Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napiSejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mlr“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor pritožni poStno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za Inserate se plačuje po 20 vin. od gannond-vrste vsakokrat Leto XXXII. Vabilo na III. redno skupščino »Slovenske Straže* katera se vrši a a a Dnevni red: I. Poročilo predsednika. II. Poročilo tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Poročilo o loteriji. V. Poročilo nadzorstva. VI. Razni predlogi. VII. Slučajnosti. n a a Opombe: Predlogi se morajo naznaniti vsaj 8 dni preje društvenemu vodstvu. Podružnice imajo pravico odposlati najmanj po dva zastopnika, podružnice, ki imajo nad 50 članov, pa za vsakih 50 članov še po enega zastopnika, ki imajo pravico glasovanja. Želeti pa je, da agitirajo podružnice za čim večjo udeležbo. Zastopnike določite takoj in sporočite njih imena na priloženem pooblastilu osrednjemu vodstvu. Vlaki: Za Kranjsko je najprimernejši vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 12. uri dop.; za Primorsko vlak, ki odhaja iz Trsta ob 9. uri 5 min.; iz Gorice ob 11. uri 18 min.; za Koroško vlak, ki odhaja iz Celovca ob 11. uri 47 min.; iz Trbiža ob 12. uri 37 min. Štajerski udeležniki imajo v Celovcu in v Ljubljani zvezo. Za odhod iz Jesenic so na vse kraje jako primerni vlaki. Agitirajte za obilno udeležbo! Osrednje vodstvo Jlovenske Straže". Evgen Jarc 1. r. predsednik. Podlistek. Načelnik v Borosevu. Iz cikla: »Sibirske povesti«. Napisal L. K. Fredrik. — Poslovenil Jaklič. (Konec.) II. Vladimir Bogdanov. Ivan Gončov, dobri načelnik v Boroso-vu, se je že pokazal v dovolj dobri luči občinstvu. Pokazal je, da tudi v uradniški suknji bije blago srce in to v ruskem uradniku v vzhodni Sibiriji. Vsakdo bo dejal, da Ivan Gončov ni doma v Sibiriji, in prav ima, ker svoje čase je bil prvi kavalir petrogradskih salonov. Bheve mladosti je že zapustil Ivan Gončov za seboj. A nekaj moram omeniti, da blagi načelnik v Borosovu, Ivan Gončov, v svoji mladosti ni imel tako dobrega srca. Bilo je v zadnjih dneh avgusta, v mesecu, ko je vse trepetalo v letu okrog polovice prejšnjega stoletja. In to v Peterburgu. Solnce je žgalo po zapuščenih cestah; bilo je opoldne in kopališka sezona je žela svojo žetev. Kdor je imel denar, radi mene lahko izposojenega, ta ni vzdržal v mestu, Celovec, 27. kimavca 1913. Zloraba patriotičnih slavnosti. Letos obhajamo stoletni spomin na zmage avstrijskega orožja nad francoskim, spomin na one čase, ko so vsi avstrijski narodi tekmovali v patriotičnih činih. Na Koroškem so se odlikovali, kakor poroča koroški zgodovinar Aelschker, zlasti Spodnji Korošci, torej predvsem Slovenci. Dne 14. t. m. se je blagoslovil v Bistrici v Rožu spomenik, postavljen v časten spomijn slavnopadlim avstrijskim vojakom v bitki dne 6. septembra leta 1813. pri Bistrici. Po vročem boju so se morali tedaj naši pred francosko premočjo umakniti. To so lepi patri o tič ni spomini na boje, ki so se vršili na slovenskih tleh in pri katerih je sodelovalo naše ljudstvo. Toda lepe spomine na junaško borbo proti Francozom mora zagreniti nemško-naci-onalna klika in dušiti v patri-otičinih Slovencih prekipevajoča patriotična čustva, ker s pomočjo nekaterih oblasti zlorablja prelepe patriotične slavnosti v strankarske nemško - nacionalne prireditve! Tako se na Koroškem od poklicanih oblasti sistematično duši patriotizem med Slovenci. Do pičice resnično je, kar je zapisano v knjigi »Aus dem Wilajet Kàrnten«: »Bolj živo se sistem na Koroškem ne more naslikati, kakor z dejstvom, da slovensko ljudstvo v svoji pretežni večini ne zna več peti cesarske pesmi. Ljudstvo ne ve nič več o cesarju, glasovi cesarske pesmi ga ine navdušujejo ;več, ker učitelji nojčejoi vleč (v šoli) peti cesarske pesmi v slovenskem jeziku.« Naša krščansko - socialna organizacija je prva, ki je zopet začela učiti ljudstvo, prepevati cesarsko pesem v svojem jeziku in klicati svojemu presvetlemu vladarju »Živio«! V tem »koroškem« duhu se je vršila tudi patriotična slavnost v Bistrici v Rožu. in posebno plemenitim Rusinjam se imajo kopališča na Kavkazu in ob Črtnem morju zahvaliti za svoj sloves. A bilo je še dovolj drugih vzrokov, radi kojih je bilo bivanje v glavnem mestu neprijetno. Z eno besedo. Nekaj je ležalo v zraku. Samo nihče ni vedel kaj in to je bilo še bolj mučno. Ta mučnost in negotovost gotovo tudi ni ugajala ekscelenci Miliširm in se je zgodilo, daje stari sluga Nikolaj že šestkrat zaman trkal na spalnična vrata. Poslušal je in pričakoval, da bo ekscelenca kaj odgovoril na njegovo trkanje ali če bo vsaj začutil trdno smrčanje ekscelence. Z glavo zmajajoč in sam seboj nezadovoljen je šel Nikolaj po stopnicah nizdol. Kaj takega se mu ni še nikdar pripetilo. Štirikrat, to je bil rekord. Toda šestkrat, tukaj ni moglo biti vse v redu. Nikolaj se je prekrižal. Težavnih stopinj po tridesetih stopnicah ni vpošteval v računu. Da. V resnici je bil Nikolaj opravičen, biti hud in vznemirjen. Ko je stopil v širok vestibul, ko je zagledal pred seboj debelega, pristnega Perza, ki se je solnčil na vročem solncu, se je znova prestrašil. Vzdramilo ga je bitje ure. Kaj že tako pozno je. In ob tej uri je ekscelenca vselej obedoval. Gotovo ni vse v redu. St. 39. Povdarjamo, da je Bistrica v Rožu vendar še na pristno slovenskih koroških tleh in to kljub temu, da gospodarijo v občini s pomočjo gospodarskega pritiska tovarne tuji, privandrani nemški in nekateri domači nemškutarski velikaši. In vendar so na to patriotično slavnost vabili v obliki, kakor bi se šlo za kako strogo nemško-na-cionalno in ne patriotično slavnost. Pripravljalni odbor je že pravi nemškonacio-nalni strankarski odbor, vabila seveda strogo nemška, društva so se vabila samonem-ška, kakor da bi drugih ne bilo v Rožu, le požarne hrambe so vabili, ker imajo — nemško poveljevanje in se tako ni bilo bati, da bi se bil slišal oficielno tudi kak slovenski glas. Če se je moglo v Šmohorju, ki ga vendar ne moremo šteti za slovenskega, Jorej rv nemškem kraju, postopati dostojno, res patriotično, bi se bilo pač tudi v Bistrici lahko oziralo ina domače patriotično slovensko prebivalstvo. Toda pribiti je treba, da v Šmohorju ni nobenega — viteza pl. Rainerja! Nimamo jiičesar proti temu, če je govoril dr. Klimbacher kot župan v Bistrici, če so govorili zastopniki vlade i. dr., a naravnost za provokacijo, za izzivanje in za žalitev patriotičnih čustev domačega slovenskega prebivalstva smatramo, če je govoril tam nekako kot slavnostni govornik kot naj večji »hecar«, hujskač, v