168.5t. — S. leto. PoStnlna paviatlrana. Posamezne Številke 1 Din. V Uub!iani, v torek 25. ]uli]a 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna nnn vrsta za ^krat SO para, večkrat popust JUGOSLAVU Uredništvo: P^r,'urn “,ica M- Telefon 300. ^všalni franko. tli Ca ava: Telefon 44. Ljubljana. ® "e vračajo. : priložiti znamke tdgovor. Pribi!evii brani prosvetno politiko. VPRAŠANJE ŠOLSTVA. VLADA NOCE ZATIRATI UKZAVLJANE DRUGE NARODNOSTI. PRORAČUN PROSVETNEGA MINISTRSTVA SPREJET. cfS*™1'.,21 iuIIJa* azv-> Na današ-F?. 1 narodne skupščine je pred pre- ”7°.!? .na dnevni red odgovoril pred- 2«?iuJ Ribar na nekai ^tkih vpra- anJ*, , drugim se je na predlog rapalskega disidenta dr. MomČila Iva-j sklenilo, naj isti odbor, ki preisku-« ® Savič-Benin, razpravlja tudi o ^Povedi poslanca Cedomila Stankovi-da Je posl. Dimitrije Popovič ponujaj denar za glasovanje v prilog ustavL “bomlca je prešla nato na dnevni •M m nadaljevala podrobno debato o nunistrstvu za prosveto. Besedo je povzel prosvetni ministr Pribičevič, ki Je govoru o manjšinskem vprašanju v zve-..8 Riškim poukom. Hkrati Je odgovoru radi na opombo poslanca Sudarevi-n8* s v sv°Ji kritiki dejal, da je današnja prosvetna politika ista, kakor ^oicas na Madžarskem. Minister Je e?,vr v sv°3em odgovoru, da Je posL »udarevič hotel s tem reči, da današ-da ®rosvetna Politika stremi za tem, ■»e zatre prizadevanje sodržavljanov » narodnosti po lastnih šolah v svoji ff£inSe!nl. Nag,ašal ie* da i« "a§a dmo-iu p°Mka napram sodržavljanom UElfl narodnosti in Jezikov liberalna in demokratična. Državljanom madžarske in nemške narodnosti smo dovolili v ljudskih šolah pouk v materinščini. Gre tu za državne šole, ki so pod državno upravo in ki jih država vzdržuje, toda pouk na teh šolah se vrši v jeziku dotične narodnostL Šli smo še bolj daleč in ustanovili srednje šole, na katerih je pouk v nemščini in madžarščini tak, da po njegovem mnenju ni smeti delati opazk v tem pogledu, kakor da bi vlada hotela zatirati državljane druge narodnosti, jezika ali plemena. Minister Pribičevič je nadalje odgovoril na izvajanja posl. dr. Rojca, ki je izjavil, da bi se pregrešili zoper načela kulture in ljudske izobrazbe, ako bi hoteli glasovati za proračun ministrstva prosvete. Minister je parafraziral kritiko dr. Rojca in pobijal njegova izvajanja o pomanjkljivosti proračuna. Govor ministrov je opozicija večkrat prekinila z medklici in ropotom. — Potem je predsednik dr. Ribar odredil glasovanje in je bil proračun ministrstva prosvete z večino sprejet. — Zbornica je nato prešla k podrobni debati o proračunu ministrstva ver. — Seja se je ob pol 1. uri Prekinila in se popoldne nadaljuje. Kritika notranje politike. NARODNA SKUPŠČINA BREZ EKSPOZEJA O NOTRANJI POLITIKI POSTOPANJE POLICIJE V SUBOTICI. žavi ni dobra. Na sestanku s svojimi prijatelji in tovariši, ki ga je imel v Sarajevu in kjer so se sešli ljudje raznih pokrajin, Je bilo slišati, kako so soglasno obsojali notranjo politiko. Ta obsodba ima svoj vzrok V tem, ker je naša politika protizakonita, pristranska in v mnogih slučajih pokvarjena. — Poslanec Sudarevič (Jugoslovanski klub) je kritiziral policijo in njeno postopanje zlasti v njegovem volilnem okraju, L j. v Subotici in okolici, kjer zabranjujejo prekoračenje meje celo onim prebivalcem, ki Imajo po določbah kot dvolastniki pravico prestopati mejo. _ Socijalist Etbin Kristan je ostro kritiziral notranjo politiko vlade m zahteval, naj se takoj reši uradniško vprašanje in sprejme uradniška pragmatika, ker brez rešitve tega kočljivega vprašanja država ne more napredovati in se razvijati. (Seja traja dalje.) Pred ostavko predsednika narodne skupStine? fTrt?aCTeB’ 24 JuDJa* Kzv ) »Slobodna Tribunat poroča iz Beograda: KaS rod? £Va: namerava predsednik na-na dr- Ivan Ribar podati *nak seJi parIamenta ostavko v tate proti Postopanju vlade, . _ vztrajala na tem, da se Je na so- Ssftši ° poe,kupovanlu poslancev. AL, DA JE PONUDIL SARICU 250.000 DINARJEV, TODA V VINSKI DRUŽBI. Beograd, 24. julija. (Izv.) Popoldan-rila k narodne skupščine se je otvo-Prišel 1)0,1)61111 Na popoldanski seji je min?oWPodrobno razpravo proračun nec hI u 2a notranje posle. Poslale M°hnjec (Jugoslovanski klub), nofrn„-evaI’ 1 se debata o proračunu minuti6251 min!strstva odgodi, ker se »tatu hi *a notranje posle nahaja in PrfbiSelri/« i0"13, “ Minister Svetozar minister ,0t ,nterimističnl notranji ta te »ir? j® lz3aviI proti tel zahtevi fcmn- 7. ’ a k s*cer minister za no-Je stvari in statum demissionis, ne »a vlada in da vsak član vlade lahko nadomešča drugega ministra. — Zem-Uoradnik Joca Jovanovič: »Od dobre notranje politike Je odvisna tudi dobra zunanja politika!