SKUPŠČINA OBČINE                                               ¦
LJUBLJANA-ŠIŠKA
Izvršni svet                                                         ,
Avgust 1986
POROČILO
o uresničevanju resolucije
o politiki izvajanja družbenega plana
občine Ljubljana-Šiška
za obdobje 1986—1990
v prvem polletju 1986
I. TEMELJNE RESOLUCIJSKE NALOGE
Za zagotovitev nemotene družbene reprodukcije in za uskladitev vseh oblik porabe smo si za leto 1986 zasta-vili kot temeljne naloge na področju gospodarstva izbolj-šanje kakovosti gospodarjenja, na osnovi boljše ekono-mičnosti v poslovanju in gospodarnejše rabe družbenih sredstev. Zagotoviti tnoramo nadaljnje povečanje izvoza in proizvodnje z racionalno rabo vseh vrst surovin in enetigije ter uvajanjem znanstvenih dosežkov v proizvod-ne procese.
Na pomembnih področjih ne dosegamo vseh v celoti zastavljenih ciljev. Do manjših odstopanj prihaja na pod-ročju mednarodne menjave blaga, zaposlovanja, ustvarja-nja in delitve dohodka, investicij in tržne kmetijske pro-izvodnje.
Načrtovano 10% rast izvoza na konvertibilno področje smo dosegli le deloma (4,3 %), poslabšala se ie tudi struk-tura izvoza na račun povečanja klirinškega izvoza, ki je bil dohodkovno veliko bolj zanimiv zaradi izpada izvoznih spodbud za konvertibilni izvoz in podcenjenega tečaja dolarja ter precenjene vrednosti obračunskega dolarja. Sedemmesečni podatki kažejo izboljšanje na tem pod-ročju, tako, da vrednostno presegamo načrtovane rezulta-te. Dosegli smo zaostajanje rasti sredstev za osebno, skupno   porabo   delavcev  v  gospodarstvu   za   rastio  do-
hodka ob hitrejši rasti sredstev za akumulacijo. Deloma je na to vplivala sprememba obračunskega sistema, ki ie omogočila izkazovanje nerealno visokega dohodka na ra-čun nižje izkazanih porabljenih sredstev.
Število zaposlenih m gospodarstvu na teritoriju občine se je povečalo za 2,7% (delavci DO Iskra Delta), v OZD s sedežem na območju občine pa za 1,5%. Zaposlovanje je hitrejše od načrtovane 1 % rasti, vendar doseženi re-zultati kažejo, da je zaposlovanje še vedno ekstenzivno in premalo produktivno.
Zaradi nizke investicijske sposobnosti gospodarstva se večina načrtovanih gospodarskih investicij še ni pričela. Investiralo se je predvsem v manjše obnove in v nego-spodarske investicije.
Na področju kmetijstva so bili doseženi slabši rezul-tati, tako, da do konca leta ne bo moč doseči 2,5 % ra-sti tržne kmetijske proizvodnje. Na to so vplivali pred-vsem slabi vremenski pogoji in velik razkorak med stroški in odkupnimi cenami.
Izjemno visoka inflacija v prvem polletju ie te rezultate še dodatno izničila. Sprejeti so bili ukrepi na področju cen, delitve osebnih dohodkov, omejevanja skupne in splošne porabe ter negospodarskih investicij, ukrepi za povečanje gospodarske rasti in spodbujanje konvertibil-nega izvoza. 2e sprejeti ukrepi bodo skupaj z ukrepi, ki jih bo ZIS predlagal jeseni, zagotovili motiviranost gospo-darjenja na podlagi ekonomskih kriterijev in izpolnitev večine temeljnih ciljev, ki smo si jih zastavili za letošnje leto.
Na področju urejanja prostora smo posebno skrb na-menili pripravi in sprejemanju prostorsko izvedbenih aktov, skladno s cilji srednjeročnega in dolgoročnega plana raz-voja občine in mesta Ljubljana.
Ti načrti bodo opredeljevali primerno izrabo prostora ter konkretneje določali ukrepe z vidika zaščite kmetijske zemlje, ekologije ter varstva kulturne naravne dediščine. Kljub časovnemu zamiku sprejema prostorskega dela družbenega plana občine načrtujemo, da bomo zastavlje-ne cilje z letno resolucijo dosegli, kot je razvidno v na-daljevanju poročila.
Z vidika varstva okolja je bil dan poseben poudarek na spremljanju izvajanja okvirnega sanacijskega programa za izboljšanje okolja v Ljubljani, ki ga je sprejela skup-ščina mesta Ljubljane že v letu 1981. V tem programu so opredeljene naloge, ki jih je potrebno realizirati v okvi-ru samoupravne in upravne organiziranosti nosilcev nalog s področja varstva okolja, t. j. vodnega gospodarstva, ko-munalnega gospodarstva in energetike, opredeljene že v preteklem srednjeročnem obdobju. Le-te bo v bodoče potrebno bolj učinkoviteie kot doslej spremljati in jih iz-vajati (evidentiranje in zavarovanje lokalnih vodnih virov, sprejem ukrepov za zmanjšanje škodljivih snovi v ozrač-ju, odvoz komunalnih odpadkov, reševanje problematike posebnih odpadkov, za kar je v Ljubljani ustanovljen po-seben konzorcij, varovanje zelenih površin, upoštevaje interventni zakon o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, urejanje in opravljanje Poti spominov in tovarištva).
Premalo pa je bilo narejenega za obnovo parkovnih gozdov in drevoredov, ki so propadali zaradi bolezni, poslabšanja okolja in naravnih nesreč. Pri urejanju mest-nih gozdov je prisoten hud problem glede lastništva in razdrobljenosti, ki ovira dobro vzdrževanje in obnavljanje teh gozdov (Šišenski hrib).
Na področju stanovanjske gradnje nismo zadovoljivo dosegli načrtovanih ciljev. Le-ta kontinuirano poteka le na kompleksih, kjer je bila gradnja pričeta v preteklem letu. Zato bo potrebno še do konca leta, skupno z osta-limi nosilci planiranja (stanovanjska skupnost občine in mesta, ZIL — Ljubljana in Stanovanjsko podjetje Ljub-Ijana) tovrstno problematiko bolj pospešeno reševati, še zlasti z vidika urejanja in pridobivanja stavbnih zemljišč, kot tudi izdelava in sprejemanje ustreznih prostorskih aktov in načrtov.
Na področju socialnega razvoja občine, ki je vključen v socialni razvoj mesta Ljubljane kot njegov sestavni del, smo v prvem polletju tekočega leta v skladu z resolucijo namenjali posebno pozornost ohranjevanju dosežene ravni družbenega standarda. SIS družbenih dejavnosti so že konec leta 1985 pripraviie samoupravne sporazume o te-meljih plana za obdobje 1986—1990 ter programe za leto 1986. Financiranje teh programov je potekalo v prvem polletju  v  okviru  začasnih   stopenj,   pri   čemer  so  se v
mesecu juniu soočile z največjim izpadom finančnih sredstev SIS za otroško varstvo, izobraževanie in kultu-ro. Tako so bile stopnje za navedene SIS v juniju ustrezno korigirane, pri čemer je bil največji delež sred-stev po novi stopnji za izobraževanje od julija dalje na-menjen sanaciji srednjih šol v Ljubljani.
V skladu z resolucijo so vzgojnovarstvene organizacije, osnovne in srednje šole, glasbena šola ter TOZD osnov-nega zdravstvenega varstva Šiška intenzivirali napore v nadaljnje izvajanje akcijskih stabilizacijskih programov, predvsem z vidika varčevanja, izboljševanja organizacije dela, racionalnega zaposlovanja, izboljšanja discipline dela in omejevanja porabe družbenih sredstev za vse vrste materialnih stroškov, ki pa so v prvem polletju naraščali bistveno hitreje kot smo to predvideli z resolucijo. V vsebinskem pogledu so navdene OZD povečale napore in izvajale številne aktivnosti v cilju izboljšanja kvalitete storitev. Ta prizadevanja so se pozitivno odrazila v dvigu kvalitete znanja učencev osnovnih in srednjih šol, na pod-ročju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva pa pri uresničevanju preventivnih programov v vseh dispanzerjih TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška.
OZD družbenih dejavnosti so v obdobju januar—junij poslovale brez izgub. Pri tem pa je potrebno izpostaviti ugotovitev, da OD zaposlenih delavcev v navedenih OZD po stanju junij še zaostajajo za osebnimi dohodki v go-spodarstvu, glede na kvalifikacijsko strukturo za okoli 10 odstotkov. V primerjavi s konoem leta 1985 se je to za-ostajanje znižalo za 1,2%. Po staniu junij najbolj zaosta-ja področje otroškega varstva, in sicer za 22,8 % (po-vprečni OD 77.757 din), ambulatno zdravstveno varstvo ¦—• za 14,7 (povprečni OD 107.624 din) ter osnovne šole — za 10,5 (povprečni OD 111.066 din).
Tako se v dmgo polletje letošnjega leta na področju družbenih dejavnosti prenaša tudi vprašanie nadaljnjega zagotavljanja materialnih možnosti za dokončno uskladi-tev OD delavcev s področja družbenih dejavnosti z go-spodarstvom, za kar bi v Ljubljani potrebovali okoli 500 milijonovdin (brez poračuna). Po tej oceni bi se morale prispevne stopnje povečati za okoli 0,26%.
Glede na to, da je socialni razvoj z vidika vsebinskih vprašanj neposredno vezan na skupno porabo in na fi-nanciranje programov SIS družbenih dejavnosti, smo ob konstituiranju novih skupščin SIS družbenih dejavnosti izvedli tudi številne aktivnosti za noveliranje celotne de-legatske mreže, da bi odpravili nekatere organizacijske vrzeli, ki so v preteklem mandatnem obdobju negativno vplivale na delovanje skupščin SIS in njihovih samouprav-nih organov.
II. GOSPODARSKA GIBANJA
Za gospodarsko aktivnost v prvem polletju je značilna visoka stopnja inflacije, povečanje domačega povpraše-vanja in poglabljanja neskladij v blagovnodenarnih toko-vih družbene reprodukcije. Zadovoljevanje reprodukcij-skih potreb proizvodnje in niena preskrba z domačo in uvoženo energijo je bila relativno zadovoljiva. Prav to je omagočilo ugodnejše rezultate v doseganju fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki je bila v primerjavi z istim obdobjem lani večja za 4,5 % in je v okviru reso-lucijskih usmeritev (v Ljubljani je znašala 3,9 %, v SR Sloveniji 2 %). Znatno je bila povečana proizvodnia na-slednjih izdelkov: žaganega lesa in plošč (IND 127), pro-metnih sredstev (IND 121), pijač (IND 120), bazičnih ke-mičnih izdelkov (IND 114), grafična dejavnost (IND 111) in predelava kemičnih izdelkov (IND 110).
Od namenskih skupin (sredstva za delo, reprodukcijski material in blago za široko potrošnjo) ie imela najmanjšo rast proizvodnja sredstev za delo (IND 102), na kar so vplivali predvsem slabši rezultati v strojni industriji. Z rastjo osebnih dohodkov se je v letošnjem I. polletju po-večalo zlasti domače povpraševanje po blagu široke po-trošnje, zaradi negotovosti glede uvoza surovin in repro-materiala pa se je krepilo tudi domače povpraševanie po repromaterialu.
Na področju investiranja se organizacije srečujejo z normativnimi omejitvami in z vse večjim pomanjkanjem sredstev, ki je pogojeno z nizko stopnjo akumulativnosti. Zato večina organizacij še ni pričela z načrtovanimi inve-sticijami za letošnje leto; v iskanju rešitev oziroma sred-stev za investicije se organizacije vse bolj poslužujejo združevanja investicijskih sredstev.
Na področju mednarodne menjave odstopamo od reso-lucijskih nalog. V strukturi izvoza se je zmanjšal delež izvoza na konvertibilno področje. Dinamika tega izvoza ni sledila načrtovani 10% rasti, ob tem, da je dohodkovni efekt slabši od efekta prodaje na domačem in na klirin-škem trgu. Za kvalitetnejšo oceno blagovnih tokov v med-narodni menjavi nam primanjkujejo podatki o mednarod-nih plačilih, ki vključujejo denarni vidik izvoza in uvoza (poznani so le podatki za prvo trimesečje za nivo SFRJ).
Podatki o mednarodni menjavi blaga v sedmih mesecih so ugodnejši od polletnih, sai so sprejeti ukrepi delno že vplivali na večjo motiviranost OZD za izvoz.
Skupni izvoz blaga se je v prvem polletju povečal za 8,6% (v sedmih mesecih 17,8%), od tega na konvertibil-no področje za 4,3% (v sedmih mesecih za 14,2%). De-lež konvertibilnega izvoza blaga v skupnem izvozu je v prvem polletju 1986 znašal 63,4% (v istem obdobju 1985 66,1 %, v sedmih mesecih 1986 pa 64,5%).