Rožu znani Košičev Pepček, ki je »vzgojil« mladino v Svetnivasi vse drugače kot v patriotičnem duhu. Ali je morda to patriotično, če mladina čisto podivja in se potaplja v šnopsu ter vzgaja v politične pretepače? In če se je že to pripustilo, zakaj se ni skrbelo vsaj za enega govornika, ki bi bil. naslikal domačemu ljudstvu pomen slavnosti v domačem, slovenskem jeziku, ki bi bil znal v čutečih srcih našega ljudstva vse drugačen plamen gorkega patriotizma vneti kakor bobneče in mrzle fraze nemško-nacio-nalnih govornikov? V imenu patriotizma protestiramo zoper tako nekvalificirano odri va, n) j e patriotičnega Nikolaj se je drugič prekrižal. Odločil se je, drugič iti po stopnicah in s silo udreti v spalnico. A boljše bi bilo, da vzame seboj široko plečatega kočijaža, da se v vsakem slučaju zateče za njegov hrbet. Stari sluga je počasi pritiskal na kljuko poselske sobe. Preje pa je svoj obraz zavil v ostre gube, ker smatral se je sam za več vrednega od ostalih slug. In tako je sicer dobrodušni Nikolaj Robertu resno ukazal, naj gre ž njim pred spalnico njegove. ekscelence. Robert je ravno pil čaj in nič kaj se mu ni mudilo izpolniti Nikolajeve zapovedi. Počasi je izpil, se dvignil in še namignil kuharici in dekli ter počasi odšel za starim Nikolajem pred spalnico. Nikolaj se je jezil, a kaj je hotel ko je pa potreboval pomoči korenjaka Roberta. Pričel je tolči na vrata, da bi se moral vzbuditi mrtvec. Prosil je, kričal, vpil, a vse zaman. Ni dobil nikakega odgovora. Prepustil je sedaj delo Robertu. Uprl se je s plečmi v vrata in vdala so se. Previdno je starec še enkrat vprašal v sobo. Ko ni dobil nikakega odgovora, ga je popadel strah in bojazen. Stekel je v sobo. Za njim počasi in brezbrižno Robert. Stari Nikolaj je zagnal krik in padel slovenskega življa od patriotič-n i h slavnosti! Protestiramo pa tudi da se je to patri-otično slavij e zlorabljalo v utrjenje neznačajne nemškutarije s tem da je g. pl. Rainer pri tej slavnosti odlikoval Košičevega Pepčka kot dolgoletnega poveljnika požarne brambe v Svetnivasi in se je pri tej priložnosti tako skušalo pridobiti temu človeku na oficielen način ugled, ki ga pri poštenih, krščanskih ipadriotičnih Slovencih že daTMo nima več. Z vsem povdarkom naglašamo. da morajo take slavnosti služiti edinole negovanju patriotizma, nikdar pa ne v pospeševanje in utrjevanje grde nemškutarije! Obaii zbor „Gorotana“. Občni zbor »Gorotana« se je vršil dne 14. t. m. v Celovcu. Iz obširnih, par ur trajajočih poročil je bilo povzeti, da je društvo res uspešno vršilo svojo nalogo. Kakor znano, si je stavil »Gorotan« nalogo, zbirati v svojem okrilju slovenske koroške visoko-šolce in učitelje k skupnemu delu za narodno stvar na Koroškem. Vrhutega nadomešča »Gorotan« slovenskim učiteljem posebno stanovsko društvo. S posebnim zadovoljstvom je tajnik omenil v svojem poročilu, da’ so pristopili društvu tudi nekateri člani iz »Danice« na Dunaju. Pohvalno je treba omeniti delovanje šolskega in obrambnega odseka. Šolski odsek se je na sestankih pečal z vprašanjem, kako reformirati ljudske šole, da bodo ustrezale potrebam kmečkega ljudstva. Izdelal je podroben program za obrambno delo na šolskem polju. Obrambni odsek se je bavil razen z manjšinskim delom, torej s širjenjem dobrega čtiva, tujskim prometom itd. tudi z gospodarskimi vprašanji. Posebno je razmotrival strokovno izobraževanje naše kmetske mladine in strokovne organizacije kmeta. Da se razbremeni bram-bni odsek, ustanovil se je na občnem zboru poseben gospodarski odsek, ki bo nadaljeval pričeto delo. Podjunski krožek se je predvsem bavil z učiteljskimi stanovskimi vprašanji. Marsikaj, kar se je v društvu storilo in ukrenilo', ne kaže iz umevnih razlogov objavljati. Reči pa moramo, da je društvo res pridno delalo. Saj izkazujejo zapisniki nad 500 številk. Pomisliti je treba, da razpolaga društvo le s skromnimi sredstvi. Zato zasluži požrtvovalno delo nekaterih članov res vso hvalo. Jasna nam postane iz delovanja društva ena resnica: da čuti zavedenslo-venski učitelj in ra z umnik čisto drugače z ljudstvom nego odpadnik. da ima srce za svoje ljudstvo in razumevanje za njegove potrebe. Zato pa je slovensko ljudstvo tudi dolžno1, ščititi ga v njegovem težavnem položaju. pred posteljo svojega gospodarja. Udaril je v jok in plakal kot dete. Ekscelenca Milišin pa ni videl ne slišal stoka svojega starega, zvestega služabnika. Ležal je stegnjeno in trdo v svoji mehki postelji, roke so mu bile zvezane, okrog vratu pa je imel zadrgnjeno tanko svileno vrvico, da je bil obraz ves moder. Ni dolgo ostal Nikolaj sam v svoji tugi. Takoj je bila zbrana vsa družina. Kmalu je prišel tudi komisar in dognal, da ekscelenca ni umrl naravne smrti, temveč padel kot žrtev zavratnega morilca. Preiskava je dognala, da je Milišin zapustil okrog druge ure ponoči svoj klub in se podal v spalnico. Da je bil v klubu pograbil vso banko, je zvedel komisar tako po strani in ni tega dejstva zabeležil v akte. Dognal pa je komisar, da je videl Ivan Gončov izginiti ves denar v žep svojega strica in da je Ivan Gončov zapustil elegantne klubove prostore v največji razburjenosti. Da, da Ivan zakaj si bil takrat tako mlad in razburljiv? Prerokovali so ti krasno prihodnost. In prišel si v Sibirijo. Ivan Gončov, in štejem ti to v srečo. Vsled neke izjave Vladimirja Bogdanova, kateri je vsled zvez z dvorom kljub svo- Kako so praznovali ra.hovski iur-narji stoletni spomin zmage pri Lipskem. To poletje so praznovali rajhovski »tur-narji« svoj 12. »Turnfest« v posebno velikem slogu in s posebnim nacionalnim navdušenjem v mestu Leipzig v spomin na leto 1913. Ugledni protestantski list »der Alte Glaube« v 44. številki 1913 takole opisuje to slavnost: ». . . Prireditelji turnarske slavnosti so izrazili nasproti verskim družbam v mestu željo, naj bi se slavnostne udeležence tudi po cerkvah pozdravilo s svečanimi božjimi službami. Na božje službe se je tudi na slavnostnem programu opozarjalo udeležence. Cerkve (luteranske in katoliške) so tej želji preprijazno ustregle ter celo preložile nedeljsko božjo službo od pol 10. ure na 8. uro. Toda kljub temu so v s e cerkve ostale precej prazne in od 70.000 turnarjev ter več sto tisoč radovednega občinstva jih je le malo našlo pot tudi v cerkev. Pač pa se je močno zdelo, da se je vršila turnarska nedelja in naslednji slavnostni dnevi v Leipzigu v znamenju nesramnosti (Unzuchtsteufel). Seveda za to početje prireditelji niso odgovorni. Ti niso štedili z resnimi svarili in opomini. Gotovo se ni brez njihovega dovoljenja razdelilo med udeležence n a tisoče letakov, ki resno, a vendar ne usiljivo svaré turnarje, naj se spominjajo svojih pradedov pred 100 leti ter naj ne omadežujejo slovesnosti z brezsramnostjo in brezmejnim popivanjem. Toda navzlic temu so se pojavila že pri belem dnevu na slavnostnem prostoru malovredna »dekleta«, in to v velikem številu, ter na izzivajoč način obračala pozornost udeležencev nase. Zvečer pa je bil tak naval na razne slaboglasne in umazane ulice kakor še nikdar. Nek turner iz porenske pokrajine nam je dejal, da se je naravnost zgražal nad toliko nesramnostjo; po njegovem prepričanju je prišel precejšni del turnarjev samo zato na slavnost, da se za razmerno nizko svoto naužije velikomestnega »veselja« v Leipzigu.