« Nadalje je re-kel da zbornica ni slišala nikakega ekspozeja o notranji, še manj pa o zunanji politiki Notranja politikav SL botni seji narodne skupščine glasovalo o ameriškem posojilu tudi v podrobni debati, dasi Je on obljubil opoziciji na častno besedo, da bo zbornica glasovala šele po razčiščenju afere Savič-Benln o podkupljanju. ^ ^Ja. (Izv.) Kakor po-dooalrt? ^ Beograda, se je danes kr ltuiral odbor narodne 22» kl ^ Preiskati zadevo ^lasovnn! ^ zaradi podkupovanja I*Voli«»^!f' ^a predsednika odbora je Pa socHaiie* n? radikalec, za tajnika h rna’ *n od katerih se eno nahaja v IV,!? ' ^ bi nam hotel tudi to g. dr. Oniškovič povedati? pašalika ministra Žerjava. krsfu'niSt-er za socialno Politiko bo v nat n10 imenova* člane v začasno rav-eljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. K^kor pa Jemo, se minister dr. Žerjav ni malo ■j6. misu opirati na tozadevne predloge c avske zbornice in zveze industrijcev. minirati ^oče nekatere neljube mu osebe iz ravnateljstva ter jih nadomestiti s svojimi ožjimi pristaši in prijatelji. Posebno mu je pri srcu znani taj-Bik JDS Majcen. Zopet druge hoče potisniti iz ravnateljstva v nadzorstvo In sl tako v ravnateljstvu zasigurati veči- no, ki jo nekdo tako nujno potrebuje. Dvomimo, da bi si upal dr. Žerjav delati take kozolce pri Hrvatih ali Srbih. Tam bi njegove mahinacije ne uspele. Naloga delavskih organizacij vseh strank bo, da pokažejo dr. Žerjavu energično zobe. Govori se, da bo delavska zbornica izvajala konsekvence, če bo dr. Žerjav svojo namero izvedel. Opozarjamo na to nase poslance, da zastavijo dr. Žerjavu energično pot in, če treba iznesejo zadevo pred skupščino. Najlepše pri celi stvari je to, da žerjavovi ljubljenci niti član? blagajne niso. Tiči pa so! v »Jutro« 22. julija: »Jugoslavija ima torej sistem, ki 'si ga ji ni treba sramovati.« »Jutro« 23. julija: »Glasovalo je 170 poslancev, 150 za, 20 proti.« Kakor znano, ima naša narodna skupščina 417 članov. Od teh je torej v soboto glasovalo samo 170 in to v tako usodni zadevi, kakor je lOOmilijonsko dolarsko posojilo. Vlado, ki deluje s tako narodno skupščino, imenuje »Jutro« najdovršenejšo formo demokracije. Tudi se čudi tistemu, ki pravi, da je naša vlada naravnost diktatorska, brez kontrole in odgovornosti! Tiči pa so, tiči! Narodno premoženje. V nedeljo se je »Jutro« sprehajalo po delniških gozdovih. Občudovalo je opojno dišeče gozdove, krasne izpreho-de t6r v takih čustvenih okoliščinah prišlo tudi na pojma privatne lastnine in narodnega premoženja. Našlo je, da sta istovetna: »Večina tega gozdnega bogastva je last Thurn-Tasisa. Smreke, hoje, borke, debele in visoke, polnijo te gozdove in predstavljajo milijone narodnega premoženja.« Z drugimi besedami se to imenuje praktična izvedba demokratske agrarne reforme iz 1. 1919. »Naj izpeljejo preiskavo do konca!« »Radikal« (beograjski) z dne 22. t. m. prinaša pod zgornjim naslovom sledečo notico: V demokratskem klubu je bil izbran poseben odbor, da preišče njegovo afero z Jadransko banko. Ko se je že izvolil poseben odbor iz demokrat, poslancev, da preišče osebno poštenje g. dr. Žerjava, bi bilo jako dobro, da se ta odbor pobavi tudi malo z ono obsodbo na šest mesecev radi lažnjivega ban-krotstva in o tem: kako se je g. dr. Žerjav svoječasno rešil tega zapora. Potem naj bodo gospodje iz odbora tako prijazni, da objavijo rezultat te preiskave! . A~y°ytve za oblasti se bodo vršile od L , • oktobra t 1. Veliki župani morajo bo le 8in°Vanl nalpozneJe septembra. Ce ruifTl!>ove^s,ta Prem°gokopna družba in *višanle prejemkov. Včeraj so se vršila slede zvišanja mezd ru-Pogajanja so se odložila na dan, ker ni prišlo do sporazuma, ko d v k° danes sporazum dosežen ta-Po]„«,® ®°do upravičene delavske zahteve v noifu? ,obse*u sprejete. O končnem izidu salanj poročamo obširneje. gr), 77,, Gabila Petra l. Osvoboditelja. Go-bivioVi * Pavlovič v Dubrovniku, vdova po ki in i črnogorskem ministru, hrani sabljo, Podaril njenemu možu v znak po-Priiate'istva takratni knez Peter »k*/!? nK!evi^v Rablja ima vrezano ime ški ~ »* r Karagjorgjevič«. — Dubrovni- io r!?j .arli, nameravaio sabljo odkupiti ter a i kralju Aleksandru v spomin na “Jelovega očeta. alk- 7 Imenovanje v državni slatbl. Načel-8tPfImoInistrstvu za lzenačenje zakonov g. bor« fa£adin je imenovan ca člana od- ra Pri državnem arhivu. ved i nromoc^- ^a doktorja eksportnih BoiJli Jiroinovlran v Lausanne (Sivca) g. v 1 Hofbauer, s!n okrajnega glavarja trn .»j.*- ^a Dunaju bo danes promovl-** doktorja medicine g. Vinko Zalokar. Izgubil se je dne 24. t. m. na poti od Starega trga do kavarne »Evropa« medaljon, drag spomin osebi, ki ga je izgubila. Pošteni najditelj se naproša, da ga odda v uredništvu »Jugoslavije«! = Roparski napad. Zidar Ig. Kveder se je v nedeljo zvečer okrog pol 10. ure vračal od »Slepega Janeza« v družbi dveh deklet v Ljubljano. Na koncu Zgor. Šiške je stopil na stran, dočim sta ženski šli naprej. Kakor iz zemlje zrasla sta stala pil njem dva vojaka (ali pa v vojaka preoblečena lopova). Eden mu je izpodbil noge, da Je padel. Tisti hip mu je eden lopokov z roko zamašil usta ter ga z nekim topim orodjem, najbrž š kamnom udarjal po glavi, drugi pa mu je preiskal žepe, pobral denarnico, uro z verižico I. dr. Nato sta roparja zbežala. Zenski nista niti slutili, kaj se je v tem kratkem času s spremljevalcem zgodilo. Kveder je dobil več ran na glavi, vendar ni izgubil zavesti. = Koncert v hotelu »Tivoli« se vrši od danes naprej vsak večer od 20. do 23. ure. =-* Samo do 8. t. m. Preteklost, sedanjost in bodočnost, kakor