet, ki ima po poslovniku odlo; čati o smeri in urejevanju lista.
»Nekoliko več delavnosti« bi bilo pač želeti od vseh strani predvsem v smeri dela na polju stanovsko političnih vprašanj, dela za materijalne in pravne interese članstva. V tem pogledu se preveč forsirajo druge za; deve, ki izčrpujejo organizacijo in ji jemljejo silo za njen pravi cilj, za delo na materijal« nih in pravnih vprašanjih. Ne rečem, da niso tudi druge stvari potrebne.
Praktični izobraževalni tečaji so bili prva zamisel sedanjega vodstva pov. UJU. Pre» vrgli so to idejo referati na pokrajinski skupščini v Kranju in OIO, ki je speljal za« devo v smer sociološkega študija. Posledica je bila odpor pedagoške struje in izstop nc» katerih članov, iz OIO. Sedaj se vračamo k-prvotnemu načrtu samoizobraževalnih te« čajev.
Glede demagogije so najboljše izpriče« valo izjave mnogih članov iz skupščine, ki pravijo: »Vsaj toliko poštena naj bi bila kri; tika, da bi priznala kar se je resno delalo in naredilo.«
Kandidirati in deliti članstvo danes še vedno po pripadništvu k bivši Slomškovi zvezi in Edinstvu znači popolno nepojmo; vanje deklaracije, ali pa ima to koketiranje svoj demagoški namen. Je pa to nevarna igra za edinstvo stanovske organizacije in se oni, ki netijo ta ogenj, ne zavedajo svoje odgo« vornosti. Izgleda, da je ista bolna kal rodila tudi uredniški konzorcij, v katerem naj bi bil en član iz bivše Slomškove zveze, en de« mokrat in en socialist.
Poročila o pokrajinski skupščini so ta« krat oficijelni komunikeji poverjeništva, ka; dar so podpisana od poverjenika in tajnika, kakor so to poročila iz sej ožjega sosveta. Stavite predlog, pa bodete imeli taka poro« čila tudi od skupščin.
Pritegnitev uredniškega konzorcija jc zadeva poverjeništva.
Ivan Dimnik.
IZJAVA.
Na gornji dopis tov. Pahorja poverjeni; štvo ugotavlja po zapisnikih, da ni bila nik« dar dana kaka obljuba v zadevi kandidatur na podlagi fuzijonirnih skupin. Nasprotno sta tov. Mencin in tov. Ribičič, prvi pri prvotnih pogajanjih, drugi na zadnji seji ožj. sosveta, žavrnila ta kriterij kot škodljiv za edinstve no organizacijo in protiven duhu deklaracije.
Ključ za volitve po okrožjih je določil širji sosvet, volitve so se pa vršile v zmislu poslovnika po listkih, popolnoma svobodno.
Pritegnitev uredniškega konzorcija se je odložila, ker je skupščina pustila nerazči»
ščeno to vprašanje in ni utemeljila niti po« trebe konzorcija, ne smeri dela ter skladno; sti z obstoječim poslovnikom, kar mora iz; vršiti sedaj šele seja širjega sosveta.
Za poverjeništvo UJU — Ljubljana:
Andrej Skulj" s. r.,	Josip Kobal s. r.,
poverjenik.	tajnik.
V POJASNILO.
V	zadnji številki »Učiteljskega Tova» riša« priobčujc tov. Pahor »Nekaj načelnih pripomb«, na katere mi bodi dovoljen kratek odgovor v pojasnilo zadeve.
Kot poročevalec ponovno konstatiram, da objava resničnega in dokazanega dejanja ni žalitev.