« — Tako »der Alte Glaube«. Takšen duh tedaj vlada v krogih rajhovskega turnarstva, ki je povečini protestantsko in seveda »liberalno«. Ti škandalozni dogodki jasno kažejo, kako malo premore pri vzgoji značaja sama in edina telovadba, sam in edini šport, katerega poleg rajhovskih turnarjev zastopa in poudarja tudi slov. »Sokolstvo«. Bog nas varuj na Slovenskem takega duha! Telovadna in športna društva bodo le tedaj rešilni čoln za našo moško mladino, če se bode v njih kakor pri našem »O r 1 u«, predvsem tudi gojila in poudarjala krščanska vzgoja volje človeške, ki je kakor znano od narave nagnjena k slabemu (Opomba uredništva: Na impozanten in skozi in skozi jim mladim letom sedel v nekem poslaništvu, so prijeli Ivana Goačova in ker ni mogel dokazati svojega alibi, obsodili na Sibirijo. Ekscelenca Milišin je bil mrtev in ni mogel pokazati morilca. Ivan Gončov se je vdal udarcu. A višek nesreče je čutil, ko je prejel odslovilno pismo od Pavlovne Ludovicke. Tedaj se je zavedel Ivan Gončov in polagoma postal tak, kakršnega smo ga spoznali. Mogoče je bil predober in premil za uradnika, a bii je blag mož. Bil je lep, čist. jasen zimski dan. kakršnih daljna Sibirija malo pozna. Tedaj je ležala na stari zofi v Ivan Gončovem stanovanju razcapana, onemogla oseba, katera je le še hropela po svežem zraku. Ivan Gončov je sedel ob smrtni postelji in držal suho roko v svoji. Oko pa mu je hitelo v lesketajočo daljo. V njegovi duši pa je svetil jasen solnčni žarek veselja in zadovoljstva. Ko je tulec zaprl za večno oči, je Ivan Gončov poskrbel za dostojen pogreb Nobenemu človeku ni izdal tujčeve skrivnosti, ker posvetnemu življenju se je bil Ivan Gončov že davno odpovedal. Na malem lesenem križu, zasajenem na s travo porastlem grobu stoje slabotne črke: Vladimir Eogdanov. Umrl dne 20. decembra 1. 1878. v Borosevu. dostojen nastop naših Orlov v Ljubljani smo lahko dvakrat ponosni, če jih primerjamo z rajhovskimi turnarji v Lipskem.) Politične vesti. Državni zbor bo sklican najbrž za 15. oktober. Zato bodo zasedanja raznih deželnih zborov zelo kratka. Sklican je med drugimi tudi kranjski deželni zbor. O koroškem se je poslanec Dobernig izrazil, da itak ne bi imel nobenega — opravka. Šel avstrijskega generalnega štaba odstopi. Dunaj, 22. septembra. V najvišjih vojaških krogih se z vso gotovostjo trdi, da šef generalnega štaba Conrad pl. Hdtzen-dorf odstopi. V resnici je nastopil general Conrad štirinajstdnevni dopust in je z Dunaja odpotoval. Zatrjuje se, da se s svojega dopusta ne vrne več. O vzrokih se širijo najrazličnejše govorice. Največ se vpošte-vata ti dve verziji: Hòtzendorf je prišel v oseben konflikt s prestolonaslednikom zaradi zadnje velike vojaške vaje, v kateri se je sovražnik samo markiral. »Neue Freie Presse« pa pravi, da je hotel general Con-rad obiskati šefa laškega generalnega štaba, da se izboljša razmerje Avstrije z Italijo,, da pa je temu neka zelo merodajna oseba naj odločnejše nasprotovala. Kot naslednik se imenuje poveljnik IV. zbora Terszty-anszky pl. Nataš, dozdaj pri kavaleriji. (General Conrad je služboval komaj eno leto.) Trgovinska pogodba s Srbijo. Dunaj, 20. septembra. Tukajšnji zunanji urad je izdelal načrt za trgovinsko pogodbo s Srbijo in ga je neoficielno poslal v Belgrad, da ga pregledajo. Ko se vrne Pasic, se prično oficielna pogajanja. Patriarh Bogdanovič žrtev ogrske politike? Slovenec poroča iz Belgrada: Tu se splošno trdi, da si je karlovški patriarh Bogdanovič v gaštajnskem kopališču zato vzel življenje, ker ga je ogrska vlada z vsemi sredstvi silila, naj bi privolil v popolno uničenje srbske cerkvene avtonomije in ustanovitev nove ogrsko-srbske cerkve, česar pa ni ne mogel, ne hotel, ker bi bil s tem srbski narod naravnost izdal. Značilno je, da se v Belgradu govori, da se patriarh sploh ni usmrtil, ampak da so ga kam spravili. Ogrski ministrski tajnik Joanovič se je takoj pa aferi podal v Karlovce, da zapleni korespondenco med patriarhom in ogrsko vlado. Albanski vpadi v Srbijo. Belgrad, 19. sept. Belgrajski listi poročajo, da so Albanci v srbske in črnogorske obmejne kraje zadnje čase osemin-devetdesetkrat udrli. Oficielno se priznava, da je položaj ob srbsko-čmogorski-albanski meji zelo resen. Vladna »Samouprava« izjavlja, da bo Srbija glede na arnavtske napade posadke ob albanski meji pomnožila. Nadalje se s poučene srbske strani izjavlja, da so arnavtski napadi aranžirani. Odpor Arnavtov proti Srbom bi imel pomen ob vojski z Bulgarijo, zdaj pa more povzročiti le tesnejšo zvezo Črnegore a — Srbijo. Če ne bodo dali Arnavti miru, je Srbija odločena, da bodo Albanci vso njeno silo čutili. Bodoči boj Srbov z arnavtskimi upadniki radi arnavtskih zvez z velesilami ne bo lokaliziran in bo dovedel do trdne združitve Srbije s Črnogoro. Izključeno pa ni, da dovedejo novi spori med Srbi in Arnavti tudi do novih sporov med evropskimi državami. Tretja balkanska vojna. B e 1 g r ad, 22. septembra. Na balkanski meji je prišlo do velikih spopadov. Belgrad-ski listi govore o tretji balkanski voini. Zatrjuje se, da podpirajo Albance bolgarske regularne čete. (Ta vest se nam zdi precej neverjetna. Op. uredn.) Včeraj so zopet pripeljali 40 srbskih ranjencev z albanske meje v Belgrad. Srbija je poslala na mejo eno divizijo in mnogo rezervistov. Srbska vlada je odločena energično zavrniti albanske vpade. London, 22. septembra. Srbski poslanik Pavlovič je izročil angleški vladi noto o albanskih nemirih. V noti naglaša: Srbska vlada je v lastno varnost zopet zasedla vse važne strategične točke v Albaniji. Nota na- glaša nadalje, da imajo odborniki-vstaši najmodernejše orožje ter ogrožajo okraje Djakovica in Prizren, očividno nahujskani in pod vplivom raznih držav. B e Igra d, 22. septembra. V okolici Drenice, med Mitrovico in Prištino, so se vzdignili nahujskani Arnavti in pobili občinske upravitelje ter zažgali javna poslopja. Garnizije v Prizrenu in Djakovici