vsaka druga vprašanja radi zakona, poklica, otrok in vseh drugih okolščin rešuje grafolog Harry M. de Morton- hotel Tratnik, soba 20. Na zahtevo večih oseb pride tudi na dom. — Smrtna kosa. V nedejo popoldne je umrl po kratki bolezni v Zvezdarsk! ulici št. 4. gimn. profesor g. Hinko Klešnik. Pokojnik je prejšnji čas služboval v Celju, lansko jesen pa je bil premeščen v Ljubljano. Pogreb bo danes pop. ob 4. url Blag mu spomin. = Policijske vesti. V Škofji ulici štev. 17 je neznan tat ukradel Josiplnl Ermano- vi in Pavli Sabotlčevi 2 para čevljev. — Tapetnik Karel Jerančič je v Bohoričevi ulici zaprosil nekega vojaka naj mu prižge cigareto. Vojak je prosilcu ugodil, med časom pa, ko je cigareto prižigal, Je potegnil Jerančiču klobuk z glave in zbežal. Nedeljsko pismo Iz Maribora. Pred kratkim sem govoril z nekim poslancem. Med govorom je rekel: »Maribor propada«. — Ej hudiča, pa ja ne! Saj pišejo vsi časopisi, da je Maribor »mesto prihodnjosti«, »da bo prvo industrijsko mesto«, »da ima bodočnost kot obmejno mesto« Itd. Tu ml pa pride zelo spoštovana oseba, pa mi reče, da »Maribor propada«. Ko pa sem malo pomislil, sem mu dal prav. Maribor je bolan. Notranji spori uničujejo vse življenjske kad. »Od zunaj je lepa rdeča, od znotraj pa gnjila vsa«, kakor poje naša narodna pesem. — Vseh slojev se je polastila neka letargija, lenoba, omrtvelost. Nikjer nobene energije, nobenega razmaha v nobenem oziru. Nikjer ne zidajo, hiš je vse polno na prodaj, načrtov za tramvaj, za to In drugo je mnogo, a vsaka stvar se zavlačuje in mečka, ker pač ne poznajo na našem ma-stratu, da »čas je zlato«. Naše občinstvo pa se je naučilo pohajkovanja, popivanja, brezdelnosi In ponočevanja tako, da je kar groza. Tako dela ljudstvo brez ambicij, brez ponosa, brez volje do življenja; tako ljudstvo je bolno. Prej so nas Nemci prav z enakimi sredstvi ubijali, zdaj se sami ubijamo. V sedanjih pasjih dneh čutimo, kako nam Je potrebno moderno kopališče ob Dravi, ki bi bilo večje važnosti in večje koristi, kakor pa razne nove kavarne in kleti. Ako ni nobenega podjetnika, naj bi občina napravila nekaj, da bi občinstvo imelo vsaj malo udobnosti. Ob nedeljah se železničarji navadno vozijo v Celje, vsi pa se ne moremo voziti in enkrat na teden je premalo kopanja v teh pasjih dneh. — Grajsko klet so začeli nekoliko popravljati, ampak tako kakor na kmetih, ki zafllkajo samo, kar Je razpokanega. — Nemška nadebudna mladina je prišla iz graških in dunajskih šol na počitnice k svojim sorodnikom In starišem v Maribor. Povsod jih Je polno, pa vendar manj, kakor lansko leto. Menda so na kmetih, kjer izkoriščajo, šuntajo In imajo za norca naše uboge ljudi. Slovensko društvo »Napoleon* v Celju. V soboto pretečenega tedna se Je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor podružnice Slovenskega društva »Napoleon« v Mariboru. Občnega zbora se ni udeležila samo ne-brojna množica mladeničev iz trgovskih in obrtniških krogov, temveč udeleženi so bi- li na istem tudi odrastll, ki so podružnici obljubili vsestransko pomoč in naklonjenost Pripravljalni odbor je tekom dveh mesecev konstruiral podružnična pravila, tako, da jih Je zamogel občnemu 2boru predložiti V popolnem redu, nakar Jih Je občni zbor z navdušenjem sprejei. Udeležilo se Je občnega zbora čez 180 oseb, ki si je volil zanesljiv odbor, seveda ga sedaj čaka veliko in naporno delo. Vprašanja na pristojno šolsko oblast. učiteljskemu zboru trgovske šole v Mariboru pripada sedaj že več let tudi učitelj, ki ni le splošno znan kot jako vnet Nemec — in kot takšen sploh ne spada na slovenski učni zavod — marveč se požvižga tudi na vse predpise, ki so svojčas bili izdani poučevanje na šolah v Jugoslavlil. Ta učitelj je bela vrana — izjema med navadnimi smrtniki, ker mu še do danes ni bilo treba položiti predpisanega izpita Iz slovenščine. Dasiravno pa jezika niti najmanje ne obvladuje, sme vendar neovirano poučevati na slovenskem zavodu. Ker je ravnatelju zavoda ta okolnost gotovo znana in jo je po svoji dolžnosti prav tako gotovo tudi sporočil višjemu mestu, zakaj se ne napravi že enkrat red v tej dokaj odiozni stvari, ki vzbuja razne domneve in povzroča precej čudno tolmačenje? Kavarna Beograd. Na našo nedeljsko vest iz Maribora, da pride baje kavarna Beograd v druge roke, nam poroča lastnica imenovane kavarne ga Marija Šuligoj, da je vest popolnoma neresnična in izmišljena. Več pove naš inserat. Tvornica perila Maks Durjava In drug nam pojasnjuje, da g. Fr. Verdnik ni bil nikdar družabnik tvrdke, pač pa je bil nekaj nad eno leto nastavljen pri tvrdki kot potnik, oziroma prodajalec, pozneje pa par tednov kot prokurist. Danes so dospeli v Maribor z Dunaja stavbni podjetniki, ki nameravajo razstaviti svoje načrte in modele o cenenih zgradbah malih stanovanj. Želeti bi bilo, da se za to zadevo zanimajo tudi naši podjetniki. Motel Union v resnici opuščen. Kakor se nam iz poučene strani zatrjuje, se vesti o opustitvi hotela Union potrjujejo. Le toliko so preuranjene, da se hotelske sobe, v kolikor jln še ni izrabila Ljubljanska kreditna banka, opuste šele koncem septembra. Restavracija