V primerjavi z doseženimi rezultati v mestu Ljubljana in SR Sloveniji so rezultati na zunanjetrgovinskem pod-ročju ugodni. Izvoz je v primerjavi s polletjem 1985 v Ljubljani večji za 1,8% (na konvertibili manjši za 2,3%), v SR Sloveniji za 1,4% (na konvertibili manjši za 3%). Tudi uvoz blaga se ne giblje v resolucijskih okvirih: v Ljubljani je večji za 11,1 % (na konvertibili za 21,1 %), v  SR  Sloveniji  za 6,6%  (na konvertibili  za  10,8%).
Skupni blagovni uvoz v občini Ljubljana-Šiška je bil v prvem polletju le za 0,6 % večji (v sedmih mesecih je bil za 19,2% manjši), iz konvertibilnega področja za 1,6 odstotka (v sedmih mesecih 8,7% višji). Saldo zunanje-trgovinske menjave ie bil negativen v višini 11.917 miodin (v sedmih mesecih 10.790 mio din), vendar |e za 12,4% manjši kot v lanskem prvem polletju. Brez DO Zemeljski plin, ki uvaža plin za vso Slovenijo, je saldo pozitiven v vrednosti 276 mio din.
Delovne organizacije Lek, Litostroj, Slovin — Slovenija vino, Iskra Center za elektrooptiko in Donit so na kon-vertibilno področje izvozile za več kot 1 milijardo din bla-ga. DO Lek je glede na vrednost izvoza svojih izdelkov na konvertibilno področje naš največji izvoznik (pred DO Iskra Center za elektrooptiko), vendar je tudi naš naivečji uvoznik iz konvertibilnega področia in ima največji nega-tivni saldo (1,008.785 tisoč din). Največji pozitivni saldo ie dosegel TZ Litostroj (971.358 tisoč din).
Glavni vzrok za neugodne izvozne tendence je pred-vsem premajhna dohodkovna motiviranost organizacij. Go-spodarska politika namreč ni zagotovila izvoznikom pri izvozu dohodka, ki bi jim omogočal proizvodnjo in pro-dajo brez izgub ali bez izpada dohodka.
Ukrepi za večjo motivacijo OZD za izvoz so bili spre-jeti prepozno, da bi vplivali na polletne izvozne rezultate, kakor tudi na rast celotnega prihodka in dohodka ter na delitvena razmerja.
Tečaj dolarja (skupna košarica valut) je dodatno desti-muliral izvoz, saj je bil dolar v drugem letošnjem četrt-letju le za 22 odstotkov večji od primerljive lanske vred-nosti. Tako je znašala konec maja 1986 dispariteta med gibanjem domačih proizvajalčevih cen in drsenjem dolar-ja, ki pokriva izvozne cene, nad 30 odstotkov. Z letom 1986 so bile ukinjene republiške stimulacije izvoza, pred-vsem za izdelke visoke stopnje obdelave in za storitveni sektor (turizem in transport). Stopnje zveznih stimulacij izvoza so bile znižane, same stimulacije pa so se organi-zacijam neredno izplačevale. S sprejemom nove devizne zakonodaje niso v ustrezni meri omogočene reprodukcij-ske in naložbene povezave med OZD, ki so si do sedaj lahko pokrivale izpade v dohodku preko razporejanja de-viz. Tako so izvozniki izgubili možnost avtonomnega fi-nančnega prilagajanja, tako, da so slabše pogoje, ki so jih dosagali na zunanjem tržišču, prenesli na celotno reproverigo. Na naraščanje stroškov poslovanja v orga-nizacijah vpliva neredno plačevanje obveznosti do tujine preko naših poslovnih bank.
Zvezna vlada je že izvedla 10-odstotno anticipirano drse-nje tečaja, ki naj bi veljalo, dokler ga inflacija ne dohiti in ponovno uvedla izvozne stimulacije. Kljub temu orga-nizacije ocenjujejo, da sprejeti ukrepi za spodbude letos ne bodo dali učinkov, kot so bili načrtovani v organizaci-jah združenega dela. Organizacije sedaj opravljajo ustrez-na dohodkovna preračunavanja, iščejo kupce v tujini, sklepajo pogodbe in organizirajo proizvodnjo za izvoz. Ocenjujejo namreč, da je primerneje vztrajati na tujem trgu, čeprav na škodo dohodka in zadržati svoje kupce,
kot pa pretrgati poslovne odnose in jih kasneje obnav-Ijati.
Organizacije še ne poznajo vseh pogojev gospodarjenja v letošnjem letu. Po sprejetih ukrepih v juniju in juliju bodo jeseni sprejeti dodatni ukrepi, katerih učinke pri-čakujemo do konca letošnjega leta, predvsem pa v letu 1987. Ekonomska regulativa bi morala biti dokončno spre-jeta najkasneje do oblikovanja resolucijskih nalog za leto 1987. Vendar sami ukrepi zvezne vlade ne bodo za-doščali, če v organizacijah ne bodo tudi sami storili vse-ga, da bi povečali storilnost, bolje izkoristili delovni čas in stroje, povečali kakovost izdelkov, izboljšali poslovno moralo in ravnanje.
V dohodkovni uspešnosti poslovanja organizacij zdru-ženega dela se odražajo spremembe zakona o ugotavlja-nju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, spre-jete v letošnjem letu. Pred predložitviio periodičnih obra-čunov je bil zakon dopolnjen tako, da imajo organizacije možnost izkazati navidezno znižanje porabljenih sredstev in povečanje dohodka (za znesek obresti od obratnih sredstev in ta znesek salda tečajnih razlik zmanjšajo zne-sek učinka revalorizacije zalog).
Nesporne so ugotovitve, da obračunski sistem vpliva na nerealnost izkazovanja dohodka, kar v delitvi predvsem či-stega dohodka povzroča neustrezno politiko delitve oseb-nih dohodkov.
Organizacije združenega dela s področja gospodarstva v občini so v primerjavi z rezultati, doseženimi y mestu Ljubljana in SR Sloveniji, dosegle boljše rezultate:
Šiška        Ljubliana                SRS
Indeks            Indeks            Indeks
I.—VI. 86        I.—VI. 86        I.—VI. 86
I.—VI. 85        I.—VI. 85        I.—VI. 85
Celotni prihodek                        189                  192                  193
Porabljena sredstva                  178                  186                  187
Obresti za kredite                     254                 221                  231
—  za obratna
sredstva                                 270                 228                 231
—  za osnovna
sredstva                                 189                 182                 231
Doseženi dohodek                    235                 221                  216
Izguba                                           38                 152                 308
Čisti dohodek                            238                 217                 211
—  del za osebne dohodke in
skupno porabo                     227                  228                 227
—  del za
akumulacijo____________250________199________184
Gospodarske organizacije so ustvarile 288.779 mio din celotnega prihodka ali 89% več kot v enakem obdobju lani (od tega so 58% ustvarile industrijske organizacije združenega dela).
Rast celotnega prihodka je prenizka glede na vpliv ra-sti cen industrijskih izdelkov (indeks 188) in rasti fizične-ga obsega industrijske proizvodnje (indeks 104,5), kar ocenjujemo, da je posledica doseganja nižjih izvoznih cen ob hkratnem povečanju fizičnegna obsega izvoza.
S prodajo na domačem trgu so organizacije pridobile 64% celotnega prihodka, 11 % od prodaje na tuiem trgu in 11 % iz skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu.
V strukturi porabljenih sredstev predstavljajo materialni stroški 58 %, stroški amortizacije 5 % in ostali materialni stroški 14%, med katerimi predstavljajo obresti 8%, in sicer so le-te najbolj porasle (indeks 270). Porabljena sredstva so se povečala za 11 indeksnih točk manj kot celotni prihodek zaradi že omenjene spremembe obra-čunskega sistema, ki dajejo organizacijam možnost izka-zovanja nižjih porabljenih sredstev od dejanskih.
Organizacije so ustvarile 71.549 mio din dohodka (IND 235). Del dohodka, razporejenega za skupne potrebe in splošne družbene potrebe, narašča nekoliko hitreje od dohodka, vendar manj kot v prvih treh mesecih letošnjega leta. S tem se pri razporejanju dohodka približujemo začrtanim okvirom na tem področju.
Razmerja v razporejanju čistega dohodka kažejo na določen premik v korist deleža, namenjenega akumulaciji. Gospodarstvo kot celota je v prvem polletju razporejalo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v okvirih, določenih z republiško resolucijo.
V  prvem trimesečju leta 1986 so bila delitvena razmerja na področju gospodarstva močno neusklajena. Ob 69,1 % rasti dohodka so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo  porasla za  113,4%,  sredstva za  akumulacijo  pa le za 16%.
Zato je izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami izvajal skupno dogovorjen program aktivnosti za uskladi-tev razporejanja dohodka z usmeritvami resolucije, kar je vplivalo, da je večina OZD v prvem polletju že irnela usklajena delitvena razmerja.
V   nadaljnjih   aktivnostih   izvršnega  sveta   in   družbeno-političnih organizacij občine bomo ugotovili konkretna od-stopanja posameznih organizacij združenega dela in  pri-pravili posebno poročilo s to problematiko.
Za osebne dohodke in skupno porabo so organizacije razporedile 30.364 mio din oziroma za 127% več kot lani v prvem pblletju. Povprečni obračunani mesečni čisti oseb-ni dohodek na delavca je znašal 102.148 din (IND 222) in je bil višji kot v mestu Ljubljana 101.759 din (IND 223) in kot v SR Sloveniji 92.313 din (IND 222). Cene življenjskih potrebščin so v Sloveniji dosegle 89,6% stopnjo rasti.
Visok porast dohodka je organizacijam omogočil, da so za akumulacijo razporedile 20.785 milijonov din sredstev (IND 250). Stopnja akumulativne sposobnosti gospodar-stva je znašala 5,4% (IND 129), 18 organizacij združene-ga dela pa je imelo stopnjo akumulativne sposobnosti nižjo od 0,7 %, kar je za 6 OZD več kot v enakem ob-dobju lanskega leta.
V  primerjavi s prvim trimesečjem sta se število organi-zacij  in  višina  izgub občutno znižala.  Negativni  finančni izid je ob polletju izkazalo 5 organizacij združenega dela v skupnem znesku 188.729 tisoč din, ki se je nanašal na nekrita   izplačila   akontacij   osebnih   dohodkov   in   drugih obveznosti iz čistega dohodka (ŽG PEP TOZD za vzdrže-vanje   in   novogradnjo   stabilnih   naprav  električne  vleke, Nivo TOZD Projekt inženiring, Stavbenik TOZD Gradbena operativa Ljubljana).  SE|_ HE Medvode in Gradbeni fina-list  Maribor TOZD  Podi  in  podloge  Gradles  sta  izkazali nekrite obveznosti iz dohodka v višini 41.522 tisoč din.
Stopnja reproduktivne sposobnosti je znašala 8,3 % (IND 124), Stopnja se je povečala v vseh področjih, ki so imela tudi višjo rast akumulativne sposobnosti.
Ustvarjena sredstva za reprodukcijo so v šišenskem go-spodarstvu znašala 31.892 milijonov din (IND 244). Velik del teh sredstev gospodarstva je že angažiran za obvez-nosti za financiranje manj razvitih republik in SAP Koso-vo, posojila po predpisih DPS, plačila obveznosti za že zapadle, a neplačane dolgoročne kredite (36 milijonov din) in za odplačila dolgoročnih kreditov, ki zapadejo do kon-ca leta 1986 (6.179 milijonov din). Poleg tega morajo orga-nizacije iz sredstev za reprodukcijo pokrivati še obvezno-sti po samoupravnih sporazumih interesnih skupnosti tako, da bo imelo malo sredstev za nove naložbe.
V  obravnavanem  obdobju  so gospodarske organizacije v povprečju  razpolagale s 380.742 milijonovdin poslovnih sredstev (IND 195).
Konec junija 1986 je gospodarstvo doseglo 98% porast trajnih virov poslovnih sredstev in 87% porast kreditov. Krediti za obratna sredstva so imeli večji obs^fl in stop-njo rasti od kreditov za osnovna sredstva. Pri financiranju obratnih sredstev so se dolgoročni krediti v te namene povečali za 142%, kratkoročni pa za 145%. Pretežni del kratkoročnih kreditov za obratna sredstva je najelo pod-ročje industrije.
Obveznosti do dobaviteljev (36.668 milijonov din, lND 174) so bile manjše od terjatev do kupcev (41.615 milijo-novdin, IND 144), kar kaže, da OZD iz šiške kreditirajo kupce v večji meri kot jih kreditirajo dobavitelji.
Razmerja med obsegom denarnih sredstev vrednostnih papirjev, terjatev do kupcev na eni strani in na drugi kratkoročnih kreditov za obratna sredstva (vkliučno z de-viznimi krediti), obveznosti do dobaviteljev, izraža koefi-cient likvidnosti. Konec junija 1986 je znašal 0,66, konec lanskega junija 0,89. Da se je likvidnost organizacij po-slabšala, nam potrjuje vse večje zanimanje oziroma kori-ščenje kreditov.