so ojačene. Srbske čete ob albanski meji. B e r o 1 i n, 2. septembra. Iz Belgrada poročajo, da vpadajo albanske čete neprestano na srbsko ozemlje in vprizarjajo strašna grozodejstva. Srbske čete so se morale na več krajih umakniti, ker so jih napadle preštevilne čete albanskih roparjev. Srbska vlada bo meje zavarovala in poslala v to svrho na mejo dve diviziji rednega vojaštva. Steckenpferd- lilšinomlečnato milo ej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, 'iznanostna pisma. Po 80 h povsod. ■rimiriIT-1 lili ....F.mam*** Dnevne novice in dopisi. Občni zbor »Slovenske Straže« se vrši letos na Jesenicah dne 12. oktobra ob 3. uri popoldne. Koroška za »Slovensko Stražo«: Po č. g. dr. Gregoriju Rožman, Celovec, nabrano na inštalaciji č. g. Frana Vuk, župnika v Borovljah, 30 K; msgr. Rafael Kozak, vojaški kurat, Celovec, 20 K; po g. dr. Roku Jesenko v Celovcu iz nabiralnika v hotelu Trabe-singer 3 K 80 vin. Učiteljski dom. Odborova seja »Učiteljskega doma« se vrši dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne pri Trabesingerju. Učiteljiščniki, ki želijo podpore za šolsko leto 1913/14, naj oddajo svoje prošnje do 29. t. m. blagajniku dr. Fr. Kotniku. Turški navali po Koroškem. Minoli teden je preteklo ravno 440 let, odkar so prvič občutili naši predniki posebno grozni turški naval na Koroško, zlasti lepa, rodovitna Junska dolina. Prav živo nam opisuje ta obisk tedanji župnik Unrest. Prišli so iz Kranjske, kjer so vjeli izdajalca Korošca Mihaela Zwitterja, ki jim je kazal pot na Koroško. Bilo jih je, kot piše Valvasor, 18.000 konjenikov in 9000 pešcev, torej skupaj 27.000. V soboto 25. septembra leta 1473. so se prikazali pred Kaplo (Železno Kaplo). Tukaj bi jih bili lahko ustavili, pa se niso bili pripravili za odpor. Še tisti dan so prišli na Rebro (Reberco). Tam se razdele v več trum. Ena četa je morila, požigala in ropala po Junski dolini okoli Dobrlevasl in proti Pliberku in se utaborila blizu Breze. Napasti so hoteli tudi Velikovec, pa sta jih zapazila dva moža in še pravočasno podrla del mostu čez Dravo. Druga četa je prebrodila Dravo pri Mohličah in jo ubrala ob njenem bregu, kjer se kmalu razprostrejo in ropajo okoli Trga, Št. Vida, okoli Ostrovice in Vovber. Potem jo krene tudi ta četa blizu Velikovca čez Dravo v Junsko dolino. Tretja četa je medtem divjala okoli Vetri-nja, Žihpolja in Podkrnosa. Povsod po vsej Junski dolini, kakor tudi proti Celovcu in okolici, si videl le goreče vasi in umorjene kristjane. Potem jo krene tretja četa proti Celovcu, z okoli 2000 vjetniki, kjer je hotela četa kmetov rešiti v svojem obupu vsaj nekaj v jetnikov in blaga. Turki so pobili 90 kmetov; potem zdirjali naprej in prekoračili pri Mohličah Dravo in se zopet združili s četami v Junski dolini. Potem združeni oropajo celo Junsko dolino in 29. septembra odrinejo potem proti Guštanju. To je bilo strašno za naše prednike v Junski dolini. Mnogokrat so potem še prišli ropat v slovenski Korotan, medtem tudi leta 1476.; tedaj pa na desnem bregu Drave niso divjali. Pač pa so leta 1778. zopet ropali po Junski dolini proti Slov. Gradcu. Zatem leta 1480. in 1483., ko so bili od Hrvatov in Srbov popolnoma poraženi. Zatem niso več prišli v tako ogromnih trumah v slovenske dežele. Dandanes pa je Turek dobil že precej zasluženega plačila. Grofa Dietrichsteina fideikomisna posestva prodana. Graščine Homberg, Bek-štanj, Landskron in Vrba je kupil graščak Ludovik Wittgenstein za 7,244.000 K. Ta največji koroški fideikomis je bil že dalje časa naprodaj, ker je bilo soposestnikov nad 240 in so se morali vsled tega nekateri zadovoljevati z letnimi dohodki 1 K 30 vin. V deželnem zboru se je govorilo o tem, da bi dežela nakupila graščinsko posestvo Homberg, toda dežela je tako revna, da ni zmogla tega. Značilno pa je, da »Tagespost« obžaluje, da se ni moglo to zgoditi, iz tega stališča, ker bi bilo to za Nemce dobro; to se pravi z drugimi besedami, da bi bili nemški nacionalci z deželnim denarjem, ko bi ga bili imeli, uganjali nemško-nacionalno politiko. Morda bi bili po vzgledu »Sud-marke« razprodali posestvo samo med nemškutarje in priseljene nemške protestante. Komaj je kupčija z graščakom Wittgenstei-nom sklenjena, že vabi »Tagespost« novega posestnika na nemško-nacionalno »delo«. Kako že sicer nemški nacionalci radi zatrjujejo? Da hočejo s Slovenci v miru živeti! Hinavci ! Požar. Dne 19. t. m. je severno od Celovca razsajala huda nevihta in je udarilo v Tigrčah v nek hlev, ki je zgorel. Najemnik Jakob Marko in njegova hči, ki sta na podu mlatila, sta bila od strele omamljena. Škoda znaša 4700 K, zavarovalnina pa le 3110 K. Napad v Celovcu. V nedeljo zvečer ob četrt na 8. uro so bili na Rudolfovi cesti napadeni bivši pekovski mojster g. Simončič, njegova soproga in njegova sestra, ko so se vračali domov, od neznanega, mladega postopača s črnim havelokom. Napadalec je sestri g. Simončiča izmaknil ročno torbico, v kateri je imela denarnico z večjo vsoto denarja. Zlikovec je nato zbežal proti Mari-janišču in ga niso dobili. V Celovcu je vse-polno takih postopačev, ki jim mrzi delo in beračijo po mestu. Ne vemo, kaj dela mestna policija, da jih ne vidi. Ti lenuhi so se vidno pomnožili pri zadnjem »Herbst-festu«. Kdaj bodo Celovčani vendar enkrat že opustili zloglasne »Herbstfeste«, ki ravno najrevnejšim slojem pulijo zadnje vinarje iz žepa, celovški trgovci pa od Herbstfesta itak nič nimajo dobička; V moralnem oziru so pa ti Herbstfesti taki, da naj bi jih oblast kratkomalo prepovedala. Domača umetnost. V izložbenem oknu Urnlauftove trgovine v Celovcu so razstavljene tri lepe slike Jožefa Čareta (Tscharre), revidenta južne železnice v Mariboru. Ena slika je oljnata kopija »Bolest«, ostali ste izvirni oljnati sliki; ena predstavlja kraj na Pohorju pri Mariboru, druga dva konja iz dvorne konjarne v Lipici. Umetnik je rodom Slovenec. Pretep. V gostilni pri »Masslgartnu« v Celovcu so se sprli zavoljo ljubosumnosti en civilist in dva vojaka 7. pešpolka in 4. domobranskega polka. Policija je civilista zaprla. V isti gostilni sta se dan pozneje stepla dva topničarja in ju je vojaška patrulja nato odvedla. Mrlič v Vrbskem jezeru. Blizo ribniškega zaliva so potegnili ribiči iz jezera utopljenko, ženo nekega kovača, rojeno v Ribnici. Najbrž ni bila prav pri pameti in je šla sama v vodo. Zblaznela je v nedeljo dne 20. t. m. ob 6. uri zjutraj neka v kavarni pri Žibertu v Celovcu uslužbena ženska. Prepeljali so jo v opazovalnico. Obesil se je v senišču pri Žlepejevi pivovarni leta 1872. v Kamniku rojeni Janez Lenarčič. V Celovcu je raznašal kruh. V policijskem listu je bil opisan, ker so ga iskali zavoljo goljufije in poneverbe. Morda se je obesil iz strahu pred. kaznijo. Drobne vesti. Na severni obali otoka Krk so ribiči ujeli 4 m 85 cm dolgo ribo-roparico, imenovano morski volk. Spravili so jo v Reko, kjer so jo razstavili. — V Krakovu je policija aretirala študenta Krčka. ker je vohunil za Rusijo. Mladi špijon je imel pri sebi navodilo, kako se ogleduje trdDjave. — V Krakovu se je 19. t. m. dogodil strašen čin. Inženir Stankiewicz je ponoči v kavarni začel streljati na goste. Ka-varnarja je ustrelil, drugi so zbežali. Požarna bramba je prišla nadenj z brizgalni-co. Čez dalje časa, ko ni bilo več slišati nobenega strela, so udrli v kavarno in našli inženirja mrtvega v mlaki krvi. Zblaznel je in se ustrelil.