V	pojasnilo zadeve tičoče se mene kot predsednika Ljubljanskega učiteljskega dru» štva, konstatiram, da je popolnoma pravilno, da je iznesel tov. Pahor zadevo pred dru; štveno zborovanje, ker spadajo, kot sem že poudaril, društvene zadeve le pred društveno zborovanje, sem pa trdil in ponovno trdim, da zadeva ne spada v »Učiteljskega Tova» riša«. ker je interna zadeva Ljubljanskega učiteljskega društva. •
V	nadaljnjem izjavlja tov. Pahor, da ni nastopil radi svojega slučaja, pač pa radi kršenja pravic članstva. V istem odstavku pa jc napisal naslednji stavek: Ko sem dobil pri zborovanju Ljubljanskega učiteljskega društva 19 glasov, od 89 veljavnih, bi mi upravičeno lahko odkazali eno od petih delegat; skih mest, ki jih je imelo društvo, čc bi ho teli postopati tovariško, kar je za organiza cijo »suprema leks«. — Kakšna logika jc med tema dvema stavkoma? Glede zadnjega stavka pa moram konstatirati. da na dru-štvenem zborovanju sploh ni bilo predloga v smislu tega stavka. Kako se potem more napisati besede »če bi hoteli postopati tova = riško« in očitati s tem društvenim članom netovariško postopanje. Če bi pa kdo hotel staviti tak predlog, bi moral predlagati naj; prej spremembo pravil, ki predvidevajo spre; jemanje predlogov z večino glasov. Radi tega nisem bil niti jaz kot predsednik, niti kdo drugi upravičen jemati delegatskega me« sta tovarišem, ki so dobili po pravilni volitvi 70 odnosno 68, 67. 64 in 62 glasov in ga do» deliti tovarišu, ki je dobil samo 19 glasov.
Trditev glede kratenja pravic članstva, kar sc v Ljubljani ne vrši le od danes in včeraj, je pa demagoška insinuacija, ki je nihče, ki pozna razmere pri Ljubljanskem učiteljskem društvu, ne more smatrati kot resno.
V	toliko sem smatral potrebno pojasniti »Nekaj načelnih pripomb«.
V	Ljubljani, 1. septembra 1929.
IV. Mlekuž.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz o prispevkih od obeh polovic razlik (nadaljevan nje): Puščava: Grösslinger Ignacij, nadučit. v pok. 50 Din; Jarenina: Čonč Josip, šolski uprav, v pok. 100 Din; Sv. Ana v Slov. gor.: Miha in Viljemina Lesnika, šolski uprav, in učit. v pok. 100 + 100 = 200 Din; Holmec« Prevaljc: Ratej Franc, učit. v pok. 100 + 100 = 200 Din; Lemberg«Poelplat: Zidar Franc, šolski uprav, v pok. 100 Din; Slivnica«Mari; bor: Kari Pestevšek, šolski uprav. V pokoju 100 Din; Škalske Cirkovce: Kramar Franc, šolski uprav. 20 + 10 (ni dobil razlik) = 30 Din; Kamnica: Minka Vasičeva 100 + 0 (eden ni dobil razlik, štirje niso darovali) = 100 Din; Sv. Duh v Halozah: Mira Škedl 20 + 0 = 20 Din; Ivanci (Prekm.): Schneider Franja 50 + 0 (eden ni dobil razlik) = 50 Din; Topolščica: Menhart Alojzij 20 + 0 (ena ni dobila razlik) = 20 Din; Tolsti vrh: Šimon Rudolf 50 Din; Sv. Anton na Pohorju: Zolgcr Drago 0 + 20 (ni dobil razlik) = 20 Din; Andrejci (Prekm.): Ratkai Edmund 50 Din; Trdkova: Pinterič Kristina 0 + 100 (dva ni» sta darovala) = 100 Din; Spodnja Polskava (nakdano šc): Podlesnik Franja 100 Din; Solčava: Čepic Drago 40 Din; Črensovci: Lu» tar Štefan 50 + 0 (dva nista dobila razlik) = 50 Din; Zg. Sv. Kungota: Albin Spreitz 50 + 0 (dva nista dobila razlik) = 50 Din; Sv. Le» närt»Vel. Nedelja: Megla Milan 50 + 0 (dva nista dobila razlik) = 50 Din; Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Kos Štefan 25 Din; Makole: Ivan» čič Albert 20 + 0, Klun Hilda (ni dobila raz« lik) 10 + 0, Potočnik Emilija (ni dobila raz lik) 10 + 0, (še trije drugi niso dobili razlik) = 40 Din; Martjanci: Čepregi Kari 100 + 0 (eden ni daroval) = 100 Din; Mežica osnovna šola: Gallob Rudolf 50 + 0, Feinig Ivan 50 + 0, Vrečck Alojzija 50 + 0 (dva nista dobila razlik) = 150 Din; Sv. Barbara v Halozah: Schweiger Katinka 30 + 0, Kristl Josip (ni dobil razlik) 10 + 0, Petelin Jožica 10 + 0 = 50 Din; Prihova: Serajnik Lovro 70 Din; Per« toča: Poredoš Štefan 25 + 25 (pet jih ni do» bilo razlik) = 50 Din; na račun razlik: Tepa» nje: Gselman Božidar 2 obveznici 7% pos. ä 100 Din; Šmartno ob Paki: Rozman Avgust 10 + 10 (dva nista darovala, trije niso dobili razlik) = 20 Din; Sv. Trojica v Slov. goricah-Golež Fran 50 + 50, Kovačič Henrijeta 50 + 50, Duh Amalija 40 ^ 40 (drugi niso pre» jeli razlik) 280 Din; Slivnica;Maribor: Me; jovšek Radovan 25 + 0, Gajšek Marija 25 + 0, Bregant Marija 0 + 25, Drassal Marjeta 0 + 25 = 100 Din (razven tega Gajšek Ma« rija 1 obveznico 7% pos. ä 100 Din); Scla= Ptuj: Sorec Kari 0 + 25, Sorec Amalija 0 + 25 (ena ni darovala) — 50 Din; Tezno;Mari--
Čimbolj se bodete posluževali Učit. gosp. poslovalnice, tembolj se bo lahko razvijala naša stanovska organizacija.
bor: Tušak Fran 30 -f 30, Weber Marija 30 + 0 (eden ni daroval, ena ni dobila razlik)
90 Din; Loče«Konjice: Kržič Janko 0 + Kržič Jelica 0 + 20, Bezlaj Minka 0 + 25, David Ruža 0 + 20, Solar Franc 0 + 20, Pir« jevec Andrej 0+10 (ena ni dobila razlik) = 115 Din; Veržej: Spindler Štefanija 80 + 0 (dva nista prejela razlik) .== 80 Din; Kapela« Radenci: Pertl Kvirin 0 + 81, Pušenjak Ma« rija 0 + 20, Schmidlechner 0 + 10 (eden ni daroval, ena ni dobila razlik) = 111 Din; Sv. Bolfenk na Kogu: Kafol Ciril in Kafol Milka ä 25 Din (nista prejela razlik, tretja tudi ni prejela razlik, dve pa nista darovali) = 50 Din.
Izkazov o prispevkih od obeh polovic razlik pa še niso poslale naslednje šole: Voj« nik: meščanska šola; Sv. Lenart v Slov. gor.: osnovna šola; Celje: mestna deška osnovna in dekliška osnovna šola, Melinci; Franko« loVO; Ptuj: dekliška osnovna šola; Cirkovce; Ljutomer, dekliška osnovna šola; Apače; Šmartno v Rožni dolini; Sv. Anton v Slov. gor.; Guštanj; Dravograd; Šoštanj: meščan« ska šola in osnovna šola; Maribor: II. dekli« ška meščanska šola, II. dekliška osnovna šo« la, I. deška osnovna šola; Braslovče; Dobrna; Dolga vas (Prekm.); Sv. Peter pod Sv. go« rami; Mala Nenelja; Slovenjgradec: osnovna šola; Mozirje; Grlinci; Slov. Bistrica: deška osnovna šola; Markovci; Velenje; Sv. Mi« klavž pri Ormožu; Št. Jernej pri Ločah; Krog; Škale«Velenje; Hajdina; Žiče; Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Laporje; Zreče; Štore; Št. Jurij ob južni žel.: deška osn. šola (za 2. po« lovico). — Prosim, da te šole čimprej vpoš« Ijejo svoje izkaze! — Doslej je darovanih od razlik skupaj: 24.911'80 Din. — Iskrena hvala darovalcem! Upam in pričakujem, da kmalu prekoračimo 25. tisočak! — M. Kožuh, bla« gajnik.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkäz o prispevkih od razlik (nadaljevanje): Naknad« no sta še darovali: Škedl Marija, učiteljica pri Sv. Duhu v Halozah 10 Din; Tilka Leckerje« va, učiteljica v pok., Maribor, 50 Din. Doslej vsega skupaj darovanih 24.97L80 Din.