Na področju kmetijstva rezultati v prvi polovici letoš-njega   leta   ne   dosegajo   resolucijsko  zastavljenih   nalog.
V  družbenem sektorju in pri združenih kmetih znaša pri-delava mleka 4.412 tisoč  litrov, kar je več  kot polovica planirane   količine  v   letošnjem   letu.   Večja   pridelava  je rezultat  bolj   urejenega  dela  strokovnih  služb,  družbenih bonitet in boljšega dela kmetov.
Tržnost klavne govedi, prašičev in ovac ie nižja od planirane zaradi  nizkih  odkupnih  cen v prvem  četrtletju.
Pridelek pšenice bo v letošnjem letu manjši zaradi suše ter neustrezne zaščite proti septoriji, in sicer znaša 450 ton. Na zemljiščih Agroemone znaša pridelek pšenice 58,7% planiranih količin; na zemljiščih KZ Medvode 72,3 odstotka. Od združenih kmetov je KZ Medvode do sedaj odkupila približno 150 ton od pogodbenih 192 ton; odkup pa še vedno vršijo.
Pod planiranimi količinami sta tudi pridelka oljne ogr-ščice (za 10 ton) in ozimnega ječmena (za 43 ton). Vzro-kov za slabo letino ječmena je več, od slabe prezimitve zaradi snežne plesni do obilnih pomladanskih padavin, ki so povzročile izpiranje zemlje. S koruzo so posejali 233 hektarov kmetijskih površin, kar je 97% planiranega, pro-so, rž in oves pa so posejali po planu.
V KZ Medvode in Agroemoni TOZD Poljedeljstvo-gove-doreja so za predviden obseg pridelave nabavili v prvem polletju zadostne količine potrebnega repromateriala: mi-neralnih gnojil, krmil, vitaminskih in mineralnih dodatkov za živino, raznih semen in zaščitnih sredstev.
Kmetijska zemljiška skupnost izvaja program izboljše-vanja kmetijskih zemljišč v družbeni in zasebni lasti na naslednjih območjih:
Za melioracijsko območje Poljška, ki obsega po najno-vejših meritvah 653 ha in vključuje gravitacijsko področje voda iz Polja, Skaručne, Vodic, Bukovice ter Utika, je bil razgrnjen idejni projekt. V drugi polovici leta bodo nada-Ijevali z izdelavo ostale projektne dokumentacije in s pri-dobivanjem potrebnih soglasij in odločb.
Za melioracijsko območje ob Glinščici v Podutiku v iz-meri ca. 60 ha je v izdelavi idejna zasnova, na osnovi ka-tere bo komisija, ki jo imenuje investitor KZ Medvode, opravila strokovno oceno upravičenosti nameravane na-ložbe zaradi priprave idejnega projekta. Ker leži del za-močvirjenih. zemljišč v občini Ljubljana-Vič-Rudnik, so k sodelovanju pritegnili tudi Kmetijsko zemljiško skupnost te občine.
Za melioracijsko področje »Pod Rašico« je za njeno izvedbo sklenjen sporazum med območno vodno skup-nostjo Ljubljanica-Sava, Kz Medvode kot investitorjem, Kmetijsko zemljiško skupnost in KS Gameljne-Rašica, s katerim so opredeljene obveznosti posameznih nosilcev. Dela bo investitor izvajal v jeseni. Potekali so razgovori o izvajanju komasacije na Seniškem polju.
Kmetijska zemljiška skupnost je pristopila k izdelavi agrokarte. V ta namen je imenovala ustrezne komisije in naročila izdelavo strokovnih podlag, ki so osnova za na-daljnje delo komisij.
Kmetijska zemljiška skupnost si je prizadevala za spora-zumni prenos kmetijskih zemljišč, ki so družbena lastnina, so pa v upravljanju nekmetijskih organizacij Ingrada Celje, SGp Škofja Loka in Planinskega društva Obrtnik. Priza-devanja za sporazumni prenos teh zemljišč v zemljiški sklad niso dosedaj rodila sadov zaradi odnosa upravljal-cev do reševanja tega probiema.
Na območju občine je zelo malo neobdelanih kmetij-skih zemljišč, pač pa je nekaj primerov, ko lastniki slabo izvajajo agrotehnične usluge in ne dosegajo poprečnih hektarskih pridelkov v občini. V takih primerih je kme-tijska zemljiška skupnost ukrepala v skladu z zakonskimi predpisi.
Kmetijska zemljiška skupnost je prejela v vednost 9 ponudb za odkup zemljišč, od tega 5 ponudb za gozd, ki jih je posredovala gozdnemu gospodarstvu in 4 kmetijska zemljišča, na katerih je uveljavljala prednostno pravico nakupa za 3 primere. Ker so pravico odkupa uveljavljali tudi kmetje, ki jim pomeni kmetijstvo glavni vir preživlja-Ijanja ali pa so imeli že do zdaj v zakupu ponujeno zem-Ijišče, je kmetijska zemljiška skupnost od nakupa odsto-pila.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva je pospeševala ži-vinorejo in  poljedelstvo ter ostalo kmetijsko proizvodnjo:
Na osnovi študije o razvoju in revitalizaciji kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih in Rašici je KZ Medvode naba-vila plemenske bike in članom strojne skupnosti sofinan-cirala nakup kmetijske mehanizacije in izplačala dotacije pri postavitvi silosov.
Sofinancirala je nakup umetnih gnojil, saniranje novo-pridobljenih površin v gramoznioi Stanežiče in komasacijo v KS Pirniče. Pri nakupu elitnih plemenskih telic je rej-cem izplačala regres v višini 30% od nabavne cene. Za
razvoj   kmečkega  turizma je  izplačala  drseče  obresti za najete bančne kredite.
V  drugi polovici leta 1986 bo skupnost za pospeševanje kmetijstva  nadaljevala  s   pospeševalnimi   nalogami,  zlasti bo  krepila hitrejši  razvoj  kmetijstva v hribovitem predelu naše občine.
Na področju prometa in zvez prihaja do sprememb ozi-roma prenosa sedeža organizacij.
V  delovni organizaciji Tovorni promet Viator so uspešno zaključili  investicijo v nove prostore v občini  Vič-Rudnik in se bodo po opravljenem tehničnem pregledu prostorov že  v  tretjem   četrtletju  tja  tudi   preselili.  Voznega  parka letos še niso obnavljali, do konca leta pa načrtujeio na-kup  25  vozil.  Uspešno  so   poslovali  s  tujino,  saj   se je prihodek,  ustvarjen  na tujem,  povečal za 114%. Na do-mačem   tržišu   so  dosegli   nekoliko  slabše   rezultate,   ker vsa najsodobnejša vozila uporabljajo v mednarodnem pro-metu.
DO Vektor je na domačem trgu dosegla ugodne po-slovne rezultate, saj so dohodek povečali za 183%, aku-mulacijo za 207 %, povečali pa so tudi delež akumulacije v dohodku (indeks 108,5). TOZD lzredni prevozi še ni uspelo pridobiti zunanjetrgovinske registracije. Ocenjuje-jo, da bodo z nabavljenimi petimi tovornimi vozili zadostili formalnim pogojem za pridobitev registracije (cenzus gle-de obsega storitev in kapacitet voznega parka).
Nova organizacija s področja prometa v občini je Kom-pas TOZD Hertz rent-a-car. Organizacija posluje zelo uspešno, tako da so jim dobri rezultati omogočili nakup prostorov za nove poslovalnice v Skopju, Banjaluki, Idriji, Beogradu, delavnico v Splitu in garaže v Dubrovniku ter nabavo 950 osebnih avtomobilov, 111 kombijev, 80 tovor-njakov in 5 avtobusov. Investicije v vozni park pomenijo kljub velikemu številu zgolj enostavno reprodukcijo, sai je tudi odpis velik.
Problematika poslovanja DO LPP ostaja nedorečena glede njihovega razvojnega koncepta in vloge delovne organizacije v javnem potniškem prometu v mestu Ljub-Ijana v prihodnje. Delovna organizacija posluje ves čas na meji rentabilnosti oziroma z motnjami.
Organizacije s področja trgovine so zagotavljale v prvem polletju dobro založenost z osnovnimi življenjskimi artikli. Glede na padec kupne moči prebivalstva je v vseh trgo-vinah prišlo do strukturnih premikov pri nakupih, in to v korist cenejših proizvodov. Sprejete so spremembe za-kona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu. V naslednjem letu bo tako možna distribucija blaga od proizvodne organizacije združenega dela do končnega porabnika le ob posredovanju ene organizacije združenega dela za promet blaga na debelo in ene orga-nizacije združenega dela za promet na drobno.
Na poslovanje trgovskih organizacij, predvsem trgovine na drobno v prvem polletju je vplivala tudi nova zakono-daja v oblikovanju cen in nadzora nad njimi, saj se je močno povečal obseg administrativnih nalog, kar je delno vplivalo na doseženi dohodek.
Organizacije združenega dela s področja trgovine so v prvem polletju dosegle rast dohodka, ki je za 121,3% večji glede na enako obdobje lanskega leta. Delež aku-mulacije v dohodku se ie zmanjšal, indeks rasti sredstev predvsem za akumulacijo je 204. Akumulacija se ie pove-čala le v trgovini na debelo, močno pa ie padla v zunanji trgovini. Zaradi doseženih finančnih rezultatov, predvsem premajhne rasti akumulativne sposobnosti trgovinskih or-ganizacij, večjih investicij v prvi polovici leta ni bilo. Pro-dajna površina na prebivalca se letos ni povečala in osta-ja 0,165 m2 na prebivalca.
Tudi povezovanje trgovine z ostalim gospodarstvom ie še premalo. Zaradi nove zakonodaje pa lahko pričakuje-mo reorganizacijo oziroma združevanje posameznih trgov-skih organizacij.
Slovenski turizem in gostinstvo sta v letošnjem prvem polletju zabeležila 7,6% porast števila nočitev in 2% po-rast nočitev tujih gostov. V Ljubljanj so rezultati slabši, saj se je število gostov in nočitev zmanjšalo (indeks no-čitev 96, indeks nočitev tujih gostov 92). Skupno število nočitev v občini se je kijub manišemu številu gostov po-večalo za 1 %, število nočitev tujih gostov pa se je zmanj-šalo za 2,3 %, čeprav ie število gostov naraslo (indeks 101). Domačih gostov je bilo več v TOZD llirija (indeks nočitev domačih gostov 120, tujih 78, skupaj 106,3) in v Kompas   Motelu   Medno   (domači   95,5,   tuji   85,5,   skupaj
92,6), v hotelu Bellevvue in Golfturistu TOZD Gostinstvo pa je močneje  naraslo število nočitev tujih gostov.
Večjih investicij v letošnjem letu ni bilo, le TOZD llirija ie v gostilni Jelen zgradila hladilnico.
V zasebnem sektorju so gostinci odprli štiri nove bife-je, zasebnika pa sta najela restavraciji Na klancu in Ko-lodvorsko restavracijo v Medvodah.
SGP Stavbenik TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Nivo Celje, TOZD Projektinženiring Ljubljana in Gradbeni finalist Maribor, TOZD Podi in podloge Gradles Ljubljana so tako kot v prvem trimesečju leta 1986 tudi ob polletju izkazale izgubo v skupnem znesku 99,754.542 din, kar predstavlja 52% celotno izkazanih izgub.
Glavni vzroki izgub v gradbeništvu so neplačane in ne-izterjane razlike v cenah, neplačana realizacija in prido-bivanje gradbenih del pod zelo neugodnimi pogoii.
Kljub nekaterim reorganizacijam še vedno ni odpravlje-no podvajanje oziroma ustrezno zmanjšanje predimenzi-oniranih zmogljivosti.
Gradbeništvu je kot panogi uspelo zadržati stalno pada-nje akumulativne sposobnosti in zmanjšati število zapo-slenih, čeprav je izobrazbena struktura še vedno slaba.
Še vedno ie premalo povezovanja z drugimi gospodar-skimi področji, uvajanja novih tehnologij ter uporabe no-vih gradbenih materialov. Povezovanje poteka v večini primerov s projektantskimi in inženiring organizacijami v okviru lastnih delovnih organizacij.
Sodelovanje oziroma kooperacijski odnosi med enotami drobnega gospodarstva in organizacijami združenega dela s področja industrije in trqovine se sicer razvija, vendar še vedno v obliki kupoprodajnih odnosov. Tradicionalno srečanje industrije, trgovine in drobnega gospodarstva, ki bi moraio biti v letošnjem aprilu, bo ieseni.
Zaradi vse večjih potreb samostojnih obrtnikov po pro-stih stavbnih parcelah za gradnjo stanovanjsko-delavni-ških objektov je v začetku leta stekla akcija za dodelitev 7 prostih lokacij v soseski ŠS12 Podutik zainteresiranim samostojnim obrtnikom. Pridobili smo mnenje KS Podutik, da soglaša z izborom obrtnikov in njihovimi obrtnimi de-javnostmi. Podpis pogodb in naročilo lokacijske dokumen-tacije bo realizirano v drugi polovici leta. V teku je tudi pridobitev 2 lokacij za izgradnjo delavnic samostojnih obrtnikov v zazidalnem otoku ŠS 110 — Vižmarje nad klancem.