— (Žrtve alkohola.) 301etni kmečki sin Nikolaj Vuga v Prevršču v ko- stanjeviškem okraju je bil grd pijanec. Dne 15. t. m. je zopet prišel domov in začel groziti materi, ki mu je ušla na dvorišče. Tu jo je dohitel, vrgel na tla ih jo začel daviti. Na pomoč je prihitel oče z motiko in 'sina ubil. Nesrečnega očeta so zaprli. — Neki Vlah v Cirkvenici je v svoji pijanosti vedno grdo delal s svojo ženo. Te dni je zopet pijan prilomastil domov in se začel prepirati z ženo. Kmalu je pa zagrabil sekiro in ženi glavo odsekal. Po zločinu je pobegnil in ga še niso našli. — V nedeljo dne 21. t. m. se je v čeških deželah vršilo 100 zborovanj za češko vseučilišče v Brnu. — Slavni operni pevec gostuje na Dunaju v dvornem opernem gledališču. Prvi dan je bil tak boj za vstopnice, da so se trikronske vstopnice plačevale po 30 K in še več. Naval in prerivanje je bilo toliko, da je policija aretirala 20 oseb. Novi 20-kronski bankovci. Dne 29. septembra 1913 bo avstro-ogrska banka izdala nove dvajsetkronske bankovce z datumom 2. januarja 1913. Sedaj veljavni bankovci, ki nosijo datum 2. januarja 1907, so veljavni le še do 2. januarja 1914; s tem dnem bodo odpoklicani. Velikost novih bankovcev bo ista kot dosedanjih; pač pa se bosta risba in tisk novih bankovcev od dosedanjih znatno razlikovala. Zver na »Stubalpi« — lev? Zver na »Stubalpi« trga naprej živino, in vsi poizkusi, izslediti jo in pokončati, so bili do-sedaj zaman. Vendar je sedaj ta zadeva bolj pojasnjena. Splošno se sedaj meni, da gre za dve ali celo tri vrste zveri, ki so ušle iz neke menažerije. Za zver mačje vrste (lev ali leopard) in za volka in morda tudi hi-jno. Na »Koralpi« so našli pri raztrganem govedu dolgo dlako in odpadke, ki jih prisojajo levu. Take dlake nima nobena druga zver mačje vrste kakor edino lev v grivi, ki mu raste po tretjem letu. Dotično dlako so našli pri govedu, ki je bilo staro kaki dve leti in najmanj 240 kil težko. Zver je govedo precej daleč vlekla in potem skoro četrti del zadnjega dela telesa požrla. Vse-kako je požrla 40 do 60 kil mesa. V drugem slučaju je iztrgala govedu celo levo stegno, težko najmanj 50 kil in je s celim kosom preskočila poldrugi meter visok plot. Inženir Hausmann v Gradcu, dober lovec, je izmeril tudi ugrizljej na hrbtu govedinem; oddaljenost zobov (čekanov) je merila deset centimetrov. Dognal je tudi, da ima zver velike kremplje, ki jih lahko potegne nazaj pod kožo, na 11 do 13 cm širokih šapah (tacah). Takega zobovja pa nima nobena druga zver kakor lev. Tudi se druge zverine ne lotijo tako velike živine. Marsikateremu lovcu, ki je imel prej pogum na zagonetno zver, bo sedaj upadel pogum. Saj je lov na leve najnevarnejši in se nahaja lovec vedno v smrtni nevarnosti. Zlasti ne bi smel na leva streljati z navadno lovsko puško, ki je preslaba, da bi leva usmrtila. Lovec, ki bi z navadno puško pogodil leva, bi ne ušel levu. Oblast se zaveda nevarnosti takega lova in je zavoljotega poverila komisarju dr. Hoferju iz Gradca nalogo, da prevzame vodstvo lova na zver. Dr. Hofer svari navadne lovce, naj se ne udeležujejo lova. Oblast je baje poklicala 200 orožnikov, da s pomočjo vojakov gredo nad zver. Vojaštvo je napravilo telefonično zvezo, da se lahko hitro izve, kje se je zver nazadhje pojavila. Veselja dan je vedno dan žrebanja za onega, ki kupi turško srečko ter z njo zadene enega izmed glavnih dobitkov po 400.000 ali 200.000 frankov. Tak dan bo zopet že 1. oktobra t. 1. Ker vsaka srečka mora zadeti, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsokomur, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če se mu ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del. s prodajo srečke v doglednem času pa tudi ves zanjo izdani denar nazaj. Turške srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, obenem pa tudi vama hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem ožini mogla, ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroči še izborno srečko italijanskega rdečega križa proti mesečnemu odplačilu po 6 kron. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po po- sredovanju »Slovenske Straže«, pa ne bodete varani in oškodovani! Bruca. (Ne dajajte otrokom žveplenk !) Koliko strašnih nesreč, koliko bridkega gorja je že bilo vsled neprevidnosti in lahkomiselnosti staršev, se ne da popisati. Dan za dnem slišimo pridige: »Ne dajajte otrokom žveplenk!« itd., pa vse nič ne pomaga. Kljub vsemu se dopušča otrokom, da nosijo po žepih to grozno, uničevalno orožje in počenjajo z njim, kar se jim poljubi. In tako ni nezgod ne konca ne kraja! Dne 17. t. m. se je zopet pripetila nesreča, ki nam naj bo v trajno svarilo. Zgorela je šestletna Johanca Brukerjeva,, podomače Mastigja, iz Gropič pri Brnci. Otroci so kurili na paši, kar naenkrat se vname dekletcu krilo, in ko so otroci to zapazili, so zbežali; ona seveda tudi in hipoma je bila en sam plamen. Predno je prišel zdravnik, je bila že mrtva. Zakaj vendar ne pazite na otroke ! Goselnavas. Umrla je dne 22. t. m. tukaj Ivana Ravnikar. Bila je mati rajnega, dne 16. marca, od Jožefa Pavliča radi neprevidnosti ustreljenega Antona Ravnikarja. J. Pavlič je star 14 let in je dobil pred deželno sodnijo za kazen 14 dni zapora. Rajna, že prej bolehna, je po tem dogodku vidno hirala. N. p. v m.! Št. Lenart pri sedmih studencih. (R a z-no.) Neki neimenovani dobrotnik cerkve je pustil za župnijsko cerkev napraviti jako lepo nebo. Delo je izvršil jako lepo in poceni g. H. Hube r„ izdelovatelj cerkvenih oblek in mežnar pri glavni cerkvi v Celovcu. — Po prizadevanju g. J. W u c h e r e r j a, Draža v Puturju, je dobila dotična podružnica nov zvon, ki ga je vlila livarna M. Samassa v Ljubljani. — V sredo, dne 17. t. m., se je pri ognju, ki so ga netli otroci na polju, užgala obleka Mastigijeve Ivanke. Kakor živa baklja je letal ubogi otrok