Darila: Učiteljstvo v Št. Juriju ob Ščav« niči namestu cvetja na grob umrii tovarišici Korošakovi 100 Din; Maribor, Jos. Mešiček, zložili abiturijenti (10 po številu) maribor« skega učiteljišča leta 1879. ob proslavi 501et« niče mature s srčno željo, da bi učiteljstvo mariborske oblasti kmalu prišlo do lastnega »Doma« v Mariboru: 150 Din. — Prav iskre« na hvala! — Tovariši upravitelji, ki še niste poslali »Izkazov« o "razlikah, storite to ne« mudoma! Sicer moj »Izkaz« v »Tovarišu« ne more biti popolen. — M. Kožuh, blagajnik.
Osebne zadeve.
— Učiteljski abiturijenti iz 1. 1928., spre« jem v državno službo. Veliki župan ljubijan« ske oblasti je izdal naslednjo okrožnico: Ker so bili učiteljski abiturijenti(ke) iz I. 1928., ki so te dni naknadno sprejeti v državno službo in nameščeni, predlagani v namesti« tev na določenih šolah deloma že meseca marca t. L, a se je njihovo imenovanje za« vleklo in med tem stanje učnega osebja na marsikakšni dotičnih šol izpremenilo, da tamkaj niso več potrebne nove učne osebe, odrejam: Oni učiteljski abiturijenti(ke), kj so eventualno ostali kot nadštevilni, naj se-tudi prijavijo za nastop na dotičnih šolah in je dan njihove priglasitve semkaj nazna« niti kot dan njihovega službenega nastopa. Sreski šolski nadzornik pa naj eventualno nadštevilnega novinca čimprej zaposli na kaki drugi šoli v svojem srezu, kjer je to ootrebno. Ako na zanje v srezu ni zaposlitve, je to naznaniti semkaj, da jih zaposlim v drugih srezih. Do nadaljnjega pa je eventu« alno nadštevilne novince voditi v staležu šol, na katere so postavljeni po ministrskem dekretu.
Uiitellski pravnik.
—§ Poviški osnovne šole »e obračunavajo in izplačujejo v smislu § 108. zakona o po« daljšanju odredb finančnih zakonov z dne 31. julija 1929 dvakratna leto, t. j. 1. januarja
za čas od 1. julija do 31. decembra in 1. julija za čas od 1. januarja do 30. junija vsakega leta.
—z Načelne odločbe obče seje državnega sveta: A z dne 3. oktobra 1928, št. 34.304: 1. Dnevničarska služba po čl. 130. uradniške« ga zakona se ne računa ne za skupino ne ¡za stopnjo pri poznejšem sprejemu dnevničarja za državnega uslužbenca. 2. Državnim usluž« bencem z ozemlja bivše avstro«ogrske mon« arhije, ki so po 6. septembru 1919. 1. kot dne« vu ko je srbski vojni zakon razširjen za celo našo državo iz državne službe prestopili V kader, da odslulžijo vojni rok, se ne računa čas, ki so ga prebili v kadru, niti za skupino niti za stopnjo. — B. z dne 21. in 22. XII. 1928, št. 2001: 1. Tretji odstavek člena 137. uradniškega zakona velja za vse državne uslužbence ki so za časa vojne bili v vojni službi, pa so upokojeni po poteku roka treh let, navedenega v čl. 239. omenjenega zakona.