Na področju osebnega dela drobnega qospodarstya se je v prvi polovici letošnjega leta število obratovalnic sa-mostojnih obrtnikov povečalo za 46, 466 oseb pa opravlja obrtne storitve kot postranski poklic.
Z dopolnitvijo obrtnega zakona so samostojnim obrtni-kom dane možnosti večjega zaposlovanja delavcev. Šte-vilo zaposlenih delavcev pri nosilcih samostojnega oseb-nega dela se ie v prvi polovici leta povečalo za 148 de-lavcev, kar je skoraj za 10% več kot konec leta 1985.
Število organizacij združenega dela v družbenem sek-torju drobnega gospodarstva se ni povečalo. V ustanav-Ijanju je specializirana obrtna zadruga »DENHI« z osnov-no dejavnostjo izdelovanje pripomočkov, potrošnih mate-rialov in drobnega inventarja za preventivno in kurativno zobozdravstvo ter široko potrošnjo. POZ Litex se ie pri-ključila k ABC Pomurka DO Drogerija.
Komisija za drobno gospodarstvo in izvršilni odbor Obrtnega združenja Ljubljana-Šiška sta v začetku leta razširila seznam deficitarnih obrtnih dejavnosti v občini, kar je omogočilo lažje najemanje posojil za obratna in osnovna sredstva pod ugodnejšimi pogoji (z nižjo obrest-no mero) v posebni enoti za drobno gospodarastvo pri Ljubljanski banki — Gospodarski banki.
III. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA
1. Urejanje prostora
Aktivnosti na področju prostorskega razvoja so bile usmerjene predvsem v pripravo in sprejem programskih zasnov za prostorsko izvedbene načrte kot sestavni del družbenega plana. Le tega je skupščina sprejela konec preteklega leta.
V okviru razprav v posameznih krajevnih skupnostih, ki so bile vodene ob sprejemanju programskih zasnov, je bila posebej prisotna problematika zaščite kmetijske zem-Ije — zlasti tistih kmetov, ki jim je ta dejavnost osnovni vir preživljanja. Zato bomo morali pri nadaljnji izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov skupaj z načrtovalci KZS občine posvetiti posebno pozornost prav tej problematiki
in aktivneje reševati tovrstne probleme, še zlasti qlede nadomeščanja kmetijske zemlje za stanovanjsko ali indu-strijsko gradnjo.
Programske zasnove je delegatska skupščina sprejela na julijskem zasedanju tega leta, in sicer za vsa tista območja, ki se bodo v tem srednjeročnem obdobju ter v skladu z dolgoročnim planom — Ljubljana 2000 urejala z zazidalnimi in ureditvenimi načrti. Teh območij je 29, in sicer:
1.  ŠS    1/1  Stara Šiška
2.  ŠP    1/1  Union
3.  ŠP    1/2 del Agrostroj
4.  ŠP    1/3 Viator
5.  Korotansko naselje — Litos
6.  SS    3/4 Podutik
7.  ŠS    3/5 Podutik
8.  SS    3/7 Podutik
9.  ŠO    3      Podutik
10.  ŠE    3/2 Podutik
11.  Šl      4      Šentvid
12.  ŠP    4     Ob Celovški cesti
13.  ŠS    5      Poljane
14.   ŠO    6    Šentvid
15.  ŠP    6/1 Športoprema
16.  ŠO    7      Tacen
17.  ŠS    8/4 in 8/5 Gameljne
18.  ŠP    8/2 Gameljne
19.  ŠP    9/2 Preska
20.  ŠP    9/3 Goričane
21.  ŠS    9/5 Ladja
22.  ŠS 10/2 Pirniče
23.  ŠS 12/3 Žeje
24.  ŠP 14      Vodice
25.  ŠP    2/1   Hermes
26.  šP    2/1  Ob gorenjski progi
27.  ŠS    3/2 Podutik
28.  ŠS    3/3 Podutik
29.  ŠS    9/5 Sora
Glede na to, da je bil prostorski del družbenega plana občine sprejet šele julija meseca tega leta, načrtujemo, da bomo do konca tega leta realizirali še naslednje nalo-ge s tega področja:
—  izdelavo  analize  možnosti  gradnje  hidroenergetskih objektov ob Savi,
—  dopolnitev  Krajinskih  zasnov  Polhograjskih   Dolomi-tov in Vodic,
—  sprejem variantnega predloga B  obvozne  proge za Rožnikom, ki je v skladu z dolgoročnim planom Ljubljana 2000,
—  priprave  strokovnih  podlag za  opredelitev  možnosti razvoja novega naselja v Skaručni,
—  pregled   obstoječe   poligonometrične   mreže   za   ob-močje  občine  in  dokončati  projekte geodeske  mreže za Vodice.
Izdelavo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov:
—  ŠO 9, ŠR 9/1   (MeC 1, 2, 3) Medvode center, zazi-dalni načrt je v izdelavi, ocenjujemo, da bo potrjen v pri-četku prihodnjega leta.
—  Š5 3/5, 7 (ŠS 12/1 b, 2 b) Podutik, zazidalni načrt — osnutek je bil v letošnjem letu razgrnjen. Za potrditev ZN je potrebno uskladiti s pripombami KS in kmetijsko zem-Ijiško skupnostjo.
—  ŠS 3/4 (ŠS 12/2 a za J in S) Podutik, za ŠS 3/4 S je bil osnutek ZN sprejet v letu 1985. V postopku so raz-govori z lastniki zemljišč in  krajevno skupnostjo v zvezi z nadomestnim kmetijskim zemljiščem. Ocenjujemo, da bo možno   pridobiti   nadomestna  zemljišča  tako,   da   bo  ZN potrjen še v letošnjem letu.
Za ŠS 3/4 J so v izdelavi posebne strokovne podlage, za katere ocenjujemo, da bodo potrjene do konca leta.
—  ŠO 6, Sl 6, ŠP 6/1   (ŠS 108/1, ŠD 6, Šl  6, SP 14) Šentvid, posebne strokovne podlage so izdelane, ocenjuje-mo, da bodo potrjene v tretjem tromesečju, nakar bo po-trebno izdelati zazidalni načrt.
—  SO 7  (ŠS 201/4) Tacen,  zazidalni  načrt je  izdelan ter javno  razgrnjen  še  po stari  zakonodaji  tako,  da ga bo možno že potrditi.
—  ŠR 2 (ŠR 2/1,  ŠR 2/2,  S 102)  Hermes,  ureditveni načrt je v izdelavi, ocenjujemo, da bo potrjen v prvi polo-vici prihodnjega leta.
—  ŠP 1/1 (ŠP 1) Union, v izdelavi je urbanistični načrt
—  ŠP 2, ŠM 2 (ŠP 2, šM 1) ob gorenjski progi, v pri-pravi je ponudba in  pogodba za izdelavo urbanističnega načrta. Ocenjujemo, da bo do konca leta izdelan in po-trjen.
—  SP 9/5 (MeP) Aero, izdelane so posebne strokovne podlage, ki jih je potrebno potrditi.
—  ŠP 14 (ŠP 218/1) Vodice, v delu  ie zazidalni  načrt in predvidevamo, da bo do konca leta izdelan.
Naročilo in izdelavo posebnih strokovnih podlag za po-samezne prostorske izvedbene načrte:
—  ŠS 10/2 (MeS 16/3) Pirniče, posebne strokovne pod-lage  bodo  izdelane  v letošnjem  letu,  potrjene  pa v za-četku prihodnjega leta, kar je osnova za pristopitev k iz-delavi zazidalnega načrta.
—  ŠS 9/5 (MeS 2) Sora, zazidalni načrt bo izdelan za območje,  namenjeno šoli  in  bo  potrebno  izdelati še po-sebne strokovne podlage. Za območje, namenjeno ostali gradnji, pa bo potrebno izdelati prostorske ureditvene po-goje.   Izdelava   prostorskih   ureditvenih   pogojev  je   vklju-čena v I. prioriteto.
ŠS 12/3 (MeS 10/2) Žeje, posebne strokovne podlage so v izdelavi in bodo do konca leta potrjene.
ŠP 1/2, ŠP 4 (ŠP 4, 5) Industrijska cona ob Celovški cesti, posebne strokovne podlage so v izdelavi in bodo izdelane ter potrjene do konca leta.
ŠS 1/1 (ŠS 1/1, 2, 3, SS 101) Stara Šiška, v zvezi z izdelavo prostorske izvedbene dokumentacije je bilo izde-lanih vrsta strokovnih študij pristojnih institucij.
Prenova takšnega predela je z vidika varstva okolja in prometa zelo zahtevna, ker krajani želijo, da se ob no-vem posegu sanira obstoječe stanje. Na osnovi sedanjega gradiva bomo v II. polletju 1986 v komiteju za urejanje prostora ponovno proučili probleme in do konca leta izde-lali ler polrdili posebne strokovne podlage, ki naj bi bile kot končna rešitev.
—  ŠP 8/1 (ŠP 201/1) Rašica, posebne strokovne podla-ge bodo naročene v drugi polovici leta.
ŠS 3/3, 2 Podutik, posebne štrokovne podlage bodo izdelane do konca leta.
—  ŠS 9/1 Preska (Me 7/3), zazidalni načrt je bil že jav-no razgrnjen. Ocenjujemo, da bo potrjen v letošnjem letu še po stari veljavni zakonodaji.
Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška ie po sprejetju pro-storskega dela družbenega plana obravnaval in sprejel načrt in določil prioriteto naročil izdelave prostorskih ure-ditvenih pogojev za posamezne planske celote v občini. Te prioritete so:
I.                                                  II.
1.  šS    7 Tacen                           1. Š 14 Vodice
2.  S      8 Gameljne                      2. Š    1 Sp. Šiška
3.  Š      2 Litostroj                        3. Š    3 Podutik
4.  š      9 Medvode                      4. 5    4 Dravlje
5.  S    10 Pirniče
6.  Š    12 Zbilje
III.                                                IV.
1.  Š   6 Stanežiče                        1. Š  15 Golo brdo
2.  š 11 Skaručna                        2. š  16 Trnovec
3.  Š 13 Smlednik                        3. Š    5 Stegne
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je z izdeloval-cem le-teh z ZIL TOZD LUZ že podpisana pogodba samo za prvo prioriteto, kjer so problemi glede urejanja naj-boli pereči.
Plansko celoto Vodic bo možno reševati v okviru odlo-ka o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in ur-banističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine Ljubljana-šiška za obdobje 1986—1990, ki ga je delegatska skupščina sprejela hkrati s programskimi za-snovami na julijskem zasedanju in ga je možno uporab-Ijati skladno z določili zakona o urejanju prostora do leta 1990. Izdaja ustreznih lokacijskih in gradbenih dovoljenj za prvo prioriteto območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bo možna šele v začetku prihodnjega leta, ko bodo le-ti sprejeti v delegatski skupščini. izdelavo ostalih prostorskih ureditvenih pogojev II.—IV. prioriete na-črtujemo, da bomo naročili tudi še v letošnjem letu iz sredstev bodočega sklada za urejanje stavbnih zemljišč in najetega kredita pri SKB Ljubljana.
Naloge s področja pridobivanja zemljišč ter priprava in pridobitev vseh vrst prostorskih izvedbenih aktov in teh-nično dokumentacijo za izgradnjo komunalnih  naprav za
stanovanjsko in ostalo gradnjo kasnijo predvsem zato, ker je bil prostorski del družbenega plana sprejet šele v iuli-ju mesecu tega leta. Načrtujemo pa, da bomo do konca leta naročili iz sredstev urejanja in posameznih investi-torjev v prostoru vse potrebne izvedbene načrte za tista območja, ki so po srednjeročnem planu občine predvide-na bodisi za stanovanjsko gradnjo ali pa industrijo.
2. Varovanje in izboljšanje okolja
Temu področju ]e dana velika pozornost. Delovne orga-nizacije v večini primerov dosledno izvajajo lastne sa-nacijske programe za izboljšanje okolja ter zagotavljajo zaščitne ukrepe za varstvo voda, zraka in zemlje. Ob po-sameznih kriznih primerih razlitja oziroma razsutja nevar-nih snovi je bil angažiran širok krog strokovnjakov in strokovnih institucij. Mestne inšpekcijske službe so opra-vile preglede delovnih organizacij, ki v tehnološkem po-stopku uporabljajo ali proizvajajo nevarne snovi, še zlasti tiste, ki so locirane na področju varstvenih vodnih pasov in ustrezno tudi ukrepale.
Prav tako potekajo dela na zaščiti vodnih virov, rekon-strukcij in urejanja daljinske preskrbe s toplotno energijo in plinom, obnovo parkov in zelenic. Dosedanje izkušnje nas opozarjajo, da je potrebno v okviru družbene samo-zaščite izostriti ukrepanje še zlasti v primeru nezgod, kjer je potrebno najširše obveščanje javnosti pravočasno in objektivno.