je, kakor znano, že opuščena. Hotelske sobe izrabi banka za svoje poslovne prr store, ostali del pa za stanovanja svojega uradništva. Na ta način se skuša banka izogniti pritisku, da zida za svoje ljudi hiše. Ljudje se povprašujejo, kdo je tisti, ki je dal banki pravico, iz starega hotela adaptirati bančne prostore In to v času, ko v Mariboru tako nujno potrebujemo prenočišč za tujce. Ljudje so tudi radovedni, ali bo z naslovom »Hotel Union««, ki se blešči spredaj, Izginil tudi stari, z Šolske ulice daleč vidni napis »Hotel Erzher-zog Johann«. Banka je namreč sicer dala poslopje prenoviti, toda v Barvarski in Šolski ulici je ostalo še vse pri starem. Čudimo ss. da se nasproti stoječi hotel Zamorec nič ne zmeni, da bi izrabil to ugodno priliko in svojo nizko hišo dvignil v več nadstropij. Obmejne razmere pred parlamentom. Kakor se doznava iz poslanlških krogov, pridejo te dni v narodni skupščini v razpravo izredne razmere na našem obmejnem ozemlju, vsled katerih trpe domači prebivalci, pa tudi tujci, ki potujejo v našo državo. Poslanci sami so se prepričali, da ni nikjer v obmejnih mestih toliko šikan s strani obmejnih kontrolnih organov, zlasti carinikov, kakor baš v Mariboru. Cariniki si dovoljujejo tudi delikatne preiskave na-pram iz inozemstva dopotujočega ženstva in postajajo sirovi. Vse te razmere v zvezi s pomanjkanjem stanovanj in skrajno, pasivnostjo vlade napram novim gradbam v Mariboru, katero še vedno podpirajo tisti, ki bl morali gradbe podpirati, so zakri-bile, da še lani živahni tujski promet oči-vidno nazaduje. Da tiči v vseh teh razmerah gotov preračunjen sistem, se opaža tudi pri vojni upravi, ki je raje pustila, da so Svojčas drage in solidno zgrajene vojaške barake ob varovanju vojaških straž propadle, kakor pa da bi jih prepustila mestni občini za nastanitev revežev Radovedni smo, ali bodo pri tozadevni debati socialisti podpirali viado ali svoje tovariše. Celje. Še dvojezične prijavne tiskovine v Celju. Prejeli smo o tej stvari še sledeče: Policijski oddelek okrajnega glavarstva v Celju je izdal za prijavljenje tujcev, ki prenočijo v hotelih, dvojezične tiskovine in sicer s slovenskim In nemškim besedilom. Te tiskovine je ta urad hotel usilitl posameznim hotelirjem, a so isti, med njimi tud taki, ki niso 2nani kot narodni, to zavrnili. Vsled tega Je v zadnji seji občinskgea sveta Celjskega predlagal tov. podžupan Žabkar naj-odločnejši protest proti Izdajanju dvojezičnih tiskovin In zahteval, da iste takoj uničijo In nadomestijo s tiskovinami s slovenskim in drugimi jugoslovanskimi narečji, policijski oddelek se sedaj tozadevno opravičuje in hoče naprtiti odgovornost posameznim osebam. Radi tega ugotavljamo, da nosi krivdo- na tej stvari samo predstojnik policijskega oddelka in nihče drugi. Občinski odbor celjski pa je navzlic socijalde-mokratlčnemu protežiranjU nemčurskega duha odločno zavrnil vsak poskus vpeljave nemškega uradnega jezika. Pripomnimo pa še, da je najlepše svojstvo vsakega grešnika to, da pripozna svoj greh In se poboljša. R. Slovensko društvo »Napoleon« v Celju. Dne 6. avgusta t 1. priredi omenjeno društvo veliko prireditev v prostorih gostilne pri »Istrijancu«. Na sporedu je mnogo zabavnih in šaljivih nastopov, ples, ameri-kanska ženitev, ribji lov itd. Pri prireditvi sodeluje društveni orkester. Zvečer sijajno liumiran prostor, spuščanje raket, zvezd repatic fn umetnega ognja. Vsak. kdor čuti le koljčkaj čuta do napredno-delujoče mladine, naj posetl prireditev. Vstopnina prosta. Cene sadju na celjskem trgu. Na celjskem trgu je dovolj zgodnjega sadja raznih vrst na razpolago. Marelice se prodajajo kg po 48 K, zgodnje breskve po 40 do 48 kron kg, hruške po 24 K kg, jabolka 24 kron kg. Dobe se tuintam še tudi pozne črešnje, ki stanejo 24 kron kg. Mi smo proti vsakemu naslljui Tako govore naši rudečl internacijonalcl, če katerega vprašaš, zakaj da se tako vneto ob Vsaki priliki zavzemajo za naše celjsko nemčurstvo. K temu bi jim mi pojasnili, da smo gotovo tudi narodni Slovenci proti vsakemu nasilju napram državljanom nemške narodnosti. Da so pa ti naši nemški sodržavljani, ki se zbirajo posebno v svojem nemškem Sportklubu In drugod, postali zadnji čas predrzni in dvigajo svoje glave Je pa gotovo iskati vzroka v tem, da imajo v Interaacijonall svoje zaščitnike in zago-vornike^ Ce ^^Jfh^govornikov ne ime- iiS* blm M ? ",0 kakem namlšlje-nem nasilju bi ne bilo treba zgubljati besed. Nasilja pri nas proti Nemcem nikdo ni izvajal, sta. tudi v bodoče ne bo in Je ves ta »iašistovski« strah' celjskega »Naprejevega« dopisnika nepotreben. Telepat Svengall Je priredil v sobot® zvečer v celjskem hotelu »Union« telepatsko predstavo, katero so naši Celjani prav dobro posetili, kar se ne posreči pri raznih pevskih In kulturnih prireditvah — dvorane so takrat namreč vedno pr&zne — to z lab-koto dosežejo razni telepati, hipnotizerji itd., ki od časa do časa prihajajo v Celje. Vročina je zopet nastopila pri nas minule dni. Dež, ki smo ga dobili minuli teden, je bil sicer blagodejen, vendar ga je bilo za polja in travnike dosti premalo. V soboto zvečer smo opazovali nevihto, ki