(Cit. 3. odst. čl. 137. urad. zak. slove': »Onim, ki so bili med vojno kot drž. uslužbenci v vojaški službi, se šteje čas, ki so ga tako pre» bili, za pokojnino prav tako, kakor se šteje aktivnim častnikom med vojno.« — Op. ur.). 2. Tajniki upravnih sodišč dobivajo isto do« klado kakor tajniki apelacijskih sodišč. 3. Po čl. 282., drugi odstavek fin, zak. za 1922./23. leto se. čas, prebit v vojni, ne priznava za napredovanje v osnovni plači in za penziijo tudi onim osebam, ki so po vojni sprejeti v državno službo kot neukazni uslužbenci (ki nimajo pravice do pokojnine) in so bili v tem svojstvu ves čas veljavnosti omenjenega člena 282. in ki so kot taki prešli 1. septem« bra 1923. 1. tudi pod režim novega uradni» škega zakona, kajti za oceno vprašanja, da li položaj daje pravico do pokojnine', ni mero» daven novi uradniški zakon, temveč prejšnji zakoni, ki so veljali takrat, ko je bil v veljan čl. 282. finančnega zakona. 4. Čl. 266. fin. zak. za 1926./27. 1. (vračunljivost ministrske in podsekretarske službe) je zakonsko tolmače« nje prejšnjih pravnih predpisov, pa se zato mora uporabljati tudi na nedokončane sta« rejše spore1. — C. z dne 9. februarja 1929. L: Leta učiteljske službe pred opravljenim prak« tičnim učiteljskim izpitom se priznavajo za stopnjo osnovne plače, a za skupino se pri« znavajo v zmislu čl. 242. uradniškega zakona (za prevedene učitelje). — Č. z dme 27. ap/rila 1929, št. 16.024: Drugi odstavek člena 106. uradniškega zakona velja tudi pri napredo» vanju v višjo stopnjo osnovne plače. (Cit. določba se glasi: »Prejemki ob napredovanju [t. j. v višjo skupino] teko, če je' napredoval uslužbenec v prvi polovici meseca, od prvega dne tega meseca, drugače pa od prvega dne prihodnjega meseca« Po dosedanji praksi so se prejemki višje stopnje osnovne plače obl« čajno izplačevali od dne priznanja višje stop« rije. —Op. ur.). — Ivan Škarja, državni svet« nik. (Naš Glas«.)
v Škofji Loki, Vinko Berce v Št. Janžu na Dolenjskem, Matija Brezovar v Št. Rupertu, Juro Kislinger v Laškem, Robert Plavšak v Trbovljah, Franc Lebar v Hrastniku, Hermina Lunder istotam, Ana Lapornik v Trbovljah, Tit Grčar na Barju, Josip Kobal v Ljubljani, Frančiška Završan v Doblinu, Stanko Legat v Ljubljani VI., Janko Polak v Ljubljani II., Miro Repovš v Ljubljani I., Fortunat Lampret v Borovnici, Franc Mercina v Grahovem, Jo« sip Ribičič istotam, Kari Straus v Dolnjem Logatcu, Kari Klemenčič v Novem mestu, Ivan Žen v Soteski, Oskar Žolnir v prosvet« nem oddelku v Mariboru. — Ivan Černej v Celju, Tomislava Križaničeva v Celju, Jan Baukart v Ljutomeru, Zora Klavžar v Mari« boru, Irma Šeligo v Mariboru, Josip Hergut v Mežici, Josip Prijatelj v Ormožu, Dragotin Kveder v Ptuju, Melhior Rismal v Slovenski Bistrici in Josip Vutkovič v Krškem. — Josip Bizjak v Celju, Josip Gosak v Teharjih, Vin« ko Požar v Šmartnem v Rožni dolini, Robert Senica v Gotovljah, Albin Šmid na Dobrni, Ljudmila Schreiner v Št. Jurju, Ivan Urek na Vranskem, Franc Voglar v Celju okolica, Rajko Vrečar v Žalcu, Rudolf Wudler v Pe« trovčah, Bogomir Zdolšek v Letušu, Rudolf Zupanec pri Novi cerkvi, Ivana Zupančičeva v Celju«okolica, Matej Zgajnar v Blagovni, Anton Gaberc v* Ižakovcih, Pavel Ladislav v Zižkah, Ludvik Peternel v Dolgi vasi, Jan« ko Gačnik v Guštanju, Josip