Na osnovi strokovnih osnov za registracijo in zaščito lokalnih vodnih virov ie bil spremenjen in za lokalne vod-ne vire dopolnjen odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepov za zavarovanje voda — tudi za našo občino Šiška.
Na nivoju Ljubljane je bil izdelan projekt za sanaciio I.—II. varstvenega pasu vodarn mestnega vodovoda.
Sanacijski program za I.—II. varstveni pas ie bil sprejet že lani, za II. in IV. pa bo predvidoma do leta 1990.
Končana je študija o ureditvi ustreznejšega vodnega režima na Ljubljanskem polju.
Komunalna inšpekcija zato dosledno izvaja ukrepe zo-per »divja odlagališča«, zato je z namenom, da bi pre-prečila nastajanje novih, uvedla po vseh KS v Ljubljani sistemsko urejeno odstranjevanje kosovnega odpadnega materiala izpred hiš.
V Šiški je 9 »divjih odlagališč«, ki so pretežno v ob-robnih površinah mesta, in to predvsem zato, ker tam še ni organizirano redno odstranjevanje smeti ter kosovnega odpadnega materiala.
3. Energetika
Energetska bilanca ponudbe in potreb Ljubljane in obči-ne Ljubljana-Šiška je v prvem polletju uravnovešena, sai energetskih virov na splošno ni primanjkovalo. Tradici-onalna izjema je kvalitetni rjavi premog za široko porabo, pri katerem povpraševanje močno presega ponudbo, kar se odraža tudi na visoki ceni tega premoga. Rjavi premog tnora Kurivoprodaja tudi uvažati. Zadovoljiva je založenost s slabšimi vrstami premoga in drvmi za široko potrošnjo. Za preskrbo z električno energijo, plinsko in toplotno da-Ijinsko energijo pa lahko ugotovimo, da je dobra in po-polnoma zadostna. Izboljšala se je dobava mazuta. Oce-njujemo, da do konca leta ne bo prišlo do večjih težav pri oskrbi z naftnimi derivati, električno energijo in ener-gijo iz centralnih ogrevalnih sistemov. V skladiščih Petrola DO Zemeljski plin je bilo konec junija na zalogi še 8,9 milijona Nm3 plina, ker so v prvem polletju prodali le 94,4% planiranih količin.
Za dobrih 10% je bil manjši od planiranega tudi uvoz zemeljskega plina (394,5 mio Nm3).
V  II. polovici leta imajo s kontingentom zagotovljenih še 535,5 mio Nm3 plina, kar bo zadovoljilo družbene potrebe po tem viru energije do  konca leta. Trenutno vlagajo v gradnjo v enaindvajset magistralnih  plinovodov, od  kate-rih je bilo letos začetih sedem, po predvidevanjih pa bo-sta do  konca  leta  končana dva.  Izdelali so  idejni  načrt za plinovodni sistem za prenos plina iz Italije,  Geološki zavod pa že raziskuje zemljišče za novo skladišče zemelj-skega   plina.   Začeta  je   izgradnja   metrološko-servisnega objekta.
V  DO Energetika je proizvodnja energije za 3 % manjša od lanskoletne v istem obdobju, vendar za 3% večja od planirane. Nekaj podobnega velja za prodajo te energije, ki je ravno tako za 3 % pod ravnijo v lanskem letu in za 6 % nad planom. Podobne rezultate dosegajo v TOZD Bu-
tan, kjer je plan prodaje izpolnjen 81,4%, v TOZD KEL so plan presegli za 9,7 %, v TOZD Plinarna pa za 7,8 %. Po planu poteka izgradnja toplovodnega omrežja v Ljub-Ijani.
Po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročne-ga plana SIS za energetiko Ijubljanskih občin za obdobje 1986—1990 je za nemoten razvoj sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja predvideno zdru-ževanje sredstev, ki naj bi jih po sporazumu združevale organizacije združenega dela iz čistega dohodka. Podpi-sovanje samoupravnega sporazuma o temeljih srednje-ročnega plana SIS za energetiko Ijubljanskih občin za ob-dobje 1986—1990 v občini Ljubljana-Šiška doseglo že 65 odstotkov, vendar na ravni mesta Ljubljana po zadnjih podatkih SaS še ni podpisala večina zavezancev.
4. Komunalno gospodarstvo
Za področje komunalnega gospodarstva so bile naloge za Ieto 1986 opredeljene na podlagi srednjeročnega pro-grama 1986—1990 KSLO ter na programih, ki jih v pre-teklosti ni realizirala občinska komunalna skupnost.
Celoten program temelji na pridobivanju in združevanju finančnih sredstev na osnovi SaS o temeljih plana KSLO za obdobje 1986—1990. Ugotovljeno je, da v I. polletju letos navedeni samoupravni sporazum kljub raznim aktiv-nostim ni bil uveljavljen, zaradi tega niso zagotovljeni naslednji finančni viri:
—  0,65 % od BOD in ČD,
—  2% od ostanka ČD,
—  zmanjšan priliv iz nadomestila,
—  prispevek občanov,
—  kredit banke,
—  sredstva OVS.
KSLO ie v I. polletju tega leta razpolagala le s prilivi:
—  1,65% od BOD \z dohodka,
—  nadomestilo za stavbna zemljišča.
Dohodek iz sredstev 1,65% od BOD je bil porabljen za vzdrževanje že zgrajenih objektov in naprav kolektivne rabe in za nakup avtobusov ter sanacijo izgub MPP.
Zbrana sredstva iz nadomestila za stavbna zemljišča so bila uporabljena za izvajanje nalog po potrjenem progra-mu KSLO.
Prispevka 0,65 % od BOD iz ČD in 2 %> od ostanka ČD sta izključno vezana na uveljavitev SaS KSLO in sta na-menjena za realizacijo nalog razširjene reprodukcije. Po zakonskih določilih se bodo ta sredstva zbirala po za-ključnem računu za leto 1986, kar pomeni enoletni zamik pri združevanju sredstev in realizaciji planskih nalog KSLO in s tem tudi naloge iz resolucije za leto 1986. V občini Siška je 652 OZD pristopilo SaS.
Za izvedbo programov po KS KSLO združuje finančna sredstva iz naslednjih virov:
—  nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—  prispevek krajanov,
—  sredstva OVS,
—  kreditna sredstva banke.
Glede na zmanjšan priliv sredstev je skupščina KSLO v začetku julija letos sprejela program z ožjo prioriteto, ki jo bo še letos realizirala v mejah materialnih možnosti. Ta program obsega v občini Šiška:
—  Vodovod  in vodohram v Preski:  priprava dokumen-tacije,
—  Klorinator v  rezervoarju  na lokalnetn vodovodu Te-hovec.
—  Kanalizacija v KS Vižmarje nad Klancem: vsa doku-mentacija vključno z gradbenim dovoijenjem ie pridoblje-na, v izvajanju so investicijske priprave v skladu z novi-mi  usmeritvami  KSLO.  Dela se  bodo  nadaljevala  konec avgusta.
—  Gradnja  kanalizacije v  Guncljah:  kanalizacijski  zbi-ralnik A 2 po Gunceljski cesti je končan z odcepi kana-lizacije stranskih ulic ter asfaltiranje ceste v prvotno sta-nje.  Z deli se  bo  nadaljevalo v mesecu  oktobru. Vodijo se  aktivnosti s  krajani glede  na  nov sistem financiranja skladno s pravilnikom o določanju vrstnega reda in pogo-jev za izvajanje planov KS.
—  Rekonstrukcija   ceste   Vikrče—Verje:   rekonstrukcija ceste se sofinancira iz sredstev KSLO in skupnosti za ce-ste  Ijubljanskih  občin.  Sredstva KSLO so že  porabljena, medtem ko se bo rekonstrukcija v okviru ostalih sredstev nadaljevala v mesecu oktobru.
—  Rekonstrukcija ceste Seničica—Žlebe:  dokumentaci-ja je pripravljena, I. odcep, ki se financira iz sredstev, za-
gotovljenih z I. 1985, še ni v gradnji, ker KS ni uspela pridobiti vseh soglasij lastnikov zemljišč. Za odsek iz ožje prioritete za 1986 se izvajajo le investicijske priprave. Predvidevamo, da se bo z deli nadaljevalo v drugi polo-vici meseca septembra.
—  Rekoristrukcija ceste Sora—Trnovec: v zaključni fazi so vse investicijske  priprave in dogovorjeni viri sredstev s strani KSLO in skupnosti za ceste. Izvajalec je Cestno podjetje  Ljubljana,   ki  je  že  pričel  z  najnujnejšimi  deli. Dela bodo dokončana v predvidenem roku.
Pri izvajanju programa po KS nastopajo vsakoletne te-žave tako glede pridobivanja dokumentacije, soglasij last-nikov zemijišč, zbiranju finančnih sredstev krajanov ter drugo.
V   I. polletju   letošnjega  leta so  pri  izvajanju  programa poleg ostalih težav nastopile še težave sistemske narave zaradi  nove samoupravne onganiziranosti  področja komu-nalnega   gospodarstva,   sistema   finansiranja,   tako   da  je izvajanje programa v zaostanku. Po KS so se v I. polletju konkretno izvajale naslednje naloge:
1.  Nadaljevanje nalog iz programa 1985, za katerega so bila že zagotovljena finančna sredstva v 1.1985.
Ti objekti se gradijo y etapah. V okviru razpoložliivih fi-nančnih sredstev so bili realizirani naslednji objekti:
—  obodna cesta v Stanežičih,
—  podhod pod železniško progo v ŠP 4, 5,
—  viseča brv čez Soro v Dolu,
—  asfaltiranje Dolomitske ceste v KS Dolomitskega od-reda,
—  kanalizacija v KS Podutik,
—  kanalizacija v KS Vižmarje-Brod po Medenski in Viž-marski ulici,
—  rekonstrukcija ceste Seničica—Golo brdo — I. etapa,
—  gradnja kanalizacije v KS Preska po cesti 3,
—  vodovodni rezervoar v Repnjah.
2.  Pridobljena ie  tehnična  in  ostala dokumentaciia za objekte, katerih realizacija je predvidena v 1.1986 in  pri-hodnjih letih.
Ti pomembnejši objekti so:
—  cesta Sora—Trnovec,
—  Korotanska cesta od Djakovičeve do mestne obvoz-nice,
—  M. Aljaževa ul. v KS Hinko Smrekar,
—  prometna ureditev v KS Na jami,
—  Cesta pod hribom v KS Zg. Šiška,
—¦ kanalizacija po Klopčičevi v KS Dravlje,
—  oporni zid na Podgorski cesti v KS Šentvid,
—  projektna   dokumentacija  za   kanalizacijo  v  cesti  v Guncljah,
—  obnova mostu pri Šinkovem turnu,
—  avtobusno postajališče v Stanežičah in Guncljah (za progo 15),
—  rekonstrukcija ceste Seničica—2lebe v KS Preska,
—  projektna dokumentacija za ceste in javno razsvetlja-vo v KS Vižmarje nad klancem,
—  za  pločnik  Tacen—Šmartno  je  projekt  izdelan,  pri-dobivajo   se   soglasja   in   vsklajuje   projekt  z   zahtevaml upravljalca ceste.
3.  Izdelani so bili ustrezni delilni načrti in urejene imo-vinskopravne zadeve z vpisom v zemljiško knjigo, za ob-jekte, zgrajene v preteklih letih.
Na področju komunalnih naprav kolektivne in individual-ne rabe so težave trenutno prisotne le pri realizaciji vzdr-ževanja objektov in naprav ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah, katere financira cestna skupnost.
Uvejanje zemljišč
Priprava in oprema zemljišč y industrijskih območjih in v stanovanjskih soseskah v občini poteka po zastavljenem načrtu, upoštevajoč terminski plan in dinamiko stanovanj-ske gradnje ter posameznih investitorjev (zlasti v indu-strijskih conah) predvsem v ŠS 3/1 (ŠS 12/6 c, 4a) Po-dutik, ŠS 1/2 (ŠS 4/1) Stara cerkev, ŠS 4/4 (ŠS 107) Šentvid, ŠP 4 (ŠP 4, 5) Industrijska cona ob Celovški cesti, ŠS 10/2 Pirniče, ŠP 1 d Vodice in SP 9/2 Preska.
V  letošnjem letu so bile dokončno rešene nekatere za-htevnejše premoženjsko pravne zadeve, kot je rušenje ob-jektov Celovška 240 in 260. Za nekatere nerešene zadeve, ki se nanašajo predvsem na odškodninske zahteve, se še vedno vodi postopek na sodišču.