okoli, dokler mu niso Avštinovi oče potrgali obleko raz trupla. Vendar se je otrok tako opekel, da je v četrtek navrh umrl. Črna. »Hranilnica in posojilnica« v Črni bo uradovala od prihodnje nedelje naprej v gostilni pri Droielniku, in sicer vsako nedeljo od poldvanaj-stih dopoldne do dveh popoldne. S to uredbo se ugodi vsestranskim željam in potrebam. Kmečkemu in zlasti delavskemu ljudstvu itd. najtopleje priporočamo ta denarni zavod. Denarni zavodi, zlasti naši slovenski, ki so na katoliški podlagi, so srečno prestali mnogovrstne krize, in zato zaslužijo tim večje zaupanje. Medgorje. (Dva plemenita daro-v a.) Naša cerkev je bila letos po dveh plemenitih dobrotnicah prav bogato obdarovana. Prva nam je pustila cerkev od znotraj očediti in prenoviti, da je zdaj zares prav lepa hiša božja. Delo pa jei izvršil neki pošten mladenič, domačin, prav dober kup. Druga dobrotnica nam je kupila za semenj lep nov lestenc (luster) iz medenine za 180 kron. So še dobri ljudje na svetu, ki še radi na skritem storijo kaj Bogu v čast, ljudem v veselje in sebi v zaslugo. Bog povrni plemenitima dobrotnicama ! Pozor! QO IxnsfbrB ceneJe kakor v vsaki ŠJv ““ «JV E«.a. Lpia tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Porotne obravnave v Celovcu. Poizkusen zavratni umor. Dne 17. t. m. se je pred poroto zagovarjal leta 1879. rojeni in v Št. Peter pri Celovcu pristojni zidarski pomočnik Gustav Kafer. Obtoženec je stanoval s svojo ženo, s katero se je bil poročil po petnajstletnem skupnem življenju, pred petimi leti, v Celovcu na Frajdenberški cesti. Pred tremi leti se je Kafer vdal pijančevanju, je zanemarjal delo, grozil svoji ženi in otrokom, da jih bo ubil, postrelil. Zavoljo tega je imel opraviti že s policijo, pa se mu ni ničesar zgodilo, ker se je žena sama potegovala zanj, češ da je bil pijan. Kafer se pa ni nič poboljšal. Enkrat je hotel celo svojega otroka s petrolejem politi in potem zažgati, pa mu je neka soseda za-branila. Kupil je tri revolverje; dva mu je skrila žena, tretjega pa on. Pred poldrugim letom ga je zapustila in se preselila k svojemu sinu. Kafer je pa obema obljubljal, da se bo poboljšal, tako dolgo, da se je povrnila k njemu. Pijanec pa se izpreohrne, kadar se v jamo zvrne, in izpreobrnil se tudi Kafer ni. Bil je veden prepir, tako da jima je gospodar odpovedal stanovanje. Sklenila sta zopet, ločiti se. Dne 28. majnika ob dveh popoldne je rekel ženi, da je naročil postreščke, da bodo odpeljali njegovo ropotijo. Ženo je pozval, naj gre na podstrešje in mu prinese neko stojalo, da postreščkom ne bo treba čakati. Žena je šla in mož ji je sledil. Ko se je pa nagnila, da bi vzela s stojala neko »cajno«, je mož dvakrat ustrelil od zadaj proti njeni glavi. En strel jo je na vratu samo malo oplazil. Žena pa ni izgubila pameti, ampak mu je revolver izvila, zbežala, zaprla za njim vrata in poklicala na pomoč. Ko so prišli ljudje, so ga inašli obešenega. Bil je že brez zavesti. Odrezali so vrv in ga prepeljali v bolnišnico, kjer se je zopet zavedal. Kafer je pred sodiščem priznal, da je streljal na ženo, tajil je pa, da bi jo bil hotel umoriti, ampak se je izgovarjal, da jo je hotel le prestrašiti. Izgovarjal se je tudi, da je bil tedaj hudo pijan. Med preiskavo se je delal zblaznelega, toda preiskava je dognala, da ni slaboumen in da zločina ni izvršil v kaki trenutni zmedenosti. Priče so tudi potrdile, da ni bil hudo pijan. Pač pa potrjuje njegov namen, ženo usmrtiti, njegova večkratna grožnja, da bo najprej ženo, potem pa sebe umoril. Porotniki so z osmimi glasovi pritrdili glavnemu vprašanju glede- poizkušenega zavratnega umora; ker so pa tudi potrdili z osmimi glasovi vprašanje, če je bil, ko je streljal na ženo, zmeden, je bil Kafer glede poizkušenega zavratnega umora oproščen in le zavoljo prestopka orožnega patenta obsojen na 24 ur zapora. Zagovarjal ga je koncipient g. dr. Brejca, gosp. odvetniški kandidat dr. Prus. Zagoneten umor. Dne 10. majnika 1913 pred eno uro popoldne so slišali v Beljaku na Bismarckovi cesti v hiši št. 7 nekateri stanovalci v tej hiši strel in klic. Kmalu nato je prišel v hišo tesar Janez Koler, da bi posestnici hiše Juliji Palese izročil nek račun. Vrata v sobo so bila pa zaklenjena. Skoz okence na vratih je pa videl ležati gospo na tleh. Našli so jo s prestreljenim grlom. Še isti dan je policija izsledila morilca mizarja Gotarda Urbana. Na hlačah so našli sled krvi. Drugo jutro je Urban umor priznal. Rekel je, da je ponoči prej precej mnogo pil in da ponoči zavoljo glavobola ni mogel spati. Drugi dan dopoldne je izpraznil nekaj vrčev piva, in ko je prišel domov, je našel svoje stanovanje zaklenjeno; zato je šel v stanovanje poročnika Neuhodla, ki je stanoval pri njem, ker je vedel, da ima poročnik revolver. Hotel se je ustreliti, ker ga ničesar ni več veselilo. Zunaj v samoti je poizkusil revolver in dvakrat ustrelil. Ker se je pa zbal, da ne bi se dobro zadel, je sklenil iti k svakinji Juliji Palese in se tam na podstrešju obesiti. Ko je prišel tja, ga je morala zapaziti, ker mu je odprla vrata in ga poklicala v kuhinjo. Tam je, ne da bi izpregovoril kako besedo, pomeril na svakinjo. S klici: Morilec! ropar! pomagajte! se je zgrudila in umrla. Urban ji je položil iztegnjene roke k telesu, pri čemer si je najbrž s krvjo pomazal hlače. Potem, je pravil obtoženec, se je postavil v kot in pomeril nase, pa revolver se ni sprožil. Obesit se pa ni šel, ampak je sobo zaklenil, ko se je prej prepričal, da ni nobenega človeka na stopnicah, in se je podal zopet proti domu. Med potjo je vrgel ključ v neki vrt. Doma se je skril na vrtu. Njegova žena, ki je že izvedela o smrti svoje sestre, ga je pozvala, naj gre ž njo pogledat, kaj da je s sestro. Njegova žena ni verjela, da bi se bila Julija Palese sama umorila, ker je bila vedno pobožna. Naenkrat jo obide misel, da bi jo bil umoril njen mož, in mu reče: »Poglej mi v oči.