Golob v Vu« zenici, Drago Kogeljnik v Breznem, Janko Kuhar v Černem, Ivan Kuraš v Dravogradu, Feliks Stres v Lešah, Josip Korban v Gor« njem gradu, Ivan Pušenjak v Mozirju, Av« gust Rozman v Šmartnem ob Paki, Franc Brglez v Čadramu, Janko Časi v Žicah, Fran Friedl pri Št. Jerneju, Božidar Gselman v Tepanju, Ignacij Kafou v Vitanju, Leopol« dina Rotova v Konjicah, Lovro Serajnik v Prihovi, Ivan Čeh v Mali Nedelji, Marija Protopopov«Kocuvan v Ljutomeru, Janko Žel v Apačah, Simeon Petrovič (upokojen) v Do« brovcih, Anton Stril v Grečnevcu, Bogdan Tušek (upokojen) v Dobrovcih, Valentin Ivanuš v Framu, Ignacij Skrbinšek v Plani« niči, Joža Klemenčič na Pobrežju, Avgust Kopriva v Spodnji Poljskavi, Štefan Firm v Radvanju, Ljudevit Šijanec istotam, Otilija Fajglova v Slov. Bistrici, Adela Alt«Schmi« dova v Studencih pri Mariboru, Radivoj Tu« šak na Teznu, Fran Čonč v Jarenini, Matija Perger v Št. Jurju, Fran Čepe v Kamnici, Ve« koslav From pri Spod. Sv. Kungoti, Albin Spreitz pri Zg. Sv. Kungoti, Fran Cvetko v Lajterspergu«Krčevini, Alojzij Majcen v Sel« niči, Aleksander Alt v Mariboru I., Mirko Kožuh v Mariboru II., Ivan Lukman v Ma« riboru III in Viktor Grčar v Mariboru IV., Amalija Vabič«Drnovškova na ženski I. in Olga Juvančičeva na ženski II. in Anton Ska« la na pomožni šoli v Mariboru, Evgen An« tauer v Tišini, Fran Gabrijelčič v Murski Soboti, Koloman Vukan v Bodoncih, Franc Zupančič v Gerlincih, Ignacij Čoki pri Sv. Marjeti, Franc Jamšek na Bregu pri Ptuju, Valentina Kavklerjeva v Ptuju, Janko Lešnik v Hajdini, Marija Lukmanova v Ptuju, Miro« slav Marinič pri Sv. Marku, Ljudevit Musek v Št. Vidu, Ivan Najžar v Središču, Uroš Pe« ček v Ptuju, Karel Pinterič v Šmiklavžu pri Ormožu, Franc Podplatnik pri Sv. Tomažu, Jakob Prajndl v Veliki Nedelji, Leopold Šalda pri Sv. Lovrencu, Ivan Sel istotam, Leopold Kopač v Slovengradcu, Ferdo Po« kržnik v Škalah, Josip Purkhart v Št. Ilju, Vinko Stopar v Velenju, Martin Vrečko v Šoštanju, Josip Čenčič v Rogatcu, Franc Kor« bar v Št. Petru na Medvedjem selu, Fran Po« gačnik v Št. Vidu pri Grobelnem. — Franc Frlan v Turiji v beogr. oblasti, Val. Kajnik v Ptuju, Peter Loparnik v Mariboru, Marija Detela v Ljubljani III., Ana Lebar in katehet Ažman v Ljubljani, Avgust Pire v Ljubljani, Rado Grum v Ljubljani, Andrej Roječ v Kra« nju, Marija Grošljeva na Mladiki v Ljublja« ni, Alojzij Lovrenčič v Ljubljani, Alojzij Ivanetič in Milena Sušnikova v Novem me« stu, Justina Medved«Koreti pri prosvetnem oddelku v Mariboru, Peter Jankovič v Voj« niku, Ivana Klemenčičeva v Galiciji, Jinko Kramer v Celju«okolica, Julij Sevnik na Vranskem, -.Franja Šnajderjeva v Ivanjcih, Vekoslava Pernatova v Konjicah, Sabina Se«
PLANINSKI IZLETI
Pri planinskih izletih imamo mnogo skrbi s preskrbo z dobro hrano. Taka hrana se mora pripraviti hitro in na lahek način ter sme zavzemati le majhen prostor. Imeti mora ugoden okus in veliko redilno vred« nost, a pri vsem "tem mora biti lahko pre« bavljiva. S tem, da hrana ne prinaša v telo nepotrebnih sestavin, je olajšano delo pre« bavnih organov in zato ostane na razpolago telesu več energije za zunanje delovanje.
Ovomaltine, ki odgovarja vsem tem za« htevam je zato najprimernejša hrana in je radi tega posebno priljubljena med planinci.
je najboljši vir moči.