5. Stanovanjsko gospodarstvo
V  občini  Ljubljana-šiška ie  bila v  letu  1986 planirana dograditev 144 stanovanj v večdružinski gradnji, 15 stano-
vanj v enodružinski gradnji in 40 stanovanj v nadzidavi večdružinskih objektov. V I. polletju leta ni bilo dokončano še nobeno od teh stanovanj. Gradnja Zigurata v Dravljah (ŠS 4/1) sicer poteka po planu, prav tako gradnja eno-družinskih hiš v Podutiku (ŠS 3/1), kasni pa nadzidava objektov v Hafnerjevi in Prušnikovi ulici.
Planiran je bil začetek gradnje 228 stanovanj v več-družinski gradnji, od tega je dejansko v gradnji 60 stano-vanj (ŠS 4/4 — Zvezda), kar predstavlja 26 % qlede na plan. Planirana gradnja 15 stanovanj v enodružinski grad-nji (ŠS 9/1 — Podutik) je stekla v celoti. Problem je grad-nja blokov na Svetju (ŠS 9/7), katere začetek se je zara-di pritožb sosednjih hišnih svetov zavlekel. Lokacijska dovoljenja so pravnomočna in pričakujemo, da bo izvaja-lec del in investitor pričel z gradnjo še letos.
Tudi prenova dotrajanih objektov v Stari Šiški ne pote-ka, niti se še ne izdeluje dokumentacija zanjo, ker še niso izdelani izvedbeni akti (PUP in UN).
Z uresničevanjem planirane stanovanjske gradnje v ob-čini, z organiziranim odkupom in opremo zemljišč je v ve-liki meri uspelo preprečevati nedovoljeno gradnjo, sa| brez dovoljenja pričetih novih gradenj skoraj ni bilo. Ne-dovoljene gradnje predstavljajo v glavnem prizidki in po-možni objekti.
Za racionalnejšo uporabo obstoječega stavbnega fonda še ni bilo mnogo storjenega, ker še ni steklo preurejanie podstrešij v stanovanjske prostore, niti stanarine še niso toliko diferencirane, da bi to povzročilo večjo zamenjavo stanovanj.
Da bi preprečili razdrobljenost informiranja o strukturi in lokaciji stanovanj, ki jih je moč kupiti, gradijo pa jih različni proizvajalci, se je Stanovanjska skupnost Ljublja-na uspela z gradbenimi proizvajalci in ZIL dogovoriti za centralno mesto informiranja in evidentiranja vseh intere-sov za nakup stanovanj, in sicer na ZIL — TOZD Inže-niring. Tako bo omogočeno organiziranim potrošnikom sprejemati ukrepe in predloge za oblikovanje cen stano-vanj.
Za zagotavljanje enakopravnih odnosov pogodbenih part-nerjev pri prodaji oziroma nakupu stanovanj je v pripravi za vso Ljubljano enotna kupoprodajna pogodba, v kateri bo natančno opredeljen izračun kupnine za konkretno stanovanje.
Solidarnostne naloge so se izvajale na več področjih: nadomeščanje stanarin, dodeljevanje kreditov borcem, upokojencem in zaposlenim pri obrtnikih ter pridobivanje in dodeljevanje stanovanj v novogradnji solidarnostnim upravičencem iz sredstev solidarnosti. V Šiški je v sose-ski ŠS 7/1 v gradnji 30 takšnih stanovanj.
Odprava barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. ka-tegorije poteka zelo počasi. Vzrok za neučinkovitost pri odpravi barak je predvsem pomanjkanje finančnih sred-stev. Delovne organizacije, kjer so stanovalci barak zapo-sleni, so deloma sicer pripravljene pomagati pri reševanju stanovanjskih problemov svojih delavcev — zlasti s kre-diti, nekaj bi prispevali stanovalci sami, vendar večji del potrebnih sredstev ostaja nepokrit.
Sanacija Draveljske gmajne ne poteka po programu in ne dovolj aktivno. Sanacijska komisija je pripravila glede na novo strukturo stroškov (podražitev) in pričetek grad-nje v septembru 1.1. dopolnjeni sporazum in ga posre-dovala vsem udeležencem v podpis, vendar pozitivnih re-šitev še ni.
Ocenjujemo, da je zainteresiranost DO, ki so soinvesti-torji oziroma lastniki stanovanj, izredno pasivna. Zato bo moral IS prevzeti vse ukrepe, da se bo s sanacijo bloka B-4 v tej soseski pričelo še v tem letu. Investicijska vred-nost del znaša sedaj 142.822 tisoč dinarjev od lanskega predračuna v višini 52.283 tisoč dinarjev, in je doslej za-gotovljenih le 50 %, ki jih zagotavlja sam sanator, t. j. SCT Ljubljana, pravni naslednik GP »Obnova« Ljubljana.
6. Vodno gospodarstvo
V  OVS Ljubljanica-Sava so Ijubljanske občine lani zdru-žile sredstva za  realizacijo nalog  na območju  Ljubljane, zlasti:
—  pri rednem vzdrževanju nižinskih vodotokov,
—  pri izvedbi vzdrževalnih del na hudournikih,
—  za izboljšanje vodooskrbe,
—  za varstvo in izboljšanje kakovosti voda.
V  letošnjem  letu bo vodno gospodarstvo nadaljevalo z vzdrževalnimi   in   drugimi   deli   na   nižinskih   vodotokih   in hudournikih ter sofinanciralo objekte za izboljšanje vodo-
oskrbe. Večja pozornost bo namenjena tudi hidrogeolo-škim raziskavam vodnih virov, oskrbi z vodo in odvajanju odpadnih voda v izvenmestnem območju, analiziranju kakovosti voda v vodotokih ter predvsem izdelavi vodno-gospodarskih osnov. Sofinancirali bodo tudi dela za gra-ditev centralne čistilne naprave v Ljubljani.
7. Promet in zveze, prometna infrastruktura
Konec leta 1985 sta se SlS za izgradnjo cest Ljubljana in skupnost za ceste Ijubljanskih občin oblikovali v skup-nost za ceste Ljubljana. Program skupnosti se že uresni-čuje, dinamika naložb pa bo potekala v skladu z dejan-skim dotokom sredstev. Zaradi izredno slabega stanja cest dejavnost vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest ne bo potekala po planu, ker v te namene ne bo zadoščal pritok rednih namenskih virov sredstev.
V letošnjem letu se na območju občine Ljubljana-Šiška izvajajo naslednje naloge: v skladu z normativi in stan-dardi se vzdržujejo lokalne in regionalne ceste. Dokon-čana je l.faza rekonstrukcije ceste Vikrče—Verje, v pri-pravi je finančna konstrukcija za nadaljevanje del. Za re-konstrukcijo ceste Trnovec—Topol so v teku pripravljalna dela in se vodijo dogovori glede finančne konstrukcije.
Problematično pa je kvalitetno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest, kar negativno vpliva na varnost cestnih udeležencev (cesta Medvode—škofja Loka).
8. PTT
Podjetje za PTT promet Ljubljana in Območna SIS za PTT promet Ljubljana so v letošnjem letu realizirali svoj plan in je stanje na področju investicijske izgradnje na-slednje:
—  izgradnja TT mreže v šS 107/1  Šentvid je pred do-končanjem,
—  izgradnja TT mreže v KS  Bratov Babnik je v teku ll.faza,
—  izgradnja  KKO  (krajevno  kabelsko omrežje) Gamelj-ne—Rašica je v fazi priprave,
—  sredstva  so   zagotovljena  za  premestitev TT vodov v Šmartnem,
—  za razširitev VATC (vozliščna avtomatska telefonska centrala) Medvode (skupaj s KATC — kontejnerska avto-matska   telefonska   centrala   Pirniče)   je   investicijski   pro-gram v pripravi,
—  v Šinkovem turnu pri Vodicah je bila zgrajena tele-fonska govorilnica,
—  polaganje zveznega kabla Dravlje—Šiška ie planira-no za jeseni.
V začetku leta 1986 je bila v PTT dejavnosti izvršena delna korekcija cen, kar ni veliko pripomoglo boljšem položaju PTT prometa.
Zaostajanje rasti cen PTT storitev iz preteklih let je preveliko, v poštnem prometu so tudi izgube, kadrovski problemi. Zato preko SIS za PTT promet s sprejemanjem planskih dokumentov srednjeročnega obdobja iščejo ustre-zne možne rešitve za zagotavljanje dodatnih virov za iz-vršitev zastavljenih programov.
9. Požarna varnost
Občinska gasilska zveza Ljubljana-šiška nadaljuje, tako kot je bilo sprejeto v programu za leto 1986, z deli pri izdelavi načrta požarnega varstva.
V  tem polletju je bila realizacija nabave orodja in opre-me za  društva 40 %.  Za  adaptacijo gasilskih  domov so bila   nakazana   finančna   sredstva   naslednjim   gasilskim društvom:  Sentvidu,   Smledniku,  Zapo,gam in   Rašici,  GD Spodnje Pirniče pa sredstva za izgradnjo bazena za po-žarno vodo v vasi Zavrh.
V  skladu s programom za leto 1986 se je v prvem pol-letu investiralo v:
—  poklicno gasilsko brigado Ljubljana,
—  mestno gasilsko zvezo Ljubljana,
—  zvezo SIS mesta Ljubljana in strokovne službe,
—  občinsko gasilsko zvezo Ljubljana-Siška.
Uspešno je bilo pogašenih nekaj manjših požarov ter izvedena akcija pregledov vseh hidrantov v naši občini.
Posebna skrb je bila namenjena strokovnem izobraže-vanju kadrov, in sicer:
—  na nivoju  mestne gasilske zveze je bil organiziran trimesečni tečaj za gasilske častnike, katerega so obisko-vali tudi člani GD iz občine Ljubljana-Šiška,
—  v spomladanskem času je OGZ izvedla tekmovanje za pionirje in mladino.
IV. SOCIALNI RAZVOJ
V  prvem polletju tekočega leta smo v skladu z resolu-cijskimi   cilji   namenjali   osrednjo   pozornost  ohranjevanju dosežene   ravni   standarda   na  vseh   področjih   družbenih dejavnosti.
Skupna stopnja za financiranje programov SIS družbe-nih dejavnosti je znašala v obdobju januar—junij 20,316 in je bila v primerjavi s preteklim letom za 0,14 nižja. Bruto priliv sredstev na žiro račune SIS družbenih de-javnosti v občini Šiška ie znašal v šestih mesecih letoš-njega leta 15.816 miodin in je v primerjavi z enakim ob-dobjem preteklega leta za 145% večji. Za programe SIS občine Šiška in mesta Ljubljane je bilo razporejenih 7.078 milijonov din (44,8 % sredstev celotnega priliva), 8.738 mio din pa je bilo namenjenih financiranju programa SPIZ (6.486 mio din) in za financiranje solidarnosti v SRS (2.252 milijonadin).
Glede na gibanje v gospodarstvu, ki se v letu 1986 ne uresničujejo v skladu z resolucijo in so tudi ocene do konca leta drugačne kot jih je nominalno opredelila reso-lucija, je bilo potrebno vse programe SlS ponovno pre-vrednotiti, upoštevajoč rast razporejenih sredstev za OD in materialne stroške (190) in zagotovitev sredstev za 100% predpisano amortizacijo. Tako so OZD družbenih dejavnosti gospodarile z razpoložljivimi sredstvi in zaen-krat pokrivale svoje obveznosti predvsem na račun stan-darda delavcev.
V  prvem  polletju so  bili  na področju družbenih dejav-nosti prisotni  naslednji problemi, ki so se nanašali na:
— Zagotovitev manjkajočih sredstev za sanacijo sred-njih šol, valoriziranje družbeno denarnih pomoči ter na zagotovitev sredstev za financiranje programov občinskih in mestne kulturne skupnosti. S korekcijo stopenj, ki so jih sprejele posamezne skupščine SIS v mesecu juniju (z veljavnostjo od 1.7.1986 dalje) so bile prenrcostitveno razrešene nekatere najbolj pereče zadeve na navedenih področjih.
—¦ Zaostajanje ravni osebnih dohodkov v družbenih de-javnostih za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Stanje na tem področju je posledica različne dinamike OD v go-spodarstvu in zaostanka družbenih dejavnosti iz pretekle-ga leta, ki se povečuje. Celotno področie negospodarstva v občini še zaostaja za OD v gospodarstvu za okoli 10 odstotkov.
Na poslovanje OZD je negativno vplivala tudi izjemno hitra rast materialnih stroškov.
Na nivoju Ljubljane je bil pripravljen osnutek samo-upravnega sporazuma o financiranju mejnih dejavnosti in bo po javni razpravi predložen skupščini SIS kot predloq v drngem polletju.
V  skladu  z  interventnim  zakonom,   ki  je   bil  sprejet v mesecu juniju, so bile izvršnemu svetu SRS posredovane v preveritev vse načrtovane investicije iz območja občine za obdobje 1986—1990.  Posebno pozornost smo namenili zagotovitvj potrebnih sredstev za nakup prostorov za kniiž-nico   in   preureditvi   atletskega  centra,   na  katerem   bodo v mesecu septembru  izvedene Balkanske atletske igre.