« Mož jo je vprašal, zakaj zahteva to od njega. Zdel se ji je pa prestrašen. Kmalu nato so ga zaprli. Obtoženec pravi, da ne ve, zakaj da je umoril svakinjo. Sodniki kot sodni izvedenci so ga preiskali in izrekli sodbo, da je izvršil umor vsekako v bolehnem dušnem razpoloženju, toda popolnega dokaza za to nimajo. Žoper to govori tudi njegovo obnašanje pred in po umoru. Porotniki so glavno vprašanje glede umora in prestopka orožniškega patenta soglasno, dostavno vprašanje glede zmedenosti za časa umora pa z devetimi glasovi potrdili; na podlagi pravoreka porotnikov je bil obtoženec oproščen. Zavoljo poneverbe obsojen. Dne 19. septembra se je vršila porotna obravnava zoper zavarovalnega agenta Mihaela Svanjaka. Kot dober učitelj na Strojni je užival zaupanje ljudstva. Zato so ga prosili, da je zanje pošiljal denar po pošti. Bil je tudi predsednik kmetijske podružnice. Svanjak pa ni pošiljal vedno' denarja, ampak ga je sam porabil; vendar pa je razen nekaj malenkosti vse poravnal. To je storil 11. aprila 1913, naznanjen pa je bil že 8. aprila 1913 pri c. kr. okrajnem sodišču v Pliberku. Porotniki so le v treh slučajih pritrdili poneverbo s vsoto 337 K. Vsled tega je bil Svanjak obsojen na dva meseca ječe. Goljufija in poneverba. Čisto drugače se je pa glasila sodba v zadevi goljufije in poneverbe beljaškega mehanika P. Frohn-wieserja. Frohnwieser je naročeval stroje, povečini šivalne stroje in kolesa v veliki množini in jih potem zastavljal. Dne 20. suš-ca L 1. je prišla vsa njegova zaloga blaga na dražbo ter jo je zdražila njegova žena; na njeno ime je tvrdka delovala še naprej. Na ime svoje žene je kupil tudi za 5500 K pri »Adlerwerke« na Dunaju avtomobil. Meseca junija 1913. je Frohnwieser sklenil popihati jo v Ameriko. Prodal je vse. kar je mogel v Podkloštru, Trbižu, Trgu, Št. Vidu, Celovcu itd. po zelo nizki ceni, tako da je mogel skupiti kakih 600 do 800 K. Potem se je z avtomobilom peljal v Inomost, kamor mu je drugi dan sledila žena s tremi otroki. Hotel je najprej v Švico, dobiti tam na kak način potni list in potem nadaljevati pot v Ameriko. Čeravno avtomobil ni bil plačan in je bil še last »Adlerwerke«, ga je prodal mehaniku Ivanu Minikusu za 2500 frankov. Medtem so ga iskali po tiralici. Dne 15. julija so ga aretirali v Curihu v Švici in ga kmalu nato izročili. Frohìnwiser prizna vse zločine, le »Adlerwerke«, trdi, ni hotel oškodovati. Kljub temu je bil na podlagi pravoreka porotnikov — oproščen. Mlad ponarejalec denarja, gele 18 let stari krojaški pomočnik Janez Sukalja, rojen v Celovcu, pristojen v Šmarjeto v Rožu, se mora pred celovško poroto že v drugič zagovarjati zavoljo ponarejevanja denarja. Meseca svečana so krožile po Šmarjeti v Rožu ponarejene petice in desetice (10 vin. in 20 vin.). Ponarejalca Sukaljo so dobili. Izprva je tajil, potem se je delal slaboumnega, pa zdravniki so ga kmalu spoznali kot premetenega tiča. Potem je priznal. Do obravnave, dne 3. junija, si je pa zopet vse premislil in je zopet tajil, da je ponarejen denar našel. Tedaj je bil zaradi goljufije obsojen v tritedenski zapor. Čez tri mesece je pa bil že zopet v preiskovalnem zaporu, ker je zopet izdajal ponarejen deset in dvajsetvinarski denar. Vse zavijanje mu pa tokrat ni nič pomagalo, ampak je bil obsojen na deset mesecev ječe. —- Obravnava zoper Pavla Stein, ki je obtožen umora, je preložena, da se preišče njegovo duševno stanje. Glasnik Slov. kršc. socialne zveze. Dekletom! V času poglobljene mladinske naobrazbe na narodnem in verskem temelju, v času »mladinskega fortšrita«, zelo toplo priporočamo za zimski čas vsem dekletom naslednje knjige: Minka Vašič-Gove-karjeva: »Dobra kuharica«. — Magdalena Pleiweis: »Slovenska kuharica«. — Minka Govekar: »Dobra gospodinja«. — Pavla pl. Renzenberg: »Ženska ročna dela« v treh delih: I. Kvačkanje, II. Pletenje, III. Šivanje.). — V najširše kroge pa sodi M. Hume-kova: »Sadje v gospodinjstvu«. — Vse naštete knjige se lahko' naročajo pod naslovom »Katoliška Bukvama« v Ljubljani ter zaslužijo, da se seznani z njimi vsaka slovenska mladenka; zlasti naj bi bile uvrščene po vseh društvenih knjižnicah. — Osobi-to priporočljiva so iz posameznih krajev skupna naročila na knjige. Društvena naznanila. Pri Sv. Ani v Koprivni se obhaja 5. oktobra na roženvenško nedeljo Konštanti-nova slavnost. Ob pol 10. uri zjutraj je pro- cesija od Kumra k Sv. Ani. Popoldne govori g. dr. Val. Rožič. Nato uprizorijo igralke Marijine družbe iz Globasnice igro »Junaške Blejke«. Prevalje. Naše Kat. delavsko društvo ima svoje prihodnje zborovanje na 12. oktobra. Na sporedu je govor in krasna tri-dejanska igra. Med in po igri svira godba na lok. Kdor želi poštene zabave, kakršno nam obetajo ta dan naši igralci, naj ne izostane. Vsa sosedna društva in prijatelje našega društva vljudno vabi odboi*. V ogrce, V nedeljo, dne 28. septembra, se vrši tukaj v šolskih prostorih ustanovni shod protialkoholnega društva »Svete vojske« s sledečim sporedom: 1. Dopoldne ob osmih služba božja s primerno pridigo. 2. Po službi božji v šoli protialkoholno predavanje s skioptičnimi slikami za otroke, oziroma nedoraslo mladino. 3. Popoldne po blagoslovu tako predavanje za odrasle. 4. Vpisovanje člamov in zaključek shoda. — Slovenci in Slovenke! Vsi, katerim je kaj na tem, da rešimo naše ljudstvo, osobito slovensko mladino iz krempelj kralja alkohola, prihitite polnoštevilno na ta velezanimivi shod, pripeljite seboj znance, prijatelje in sorodnike! — Pripravljalni odbor. Pliberk. Dne 27. in 28. septembra se vrši v Pliberku v društvenih prostorih važen tečaj za vojaške novince Pliberškega okraja. Tečaj ima namen, dati našim vrlim fantom, ki vstopijo v častno vojaško službo, naj lepše slovo: jih navdušiti za pošteno, bogaboječe, cesarju in domovini zvesto življenje v vojaških letih. Fantje! Pridite! Samo za vaš blagor se gre! — V soboto, 27. septembra, popoldne ob 4. uri bo govor. — V nedeljo, 28. septembra, dva govora; popoldne govor za fante in njih sta-riše in sorodnike. Prej ko bodo šli k^voja-kom, bodo naši vrli fantje stopili skupno k mizi Gospodovi, da se ondi okrepijo za težaven poklic. Cerkvene vesti. Umrl je v bolnišnici na Dunaju g. baron Askanij pl. Zucco di Cucagna, duhovnik krške škofije. Raznoterosti. XIV. mednarodni kongres proti alkoholizmu se vrši ta teden od 22. do 27. septembra 1913. v Milanu na Laškem. Temeljita predavanja in posvetovanja, osnovana na najširši podlagi od priznanih svetovnih strokovnjakov, se torej vrše od ponedeljka do sobote. Ob navzočnosti okrog 350 udeležencev se je v ponedeljek ta kongres otvo-ril po poddržavnem tajniku Falcioni. Tudi Slovenci smo zastopani, in sicer po ljubljanskem generalu-zdržniku (č. g. Janez Kalan) z več tovariši. Kakšne sadove rodi protiverska gonja? Iz Pariza poročajo: V Melunu je neki mož večkrat iz samokresa ustrelil na katoliško procesijo. Stolni korar je bil od dveh krogel težko in neka 191etna deklica lahko ranjena. Deželna razstava na Hémutovu je sklenila s primanjkljajem skoro pol milijona kron. Mesto Hómotov se poteguje za glavno mesto bodoče nemške Čehije, ki je iz zgolj politične strasti napram slovanskim Čehom že izgubilo pamet in je svoj ugled in vpliv hotelo rešiti in povzdigniti potom razstave. Sedaj se obračajo na nemška, mesta s prošnjami za podpore v pokritje primanjkljaja in tudi razstavljalci bodo tega »žegna« deležni v občutni meri. Zoper tako nemško zavoženost ne pomaga nobeno zabavljanje; v strasti zoper Siovana je pač Nemec slep in gluh — prav kakor na Koroškem. Kaj dela »hudičeva scalnica« — alkohol? Praška »Union« poroča o strašnem umoru v Pankràcu, izvršenem najbrže v stanju pijanske blaznosti. 