Je prišla od Koroške In šla v smeri proti Mariboru; celjskega okraja pa se Je ognita. Ptuj. Na javno vprašanje, »Na naslov stanovanjske oblasti v Ptuju« v »Narodnem Listu« štev. 10 z dne 21. t m. odgovarjam Javno, da so govorice v zadevi predsobe g. Ferleša neresnične, oziroma mnogo pretirane. Res je, da se je imenovani obrnil, ko je postala predmetna predsoba sporna med njim in Kmečko hranilnico, na stanovanjsko oblastvo mestnega magistrata, da mu naj isto izda neko avtentično interpretacijo, * katero mu naj zasigurira predsobo. Ker ima g. Ferleš edini dohod skozi to predsobo, mn je stanovanjsko oblastvo na njegovo ponov. no prošnjo za dodelitev te predsobe zasl-guralo le vhod skozi njo, ni mu pa iste dodelilo v celoti. Imenovani se s tem ni zadovoljil, ampak je proti temu odloku stanovanjske oblasti vložil v odprtem roku priziv na II. inštanco. Komu naj pripade sporna predsoba, o tem odloča stanovanjski senat v Ljubljani, o kakih drugih preiskavah pri poverjeništvu za socialno skrbstvo pa v tej zadevi ne more biti niti govora. — Isto-časno se izjavim o nadaljnem članku T »Narodnem Listu« iste številke »Nemškutarji so začeli Izzivati«, Na žalost moram resnici na ljubo priznati, da dajem več krivde mariborskemu poročevalcu, nego ptujskemu nemčurju g. Kosarju. — Res J«, da je ptujslfl Kosar (gotovo, da Je bil malo v »Bahu«) gredoč mimo mize, kjer Je sedel mariborski poročevalec, nehote zadel s svojo suknjo ob jeden prazen kozarec, vsled česar je Isti padel raz mize. Gospod marini orski poročevalec kot inteligenten človek (učitelj S.) bi bil pač bolje storil, če bi bfl opravlčbo g. Kosarja vzel na znanje, ne pa, da Je iskal prilike, napraviti Iz takega malenkostnega nerodnega slučaja senzacijo, ter sem moral pravičnosti in mirnosti na ljubo posredovati pri njem, kot inteligentu, da ni prišlo do pretepa, medtem ko se J* g. Kcsiir mirno oddaljil. Ali Jo Je pozneje popihal g. KosSr ali pa mariborsld očividec, o tem mi ni znano, ker sem na to zapustil lokal — K vsemu si dovolim opa2ko. d« je moje mnenje, da bi morala ravno naSft Inteligenca vsak tak slučaj presojati s pošteno pravičnostjo ne pa povrh na robat način izzivati, ker bi le tako pripomogla k Izboljšanju napetih razmer med tukajšnjim prebivalstvom. — Vsak tak slučaj obsojam in mislim, da vsi podobni napadi naši narodni stvari in napredku več škodujejo, kot pa koristijo. Anton Blažek, podit* pan. Primorje. Centralna knjižnica »Prosvete*. Ze pred 15 leti je začelo akad. društvo »Balkan« ustanavljati ljudske knjižnice v tržaški okolici Ustanovljenih Je bilo 14 knjižnic, ki SO vse lepo delovale. Cilj društvu Je bila ustanovitev osredne knjižnice v okrilju »Slovanske čitalnice« v Trstu. V ta namen so marljivi akademiki zbirali takozvane »kamenčke« po vinarjih. Toda kar ni uničila vojna, so sežgali »kulturni« Italijani pri belem dnevu. Pa tudi po deželi so povsod gorele grmade slovenskih in hrvatskth knjig, huje kot v č*su protirermaclje. Sedaj le nalogo glede osrednje knjižnice prevzelo društvo) »Prosveta«, kateremu je »Balkan« Izročil za današnje knjižne cene skromno zbirko 62? lir, Le s pomočjo radodarne javnosti bo mogoče udejstvltl plemenito idejo. Izpit za poljedelskega inženjeria Je napravil na praški tehniki g. Sergij Gorjup il znane narodne rodbine na Proseka. izlet na Nanos napravi prihodnjo nedeljo dne 29. t m. tržaško Slovensko pla* ninsko društvo. D Annunzijevl legionarji pridejo v Trst, D Ajuuuuzlo je baje ukazal svojemu poročniku Cabrunl, da morajo do 25. t m. va| legionarji zapustiti Reko ter priti v Trst Kakšni so nadaljnl nameni, o tem uka* molči. Kaj vse zločinci ne poskusijo. Trgovec Beltram Iz Trsta se Je 20. t m. zvečer vozil s svojo družino v avtomobilu. Na ce« stl med Žavlami In Sv. Ano pri Trstu se P* avtomobil sunkoma ustavi, steklo na spred« nji strani pa se je z žvenketom razdrobilo! v kosce In ranilo trgovca In šoferja, vendar ne nevarno. Sele sedaj so zapazili Ses cesto napeljano, za prst debelo iico, ki J« ustavila avtomobil. Ker druge nesreče ni bilo, se je avto takoj odpeljal dalje proti Trstu. O zločincih ni sledu. int in Izšel je »Popotnik*, štev. 3. do 8. s sle-dečc vsebino: M. J. Nerat: Šolska reforma in nižje srednje šolstvo. — L. lieam — L Baukart: Iz japonske šole. — Ana Pfeifer« Elementarni pouk v čitanju in pisanju na podiagi samodelavnostl. — Dr. Ljud. Pivko: Rajali«! vaie. — Fr. Grm: Hlgljena govora. — slovstvo. -— Časopisni vpogled. — To In ono. >■Pikova dama*. Spisal A. Puškin. Iz-dala in za’ožlla Zvezna tiskarna v Ljubija« Manjin trg 8. Cena broš. zvezku 3 Din. »Svitanje*. Roman. Spisal Franc Gov*. kar. Izdala in založila Zvezna tiskarna' v Ljubljani, Marijin trg. 8. Cena broš. knjiti 20 Din, vez. 25 Din. Društvene vesti. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 26. juJUa t 1. ob 20 uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnev-no od 18 do 20. ure informacije Sv. Petra cesta St, 12 pritlično, desno. Slovensko zidar, in tesar, društvo vabi vse člane In prijatelje društva na izreden občni zbor, ki se vrši v sredo 16. t m. oo 8. tiri zvečer v salonu pri »Leon« na Gosposvetski cesti. Občni zbor Je velevazen. ker se bo na istem razpravljalo tudi o skupnem strokovnem organiziranja Pri N**1 Člani nal pridela jolnoitrvilno ln točna- E. OABORIAU: Zločin v Orcšvafu. (Dalje.) »Prepričan sem, da imate piav,« je pokimal doktor, »a Vendar je treba dokazov.