V   skladu  s  terminskim   planom   je   potekala  izgradnja prizidka pri Srednji šoli tehničnih strok Franca Leskoška-Luke in adaptacija ter izgradnja doma pri Železniški sred-nji šoli. V sodelovanju s SIS in WO ter OŠ smo eviden-tirali   najnujnejša   investicijsko   vzdrževalna   dela,   ki   iih bodo (oziroma so jih že)  izvedle posamezne OZD v me-secu juliju in avgustu. V skladiu z resolucijo so osnovne in srednje šole namenile posebno pozornost vključevanju učencev v  izvajanje  nekaterih  vzdrževalnih  del   (urejanje okolice,   manjša   popravila   na   šoli,   vzdrževanje   zelenic idr.).
Na posameznih področjih družbenih dejavnosti smo v prvem polletju tekočega leta v skladu z resoluciio name-njali posebno pozornost uresničevanju naslednjih načrto-vanih nalog in ciljev.
1. Na področju otroškega varstva smo izvedli vse obli-ke vzgoje in varstva predšolskih otrok, vključno s pripra-vo na vstop v osnovno šolo, v katero je bilo zajetih 1396 otrok. V štirih centralnih VVO in 31 zunanjih enotah je bilo vključenih 4640 ali 55,9 % otrok. Ključni problem, s katerim se soočajo VVO, se nanaša na ugotovitev, da se osip otrok v VVO povečuje. Zmanjševanje števila otrok v Wo je predvsem posledica stalnega upadanja narav-nega porasta. VVO Andersen, Rezke Dragar in Najdihojca so zaradi upadanja števila otrok predvidele za novo šol-sko leto 1986/87 izpad 19 oddelkov ali zmanjšanje števila
otrok za okoli 390. Realno stanje v VVO bo možno po-vzeti v mesecu septembru. Ne glede na to pa je možno ugotoviti že sedaj, da se VVO zaradi osipa otrok še nadalje soočajo z izpadom dohodka in suficitom kadra ter z nizkimi osebnimi dohodki zaposlenih delavcev, kar bo nujno terjalo ustrezne razrešitve na nivoju Ljubljane. Družbeno denarne pomoči je sprejemalo skupno 5157 otrok (od tega 2600 otrok iz drugih republik in 365 otrok iz drugih slovenskih občin). Od 1.1.1986 je izvajanie re-gresiranja šolske prehrane prevzela občinska skupnost otroškega varstva in zagotovila regres 750 učencem. V prvem polletju smo namenjali številne aktivnosti samo-upravnemu sporazumevanju glede pokrivanja vseh stro-škov v VVO. Starši otrok so v prvem polletju prispevali k pokrivanju stroškov 35% od dohodka na člana družine iz leta 1985, kar predstavlja v pokrivanju vseh stroškov celotne ekonomske cene (po stanju junij) 24,9 %.
2. Na področju osnovnošolskeqa pouka so šole skladno s smotri programa življenja in dela tudi v prvem polletju tekočega leta namenjale osrednjo pozornost krepitvi vzgo-je učinkovitosti, politehnične zasnovanosti vzgoje in izo-braževanja, delovne vzgoje in usmerjanja učencev. V po-vezavi s pedagoško službo Zavoda SRS za šolstvo in dru-gimi strokovnimi službami so šole intenzivirale strokovno izpopolnjevanje učiteljev, kar se ie neposredno pozitivno odrazilo v posodabljanju pedagoškega dela in izboljševa-nja kvalitete znanja učencev. Šole so usmeriale napore tudi v ohranjevanje dosežene ravni razširjenega progra-ma, ki obsega šolo v naravi, šolsko prehrano in podali-šano bivanje učencev. Šo!am pa še vedno primanjkuje zunanjih mentorjev pri uresničevanju številnih interesnih dejavnostih. Od skupnega števila 9706 učencev ie bilo vključenih v celodnevno šolo 12,8%, v podaljšano biva-nje pa 23,3 % učencev.
Skladno s sklepi skupščine, ki |e v mesecu marcu obravnavala celotno problematiko vzgoje in izobraževanja v občini, smo v drugem trimesečju letošnjega leta v so-delovanju z občinsko in mestno izobraževalno skupnostjo namenili posebno pozornost poenotenju pravilnikov o de-litvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v OŠ. Pri mestni izobraževalni skupnosti je pripravljen enotni pravilnik, ki ie usklajen z branžnim sporazumom in bo v drugem polletju posredovan vsem osnovnim šolam. Iz-delan je tudi program za enotno opremljanje učilnic na predmetni stopnji (fizika, računalništvo), ki se že izvaja, v pripravi pa je sporazum o enotnem izvajanju šolske prehrane.
Srednje šole so v drugem polletju šolskega leta 1985/86 v celoti izvajale načrtovane učne programe v skladu z učnimi načrti in predmetniki. Pri tem se Srednja šola tehniških strok Franca Leskoška-Luke, 2elezniška srednja šola in Srednja šola za elektroniko še vedno soočajo s pomanjkanjem učnega kadra za izvajanje pouka stro-kovno-teoretičnih predmetov. Srednja šola za elektroniko je v postopku za verifikacijo izvajanja naravoslovno-ma-tematičnega programa, ki bi ga \a šola lahko dodatno — ob osrednjem programu, uresničevala glede na kader, prostor, opremo in dejanske potrebe.
Glasbena šola Franc Šturm je izvedla letni program v načrtovanem obsegu in ponovno proučila možnosti za organiziranje oddelka giasbene šole v OŠ Franc Marn v Vodicah, ki bo lahko deloval v okvirur centralae glas-bene šole od 1.9. dalje, v kolikor bodo za izvajanje po-uka zagotovljeni učni kadri ter finančna sredstva. V Gias-beni šoli Franc Šturm so bili v prvem polletju uspešno razrešeni problemi v zvezi s pokrivanjem OD administra-tivno-tehničnega osebja in nekaterih materialnih stroškov (ogrevanje), ki jih je šola doslej morala zaračunavati star-šem, kar je v praksi pogojevalo socialno diferenciacijo pri vpisu učencev v navedeno šOlo.
3. Na področju raziskovalne dejavnosti izvajamo pro-gram, ki ga je sprejela za leto 1986 občinska raziskovalna skupnost. V prvem polletju je ORS sofinancirala skupno 5 raziskovalnih nalog, ki so še v izvajanju. Poseben po-udarek smo namenili popularizaciji množične inovativne dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah.
Na področju družbenih dejavnosti so še v izvajanju na-slednje raziskovalne naloge:
—  raziskava   smotrnosti   porabe   zdravil   v   bolnišnicah SRS,
—  raziskava interesnih  dejavnosti  mladih  (uvajanie no-vega pristopa organiziranja),
—  vpliv okolja na razvoj rahitisa pri otrocih,
— s področja gospodarstva pa: biotehnološka prede-lava sulfitne lužnice v krmni kvas in sistem kritinol.
ORS je sofinancirala tudi dve magisterski nalogi.
V okviru občinske raziskovalne skupnosti smo name-njali posebno pozornost tudi raziskovalni dejavnosti v šo-lah. Pri tem posebej izstopa Srednja šola za elektroniko. Učenci te šole pod vodstvom mentorjev in v okviru nara-voslovnotehničnega društva in krožkov (elektrotehniška, radioamaterska, astronomsko-fizikalna, biološka, računalni-ška, matematična in foto dejavnost) dosegaio pomembne uspehe, ki imajo poleg vzgojnoizobraževalne tudi visoko aplikativno vrednost Šola intenzivno sodeluje na področju inventivne dejavnosti z medicinsko in biotehnično fakulte-to ter instituti. Raziskovalni program šole je vključen v program občinske raziskovalne skupnosti, ki je v prvem polletju sofinancirala raziskovalno delo te šole v višini 200.000 din.
4.  Na  področju   osnovnega zdravstvenega varstva  smo v prvem  polletju  izvajali vse prednostne naloge. V celoti so bili  izvedeni  programi  posameznih dispanzerjev s po-sebnim poudarkom na uresničevanju preventive v predšol-skem  in  šolskem  dispanzerju  in  na  področju  zobozdrav-stvenega   varstva   predšolskih   in   šolskih   otrok.   Pri   tem ugotavljamo,   da   se   razkorak   med   potrebami   po   zobo-zdravstvenih  storitvah  in  dejanskimi  možnostmi  povečuje, predvsem zaradi predimenzioniranih normativov.
Zdravljenju in negi bolnikov na domu je bila posvečena posebna skrb, kljub kadrovski problematiki, s katero je soočena TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška na tem področju. Patronažna služba je v enotah Šiška, Med-vode in Šentvid z Vodicami izvajala nego za 348 bolnikov, pri katerih je 5 medicinskih sester izvedlo 7075 obiskov, patronažne sestre pa so izvajale oskrbo pri 115 bolnikih, pri katerih so v prvem polletju izvršile 2008 obiskov, bol-niške negovalke starostnikov pa so imele v oskrbi na terenu 127 bolnikov in slabše pokretnih starostnikov, pri katerih so izvedle 5174 obiskov (izvajanje osnovne nege, prinašanje hrane, zdravil idr.).
Ugotavljamo, da je patronažna služba preobremenjena in v zunanjih enotah nima urejenih in zagotovljenih pre-vozov. To stanje se bo v drugem polletju še poslabšalo, glede na to, da se zaradi skrajševanja ležalne dobe v bolnišnicah povečuje število bolnikov, ki iih je potrebno zagotoviti nego na domu. V okviru TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Siška bi bilo potrebno proučiti možnost za nakup službenih vozil, ki bi jih lahko upo-rabljala patronažna služba pri uresničevanju obsežnega programa dela.
5.  Na področju socialnega varstva smo v skladu z    re-solucijo  namenjali  posebno  pozornost zagotavljanju soci-alne varnosti  najbolj  prizadetim občanom.  Pri tem pa so se  v   praksi   že   pokazale  številne   težave,   ki   izhajajo   iz danih   materialnih  okvirov  in  onemogočajo  uresničevanie samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah, ki terja več sredstev, da bi lahko ustrezno valorizirali vse vrste pomoči socialno prizadetim kategorijam občanov.
6.  Na področju socialnega skrbstva smo v prvem  pol-letju  izvedli 3 valorizacije stalnih družbeno denarnih po-moči v dogovorjeni višini,  ki  jih je prejemalo 215 obča-nov. V splošne in socialne zavode je bilo vključenih 219 občanov. Za 46 oskrbovancev v splošnih  zavodih  je ob-činska skupnost socialnega skrbstva zagotovila pokrivanje vseh stroškov v celoti, za 173 občanov pa so bila zago-tovljena   ustrezna   doplačila.   V   obdobju   januar—junij   je bilo   porabljenih  v  ta  namen  42,589.757 din  ali  6 % več sredstev  kot v  celem   preteklem   letu,   kar velia  tudi  za pokrivanje stroškov za oskrbovance v posebnih socialnih zavodih, v katere je bilo vključenih 59 oskrbovancev.
Dom starejših občanov je v prvem polletju v celoti izvedel načrtovani program dela za oskrbovance doma in program izvendomske dejavnosti.
7.  Na področju zaposlovanja smo načrtovali 1 %-no rast zaposlovanja v občini.  Konec meseca maia je bilo zapo-slenih v občini 41.762 delavcev ali  65 delavcev več  kot konec  decembra  1985.  Od  tega je  bilo  38.306  delavcev zaposlenih v družbenem sektorju,  1614 v zasebnem sek-torju,   nosilcev  samostojnega  osebnesa  dela   pa   ie   bilo 1842.  Indeks zaposlenosti znaša za obdobje januar—maj 1986 v gospodarstvu 102,7, v negospodarstvu 101.
Združeno delo je v prvem polletju prijavilo pri skupnosti za zaposlovanje 3926 potreb po delavcih, kar je za 1,8% več kot v istem obdobju lanskega leta. Od tega je bilo 82,6 % vseh potreb po delavcih vključno s V. stopnjo stro-
kovne izobrazbe, kritje vseh potreb je bilo 60,6 %, kar je nekoliko bolje kot y preteklem letu, ko je bilo kritje v tem obdobju 58,4%. Kljub temu pa ie kvalifikacijska struktu-ra dejansko zaposlenih delavcev še vedno precej slabša od izkazanih potreb po delavcih, saj je bilo 88,7 % vseh potreb pokritih do vključno V. stopnje zahtevnosti, pri če-mer pa so bile potrebe po delavcih brez poklica pokrite 322%, kar dokazuje, da OZD zaposluje delavce brez po-klica na dela in naloge, za katere se zahteva II. in III. stopnja strokovne izobrazbe.
V  obdobju prvih petih mesecev se ie na novo zaposlilo 128 pripravnikov. Od tega 79 (62%) s V., 16 (12%) s   VI. in 33 (26%) pripravnikov s VII. stopnjo strokovne izobraz-be. Za leto 1986 je združeno delo napovedalo, da bo za-poslilo    skupaj 548 vseh pripravnikov, kar pomeni, da  se je v prvih petih mesecih zaposlilo le 23,4% pripravnikov. Predvidevamo, da se bo več pripravnikov zaposlilo v drugi polovici leta po zaključku šolskega leta 1985/86.