581etni stavbeni nočni čuvaj Posledni, znan pijanec in suro-vež, je svoji 551etni ženi ponovno očital nezvestobo, ki bi se imela zgoditi že pred 30 leti. Isto ji je predbacival zopet »temeljito« minolo nedeljo popoldne, dokler žena ni iz bojazni obljubila vse izpovedati. Takoj ji prinese črnilo, pero in papir s poveljem, naj svojo krivdo popiše in se podpiše. Ko se je to zgodilo, se podpišeta še Posledni in njiju sin Jožef, nakar mož pismo shrani ter odide v službo, iz katere se vrne šele v po- nedeljek zjutraj., natrkan kakor navadno. Domu prišedši, zahteva črne kave ter pri-lije obilico ruma, popije in začne iznova prepir, dokler prestrašena žena ne uide iz sobe. Ko se čez nekaj časa žena povrne, ji z britvijo prereže vrat, da ji omahne glava nazaj in se takoj zgrudi na tla. Zraven pri-šlemu sosedu veli morilec poklicati redarja, katerega je hotel prepričati, da se je žena sama umorila. Trdovratno taji svoj krvavi čin, nad katerim pa preiskovalna komisija po pričujočih okolnostih nič ne dvomi. — Kako bodo neki pijanski tovariši sodili o tem strašnem početju? Loterijske številke. Gradec, 17. septembra: 31 26 72 12 17 Brno, 17. septembra: 2 70 23 59 85 Line, 20. septembra: 20 47 70 24 15 Tržne cene v Celovcu 18. septembra 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K v K V Pšenica.... 21 64 23 14 Rž 20 35 24’ 13 12 33 Ječmen .... Ajda za seme . . , — — — — — Oves 16 46 18 62 6 22 Proso .... Pšeno .... — 32 16 20 Turščica . . . — — — __ Leča — — Fižola rdeča . . . . , — Repica (krompir) . . . 5 60 6 — 2 60 Deteljno seme . . — — — — — Seno, sladko . . 8 30 10 —- — — ., kislo . . 6 50 8 50 — — Slama .... 5 6 — — — Zelnate glave po 100 kos. 8 10 — — — Repa, ena vreča • • — — — — — — Mleko, 1 liter , . * 24 — 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . • 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov . 1 2 10 2 30 „ „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . — 16 — 20 Piščeta, 1 par . , , 2 80 3 60 Race — — Kopuhi, 1 par . • , — — — — 30 cm drva, trda, 1 m?. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 50 3 10 Počrez 100 kilogr. O živa zaklana I—< £ Živina od do od do od do t£) 2 v kronah Oh Oh Konji _ . _ Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . 420 500 — — - — 18 10 Junci 220 380 — — — 8 4 Krave .... 260 630 70 74 — 64 36 Telice .... 200 310 — 76 5 3 Svinje, pitane . Praseta, plemena 16 63 — — — 350 260 Ovce — — — — ~ — — Koze — — — — — — — — 1 Cena semenski rži. Majhno mlekarstvo na Spod. Koroškem, 10 min. od žel. postaje, lepa, ravna, solnčna lega, zemlja prve vrste, hiša popolno prenovljena, dobra voda, je z letino in inventarjem zaradi družinskih razmer na prodaj. Naslov pove upravništvo „Mira" štev. 37. Za odgovor je priložiti znamko. Hlapec, star 29 let, išče službe, najrajše v kakem župnišču. Naslov. Poste restante, Pliberk, Koroško. Majhno lepo posestvo na spodnjem Koroškem kjer se lahko redi 4 govedi, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Poste restante, Pliberk, Koroško. Ženin, star 29 let, ima majhno posestvo na Koroškem, išče nevesto, imajočo najmanj 1000 kron. Naslov: Poste restante št. 2, Pliberk, Koroško. zmožnega nemščine in slovenščine, sprejme takoj M. 15. TAUKEM* trgovina z mešanim blagom, Dobrla-vas, Koroško. C. in kr. inten- || H f fi © K St-12'530 L 1913- zarodi zakupne oddaje kruiio in ovsa za v posiaiaii: Radgona .. voj. proskrbov. Maribor ! 3- Celje .... CO voj. fil. preskrb. Celje 4. Kobarid. . . obč. uradu Kobarid 6. Tolmin . . . oJ aa ffl «U Tolmin 7. Bruck na M. St. Marein . okrajnem glavarstvu Bruck na Muri 8. Judenburg . £ > 2 S Judenburg 9. Vipava . . . ^ G Vipava 10. Ajdovščina ▼h aJ Ajdovščina 11. Rovinj . . . O o Rovinj 11. Trbiž .... Malborjet . Rabi 2 •2 c O o 'G rQ uradu Trbiž 13. o c TS Bovec .... a a Bovec 14. 2 Gh O Volšperk . . £ ° -S p- okr. glavar. Volšperk G 15. rt -G Št.Vid na Gl. •? o voj. preskr. Celovec 16. "o Ptuj o p okr. glavar. Ptuj 16. > Kormin . . . bo^ «S obč. uradu Kormin 17. O rQ >a> 3 03 2 'o o >rl obč. uradu Slov. Bistr. 20. O Sežana . . . Bazovica . , okrajnem Sežana 20. Tržič .... Bonki .... glavarstvu Tržič 21. Koče o obč. uradu Koče 22. Spillai n. Dr. .®'§ okr. glavar. Spittaln.Dr. 23. Kanal .... rt občinskem uradu Kanal 24. Kvisko . . . Biljana . . . cn rt G Kvisko 25. Mali Lošinj okr. glavar. Mal. Lošinju 29. Za te razprave veljavni pogoji se razvidijo iz razglasov in zvezkov pogojev, ki so razgrnjeni pri gori navedenih obravnavališčih, in ki se pri vojaških preskrbovalnih skladiščih tudi lahko dobe zastonj. V Gradcu, sept. 1913. (J |n ^ jgnUji,^ 3 gg l Siji! n deklice (internet) l S čč. šolskih sester v »Narodni šoli" S g v Št. Rupertu pri Velikovcu g n se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši H ri je štirirazredna ljudska šola; letos se otvori pi U za šoli odrasle deklice tudi gospodinjska šola U 1 s šestmesečnim tečajem. Poučevalo se bo o T ri zdravništvu, živinozdravništvu. knjigovodstvu, n U v kuhanju Jn ženskih ročnih delih. U Šolsko leto se prične na obeh šolah dne [ N 5. novembra t. 1. Plačilo 26 kron mesečno. n U Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šol- U H skim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na H g Koroškem. q nCTiLHur^Er^nr-ir-snne-if-ie—ie-ar jt inn Važen oglas »Slovenske Straže44. Čitajte! Čftafte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašam glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200.000, 200 000, 200.0G0 zlatih frankov. ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po v plačilu prvega obroka izključno igralno pravico. razom Pribidais Manie ss irsi dne (.oktobra 1913! 1 Ma MU la i sresiia MwMì rieìesa Mi 113 Mal vsalia 12:0 na mm oMs nn samo s «. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Sprejmejo se marljivi satrudniki pod ugodnimi pogoji. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Mehlhoferjev naslednik Emeriti Woldbacher Celovec, Bnrggasse 12 se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled. VITOO Vipavsko belo, Istrski -------teran, Opolo, Tirolec, rdeč, sladka vina, Muškato, Refoško, krvna vina. Pri0„da„,a Sfobno!10 IVAN HOCHMflLLER, Beljak, Peraustr. 1. ! 500 kron ! Vam plačam, če moj VB S gm fla tn H mm jh, uničevalec korenin ff l\M