« »Dokazi se najdejo, tristo vragovi« je živahno vzkliknil Lecoq. »Če je stvar zamotana in težavna, tem bolje! Eh, da je preprosta in jasna, še to minuto bi se vrnil v Pariz ter bi vam poslal jutri zjutraj enega svojih ljudi. Lahke uganke so za malo deco; nam pa je treba nerazrešenih skrivnosti, da jim prodremo do dna, borbe, da pokažemo svojo moč, in zaprek, da jih užu-gamo!« Oče Plantat in zdravnik sta začudeno gledala policista. Zdel se je ves izpremenjen. 2arke iskre so se kresale v njegovih očeh in glas mu je trepetal s kovinskim zvokom. »Lehko si mislite, gospoda,« je povzel, »da se človek moje JSaže ne posveča policiji zaradi bore nekaj tisoč frankov, ki jih plačuje ravnateljstvo. Kdor ne čuti za to poklica, postane branjevec ali karkoli. Takšen, kakršnega me vidite, sem nastopil ,v svojem dvajsetem letu po temeljitem šolanju mesto računarja pri nekem astronomu. Moj učenjak je dajal na mesec sedemdeset frankov in kosilo, zahteval pa je, da naj bom vedno lepo oblečen in naj počečkam s številkami ne vem koliko kvadratnih metrov papirja na dan.« Radovedno opazujoč očeta Plantata, je potegnil gospod L'ecoq naglo zaporedoma več dimov iz svoje smodke ter Dovzel: »Jasno je, da se nisem štel posebno srečnega v tem položaju. Imel sem namreč dve veliki napaki: igral sem in ženskam sem bil naklonjen. Kaj hočemo, nihče ni popoln na tem svetu. Mojih sedemdeset astronomskih frankov se mi je zdelo premalo; od zore do mraka sem ugibal, kako bi obogatel namah. Sredstvo v to je le eno; prisvojiti si last svojega bližnjega tako spretno, da ni nadležnih posledic. Moj rodovitni duh je snoval na stotine načrtov, ki so bili vsak dan vabljivejšl in uporabnejši. Prestrašil bi vas, da vam povem le polovico misli, ki so mi takrat rojile po glavi. Če bi bili vsi tatovi na svetu meni kos, bi trebalo izbrisati iz slovarja besedo .lastnina’.« »Kam meri s tem uvodom?« je pomislil doktor Gendron. Tako ugibaje je prestavljal oči iz očeta Plantata na de-lektiva, ki je medtem nadaljeval: »Nekega dne sem se ustrašil svojih lastnih misli. Izumil sem neznatno operacijo, s katero bi mogel vzeti kateremukoli bankirju četrt milijona, ne da bi tvegal le količkaj več, nego če prestavim to čašico kave. ,Fant\ sem si dejal, ako pojde tako dalje, pride ura, ko bodo sledila mislim dejanja’... A sreča je hotela, da sem se rodil pošten; ker pa sem hkrati hotel rabiti zmožnosti, s katerimi me je obdarila priroda, sem se teden tes- dni po tistem samogovoru poslovil od svojega zvezdogleda ter nastopil službo pri policijskem ravnateljstvu. Iz strahu, da ne bi postal tat, sem šel v detektive.« »Ste li zadovoljni s to izpremembo?« je vprašal doktor Gendron. »Bogmef Srečen sem, da morem svobodno uporabljati svoje računarske in drugačne talente. Življenje mi je največja slast, posebno ker biva v meni še tretja slast, ki nadvladuje vse ostale. Tej strasti je ime radovednost.« Policijski agent se je namuznil. »So ljudje,« je povzel čez hip, »ki vsi norijo za gledališče. Tako nekako je z menoj. Razlika je le v tem, da ne razumem, kako se more človek naslajati ob klavrnih izmišljotinah, ki so v primeri z življenjem tisto, kar je najzadnja leščerba na odru v primeri s solncem. Ne razumem vas, gospoda, kako se morete smejati šalam komedijanta, o katerem dobro veste, da doma obupuje od rodbinskih skrbi. Ne razumem vas, kako morete pomilovati nesrečno ljubimko, ki se otruje v tragediji, ko vendar veste, da jo srečate pol ure po predstavi živo, zdravo in še preveč veselo na bulvarju! Če to ni, da bi se človek zjokal!« »Kar zaprimo gledališča!« je zamrmral doktor Gendron. »Meni,« je povzel gospod Lecoq. »se hoče resničnih komedij in nehlinjenih dram. Moj gledališki oder je vsa človeška družba in moji igralci se smejejo od srca, ali pa točijo solze, ki niso zlegane... Recimo, da se zgodi zločin. To je predigra. Na lice mesta dospe Lecoq: začetek prvega dejanja. S prvim pogledom izkušam ujeti najmanjše podrobnosti vprizoritve. Nato iščem nagibov, urejam dejstvujoče osebe po skupinah, spajam epizode z glavnim dejanjem ter povezujem ves kaos okolnosti v pregleden snop... Kmalu oživi dejanje; nit mojih zaključkov me privede do krivca. Izsledim ga, primem ga in ga izročim pravici. Sedaj sledi veliki prizor. Osumljenec se brani z vsakatero zvijačo; toda preiskovalni sodnik, opasan z mečem. ki sem mu ga jaz skoval, ga naskakuje neumorno, dokler ga ne pripravi do tega, da se zadrgne sam v svoje lastne zanj-ke... In okoli tega glavnega junaka — koliko stranskih oseb, sokrivcev in podpihovalcev zločina, prijateljev, sovražnikov in svedokov! Nekateri so strašni in zlovešči, drugi prečudno smešni. 