Dobiva se povsod po 18-50 Din zavitek. Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta list od
Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB.
rajnikova istotam, Frančiška Lupša«Jandl v Mali Nedelji, Marija Godec«First v Limbušu, Marija Ješovnik na Pobrežju, Katarina Švaj« ger pri Sv. Barbari, Ana Mešiček v Lajters« pergu, Hinko Karničnik v Mariboru II., Fra« nja Konečnikova v Selnici, Valentin Kajnik v Ptuju, Helena Dolenc v Velenju, Nežka Kozarjeva v Škalah, Marija Mitanc v Slo« venjgradcu, Mihael Plaž v Velenju, Matilda Šmid v Podgorju, Ivana Gerbac v Št. Petru, Josip Hernaus v Podsredi, Elza Kukovec v Stopercah. — Anton Dragan v Ljubljani, Ivan Kalin v Ljubljani, Antonija Štamcar v Tržiču, Vilko Mazi v Ljubljani, Slavko Osterc na konservatoriju v Ljubljani, Ana Zupančič v Celju, Josip Poljanec v Mariboru, Anton Osterc istotam, Pavla Miklavec v Šoštanju in Ljudmila Poljanec v Mariboru. — Vinko Gre« gorič, šef računovodstva pri prosvetnem od« delku v Ljubljani.
HALI OGLASI
Hali Oflasi, ki slniijo t posredovalo« la socialna oaaaene obiinstra, vsaka beaeda 50 par, Rajmanjii ■aeaek Din 5'—.
Služkinja. Kateri tovariš, tovarišica bi mi priskrbel zanesljivo služkinjo staro od 30—35 let. Sprejmem jo takoj. Plača po do« govoru. Stroške plačam sam. Morebitne vesti poslati na naslov: Karel Jakopec, šolski upravitelj, Sladki vrh, p. Marija Snežna.
Strokovna učiteljica II. skupine na me« ščanski šoli želi zamenjati lepo službeno me« sto v mariborski oblasti z istim v ljubljanski oblasti. Ponudbe pod: »Povrne potne stro«
ške«.
kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
NAČELNA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Vprašanje: Pri povračilu stroškov za se« litev mi je ekspozitura računovodstva črtala prevozne stroške za 2 govedi, kokoši, čebele i>n gospodarsko orodje z motivacijo: »Prevoz gospodarskih predmetov in živali ne predvl« deva uredba D. K. br. 96.000/20.« Ker so mi 'odtegnili 946 Din, a dotična uredba (»Ur. 1.« št. 121 iz 1. 1920.) govori o stvareh in pohištvu, se bom pritožil.
Prosim obvestila, ali naj vložim pritožbo naravnost pri upravnem sodišču v Celju ali pri ministrstvu prosvete. To ministrstvo je namreč že imelo račun o selitvi v rokah in odobrilo odrejen znesek.
Odgovor: Na vprašanje Vam sporočamo nastopno. K čl. uredbe D. R. br. 96.000/20, ki govori o stvareh in pohištvu, je izdala Glav« na direkcija drž. računovodstva pod D. R. br. 67.914/27. pojasnilo, da spadajo med po» hištvo le oni predmeti, ki so neobhodno po« trebni, ne pa oni, ki se dado v novem biva« lišču padoknaditi ,n. pr. drva, premog, živina itd. ter obenem izdala nalog finančnim orga« nom, da črtajo stroške za take predmete.
Doznali smo, da je bilo več takih prime« rov.iNeki. tovariš se je tudi pritožil, a ni uspet in kakor smo se' informirali, ne boste i Vi z ozirom na citirano objasnilo D. R. broj 76.914/27. Da boste pa umirjeni in si ne boste očitali, lahko vložite pritožbo naravnost na iminiistrs-bvo in upravno sodišče, a boste imeli kakor smo poučeni, le stroške.
Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i. t. d. izdeluje najceneje tvrdka
FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7.
Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci.
Odlikovanja prosvetnih delavcev.