Število iskalcev zaposlitve se je v obdobju januar—junij zmanjšalo s 319 na 230. Stopnja brezposelnosti je bila konec maja 0,58% in je bila nižja kot konec maja 1985, ko je znašala 0,75 %. Med iskalci zaposlitve ie največ brezposelnih s I- in V. stopnjo strokovne izobrazbe. Mladi-ne do 26 let je med iskalci zaposlitve 39,5 %, iskalcev prve zaposlitve 23,5 % in 53 % težje zaposljivih. Po sta-nju junij je bilo v občini skupno 1373 kadrovskih štipen-distov. Od tega je prejemalo štipendije 1,9% štipendistov na II. in III. stopnji, 19,5% na IV., 35,1% na V. stopnji, 3% na VI. stopnji in 20,5% štipendistov na VII. stopnji izobraževanja. Prvi letnik usmerjenega izobraževanja pa ie v šolskem letu 1985/86 obiskovalo 20% all 275 štipen-distov.
Za šolsko leto 1986/87 so OZD v občini razpisale 1330 kadrovskih štipendij, kar je za 37,7 % več kot v preteklem šolskem letu. Število štipendij se je najbolj povečalo na V., VI. in VII. stopnji strokovne izobrazbe (60—62 %), kar kaže na pozitvine premike v smeri izboljševanja izobraz-bene strukture zaposlenih.
V  prvem polletju je prejemalo denarna nadomestila 56, denarne pomoči pa 26 delavcev, v pripravo na zaposlitev je bilo vključenih 20 iskalcev zaposlitve, v preusposablja-nje pa 21  invalidnih oseb.
8.  Kulturno dejavnost smo v prvem polletju uresničevali v načrtovanem obsegu v 17 društvih, ki so izvedla številne kulturnoumetniške prireditve. Poseben poudarek je bil dan praznovanju slovenskega kulturnega praznika, izvedbi na-stopov pevskih zborov, mladinskih prireditev »Naša bese-da«, glumaških večerov in praznovanju občinskega prazni-ka — 22. junija.  Ob  občinskem  prazniku  smo  predstavili publikacijo »Kultura prek prostora in  časa«, s  katero   je bilo predstavljeno življenje in delo kulturnih delavcev hu-manističnih smeri v občini od 18. stoletja do današnjih dni.
V  Vodnikovi domačiji je bilo v prvem polletiu organizira-nih 7 likovnih razstav akademskih slikarjev, 3 fotografske razstave   in   razstava   »Ex  tempore«   v  okviru   DO   Donit.
V  počastitev Trubarjevih slovesnosti smo v Vodnikovi do-mačiji organizirali razstavo »Od plemstva do baroka«.
Na področju spomeniškega varstva se nadaljujejo obno-vitvena dela na Šmarni gori, na gradu Smlednik, v ba-ročnem parku v Goričanah, v cerkvi na Jeperci poteka obnova fresk, obnovitvena dela pa se izvajajo tudi na kmečki hiši v Dolu. Poseben poudarek smo namenili izva-janju programa obnovitvenih del na spomenikih, spomin-skih ploščah in obeležjih NOB ter socialistične revolucije.
9.  Na področju telesne kulture izvajamo načrtovani pro-gram  v 85  društvih  s  poudarkom  na  množičnih  aktivno-stih. Pospešeno se uresničuje prva faza ureditve atletske-ga stadiona Ljubljana, v izvajanju pa so vzdrževalna dela na 13 objektih. Za vsa področja telesnokulturnih dejavnosti so   bila  v   prvem   polletju   sprejeta   merila  za   uvrščanje, vrednotenje in financiranje posameznih  programov.
V. KRAJEVNE SKUPNOSTI
Nadaljevali smo z aktivnostmi za razrešitev problematike financiranja krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti in sa-moupravne interesne skupnosti so pristopile k sklepaniu samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih pri sofinanciranju delegatskega sistema SIS v krajevnih skupnostih. Nekaj krajevnih skupnosti in sa-moupravnih interesnih skupnosti ie sporazum že sprejelo. Pripravljen je bil tudi delovni osnutek samoupravnega sporazuma za združevanje dela čistega dohodka za za-dovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Tako
združena sredstva naj bi namenili za investicijsko vzdrže-vanje družbenih domov in poslovnih prostorov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti.
V   drugi   polovici   leta   bo   pripravljen   delovni   osnutek samoupravnega  sporazuma,  s   katerim  se  bodo   kraievne skupnosti   dogovorile  za  združitev  sredstev   amortizacije. Sestavni del tega sporazuma bo prioritetni red potreb po investicijskem vzdrževanju družbenih domov.
Izdelan je bil predlo« dodelitve proračunskih sredstev za reševanje prostorske problematike v 10 KS. Na podlagi potreb posameznih krajevnih skupnosti bo pripravljen pri-oritetni red koriščenja združenih sredstev na osnovi samo-upravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za izboljšanje materialnih pogojev za delo KS.
Pri MK SZDL se nadaljujejo aktivnosti za pripravo enot-nih meril in kriterijev za delitev proračunskih sredstev na nivoju mesta Ljubljane.
Podpisniki sporazuma o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne KS na dohodku iz sredstev proračuna občine Ljubljana-Šiška še niso dali konkretnih usmeritev spre-memb sporazuma, čeprav stanje in analize kažejo, da je potrebno veljavna merila in kriterije dograditi in tako do-seči, da jih ne bo mogoče subjektivno vrednotiti ter da manjše spremembe po merilih in kriterijih ne bodo bistve-no vplivale na materialni položaj KS. To nalogo bo odbor podpisnikov opravil -v drugi polovici letošnjega leta.
V  začetku   leta  1986  so   bili  v  KS  uspešno  zaključeni predkandidacijski   in   kandidacijski   postopki   za   izvedbo splošnih volitev v marcu 1986 ter same volitve.
Problematika delovanja delovne skupnosti krajevnih skup-nosti je prisotna že vse od ustanovitve. Ugotovljeno je bilo, da v triletnem obdobju delovanja delovna skupnost v ce-loti ne dosega ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena. Še vedno niso sprejeti vsi samoupravni akti. Sedanje sta-nje je potrebno preseči, zato v krajevnih skupnostih pote-kajo razprave o možnostih ustreznejše organiziranosti. Delavci delovne skupnosti se se opredelili za enotno delovno skupnost, sai so krajevnim skupnostmi že posre-dovali osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delov-ne skupnosti in krajevnimi skupnostmi; na zboru delavcev pa so sprejeli tudi predlog pravilnika o osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
VI   SPLOšNA PORABA
Uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986 do 1990 v prvem polletju 1986 je bilo na področju splošne porabe usklajeno z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 in dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986.
Skupščina občine ie na zasedanju dne 25.3.1986 spre-jela odlok o proračunu občine Ljubljana-šiška za leto 1986. Načrtovani prihodki davkov po odmeri po tem odlo-ku so v prvem polletju tega leta realizirani 47,26% in so večji za 112,09 % glede na enako obdobje preteklega leta. V okviru te realizacije izkazujejo prihodki od davkov iz osebnih dohodkov od samostojnega opravljania obrti in drugih gospodavskih dejavnosti rast 175,22 °/o glede na enako obdobje preteklega leta.
Prihodki davkov po avtomatizmu so qlede na načrtova-na sredstva realizirani 59,14% in so qlede na enako ob-dobje preteklega leta večji za 146,24%.
Vsi izvirni proračunski prihodki so reaiizirani 1.185,504.587 din, to je 55,10% od načrtovanih sredstev in so za 129,49 odstotka večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Upo-števaje prenešena sredstva proračuna iz preteklega leta in druge občinske prihodke so bili realizirani skupni pri-hodki za razporeditev 1.212,464.992 din oz. 55,03% od na-črtovanih prihodkov in so za 131,47% večji kot v enakem obdobju preteklega leta.
Večji prihodki od načrtovanih in občutno večji glede na enako obdobje preteklega leta tako v občini kako tudi v republiki in Jugoslaviji so bili vzroki, da je Skupščina Jugoslavije sprejela priporočilo o usklajevanju rasti sred-stev za splošne družbene in skupne potrebe za rastio dohodka družbenega gospodarstva, Skupščina Slovenije pa zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom druž-benih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samouprav-nih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986. Skladno z navedenim zakonom je
izvršni svet občine umaknil s seje skupščine občine re-balans proračuna za leto 1986. Splošna poraba mora biti po določilu zakona usklajena z rastjo dohodka družbene-ga gospodarstva v SR Sloveniji, ugotovljeno po periodič-nem obračunu za obdobje januar—junij in ianuar—sep-tember 1986 ob 5% zaostajanju po določilih republiške resolucije. Zato bomo spremembe in dopolnitve proraču-na občine obravnavali na zasedanju septembrske skup-ščine.
Porabnikom proračunskih sredstev smo zagotavljali sred-stva v okviru načrtovane porabe. Izplačila osebnih do-hodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov, pravosodnih organov, družbenopolitičnim organizacijam in KS smo zagotavljali skladno z rastjo, določeno z ugotovit-venimi sklepi izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane. Izvršni svet je na 15. seji dne 23.7.1986 sprejel tudi ukre-pe za uskladitev porabe materialnih stroškov z razpolož-Ijivimi sredstvi v tem obdobju. Rast osebnih dohodkov in materialnih stroškov bomo glede na gospodarska gibanja v letu 1986 ob upoštevanju intervencijskih predpisov uskla-dili z rebalansom proračuna za leto 1986.
VII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
V prvem polletju so bili sprejeti osnovni dokumenti (vojnopolitična ocena občine, mobilizacijska ocena obči-ne, delovni program, ocena razmer za delovanje gospo-darstva in družbenih dejavnosti v vojni), s katerimi so za-gotovljeni osnovni pogoji za nadaljnji razvoj splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite ter dograjevanje obrambnih načrtov vseh nosilcev obrambnih priprav na območju občine.
Nadaljevali smo s procesom izpopolnjevania obrambnih načrtov kot temeljnih dokumentov za izvajanje temeljnih obrambnih prjprav ter delovanje v različnih vojnih situaci-jah. Vse samoupravne organizacije in skupnosti so na podlagi Zvezne metodologije o izdelavi načrtov delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti pristopile k dogra-jevanju svojih načrtov ter izkazale svoje potrebe za prvih 90 dni vojne. Na podlagi teh potreb so bile izdelane zbir-ne bilance za občino.
Naloge obrambnih in varnostnih priprav se izvajajo skla-dno s sprejetimi programi, pri čemer imajo prednost pri-oritetni programi.
Teritorialna obramba je dosegla v organizacijskem in strokovnem pogledu stopnjo razvoja, ki je začrtana v re-soluciji. Tudi organizacijska krepitev enot in štaba teri-torialne obrambe ter usposabljanje za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite so bile oprav-Ijene po sprejetem programu. Do konca leta 1986 bomo s praktičnimi vajami preverjali njihovo stopnjo organizira-nosti, usposobljenosti in pripravljenosti.
Mobilizacijskim pripravam smo dali poseben poudarek tako z vidika načrtovanja in izvajanja kot tudi usposablja-nja nosilcev izvajanja nalog. Pri izpopolnjevanju mobiliza-cijskih načrtov vse bolj upoštevamo, da morajo načrto-vane rešitve omogočati uspešno izvajanje mobilizacije tudi v najtežjih razmerah.
Izvajali smo naloge za novelacijo obrambnega načrta de!a občinskega štaba za civilno zaščito ler občinskih enot. Prebivalstvo smo v okviru KS in OZD usposabljali za mnoiično, osebno in kolektivno zaščito, kadrovsko-organizacijsko smo krepili in usposabljali štabe za civilno zaščito ter omogočili izvajanje ukrepov civilne zaščite, zlasti zaklanjanja, varstva pred požari in nevarnimi snovmi.
V delovnih organizacijah so organizirali usposabljanje v obltki dvournega predavanja po vnaprej določenih te-mah. Usposabljanje so organizirale v enaki obliki le ne-katere krajevne skupnosti. Na predavanje so vabili le ti-ste krajane, ki se niso mogli udeležiti usposabliafija v delovni  organizaciji  (upokojenci,  gospodinje,  kmetje).
Razvoj upravnih zvez je potekal v skladu s sprejetim programom.
Posebno skrb smo namenili organiziranosti in strokov-nemu usposabljanju narodne zaščite in družbene samo-zaščite kot najširšima oblikama samozaščitnega in samo-obrambnega delovanja. Razvijali smo samozaščitni sistem za uspešnejšo obrambo pred sovražnikovim in drugim družbenoškodljivim delovanjem, za zaščito pred nesreča-mi, požari in raznimi oblikami ogrožanja družbene lastni-ne, življenjskega in delovnega okolja.
Aktivnosti, ki jih vodimo v okviru NNP, bodo do konca leta zagotovile boljše varovanje in odgovornejši odnos do družbenega premoženja in človekovega okolja.