2iv krst si ne bi mislil, koliko je smešnosti v strahoti... Porotna obravnava je zadnje dejanje mojih dram. Obtožba govori, toda tisti, ki jo je založil z mislimi, sem jaz; njene besede so le vezenine po risbi mojega poročila. Predsednik zadaja porotnikom vprašanja; koliko napetosti! Odloča se usoda mojih junakov. Recimo, da odgovori porota: ,Ne’. Zbogom, moja igra je bila zanič, občinstvo mi žvižga. Ako pa se glasi odgovor ,da\ je to znamenje, da je bila Igra dobra; ploskajo mi in jaz slavim zmago — ne glede, da lehko drugi dan posetim glavnega junaka in ga potrepljam po ramenu, češ: .Izgubil si, prijatelj, jaz sem močnejši od tebe’!« Kakšen je bil namen tega Lecoqovega življenjepisa? Dozdevno ne da bi opazil začudenje svojih poslušalcev* je segel po novo smodko in jo prižgal nad svetilkinim steklom« Nato pa, namestu da bi dal svetilko spet na mizo, jo je postavil — bodisi iz nebrižnosti ali namenoma — na vogal kaminovega okrajka. Poslej je padala na obraz očeta Plantata popolna luč, dočim je stal detektiv v globoki senci. »Priznati moram,« je povzel,-»da so mi žvižgali prav ma* lokdaj. A nikarite me ne imejte za nečimurnika — ali pa celo za modrijana, kar ni dosti lepše. Kakor vsak, imam tudi jaz svojo Ahilovo peto. Demona igre sem ugnal, toda nisem se umel otresti ženske.« Pri teh besedah je globoko vzdihnil in mahnil z rokami, kakor človek, ki se je vdal v svojo usodo. »Da! Med ženskami tega sveta je ena, pred katero sem navaden bedak, nedolžnejši in lahkovernejšl od majhnega otroka. Sam vidim, da me vara, in vendar ji verjamem, ko mi dokazuje, da imam slabe oči. Vem, da mi laže, neštetokrat ji dokažem laž... in nato ji verujem. Eh da,« je dodal s tišjim, žalobnim glasom, »nihče ne uide strastem, ki jih starost ne la uduši, nego celo podkuri — njim, ki jih prepaja baš čustvo sramu in iznemoglosti s strašno grenkobo. Ako ljubiš sam, ja gotovost, da ne boš nikoli ljubljen, izmed tistih muk, ki jih mo« ra človek sam okusiti, da spozna vso njihovo neizmernost Kadar misliš hladno, vidiš in presodiš samega sebe. ,Ne,’ si govoriš takrat, in vendar vstraja v dnu tvojega srca žarek upanja, ki je močnejši od pameti, volje in izkustva. ^,Kdo ve?/ ti odgovarja glas strasti. ,Vse je mogoče na svetu!’ In čakaS čudeža. A čudeži se ne dogajajo več. Vzlic temu upaš...« Gospod Lecoq je premolknil, kakor da mu bolečina ne da nadaljevati. Oče Plantat je medtem zamišljeno pušil svojo smodko, izpuščaje v presledkih goste oblake dima; toda njegov obraz je odseval neizrekljivo muko, njegov pogled je bil vlažen in negotov, in roke so mu trepetale. Vstal je, vzel svetilko s kamina, postavil jo na mizo In sedel nazaj. Doktor Gendron je zdajci ugenil pomen tega prizora. Detektiv je izigraval enega najzavratnejših adutov svoja zaloge in po vsem videzu se mu je zdel namen dosežen. Vedfel je vse, kar je hotel dognati. Po kratkem molčanju se je zdrznil, kakor bi se prebudil iz sanj. Izvlekel je uro in pogledal nanjo. »Tristo vragov,« je vzkliknil, »takole kramljamo, a čaš nam uhaja, kakor bi ga podili!« »In Guespin sedi v ječi,« je pripomnil zdravnik. (Dalje prih.) 1 MALI OGLASI »e hrano k dvema osebama. Osebno se predstaviti pri gospej Rozmanovi, Zidani-most- 159 PRODAM: ŠIVALNI STROJ za čevljarje. Poizve se pri Filip Kristančič, Predoslje pri Kranju.____________154 HIŠA Z GOSTILNO in vsa oprava, zraven nekaj posestva. Cena 300.000 din. 115 GRAŠČINA z dvema balkonoma. 19 sobami, krasna lega, v bližini železniške postaje, z zraven spadajočim gozdom, travniki, senokoši, polja, gospodarskimi poslopji. Izredna nakupna priložnost. Cena 260.000 Din. Ooslilničarska posest, nova velika h!5a s trgovino z mešanim blagom, gostilniški vrt, v bližini mesta. Naprodaj zaradi bolezni. Cena 300.000 Din. Grajščinsko posestvo, pripravno za tovarno, 500.000 Din. Reflektantom na razpolago avto za ogled posestva. Posestvo pri Dravogradu, 8 johov, hiša. Cena 150.000 kron. Vile s posestvom v bližini Maribora. Cene: 480.000 kron. 900.000 kron in dva milijona kron. Trnovske hiše, stanovanj ske hiše, male hiše za eno stranko v Mariboru, Celju, Grazu. Išče se kompanjon za do broidočo špecerijsko in delikatesno trgovino. Krasni vinogradi v Jugoslaviji in Nemški Avstriji. Odda se v najem kavarna. Zamenja se trgovina Itd, Pojasnila za zgoraj navedeno daje: Realitctna pi- sarna *RAPID€, Maribor, Gosposka ulica 28. 153 VINIČARJA IŠČEM za takojšnji nastop na mojem posestvu v Zagrebu (3 orali vinograda, 3 orale mladega sadovnjaka), ki je popolnoma izvežban v vinogradar-stvu in sadjarstvu in je bil že uslužben kot viničar. Pogoj, da !e pošten in da se razume tudi na ostalo gospodarstvo. Ponudbe se prosi nasloviti na dr. Ivan Juriša, advokat, Zagreb, Nikoliče va ul. 4. 157 KUPI: KUPIM večje množine orehovega lesa v deblih, zdravo, ravno blago In samo malo grčami od 25 cm debelosti in 1-50 cm dolgosti naprej. Kupim tudi lepa ra\ma, gladka javorjeva debla od 25 cm debelosti in 'i m dolgosti naprej. Ponudbe na: P. Higersperger, Celje. Gregorčičeva ul. 3. 158 daleč od sredine mesta. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod št. 161 na upravo lista. 161 URADNIK. 40 let star, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, od 25 do 35 let starosti z nekaj premoženja. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod: »Srečna bodočnost« na upravo »Jugoslavije«. 155 VAJENCA za pleskarsko obrt proti takojšnji plači sprejme Tone Malgal, tu, Kolodvorska ul. 6.________151 USNJARSKI POMOČNIK za izdelovanje usnja (Zu-richter) se sprejme takoj. — Proda se dobro ohranjeno dvigalo (Kranich) ter železna močna stiskalnica za tekstilno blago. Ponudbe na Avgust Terpinc mlajši, Kamnik. 149 MAGISTRA in starejšega asistenta išče lekarna Posavec, Celje. Nastop po dogovoru. 136 mmo s SOBA s posebnim vhodom, primerno za pisarno, se Išče samo za kratek čas, ne pre- KUPI SE TRICIKL. dobro uporaben. Ponudbe z navedbo cene pod »Tricikle na upravo. 163 SkUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. :-: Mast. — In vožnje. :-: Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uso-Auio d. z o. z. v Ljubljani. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trs St. 10. Krovns mojster Fran Fujan, Ljubljana, Ilovica štev. 48 ob Do-lenjski cesti izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s kora-nitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila raznih starih streh. - Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. - Delo preiskušeno, solidno in po najnižjih dnevnih cenah. >: ir m za civilno delo sprejme »TVORNA ČEVLJARSKA ZADRUGA v Ptuju'* za stalno. Plača od komada po dogovoru in ocenitvi del. Za stanovanje je deloma preskrbljeno. Ponudbe in vprašanja na naslov tvrdke. 110 Baaaeii Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveni?! R. RANZINGER Ljubljana ^ediGljsHa pisarna Jesenice | Podjetje za prevažanje blaga Južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro- n met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva, gj Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. ^Brzojavi: Ranzlnger. Interurban telefon 60 p § d l •9*®' The »GLISER" najboljši in no]cene]ši pisalni stroj Zastopstvo In zaloga: IVAN 6A3ŠEK, papirna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta St 2. • • • • • • • i •••• KUPIM MIŠO, primerno koncesijo gostilne, tudi na kaj polja na prometnem prostoru na deželi v Jugoslaviji, eventualno v zameno, tudi v najem. Ponudbe ha F. Jurič, gost., Dravograd. 156 SLUŽBE: IŠČE SE UČENEC za ma-nufakturno prodajalno. Kie, )?ove uprava Usta. 162 PRILETNA KUMARICA z večletnim spričevalom se za takojšnji nastop išče proti mesečni plači 1000 K a prostim stanovanjem in vse sokolske potrebščine za člane, danke, naraščal I deco po predpisu JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA ima v zalogi DRAGO SCHWAB(preieSchwab& Bizjak) LJUBLJANA. Pod Narodno kavarno. Dvorni trs 3* Slavnostni kroji po meri se Izdelulelo v najkrajšem času v lastnem salonu; na željo se razpošiljajo posamezni deli In sokolsko sukno i ......jas .■■■= proti povzetju. ..... razpisuje tem potom natečaj na Izpraznjeno mesto ur ypy@wif@ii@ kateri bi mocel vsa ekonomska dela samostojno vršiti, naročilo, da blagovno oddelenje tega zavoda v večem obsegu vodi ter da ie v stanju ekonomske produkte plasirati ln vse v ekonomsko stroko spadajoče stvari nabavljati. Zahteva se zraven znanja srpskega še znanje dveh stranih Jezikov. Isti mora biti vešč v sestavljanju bilance. Piača in delež »pri čistem dobičku po sposobnosti ln pogodbi. Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti, kakor potrdilo o dosedanjem službovanju Je poslati na UPRAVU EKONOM SKOd UDRUŽENJA D. SRBOBRANU do 31* avgusta t L ! * D. V Je bolezen vratne rcože, katera se mora zdraviti prav<* časno, drugače strineno delovanje tega važnega organi vedno bolj napreduje ln nastanejo lahko neprijetne, da celo grozeče posledice, Zdravstvena znanost je s sigurnostjo potrdila, dl so mineralne soli, katere vsebujejo v sebi Jod, pri xnu ličnih slučajih razširjenja vrata najboljše sredstvo.*« ozdravljenje. Nešteti bolniki so že sami konštatlraU hitro, popolno ozdravljenje te bolezni pri vporabljanjtt našega čistega, naravnega proizvoda, ki se dobiva najmočnejših virov Polhore. Vsak kdor trpi na razširjenju vrata ati kaki drugi slični bolezni, naj zahteva tako) gratls knjigo: NASA DOMAČA ZDRAVILA. Vsak. kdor trpi na razširjenju vrata ali kaki drugi bolezni, dobi ta podučnl nasvet brezplačno. Zatorej ph šite ponj, ker to je le v Vašo korist In Vaš hišni zdravnik Vam bo cotovo k temu domačemu zdravljenju dal svoje potrjenje. Ekspedicija »Kaiser Wllhelm-Apo-tkeke«, BUDAPEST VI„ Abt. 600. % & Stan©wanle v Mariboru obstoječe iz 3. sob, kuhinje in pritiklin, elektrika in plin v mirni, drevoredni « Tattenbachovi ulici (blizu sodišča, Narodnega doma, nedaleč od Glav. Trga) « 3 0 <• vsled preselitve za takoj. Ponudbe pod „Zamenlava“ na upravo lista. \ / w • - --- zamenjala za eaafea 3 Ljubljani Slovenska banka d. d ■ Ljubljana (prele Jugoslovanska Union banka) Zagreto Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota^Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škot j a Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wlen: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 K. Izifršuje vse bančne poste najkulantneje. Afilaciie: glavni ln odgovorni urednik Zorko, fakin. Izdaja »Jusoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Jjubliad