Z redom sv. Save 5. stopnje so odliko« vani: Viljem Muha v Ptuju, Janko Orožen v Celju, dr. Karel Zelenik v Celju, Ivan Do« lene v Ljubljani in Janko Pretnar v Murski Soboti ter Josip Grušovnik, učitelj veščin na gimnaziji v Arandjelovcu, Ivan Pivk, uči« telj veščin na II. moški gimnaziji v Beogradu in Karolina Rotova, učiteljica veščin na žen« ski gimnaziji v Beogradu. — Miloš Grmov« šek v Slovenjgradcu, Fran Drnovšek v Sev« niči, Alojzij Peterlin v Kočevju, Ciril Bizjak v Črnomlju, Gustav Lukežič istotam, Leo« pold Levstik v Krškem, Ljudevit Potočnik v Laškem, Janko Grad v Mostah pri Ljubljani, Fran Merljak v Logatcu, Rihard Pestevšek v Celju, Leo Cepuder v Dolnji Lendavi, Gustav Čižek v Murski Soboti, Josip Gorup v Ptuju, Slavko Černigoj v Šmarju pri Jelšah. — Ed= vard Markošek v Ljubnem na Gorenjskem, Ljudmila Steiner v Št. Jurju, Angelina Mil« činski v Mariboru, Adolf Sadar v Ljubljani, Anton Kadunc pri Sv. Gregorju na Kočev« skem, Radoslav Knaflič ter Fran Podobnik in Antonija Stupica (upokojeni) v Mariboru, Hinko Šumar v Šmarju, Anton Farčnik in Fran Lorber (upokojena) v Mariboru, Anton Mervič v Ribnici, Drago Rostohar v Litiji, Zmago Bregant na Blanci, Ludvik Pirkovič na Zidanem mostu, Marija Rupnik v Kam« niku, Fran Ločniškar v Turjaku, Josipina Sedejeva v Ribnici, Ivan Demšar v Žabnici, Josip Lapajne v Cerkljah na Gorenjskem, Anton Lovše v Podbrezju, Vinko Zahrastnik
£ %
* £
2 O
3» ^
¿T ü • / *
i ^fe ir
Za jesen in zimo!
kupite volneno blago za obleke plašče, suknje itd.
pri
Novaku
spec. trgov, sukna
Ljubi jana 1C
Kongresni trg Stev.
Najbolje in
najceneje
Drž. uradnikom tudi proti plačilu = na obroke	==
Oglejte si veliko izbiro
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	reg. zadruga z ntom. za v. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 ♦ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg: 3, priti., poleg stolne cerkve
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6°/o» P" trimesečni odpovedi po 7'/2 70, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000 000 Din.
- JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. ;-
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške are: Ob delavnikih od 8—12 in od 3- 4 '/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—1'. V»-

mirnim
ammiiiiiiuimm
■Si¡¡¡¡¡¡jux
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI ADLER. —
Kolesa iz prvih tovarn, Dtlrkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX I SIN
LJubljana, Gosposvetska c. 2.
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Na obroke!
Oblažilnica „Ilirija" vodi!
3 m volnenega blaga za ženski zimski plašč z brokatno podlogo kompletno:
Din 350*—, 400>— In 430 —
%
Največja izbira. IVajhoijše Itla^o. Najnižje cene.
Najdaljši rok odplačevaliju ! Zahtevajte »/.oree! Zahtevajte poset potnika!
Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana
Mestni trg 17/1. Telefon 28-25.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
IS
Mestni trg 26* Stritarje» ilica 3
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX, v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I,—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I —X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, j,—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vej. (subskrip.) Din 200.
Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo
Domači prijatelj
z mladinsko prilogo
„Naš obzor"
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG It. 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon ¡lev. 2.282.
Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram
amerikansko prašno olje
brez duha, znamke HYGIENE, oljnati karbollnej In karbolno kislino
po najnižjih cenah in vsako količino
Avgust Žlahtič
■■■■ razpečevalec amerikanskih mineralnih produktov ■■■■
Maribor, Grajski trg štev. 1.
Tovarna pohištva

M. Naglas, Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
^WWWWWWWW\U)U\U)U\U)U\iJ\il\U\U\U)U\U\U)U)UWWWW)lfiZ
Hotel,TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
£ E E E £
£
£ E
Šolske zvezke, spisovnlce, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist »Učiteljskega domaM v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani