VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 23. NOV. 1995
Letnik 50 Štev. 47 (2834)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.

Thaler za sprejem slovenskega tv-programa
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler in generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj
Na neuradnem enodnevnem obis- odraz pomembnosti, ki jo Sloveni-ku se je v ponedeljek, 20. novem- ja namenja stikom s Koroško. Šobra na Koroškem mudil slovenski sedstvo se, je menil minister, zunanji minister. V pogovorih s ugodno razvija in zadnja leta se je predstavniki manjšine in deželne klima glede občutljivih vprašanj vlade so bili v ospredju predvsem bistveno zboljšala. Slovenija pa stiki med obema deželama in se- Koroški kot obmejni EU-jevski re-veda manjšinsko vprašanje. Thaler giji seveda namenja veliko pozor-je obisk na Koroškem ocenil kot nost. Zavzel se je za čimprejšnjo
sejo skupnega kontaktnega komiteja, ki naj bi bila v Sloveniji kmalu po avstrijskih državnozborskih volitvah.
Izboljšanje medsebojnih odnosov pa je seveda tudi v korist koroških Slovencev. Thalerje podprl zahtevo po nemotenem sprejemu slovenskega televizijskega programa na Koroškem (tako, kot je mogoče sprejemati ORF v Sloveniji), in je v tej zvezi na koroško deželno vlado pozval, da se tozadevno zavzame pri zvezni vladi na Dunaju. Prav tako je podprl predlog zajamčenega manjšinskega zastopstva, in v tej zvezi omenil slovenski model manjšinskega zastopstva v parlamentu. Dobesedno pa je dejal: »Tega modela nočemo nikomur vsiljevati«.
Glede jedrske elektrarne v Krškem je minister posredno potrdil. da je referendum o njenem zaprtju propadel, kar pa ne spreminja dejstva, da je večina prebivalstva za brezatomsko Slovenijo. Thaler je pozdravil tudi razvoj v Bosni in dejal, da se bo Slovenija strogo držala vseh resolucij Varnostnega sveta OZN.
Franc Wakounig
Sporazum pod pritiskom
RAZSTAVA KLUBA KOROŠKIH SLOVENCEV
Koroški kulturni dnevi v Mariboru
Po triletnem premoru potekajo v Mariboru Koroški kulturni dnevi, ki so se začeli v četrtek, 9. novembra, in sicer s koncertom skupine Drava iz Borovelj. Prireditev so pripravili mestna občina Maribor, mariborska zveza kulturnih organizacij in tamkajšnji Klub koroških Slovencev. V razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor so pretekli četrtek odprli razstavo z naslovom Klub koroških Slovencev 1920-1928-1976, za katero so arhivsko gradivo in muzejske eksponate prispevali Pokrajinski arhiv Maribor, tamkajšnji Klub koroških Slovencev, KUD Študent iz Maribora in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Na ogled bo mesec dni.
Razstava ni le simbol zbliževanja Slovencev z obeh strani meje, marveč tudi zbliževanja različnih virov preteklosti, ki jih lahko na eni strani ponudi arhivistika, na drugi pa etnologija, saj je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ponudila na ogled nekaj predmetov iz svoje bogate narodopisne zbirke, ki jo hrani v prostorih komunikacijskega in kulturnega centra v Šentjanžu v Rožu. Razstavljeni predmeti so priče ruralne kulture koroških Slovencev druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja v Rožu, na Zilji in v Podjuni ter hkrati priče oblikovalske in umetniške ustvarjalnosti kmečkega človeka, ki je to svojo potrebo uresničeval predvsem z izdelovanjem predmetov za vsakdanjo rabo.
V okviru Koroških kulturnih dnevov bo v četrtek, 30. novembra, v prostorih razstavnega salona Rotovž ob 18. uri odprtje razstave ene najbolj zanimivih koroških likovnih ustvarjalk, slikarke Zorke L. Weiss, katerega bo spremljal tudi literarni večer z Janijem Oswaldom.	Irena Destovnik
Od Korotana ...
Slovenska prosvetna zveza letošnji osrednji koncert posveča vsem koroškim izseljencem-pregnancem in partizanom. Ob 50-letnici osvoboditve se jim želimo zahvaliti, da smo se z njihovo pomočjo rešili nacističnega zločinskega režima, hkrati pa podčrtati antifašistično tradicijo koroških Slovencev.
Spomin nas veže na čas, ko sta bili slovenska narodna pesem v izseljenskih taboriščih in partizanska pesem ob oboroženem uporu po koroških gozdovih edini živi obliki izražanja slovenske kulture. Ohranjali sta kontinuiteto predvojne z našo povojno kulturno ustvarjalnostjo.
Slovenske narodne in pesmi miru, bratstva ter borbe za človekove pravice spremljajo tudi vsakoletna pevska srečanja pod geslom »Od Korotana do Jadrana«, pri katerih sodelujejo pevski zbori iz Italije, Slovenije in Avstrije.
V priznanje in zahvalo za prispevek k antifašističnemu odporu koroških Slovencev bodo letošnji častni gostje osrednjega koncerta koroški izseljenci in partizani.
Po treh tednih intenzivnih pogajanj in pod silovitim pritiskom ameriških posrednikov so v torek zvečer končno predstavniki v vojno vpletenih strani parafirali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini. Ničkaj sijoči niso bili obrazi srbskega predsednika Miloševiča, hrvaškega poglavarja Tudjmana in bosanskega predsednika Izetbego-viča. Američani, že od Cap Davida navajeni na uspešno posredovanje, so tokrat v svoji vlogi naleteli celo na trši oreh kot pred dvema letoma pri pogajanjih med Izraelci in Palestinci. Še nekaj ur pred pristankom na kompromise so imele vse tri strani polno zadržkov in nerazčiščenih vprašanj, tako daje bil kakršenkoli sporazum močno vprašljiv. Vse tri strani so popustile pri ozemeljskih vprašanjih in prav pri tem je morala največ žrtvovati bosanska stran.
Sporazum je torej sklenjen, a ne še uradno podpisan. To naj bi se zgodilo na mirovni konferenci v decembru v Parizu. Ameriška di-
plomacija je zadovoljna, čeprav je morala uporabiti vse metode prisile. Gordijski vozel ni nazvozlan, ampak presekan. Za meč je držal arneriški predsednik Clinton, ki se je v noči s ponedeljka na torek kar dolgo telefonsko pogovarjal z vsemi tremi predsedniki. Ali bo izsiljen sporazum res veljal, je seveda še neznanka.
Bosna in Hercegovina torej ostaja enotna država v dosedanjih avnojskih mejah, ureditev pa bo konfederativna, in sicer iz bosan-sko-hrvaške federacije in republike srbske. Imela bo centralno predsedstvo, parlament in vlado, volitve pa bodo pod nadzorstvom mednarodnih strokovnjakov, človekove pravice naj bi bile zagotovljene vsem prebivalcem, ne glede na vero in narodno pripadnost, vojni žločinci pa bodo izločeni (ne kaznovani!) izjavnega življenja. Osnovna pripomba k sporazumu je, da je zelo načelen in nedorečen. Pušča torej nešteto možnosti za razlago po svoje. Tega pa smo že navajeni. Najbolj
je popustil Izetbegovic, ki je moral Srbom odstopiti obe muslimanski enklavi v severovzhodni Bosni -Srebrenico in Žepo, za Goražde pa je izposloval 8 do 15 kilometrov širok koridor preko srbskega ozemlja. Srbi bodo s svojo matico povezani z 10 do 20 km široko popkovino, t. i. brčkim koridorjem. Prav zaradi tega je pričakovati, da se bodo bolj vezali na Beograd kot na Zagreb. Popustiti je moral tudi Tudjman, in to prav na račun srbskega koridorja v Posavini, govor pa je bil tudi o zamenjavi ozemelj, pri kateri bi Srbi dobili zanje strateško pomemben polotok Prevlaka pri Dubrovniku, Hrvati pa nekaj ozemlja v dubrovniškem zaledju. Vse to pa je seveda še vprašanje podrobne obravnave.
Kljub stalnemu zanikanju uradnega Zagreba pa je sporazum spet po meri dogovorov med Tudjma-nom in Miloševičem že v letu 1991, saj dokler se ta dva tudi tokrat nista pogovorila med štirimi očmi, so pogajanja tičala na mrtvi točki.
Jože Kavšek
\
Nedelja
26. november
14.30
Uli 5IL uULlIull CMffjbOÜJitifC
UuulnH liimutt
Slovenske
putsotüu
zvez*
Slmiutsia narodne In slovenski.
■IU*lllUtOlilU.
Vokalna I Ti,,,
skupina T. L [_L LL
Veliko**!
Meinni pevski zbor
PüiilüLUl
Pliberk
peoskiÄlüLLül
IllllLllillll
Pliberk
Zariti
Irbcviie
‘Labot:
Vpline/lrst
Tram
Züüitik
Branik
Vici
Prevali*
TT /"VTi M"!"1	\ U ga Mračnikar pa svojo kultur-
IVUlVIlLlM JL /iJK. nost in tudi finančno spretnost vsakodnevno dokazuje kot direktorica založbe »Drava«. Tudi v upravnem odboru srečamo vrsto aktivnih in osveščenih žena oz. deklet.
Drugo pomembno dejstvo: čeprav so bili prisotni malce razočarani, da ni bilo širše diskusije o poročilih predsednika, tajnika in blagajničarke, pa je po drugi strani tudi dokaz, da so društva na splošno zadovoljna z delovanjem njihove centrale. SPZ podpira vsa društva, se ravna po pobudah, ki prihajajo s podeželja, posreduje strokovnjake in možnost izobraževanja tako
Piše Sonja Wakounig
V kulturi enakopravne
Prvič v novem kulturnem centru - v k & k v Šentjanžu - je imela Slovenska prosvetna zveza svoj občni zbor. Samo po sebi nič posebnega, občne zbore mora imeti seveda vsako društvo, pa vendar je za natančnejšega opazovalca povedal marsikaj. Naj začnem kar z ženskami: prvič v zgodovini kateregakoli slovenskega društva na Koroškem se je uresničila pariteta (no, za las) med moškimi in Ženskimi odborniki/odbornicami. Taka odločitev ni le modna muha, pač pa je izraz dejanskega stanja v kulturnem delovanju. Nova podpredsednica Fini Kraut je dobro znana kulturna delavka v Šentprimožu, prav tako je tudi politično aktivna dr. Helena Verdel (članica v sosvetu), blagajničarka dr. Hei-
na pevskem kot tudi na gledališkem področju in opravlja še vrsto poslov, ki lajšajo delovanje posameznih društev. Finančne stiske ni (no, ja, neizpolnjenih želja je gotovo še kje kaj ostalo, saj ni strica iz Amerike), raznolikost v delovanju je velika, seveda pa je odvisno vselej in predvsem od društvenikov in njihove zagnanosti, kaj in koliko od namenov se tudi uresniči.
Kakor so že ugotovili tudi na občnem zboru Krščanske kulturne zveze, je bilo ugotovljeno tudi v Šentjanžu: obe osrednji organizaciji sta potrebni, v usmeritvah pa se vendarle razlikujeta in vsaka opravlja zanjo specifično delo. Koroška bi bila revnejša brez ene od njiju, vseeno, katere.
Volilni start Zelenih
Karin Prucha in Ulrich Habsburški
Glasba mednarodnega značaja, krapi s kivijevo (zeleno) marmelado, vneti diskutanti, dobro razpoložena glavna kandidatka Karin Prucha in cesarsko-kraljevi potomec Ulrik Habsburški, ki dela za zeleno stvar: to vse in še dosti drugega je bil »uradni« zače-
tek volilne kampanje Zelenih na Koroškem prejšnji teden na celovškem Starem trgu. Zeleni bi 17. decembra na Koroškem radi dosegli osnovni mandat, sploh pa naj bi prihodnja deželna politika ne bila več brez soodločanja ekološkega gibanja.
IZJAVA SGZ
IPH še ni rešen
Slovenska gospodarska zveza zavrača nepopolne in nenatančne izjave generalnega konzula Republike Slovenije v zvezi z reševanjem stečaja tovarne IPH v Žitari vasi.
Na pogovoru med Slovensko gospodarsko zvezo in državnim sekretarjem za industrijo RS, drž. sekretarjem Vencljem in direktorjem Sklada Koržetom ter generalnim konzulom Jerajem pretekli torek v Ljubljani, je bilo predlagano, da sklad ugodi novi firmi IPH posojilo v višini 7 milijonov ATS. Projektna skupina za sanacijo IPH na naj bi zvišala svoj lastni kapital dodatno še za 7 mio. ATS.
Izjave generalnega konzula Jeraja na tiskovni konferenci v Celovcu pa so bile tozadevno nenatančne in so dopuščale časnikarjem interpretacijo, da sklad ponuja subvencijo, katere IPH ni treba vrniti. Dejstvo pa je, da sklad ponuja le posojilo z za avstrijske razmere nesprejemljivo visoko obrestno mero.
K predlogu, da naj bi konkretno Zveza-Bank in Slovenska gospodarska zveza zbrali 7 milijonov ATS, je treba poudariti, da Zveza-Bank in posojilnice nosijo že 90 odstotkov posojil IPH in bi pomenila do-
datna obremenitev teh ustanov povečanje rizika zdravih gospodarskih podjetij.
SGZ pričakuje od Republike Slovenije in njenih ustreznih organov (ministrstvo, sklad itd.), da bo z enako velikodušnostjo podpirala IPH, kot je s svojim neodgovornim postopanjem direktor IPH Tili (ki je bil tudi direktor državnega podjetja Alples) poslal žitrajsko podjetje v stečaj.
Rešitev IPH je pod danimi pogoji slejkoprej v rokah Republike Slovenije.
Slovenska gospodarska zveza
SMOLLE NA DUNAJU
Katalog temeljnih pravic
»Potrebni so zakoni, ki bistveno urejajo zadeve narodnosti,... ter zastopstvo manjšin z jasnimi zakonskimi kompetencami«, je bil odločen Karel Smolle, v četrtek, 16. novembra, na tiskovni konferenci na Dunaju. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) in kandidat Liberalnega foruma je skupno z Marjanom Pippom in Andrejem Palatinom predstavil katalog temeljnih pravic za etnične skupine.
V CAN so zastopana nekatera društva avstrijskih manjšin: NSKS, Hrvaško kulturno društvo na Gradiščanskem, manjšinski svet Cehov in Slovakov, kulturno društvo gradiščanskih Madžarov in društvo za podporo Romov.
Omenjeni katalog predvideva, da manjšine dobijo tako po zakonu zagotovljene individualne kakor tudi kolektivne pravice, kot npr. topografske napise, prost dostop do medijev, šolska izobrazba,... in novo strukturo pri sosvetu za manjšine. Bistvena točka tega osnutka pa je, da manjšine same izvolijo (na »direktnih, demokratičnih in tajnih volitvah«!) zastopnika. Zato naj bi zakon konkretiziral, kdo da naj zastopa manjšine.
»Ker so pravice manjšin človekove pravice, potrebujemo katalog temeljnih pravic«, je omenil Pipp in obenem kriti-
ziral zvezno vlado, češ da je v še kot aktivni politik doživel Evropskem svetu predlagala sprejetje tega temeljnega zako-zelo progresiven osnutek, doma na za narodnosti (v približno pa ga ni čutiti.	enem letu), ki naj bi veljal za
Smolle računa s tem, da bo vso Evropo.	k. w.
Smola z barvo
No, z barvami, posebej pa še z mejkapom političnih strank, imajo nekateri zmeraj smolo. Predvsem tedaj, če so že povsod bili in nikjer obstali. Takšno bolezen ima očitno tudi Karel Smolle, vsaj kar zadeva barvo Liberalnega foruma. To vsaj dokazuje najnovejša volilna zloženka, s katero se kandidat LiF skuša predstaviti kot univerzalni zastopnik vseh v Avstriji živečih manjšin. Glavna barva zloženke ni liberalno svetlomodra, ampak klasično zelena. Pa tudi geslo »V samostojnosti je moč« smo v tej ali podobni obliki že srečavali v času Smollejeve kandidature pri Zelenih.
Ker ne verjamemo, da Zeleni podpirajo Smollejevo kandidaturo ali da se je Liberalni forum požvižgal na svoj zunanji signal, pri tej barvni kolabociji izhajamo iz tega, daje ali Smolle že postal slep za vse barve ali pa s tem samo potrjuje, kar že čivkajo vrabčki in politični poznaval-
ci trdijo: Smolle bi se spaj-dašil z vsakomur, samo da bi prišel v parlament. Vprašanje pa je, kdo bo v tem čudnem zakonu na daljši rok potegnil kratko: svetlomodri Liberalni forum ali »zeleni« Karel Smolle?	■
VEČJA BILANČNA VSOTA
Lep uspeh celovške posojilnice
Pretekli petek so člani celovške posojilnice opravili svoj redni občni zbor, na katerem so razpravljali o preteklem poslovnem letu 1994 in začrtali smernice za bodoče delovan je.
Predsednik upravnega odbora mag. Franc Brežjak je ugotovil, da se je poslovanje posojilnice pozitivno razvijalo. Kljub splošnim gospodarskim težavam - upadanje investicij in naraščanje brezposelnosti -so se donosi povečali v zadovoljivi meri. Samokritično pa je dejal, da bo treba v prihod-
nosti pridobiti nove člane za povečanje lastnega kapitala in števila deležev. Za perspektivni razvoj posojilnice pa je menil, da bo potrebno razmisliti tudi o novi lokaciji za dodatno poslovalnico. Nadalje je v svojem poročilu povedal, daje posojilnica doslej in bo tudi v bodoče po svojih močeh podpirala prosvetna in športna društva. Poslovodja Aleš Šimenc je poročal o stanju posojilnice in ugotovil, da je likvidnost te bančne inštitucije zagotovljena. Banka, katero so pred leti
razširili, nudi vse možne bančne storitvene usluge. Za leto 1995 pa pričakuje enak uspeh kot v lanskem letu. Sedaj zaposluje šest sodelavcev in sodelavk.
Hranilne vloge so se povečale za 20 odstotkov s 194 na 215 milijonov šilingov. Porast pri izposojilih znaša 27 odstotkov s 137 na 174 milijonov šilingov. Bilančna vsota pa je znašala 270 milijonov šilingov, kar je za 19 odstotkov več kot v letu 1993 (227 milijonov).
m. š.
PO GRAFENAUERJU
Klub koroških Slovencev z novim vodstvom
Odborniki in gostje ob občnem zboru kluba
Rezultat znanega izida plebiscita 1. 1920 in takojšnjega nemškega pritiska in nasilja je bila tudi emigracija mnogih narod-nozavednih slovenskih izobražencev, uradnikov in duhovnikov. Večinoma so šli v Slovenijo oz. v Jugoslavijo in tam tudi ostali. Med temi emigranti, žrtvami prvega koroškega etničnega čiščenja, so bili tako znane osebe kot dr. France Kotnik, dr. Julij Felaher, Anton Müller, dr. Zvonko Janežič, Franc Uršič, Anton Brandner, Srečko Škofič in drugi.
14. oktobra 1928 so v Mariboru ustanovili Klub koroških Slovencev, ki je kmalu imel podružnice po vsej Sloveniji in Jugoslaviji in danes sta njegova naslednika kluba koroških Slovencev v Ljubljani in v Mariboru. Glavni nalogi kluba sta bili podpirati narodnostne in kulturne težnje koroških Slo-
vencev in širiti zanimanje zanje. To nalogo kluba opravljata tudi še danes.
Pretekli petek, 17. oktobra, je Klub koroških Slovenev v Ljubljani imel svoj redni občni zbor, na katerem je bilo po smrti akademika dr. Boga Grafenauerja treba izvoliti novega predsednika, obenem pa pravila prilagoditi novemu državnemu zakonu o delovanju društev.
Smrt dr. Grafenauerja je v klubu zapustila veliko vrzel in Stane Uršič, njegov naslednik na predsedniškem mestu, je njegovo delovanje primerno počastil. Uršič je bil doslej tajnik društva, njegovi predniki pa so bili iz Loč. Oče Franc je bil med ustanovitelji kluba. S tem se Stane uvršča v častno vrsto oseb, ki so predsedovale klubu: dr. Julij Felaher, Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, dr. Janko Kotnik, Janko Černut,
Lojze Ude in dr. Bogo Grafenauer.
Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da klub v svoji pretekli mandatni dobi ni le po vseh močeh podpiral razne kulturne dejavnosti koroških Slovencev, pač pa je bil dejaven tudi na za-
ložniškem področju. S posebno pozornostjo pa je sledil političnemu razvoju med koroškimi Slovenci in predvsem pri odprtih vprašanjih skušal posredovati in svetovati. V razpravi so člani kluba predlagali ustanovitev posebnega fonda pri Arhivu
Slovenije za zbiranje zasebnih in drugih dokumentov. Imenovan naj bo po dr. Bogu Grafenauerju. Klub bo tesneje sodeloval tudi z drugimi klubi Korošcev v Ljubljani
Podpredsednika kluba sta Bine Otorepec in Janez Stergar, tajnica je Anja Dular, blagajnik pa Silvester Železnikar.
V imenu koroških Slovencev sta novoizvoljenemu odboru zaželela uspešno delo in se Klubu koroških Slovencev v Ljubljani za vso njegovo nesebično in stalno pomoč in podporo zahvalila tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Mirko Wakounig in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Mešani kvartet »A capella« iz Dobrle vasi pa je rojakom prinesel glasbene pozdrave iz Koroške.
Franc Wakounig
NARODNI SVET IN K KZ	ENOTNA LISTA - LIF
Einspielerjeva nagrada Frasnelliju Kriza v NSKS
Nanti Olip je podelil Einspielerjevo nagrado dr. Hubertu Frasnelliju
V ponedeljek sta NSKS in KKZ nik NSKS Nanti Olip je v svo-sedmič podelila Einspielerjevo jem nagovoru dejal: »Povezo-nagrado. Letošnji dobitnik je dr. \ vanje slovenske narodne skup-Hubert Frasnelli iz južne Tirols- nosti s politiki in funkcionarji, ki ke, klubski predsednik Južnoti- prav tako kot mi doživljajo po-rolske ljudske stranke. Predsed- ložaj manjšine, je več kot pot-
rebno, ker ima kot pripadnik manjšine v drugi državi veliko razumevanja za naše probleme. Razumevanje drugih in brezpogojno politično podporo slovenska narodna skupnost potrebuje«. Frasnelli je v svojem zahvalnem govoru izrazil željo za odločno zavzemanje šol, družin, družbe in vseh demokratičnih strank proti desnemu ekstremizmu in nacionalizmu. Vse stranke so odgovorne za varstvo manjšin. Nadalje je zahteval evropsko charto za varstvo manjšin kot dodatni protokol konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Tako bi lažje našli kon-zens med manjšinami in večinskimi narodi, ki bil osnova miru v Evropi. Ob koncu je dejal, »da navzlic novim in starim človeštvu zaničevalnim duhovnim tokovom na evropskem kontinentu ne vidi druge alternative za integracijo, sodelovanje narodov, manjšin in narodnosti kot na osnovi izkušenih, institucionaliziranih in transnacionalnih odnosov«.	m. š.
DS KOROŠKA 1995 - DS NARODNE SKUPNOSTI V SPÖ
Raznolikost - breme ali priložnost?
Pod tem naslovom je v Železni Kapli potekal dvodnevni seminar o premagovanju etničnih meja, pa tudi o možnih modelih javnopravnega zastopstva manjšin. Vabilu seje odzvalo precejšnje število udeležencev, ki so pozorno sledili predavanju dr. Manfreda Handstangerja iz Urada zveznega kanclerja (tam je nasledil dr. Tichyja).
V ospredje je postavil skupno razumevanje domovine, kar je pomembna komponenta varnosti in miru, prav tako pa je
poudaril učenje jezikov sosedov, ki pomaga pri premagovanju etničnih meja. Označil je pomen Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OSZE), katere naloga je predvsem v zgodnjem prepoznavanju konfliktnega potenciala ter preprečevanje sporov. Svet Evrope in pa OZN prav tako velik del svoje aktivnosti posvečata manjšinski problematiki.
Rasizem, ki je še vedno prisoten, se opira predvsem na biološke in sociološke elemen-
te, prav tako pa rad uprablja kulturne elemente za poudarjanje in opravičevanje razlik med narodi, kar pa je simptomatično: omejitev od drugega je lahko popolnoma iracionalna in poljubna.
Ograjevanje kake skupine, pa naj poteka iz nje same ali jo izločajo drugi, pomeni vedno kategoriziranje. Pomembna je integracija, to pa vidi Handstanger uresničeno v šolskem modelu, na vsak način pa integracija pomeni SKUPNO DELO. S. W.
Pakt Enotne liste z Liberalnim forumom in kandidatura Karla Smolleja v njem sta Narodni svet koroških Slovencev pahnila v krizo. To je dramatično pokazalo zasedanje Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) pretekli četrtek, 16. novembra, na katerem naj bi razpravljali (in tudi sklepali) o stališču NSKS do volitev 17. decembra. Zbor je bil prava polomija. Od 60 izvoljenih predstavnikov se ga je udeležilo samo 35, s tem pa sklepčnost, za katero sta potrebni 2/3 prisotnih, to je 40 predstavnikov, ni bila dosežena. Zbora se niso udeležili niti vsi člani predsedstva. Od enajstih so 4 manjkali štirje.
Kdor pa je menil, da so vsaj prisotni soglasno za pakt z LiF, seje hudo motil. Dr. Vospernik je kritiziral samopašnost peščice odbornikov EL, ki so s svojo samovoljno odločitvijo poteptali vsa tista načela demokratičnosti, za katera se menda novi NSKS zavzema. Obsodil je, da mora odločati o nečem, kar je že odločeno. Dr. Janko Zerzer je dejal, da bi prav odsotnost velikega dela izvoljenih morala biti za NSKS alarm, kajti ljude sicer niso glasovali, a so s svojo odsotnostjo odločili proti kandidaturi. Dr. Apovnik je opozoril na radikalne protiverske zahteve Liberalnega foruma, mag. Peter Waldhauser pa je dejal, da je pakt EL z LiF politična pustolovščina in harakiri, kajti po 17. decembra se lahko zgodi, da EL v deželi ne bo imela več pogovornega partnerja. Predsedstvu EL je očital diktatorsko ravnanje. Iz protesta nad odločitveno proceduro (na odločilno sejo je bil prepozno vabljen) in zaradi možnih negativnih posledic za samostojne slovenske liste pri prihodnjih občinskih volitvah je
izstopil iz odbora EL. Adolf Krivograd iz Šmihela je predsedstvu NSKS postavil vprašanje, kako naj zaradi pakta EL z LiF mirne duše stopi pred ljudi? Nihče mu ni odgovoril.
Zagovorniki pakta so omenjene pomisleke in kritiko krat-komalo pometli z mize. Predvsem predsednik EL Andrej Wakounig, tajnik Rudi Vouk, Marjan Pipp in seveda Karel Smolle so pakt zagovarjali. Brez dlake na jeziku so povedali, da jim gre v bistvu samo za oblast, da hočejo soodločati tudi na deželni in zvezni ravni in da jim je občinska raven s kanalom vred pač že premalo.
V kakšem precepu je sedaj predsedstvo NSKS, pa kaže izjava predsednika Nantija Olipa dan po zborovi polomiji. Drugače kot na zasedanju, ko je napovedal odločitev predsedstva, je tokrat za Slovenski vestnik dejal, da se zaradi političnega in vsebinskega naboja usodne odločitve EL boji razkola v Narodnem svetu in zato predsedstvo po vsej verjetnosti ne bo dalo nobene izjave ali volilnega priporočila. Olip je po 17. decembru napovedal tudi razčiščenje odnosov med NSKS in EL, kajti Narodni svet ni noben privesek Enotne liste. Franc Wakounig
V znamenju generacijske spremembe in zakoličenja dodatnih in novih smernic in težišč kulturnega udejstvovanja ter izražanja in delovanja Slovenske prosvetne zveze je bil njen občni zbor preteklo soboto, 18. novembra popoldne v šentjanškem k&k centru. Obisk je potrdil povezanost kulturne centrale z društvi in njeno zasidranost v zavesti naroda. SPZ pa je v svojih odborih s pariteto spolov uresničila enakopravnost žensk.
Občni zbor se je pričel s pozdravom delegatom in častnim gostom (vsak je dobil po en izvod Koroškega koledarja 1996), po obveznih formalnostih, kot so to ugotovitev sklepčnosti in izvolitev predsednika občenega zbora (Mirko Wakounig), pa je sledilo poročilo predsednika dr. Gustava Brumnika.
Odnosi s Slovenijo
Uvodoma je naglasil, da sprememba političnega sistema v Sloveniji in odnosa do manjšinskih organizacij na Koroškem ni privedla do zapostavljanja SPZ, ampak so sredstva za kulturno delo celo narasla. S tem pa je bistveno zagotovljeno njeno delovanje, obenem pa so bile možne investicije, kot nakup in izgradnja šentjanškega k&k centra, kjer imata svoj dom tudi etnološka zbirka SPZ in SPD »Šentjanž«. Podpora velja tudi obnovi kulturnega doma v Žitari vasi in gradnji doma v Pliberku. Pomembno mesto v Brumnikovem govoru je imelo vprašanje pluralizma v kulturnem delovanju manjšine.
GOSTJE
Občnega zbora se je udeležila vrsta častnih gostov: predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, zastopnik zveznega kanclerstva dr. Meinrad Handstanger, voditeljica Biroja za Slovence pri dež. vladi dr. Marija Novak-Tram-pusch, drž. sekretar za kulturo Jože Osterman, Ivan Merlak (drž. tajništvo za Slovence po svetu), drž. posl. Terezija Stoisič, dež. posl. Dietmar Wedenig, zastopnik ZKO Slovenije Vlado Ravnikar, tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in zastopniki medijev.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Pomembne smernice za prihodnost
Delegati in gostje na občnem zboru
Poslanka Zelenih Terezija Stoisič
Jasno se je opredelil za razvejano dejavnost in za obstoj obeh kulturnih central, in zavrnil vse težnje po njunem poenotenju, ki ne bi ustrezalo pluralistični družbeni ureditvi, v kateri živimo. SPZ in KKZ vsaka s svojim programom in s svojimi idejnopolitičnimi izhodišči bogatita in krepita kulturno dejavnost koroških Slovencev.
Brumnik je omenil pozitivne premike v deželi na kulturnem področju pri odnosu do Slovencev in v tej zvezi pripravljenost deželne vlade, da za naslednji dve leti prevzame personalne stroške za dva učitelja glasbene šole. Pomembno poslanstvo pri krepitvi medsebojnosti pa vse
Jože Osterman
bolj zavzemajo kulturni dnevi koroških Slovencev, kijih Biro za slovensko narodno skupnost prireja skupaj s SPZ in KKZ. Delovanje SPZ v zadnjih štirih letih je predsednik v celoti ocenil kot pozitivno in se je za opravljeno delo posebej zahvalil vsem sodelavcem v tajništvu in upravi organizacije.
Vštric razvoju
Na vsebinske, duhovne, oblikovne in organizacijske izzive, ki čakajo kulturo v spreminjajočih se družbenih in političnih pogojih, se je v svojem govoru osredotočil tajnik dr. Janko Malle. Poudaril je, da folklori zacij a nujno vodi v zastoj in
SPOMIN
Udeleženci občnega zbora so se z minute molka poklonili vsem članom SPZ, ki so v pretekli mandatni dobi umrli. Imenoma je predsednik Brumnik omenil dr. Francija Zwittra (predsednik SPZ, predsednik NO) in Ši-meja Wrulicha, (dolgoletni odbornik, zborovodja, režiser in duša kulturnega de-klovanja na Radišah). Slava njihovemu spominu!
Ivan Merlak
propad in da mora narodna skupnost svoje ustvarjanje, delo in s tem svoj obstoj vedno znova tudi osmisljati. Govor Janka Malleja je objavljen v Koroškem koledarju 1996. Finančno poročilo blagajničarke dr. Helge Mračnikarjeve je pokazalo, da organizacija dela v skladu s svojimi pravili in delovnim programom. Sledila so poročila ravnateljice Študijske knjižnice Mete Domejeve, predsednika glasbene šole Jožka Hudla in menedžerke k&k centra Trudi Wieser.
Nove moči
Izvolitve v posamezne odbore (izvršni, upravni, nadzorni) so bile soglasne, posebej pa sta opazni dve dejstvi: ženska pariteta in odstop dolgoletnih zaslužnih odbornikov (Stanko Wrulich, Folti Paulitsch, Hanzi Weiss in Hanzi Kežar), katerim pa je predsednik prisrčno zahvalil za vse njihovo nepoplačno delo, in prihod mladih moči v odbore. Prav je, da kulturna organizacija v teh točkah prednjači.
Razprava o poročilih in o raznostih je bila kratka. Med drugim so delegati omenili terminsko preobilico prireditev,
Nužej Tolmajer
predlagali, da bi društva nudila tudi jezikovno izobraževanje, in izrazili željo po nemotenem sprejemu ljubljanske televizije.
Pozdravi gostov
Nekateri gostje so občnemu zboru izrekli tudi svoje pozdrave. Državni sekretar pri ministrstvu za kulturo Jože Osterman je pohvalil urejeno situacijo v SPZ, ki je sad trdega in rednega dela. To delo pa tudi bogati Evropo regij in sožitje med narodi, obenem pa je SPZ dober most med državami in narodi, kar seveda koristi tudi Sloveniji, ki hoče, a ne za vsako ceno, postati članica EU. Pozdrave Zveze slovenskih organizacij je izrazil predsednik Marjan Sturm in pohvalil delo kulturne centrale. Deželni poslanec Dietmar Wedenig je v imenu kulturnega referenta Ausserwinklerja poudaril, da je neumorno delo SPZ obogatitev koroškega kulturnega utripa. Tudi on je naglasil funkcijo organizacije kot mostu, ki bistveno soprispeva k sožitju v deželi. Ivan Merlak, sodelavec državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja, je dejal, da njegov urad ne dela razlik zaradi idejnopolitične usmeritve organizacij in tudi ne vnaša strankarskih razprtij med manjšino. Tiste iz Ljubljane, ki hodijo na Koroško, pa mora nekdo povabiti, je pravilno ugotovil. Obljubil je, da bo Slovenija seveda tudi v prihodnje podpirala vsakršno dejavnost, ki krepi slovensko narodno skupnost. Pozitivno je omenil, da SPZ išče zaveznike tudi med nemško govorečimi sodeželani in bil zadovoljen, da je bila podpora Slovenije izrecno pohvaljena.
Manjšinska glasnica Zelenih Terezija Stoisič je kritizirala, da je avstrijska podpora kulturnemu delu koroških Slovencev znatno nižja od podpore iz Slovenije, voditeljica Biroja za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi dr. Marija > Novak-Trampusch pa je povedala, da društva ne koristijo deželnih podpor. Zastopnik partnerske organizacije Nužej Tolmajer je novemu odboru SPZ zaželel vse najboljše in veliko uspeha in izrazil upanje, da bo sodelovanje med obema kulturnima centralama tudi v prihodnje konstruktivno in plodno.
Franc Wakounig
Izvršni odbor SPZ:
Predsednik:
Gustav Brumnik Podpredsedniki:
Fini Kraut, Helena Verdel, Božo Hartman Blagajničarka:
Helga Mračnikar Tajnik:
Janko Malle
EIBL V GALERIJI ROŽEK
Nežen likovni izraz
Od sobote dalje razstavlja v galeriji Marije Šikoronja v SemislavČah pri Rožeku zanimiv slikar - samouk iz Salzburga Wolfgang Eibl. Njegove slike, po večini malega formata, so pravi odsev njegove osebnosti-nežne, krhke, pretanjene. Nobenega nasilja ni v njih, niti v barvah niti v linijah in črtah. So odraz vsakdanjega komaj zaznavnega življenja v naravi, nežnega odnosa med človekom, drobnim živalstvom in rastlinstvom, pa tudi neživo naravo, ki pa v umetnikovem odnosu zaživi. Eibl v svojih likovnih upodobitvah izraža nepokvarjeno prvinskost, ki močno spominja na otroškost.
Razstava je vsekakor zani-
miva za ogled, poleg tega pa je tudi prodajna. Ob običajnem galerijskem času, od srede do nedelje, od 15. do 18. ure, je odprta še do 10. decembra.	J. R.
Toliko čara in bogastva na enem mestu! Skromen letak vabi v Regionalni center v Šentjakob na edinstveno razstavo metuljev in mineralov iz vsega sveta. Nagovorjeni ob tem brž pomisli na zapraše-nost in pogosto dolgočasnost muzejskih zbirk. Pri tokratni razstavi pa je resnično presenečen. Toliko krasote, sveže, kot da je živa, ne najdeš na enem mestu. Metulji, da te kap, bi lahko rekli. Majhni, srednji, veliki, celo velikanski, vseh oblik in barv, prelivajočih, lesketajočih, nepojm-
ljivo lepih, pisanih, gladkih, dlakavih ... Res so iz vsega sveta, lepo nameščeni in pripeti v lesenih škatlah, opremljeni z imeni in drugimi podatki. Med njimi tudi metulj, ujet že pred sto leti, viden samo še v zbirki, kajti v naravi je že izumrl. K vsemu temu pa še neprecenljiva zbirka mineralov.
Razstavo je pripravil dijak slovenske gimnazije Andrej Brilly, zbirka pa je dediščina njegovega sorodnika, velikega zbiratelja Jožeta Šlajmerja.
J. R.
GSTETTNER V LJUBLJANI
Akvareli v Benetkah
»Listki iz. dopustniškega dnevnika« amaterskega slikarja, ki je po poklicu univerzitetni profesor, tako je Feliks Bister, vodja ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhondo Evropo na Dunaju, karakteriziral akvarele Petra Gstettnerja, ki jih trenutno razstavlja v njegovi rezidenci v Ljubljani. Gstett-ner se predstavlja z nizem zelo izrazitih in slikovno dovršenih akvarelov, ki jih je kot motive ujel na svojih obiskih v Benetkah. Dejstvo, da je slikanje zanj tudi oddih, je Bister zlil v ugotovitev, da se, kdor na Koroškem dela in živi, doma le težko spoči je.
Odprtje razstave v torek, 14. novembra, je bilo Kljub in-
timnemu okolju velik uspeh, v soboto navrh pa si jo je ogledala skupina iz Spitala, ki je prvič obiskala Ljubljano. Sploh je treba reči. da je Bister kot vodja izpostave na umet-niško-razstavnem področju zelo bogatil stike med Slovenijo in Avstrijo.	F. VV.
BILCOVSKA KULTURNA JESEN
Bilčovščani so povabili n	•••	p •	• V nedeljo popoldne pa se
medse pesnika Kajeta- i OGZllä 111 3101*1 Zlili je tudi iztekla zadnja pri-na Koviča in Žarka Pe-	"	reditev v okviru Bilčov-
tana in pri Knabrlnu v Ve-linji vasi je bila dvorana nabito polna. Janko Ferk je predstavil oba avtor ja; Koviča poznamo predvsem kot pesnika, Petan pa je mnogostranski talent, režiser, pesnik, satirik in direktor RTV Slovenija.
Oba avtorja sta brala svoje stvaritve v slovenščini in nemščini; medtem ko je Kovičeva lirika introvertirana, sega v glo-
bino in je polna melanholije, pa so Petanove stvaritve polne sarkazma, tudi do samega sebe. Občinstvo se je od srca nasmejalo bistrim aforizmom (npr. »Ljubezen gre skozi želodec -kam?«, »Kjer se prepirata dva -ima prav direktor«), manjkalo pa tudi ni takih o ženskah, tako da mi je znanka šepnila: »Ta pa ima nekaj proti nam, kajne?« Ni kaj, morala sem ji dati prav.
ske kulturne jeseni,, predstava Bivša gospejina mama, ki pa je bila v Centru k&k v Šentjanžu. Tudi ta je uspela, ogledalo pa se jo je precej Bilčovščanov. Reči je treba, da je bil program kulturne jeseni društva posrečen, obsegal je vrhunsko glasbeno (koncert Filipiča, Kernjaka, Li-puša in Fussijeve) besedno in gledališko-glasbeno umetnost.
S. W.
Predstavil se je
Pod geslom Staro in mlado -prepeva rado je Kulturno društvo Škocijan preteklo nedeljo priredilo v farni dvorani kulturni večer, katerega so oblikovale pevske in instrumentalne skupine iz Vogrč, pod vodstvom Ber-tija Logarja, in domača dekliška
skupina »Nomos« z voditeljico Heiko Mlinar. Repertoar pesmi pa je segal od starih domačih ljudskih do modernih pesmi v več jezikih. To so mladi zbori, pravi ljubitelji petja, ki v prostem času gojijo zborovsko pesem in tako ohranjajo pevsko iz-
ročilo v Podjuni. Posamezne točke sporeda pa sta na zabaven in smešen način z raznimi šaljivimi vložki povezala Lojz in Pepej. Številno občinstvo seje sproščeno nasmejalo in nastopajoče nagradilo z velikim aplavzom.	m. š.
Klinopisni simboli žalosti
RAZSTAVA RUDIJA BENETIKA
V četrtek, 16. novembra, med šesto in sedmo uro popoldne (ali pa že zvečer?) v mali galeriji celovškega Doma umetnikov. Rudi Benetik končuje zadnje priprave in z veliko vneme in ljubezni dopolnjuje osnovne podatke za razstavo »... kjer zmanjka tal...«. Za klinopisnimi simboli, ki krasijo gumbasta lesena koleščka, se skriva zgodba o žalosti umetnika nad izgubo svojega očeta. Oče, vse svoje življenje je delal in živel z lesom, ni bil samo njegov najboljši prijatelj in svetovalec, ampak v določenem smislu tudi njegov vzornik. Zato je povsem jasno, da takšna izguba zapusti nezapolnjivo vrzel ter globoko žalost, s katero se umetnik po
svoje spoprijema - namreč z umetniškim ustvarjanjem in izražanjem v objemu žalovanj-skega cikla. Rdeče pobarvani koleščki z modrimi simboli so v svetlem razstavnem prostoru mestoma nameščeni kot vrsta alejinih dreves in/ ali redko po-
sejani kakor macesen v skalnati goloti.
Rudi Benetik je s to razstavo spet potrdil svoj sloves kot mojster redukcije in strnjenja na najosnovnejšo izpoved in vsebino.
Franc Wakounig
V ljubljanski založbi »Nova revija« je pravkar izšla obsežna knjiga o slovenski zgodovini tega stoletja do 1. 1941, njeno nadaljevanje (od 1. 1941 do 1945 pa je tik pred izidom). Sodelovalo je 28 avtorjev, ki so iz najrazličnejših vi-
ZALOZBA NOVA REVIJA
Slovenska kvomka pretiral tekste, sodeloval
pa je tudi Florijan Lipuš, dikov obdelali poglavja ki je odgovarjal na zastavljena slovenske zgodovine.
V Tinjah so predstavili prvo knjigo glavni urednik zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, igralec Roman Končarje inter-
mu vprašanja, zakaj piše, kaj mu pomeni pisanje ter kako to, daje tako slaven ...
Knjiga stane 15.000 tolarjev.
S. W.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 23. 11.
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7
19.00	Odprtje razstave Ingrid Hofer »Umetnost na tekstilu«
CELOVEC, v Mohorjevi - KDZ
19.00	Občni zbor Koroške dijaške zveze
TINJE, v Domu
19.30	Vera in toleranca v protislovju? Pred. gen. vikar kan. dr. O. Colerus-Geldern in škof mag. H. Sturm.
PETEK. 24.11.
CELOVEC, v Felsenthetaru (botanični vrt) — ARGE 95, DS Avstr, narodnosti v SPÖ
19.00	Österreichische Kultur als Ausdruck von Vielfalt -
branje in pogovor s pisateljem Robertom Schindlom.
CELOVEC, v Modestovem domu — SAK
19.00	Slavnostna prireditev ob 25-letnici obstoja »SAK«
TINJE, v Domu
19.30	Predavanje; dr. Karl Stuhlpfarrer »Izseljevanje, deportacija, izgon«, diskusijo vodi univ. prof. dr. Andrej Moritsch.
OBIRSKO, v gostilni Kovač - SPD »Valentin Polanšek«
20.00	20 let SPD »Valentin Polanšek«; nast. Obirski ženski oktet, MoPZ, kvartet bratov Smrtnik, Eda in Silvija Velik, Pavle Ravnohrib bere Polanška, Marta Polanšek bo predvajala diapozitive iz društvenega delovanja
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«, SPZ
20.00	F. Mitterer: Zdrahe v božji hiši; režija Marjan Bevk; izvedba »Teatr brez...«
SOBOTA, 25. 11.
KOSTANJE, v gostilni Gröblacher - KIS
9.00	Pravilno izsekavanje gozda; od 13. do 16. ure praksa v gozdu druž. Dragaschnig; prispevek. 120 šil.
ŠENTPETER pri Šentjakobu, v VŠGP - SPZ
10.00	F. Mitterer: »Zdrahe v božji hiši«, režija M. Bevk
CELOVEC, ZG in ZRG za Slovence, dvojez. TAK
11.00	Otvoritev novih prostorov
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
19.00	Občni zbor SPD »Radiše«
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - Coppl Vokal, Gern. Chor, Pensionistenchor, SPD Val. Polanšek,
Smrtnikovi fantje, SPD Zarja, Lovski zbor
19.00	Koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«; častno pokroviteljstvo dr. Peter Haderlap, župan; zbor poje tudi ob 18. uri pri maši v kapelški farni cerkvi.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD »Šmihel«
20.00	»Je zemlja naša last?« govor poglavarja Seattlov, Skvomiš; Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek
NEDELJA, 26. 11.
DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD »Srce«
8.30	Redni občni zbor SPD »Srce«
VELIKOVEC, v Neue Burg (mestna hiša) - SPZ
14.30	Osrednji koncert Slov. prosvetne zveze »Od Korotana do Jadrana«, antifašistične in narodne pesmi
TOREK, 28. 11.
TINJE, v Domu
19.30	Jedrska elektrarna Krško - potreba in/ali nevarnost? (diskusija)
SREDA, 29. 11.
CELOVEC, na univerzi, z-109
19.30	Ob dnevu človekovih pravic: »Človekove pravice za vse — izobraževalna naloga tudi za univerze?« Predava dr. Peter Leuprecht, nam. generalnega sekretarja Sveta Evrope (Strasbourg)
ČETRTEK, 30. 11.
ŽELEZNA KAPLA, Bela, v gostilni Podobnik -Posojilnica-Bank
18.00	Redni občni zbor Posojilnice-Bank Železna Kapla
CELOVEC; Založba Heyn, Kramergasse 2-4
19.30	Predstavitev knjige Edith Darnhofer-Demar »First
Land — eine Hommage an Kärnten« (Založba Drava); prisotni avtorica in dr. H. Mračnikar
BILČOVS, pri Miklavžu - župnijski svet, kat. prosveta
19.30	Psiholog in logoterapevt prof. dr. Jože Ramovš »100 domačih zdravil za dušo in telo«
ŠENTJANŽ, v k&k centru - SPZ
19.30	Knobi - Bonbon - Kabarett iz Nemčije »Der
Beschneider von Ulm«. Predstava je v sklopu kampanje Sveta Evrope proti rasizmu in sovraštva do tujcev.
PETEK, 1. 12.
CELOVEC, v Mladinskem domu, - SPZ, MD
19.00	Rock koncert z ansamblom BRUJI »Simo tamo - hin
und her«
SOBOTA, 2. 12.
BAČE, v cerkvi sv. Jurija
19.00	Dvojezično adventno petje
ŠENTJANŽ, k&k center - SPZ, SPD »Šentjanž«
19.30	Glasbeno-liričen koncert z ansamblom BRUJI
ČETRTEK, 7. 12.
ŠENTJANŽ, v k&k centru - SPZ
19.30	»Svet okoli nas«, razstava del Nataše Rozman
Slovenska gospodarska zveza poziva na udeležbo pri glasovanju o obveznem članstvu v Gospodarski zbornici Koroške.
V pozivu podčrtuje, da je v koroški gospodarski zbornici zastopana vrsta naših gospodarstvenikov, kot so to kom. sv. Franc Rutar, dr. Anton Koren, dipl. trg. Joža Habernik, dipl. inž. Franc Koncilia, Marko Sommeregger, Franc Gasser, Konrad Blajs, Hanzi Weiss, Matevž Wakounig, Liza Hobel, mag. Jakob Sitter, Franz Zwitter, ki zastopajo interese našega gospodarstva s tem, da soodločajo v raznih gremijih gospodarske zbornice na deželni in zvezni ravni.
Glasovanje bo od torka, 28., do četrtka, 30. novembra, od 9. do 19. ure v prostorih okrajnih gospodarskih zbornic.
Mreža za interkulturni razvoj
»Interkulturelle Projekte — Vertrauensbildende Maßnahmen als Grundlage des Zusammenlebens«
SREDA, 29. 11.
14.00	Otvoritev rektor univ. prof. dr. Willibald Dörfler
14.30	Referat in diskusija dr. Peter Leuprecht, nam. gen. sekretarja Sveta Evrope: »Vertrauensbildende Maßnahmen im aktuellen politischen Kontext«
16.30	Referat in diskusija dr. V. Wakounig »Vertrauensbildende Maßnahmen - Impulse für zivile Gesellschaft«
ČETRTEK, 30. 11.
9.00	Berliner Modell »Zweisprachige Alphabetisierung und Erziehung«, dr. Monika Nehr in dr. Edeltraud Karajoli Internationale Begegnungen in Beograd (dr. Božidar Jakšič) Friedensschule in Gorski Kotar (dr. Franjo Starčevič in mag. Werner Wintersteiner)
15.00	Institut Intercultural Timisoara (Victor Neumann) One Europe Foundation (Jef Helmer)
Estonian Televisio (Katrin Saks)
Botschaften der lokalen Demokratie (M. Tovornik)
PETEK, 1. 12.
9.00	Povzetek in diskusija o perspektivah (prof. dr. Marie-Theres Albert (Cottbus) in B. Busch (Celovec)
12.00	Zaključek (univ. prof. dr. Klaus Boeckmann)
Slovenski vestnik čestita:
gospodu Otmarju Artaču iz Celovca za osebni praznik; Hermine in Fritzu Hriberniku iz Borovelj k 35. obletnici skupnega življenja; gospodu Josefu Lupinen iz Dobrle vasi za 84. rojstni dan; gospe Majdi Dobernig iz Srej za 27. rojstni dan; gospe Lizi Oraže iz Bele pri Železni Kapli za rojstni dan; gospe Elizabeti Lipusch iz Lepene za rojstni dan; gospe Mariji Jelen iz Dobrle vasi za 70. rojstni dan; gospe Amaliji (ire-gorn iz Dul pri Miklavčevem za 70. rojstni dan; gospe Mariji Vodiunik iz Vogrč za 85. rojstni dan; gospe Hanci Krištof, članici društva Jepa Baško jezero za 70. rojstni dan; gospe Rozaliji Wutti iz Ločila za 67. rojstni dan; gospe Mariji Krajnc iz Gorič pri Galiciji za rojstni dan; gospe Mici Lipusch iz Sel za rojstni dan; gospodu Maksu Oražetu z Borovnice za rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Janezu Petjaku iz Štebna, Mariji Jernej iz Čergovič, Anto-
nu Puklu z Dvora. Katarini Kordeš iz Male vasi in Mariji David iz Vogrč; gospe Tereziji Lipusch iz Šentvida pri Podjuni za 70. rojstni dan; gospe Mariji Sienčnik iz Dobrle vasi za rojstni dan; gospodu Alojzu Ra-schunu iz Mlinč za rojstni dan; gospodu Valentinu Troheju iz Skocijana za rojstni dan; Ani in Hanziju Pavliču z Obirskega k 25. letnici skupnega življenja; gospe Martini Piko, ki je na Dunaju zaključila študij slovenščine in etnologije; gospe Mariji Smrečnik iz Čepič za dvojni praznik; gospe Elizabeti Scheriau iz Kaple ob Dravi za visoki jubilej; gospe Klari Stöcklitsch iz Železne Kaple zu rojstni dan; gospodu Hanzeju Egart nerju iz Gorinčič za rojstni dan; gospe Katici Fugger iz Svaten za rojstni dan; gospodu Andreju Kokotu iz Celovca za rojstni dan; gospodu Engelbert u Ojstru z Obirskega za rojstni dan; gospodu Hanziju Weis.su iz Šentjanža za rojstni dan.
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 23. 11.
18.10 Rož - Podjuna -Zilja.
Petek, 24. 11.
18.10 Kulturna obzorja.
Sobota, 25. 11.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca.
Nedelja, 26. 11.
6.30 Dobro jutro na
Koroškem - duhovna misel J. Valeško. 18.10 Dogodki in odmevi.
Ponedeljek, 27. 11.
18.10 Straja vas/Ziljska Bistrica: Ločitev občin - drobljenje ali potenciranje.
Torek, 28. 11.
18.10 Partnerski magazin.
Sreda, 29. 11.
18.10 Koroški zbori.
21.04 Srednjeevropski obzornik.
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 26. 11.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 27. 11.
16.20 TV SLO 1
■	Straja vas - Bistrica na Zilji: Politično dve upravni enoti se z vidika kulture in športne dejavnosti dopolnjujeta.
■	Za odločno zavzemanje za koroške Slovence na mednarodni ravni: Einspielerjeva nagrada dr. Hubertu Frasnelliju.
■	Osrednji izobraževalni ustanovi na Trgu prof. Janežiča v Celovcu, Slovenska gimnazija in Dvojezična zvezna trgovska akademija, v novem blišču.
■	Dunajske skice Jožeta Plečnika: najlepša slovenska knjiga leta
■	»MYSTERY« - krstna uprizoritev musicla mladega koroškega skladatelja Georga Stampferja v Mariboru.
■	Tour '95: Ljubljana vabi
■	25 let že odmeva na nogometnih igriščih: »En, dva, SAK...«športni ambasador koroških Slovencev proslavlja.
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurl, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33, 34 in 40 faks 0 46 3/51 4300 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek. Sonja Wakounig, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfun tel. 0 46 3/51 43 (X), faks 0 46 3/5143 (X) 71
___ Tisk
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66. faks 0 46 3/51 43 00 71
Lekševi mami v slovo
Mirno in skromno, kot je živela, seje v nedeljo, 12. novembra 1995, poslovila naša draga mama Kristina Kežar.
Rodila se je 16. decembra 1904 pri Marku na Horcah. Leta 1926 je poročila Janeza Kežarja in tako prišla na Lekševo domačijo. Z možem sta pridno kmetovala, ker pa je bila kmetija premajhna za preživetje, sta začela izdelovati lesene grablje in kosišča. Rodili so se jima štirje otroci: Jožko, Hanzej, Krista (sr. Anunciata) in Nanej, katere sta vzgajala z vso ljubeznijo. Čeprav so bili časi težki, sta se razdajala zanje, da je vsak prišel do svojega poklica.
Hude čase je mama doživljala med drugo svetovno vojno; doma je bila sama s hčerkama in mlajšim sinom. Mož je bil v nemški vojski, sin Jožko v partizanih, proti koncu vojne pa je moral v nemško vojsko še sin Hanzej. Mož Janez je bil društveni režiser, mama mu je s svojim velikim smislom za kulturo in slovensko besedo zelo rada stala ob strani. Pogosto pa je tudi aktivno sodelovala. Kasneje pa je pri kulturnem ustvar-
Kristina Kežar
janju z enako vnemo podpirala sina Hanzeja.
Leta 1973 je vse prekmalu izgubila dragega moža, leta 1985 pa še ljubljenega sina Jožka. Toda življenje je teklo naprej. Zjutraj je prva vstajala, hodila v delavnico, na polje, na vrt pogledat svoje rože. Vsepovsod je videla delo. Le ob večernih urah se je usedla, posegla po knjigi in brala dolgo v noč. Vso
VODORAVNO: 1. Ime in
priimek legendarnega koroškega partizana (Gašper) 12. prijava 13. čer 14. nedotakljiv, prepovedan 15. zrnje, iz katerega delamo moko 17. pijača starih Slovanov 18. daje nam ga krava 19. idol 21. okrajšava za liter 22. vas pri Mojstrani, kjer je služboval župnik Aljaž 23. skupina čebel ali insektov 26. šampijon, kdor je prvi 27. Ivan Tomažič 28. okr. za americij 29. domače ime za Sig-berta 30. prostor za svečane prireditve v šolah 32. vzdevek za zapeljivo žensko 34. glavni števnik 36. zasledovanje živali 37. pripravljenost sprejemanja 40. avtomobilska oznaka Sarajeva 41. kazalni zaimek 42. pristojbina
Navpično: 1. Vas med Celovcem in Bilčovsom 2. menično jamstvo 3. krvnik 4. snov, dobljena direktno iz druge snovi, brez vmesnih postopkov 5. Ljubljanska banka 6. oproda 7.
temeljni zakon 8. vodna žival s trdo lupino 9. kem. znak za natrij 10. gora v Srbiji 11. poganjek, cima 16. lastnina, premoženje 20. nemški dvoglasnik 22. trepet, drgetanje 23. štrajk, prekinitev dela 25. tekoča priloga k jedem 26. grška črka, Ludolfovo število 27. ilovica 29. ponovno, zopet 31. železniško prevozno sredstvo 33. Maria Callas 35. star Slovan 38. največja reka v zg. Italiji (orig.) 39. kem. znak za kalcij
to moč je črpala iz molitve in skoraj vsakodnevne maše.
Svojo ljubezen do slovenske pesmi in kulture je posredovala vsem otrokom, vnukom in pravnukom. V domačem kraju in okolici ni bilo prireditve, da se je ne bi udeležila. Bila je skromna, vsi so jo imeli radi in jo zelo spoštovali. Zadnje čase, ko je bolehala, so jo še posebej radi obiskovali otroci, vnuki in pravnuki
in ji s tem izkazovali, koliko jim pomeni. Za vsakega je imela še posebno lepo in toplo besedo.
Draga mama, veliko dobrih naukov ste nam dali, Vaša dobrota ne bo pozabljena. Vašim otrokom, desetim vnukom in šestnajstim pravnukom boste trajno ostali v hvaležnem spominu, kar ste bili nam vsem: mama. Spočijte se od truda polnega življenja!
Pismo bralca
Slovenske šolske oblasti ne priznavajo avstrijskih matur
V preteklem šolskem letu je šolanje na petletni Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu zaključila druga generacija. V tej skupini je bila tudi približno polovica dijakinj iz Slovenije. Prijetno vzdušje in občutki, ki so dijakinje in njihove starše spremljali ob podelitvi maturitetnih spričeval, so se za marsikatero maturantko ob vpisu na slovenske univerze spremenili v razočaranje, ogorčenje in celo obup, saj jim slovenske šolske oblasti niso priznale v Avstriji opravljene mature in zato niso mogle v prvem krogu razpisa enakopravno konkurirati na vse tiste fakultete, na katerih je bil vpis omejen, pogoj pa uspešno opravljena matura. Ministrstvo za šolstvo je sicer nostrificiralo opravljeno šolanje po programu srednje ekonomske šole z opravljenim zaključnim izpitom. S takim spričevalom pa so se dijakinje v prvem krogu lahko prijavile in bile izbrane, če so seveda imele zadovoljiv uspeh, samo na nekaj fakultet oziroma na tiste, ki so že v raspisu objavile kot pogoj uspešno opravljen zaključni izpit. Na vseh ostalih fakultetah pa njihovih prijav sploh niso obravnavali. Na seznamu sprejetih sploh niso bile omenjene, niti kot zavrnjene, kot kandidatke s pomanjkljivo dokumentacijo ali da je sploh
karkoli narobe z njihovimi vlogami za vpis. Na osnovi tega so šle osebno na urad, ki je vodil letošnji vpis, tam so sicer opravile še neke dodatne teste, vendar iz vsega tega ni bilo nič. Ostala je še zadnja možnost, da se v tretjem roku prijavijo na tiste fakultete, kjer vpis ni bil omejen oziroma je bilo prijav manj kot študijskih mest. Tako so si lahko npr. med tremi fakultetami, ki jih morda sploh niso zanimale, izbrale eno in še to šele v prvem tednu oktobra, tako da je bilo težko na hitro dobiti stanovanje, imele so probleme s štipendijo in z vsem ostalim, kar spremlja študenta na začetku študija.
Na osnovi tega opozarjam vse starše in njihove otroke, ki obiskujejo Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem in želijo po končanem šolanju nadaljevati študij v Sloveniji, kot tudi tiste, ki razmišljajo, da bi se v bodoče vpisali na to šolo, naj bodo skrajno previdni, saj stvari med slovenskim in avstrijskim šolstvom niso urejene. Prav tako pozivam vodstvo šole, da se vključi v prizadevanja za ureditev teh zadev, saj sicer verjetno ne bo tolikšnega zanimanja in vpisa slovenskih otrok v njihovo, po mojem mnenju in prepričanju, kvalitetno šolo, kar lahko povzroči tudi njeno ukinitev.
Stanko Rutar, Ilirska Bistrica
POSOJILNICA-BANK ŽELEZNA KAPLA VABI SVOJE ČLANE NA
REDNI 0BCN1 ZBOR
v četrtek, 30. 11. 1995, ob 18. uri v gostilni Podobnik v Beli pri Železni Kapli
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO RAZPISUJE
Natečaj za fotografe
Kot vsako leto tudi letos vabimo vse planince - fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj imajo velikost 30 X 21 cm. Vsak udeleženec/udeleženka lahko odda tri slike, vsaki pa je treba dodati geslo Slike pošljite najkasneje do 31. decembra letos na naslov SPD Celovec, Tarviser Straße 16. Razstava slik bo od 20. januarja 1996 dalje v k & k centru v Šentjanžu v Rožu.
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Vse ob svojem času
piše dr. Štefka Vavti
Zagotovo ste že opazile, da ste preko dneva ob določenih časih zelo aktivne, ob drugih pa tako utrujene, da vam ni do ničesar.
Dan preživljamo - tako se nam vsaj zdi -po zakonitostih nekakšne notranje ure, ki nam narekuje, kdaj naj se odpočijemo, kdaj naj smo spet aktivne. Strokovnjaki pa so v zadnjem času dokazali, da smo - če se ravnamo po svoji notranji uri - bolje razpoložene, skratka, da se v svoji koži bolje počutimo.
Notranja ura torej usmerja našo energijo, našo kreativnost in zmogljivost. Kaže nam, kdaj je idealen čas za spanje, kdaj za delo, kdaj za ljubezen, in celo to, kdaj na koži najbolje učinkujejo kozmetični pripomočki.
Živite torej po vašem naravnem časovnem koledarju, ali pa bi vsaj rade zvedele nekaj podrobnosti o naših dnevnih fazah?
Nemški zdravnik dr. Karl Pflugbeil je v svojih raziskavah prišel do zaključka, da ima naše telo vsak dan sledeče faze budnosti in mirovanja:
•	Naš počitek je najbolj intenziven okrog tretje ure ponoči, proti jutru - nekako ob šestih - nam začne srce biti hitreje, krvni pritisk se zviša in adrenalin v krvi nam daje moč za novi dan;
•	moški imajo menda ob sedmih zjutraj v krvi največ testosterona, moškega spolnega hormona, ki zbuja poželenje po ljubljenju in seksu (le kdo ima ob tej zgodnji uri še čas za to?);
•	Žal dopoldne mišice še niso posebno aktivne. Višek telesne aktivnosti namreč dosežemo šele proti večeru, ob 17. uri - to je menda tudi najboljši čas za vse športne aktivnosti. Dopoldne pa je najboljša naša koncentracija, kar je nam v prid pri delu in šolarjem pri učenju;
•	po kosilu - to zagotovo že poznate - naša zmogljivost pade na najnižjo točko, ta čas bi bil torej idealen za kratek počitek (dopovejte to vašemu šefu ali šefici ali pa vašim otrokom!).
•	okrog 15. ure smo najmanj občutljive za bolečine (idealen čas za zobozdravnika!), telesno najbolj aktivne pa smo - tako vsaj meni strokovnjak - okrog 17. ure;
•	nekako ob tem času tudi najbolje deluje naša prebava; •ob 18. uri pa začne naša zmogljivost spet pojemati, krvni pritisk se zniža in nekako ob 21. uri tudi prebavni organi zahtevajo svoj nočni mir. Najkasneje ob enajstih zvečer pa bi morale biti v postelji in se odpočiti za naslednji dan ...
NOGOMET -II. ZVEZNA LIGA
V zadnji tekmi še tri točke
Braunau - SAK
0 : 2 (0 : 2)
SAK: Preschern, Hrstič, A. Sadjak, Zanki, Blajs, M. Sad-jak, Šmid, Eberhard, Susič, Lippusch (83. F. Sadjak), Martini (79. Pucher)
Gola za SAK: Hrstič (31., enajstmetrovka), Susič (39.)
Ekipa trenerja Kirisitsa se je v Braunau odpeljala s ciljem, da si osvoji vsaj eno točko, kajti Nižjeavstrijci so bili v zadnjih sedmih tekmah neporaženi in zato že vnaprej zelo resen nasprotnik.
Moštvo SAK je zaigralo zelo borbeno in iniciativno in v 31. minuti po enajstmerovki - nad Edijem Martinijem je bil storjen prekršek v kazenskem prostoru - ki jo je izvedel libero Peter Hrstič, povedlo z 1 : 0. Ko pa je deset minut pozneje legionarju Ljubu Susiču uspel še drugi gol, je bila tekma že odločena.
SAK v drugem polčasu nikoli ni prišel v nevarnost, da bi prednost izgubil, čeprav Braunau ni prenehal z napadi.
Čez zimo na 14. mestu
Slovensko moštvo je še vedno
Novi legionar Ljubo Susic se je iz tekme v tekmo stopnjeval in bil dejanska okrepitev
v nevarnosti za izpad, vendar se je s to zadnjo zmago od ostalih oddaljil za točko oziroma dve. Je torej na izhodišču, ki vliva upanje.
Nekaj statistike:
Vratar Adi Preschern in najboljši obrambni igralec Alojz Sadjak sta kot edina odigrala vse tekme od začetka do konca, igralci SAK so le 15-krat zatresli mreže nasprotnikov, najboljši strelec s tremi zadetki pa je bil Uliks Kotrri. Dejstvo, da so prav napadalci pogosto zapravili najboljše priložnosti, je znano, in v zimskem prestopnem roku bo trener zagotovo poiskal napadalca, ki bo svoje možnosti tudi izkoristil.
V	teku jeseni je SAK preskusil kar pet legionarjev, od katerih sta Ubavič in Bosnar spet zapustila klub, Ljubo Susič, ki je prišel od Spittala, pa seje izkazal kot prava okrepitev. Tudi mesto libera, katero je v zadnjih treh tekmah zaradi težke poškodbe Wölbla prevzel Peter Hrstič, je bilo z njim dobro zasedeno.
V	desetem kolu, po porazu proti Gerasdorfu, pa je dr. Ivan
Ramšak prepustil mesto trenerja. Zamenjal ga je učitelj Helmut Kirisits, ki je v petih kolih z moštvom nabral sedem točk.
Marjan Velik odhaja
Po zadnji tekmi v jesenskem prvenstvu je Marjan Velik, ki se je jeseni vrnil k SAK z visokimi pričakovanji, trenerju in predsedstvu sporočil, da v vi-grednem delu prvenstva ne bo več igral. Ti so Velikovo odločitev sprejeli in če bo dobil izpisnico, bo vigredi igral za kakšen drug klub, ki bo potreboval njegovo pomoč.
Marjan Velik: »Za ta korak sem se odločil, ker vidim, da me SAK ne potrebuje. Čeprav sem v zelo dobri formi, kajti vestno in trdo sem se pripravljal, vse prestal brez poškodbe, pri prvem trenerju nisem več dobil druge priložnosti, pri drugem pa niti prve ne. Kljub temu je bila to zame nova izkušnja, kajti čakati na rezervni klopi ni najbolj prijetno. Preveč rad igram nogomet in zdi se mi škoda, da bi v tej formi presedel na klopi še vso vigredno sezono.«
OBČNI ZBOR DSG SELE
Ivan Olip odstopil
SAK V JESENI
Ime	tekme	minute	goli	kartoni	
				rumeni	rdeči
Adolf Preschern	15	1350	-	1	—
Marjan Velik	7	345	-	3	—
Alois Sadjak	15	1350	-	3	-
Ulriks Kotrri	10	793	3	v	1
Anton Blajs	13	997	—	2	1
Marjan Sadjak	14	866	1	-	-
Th. Wuntschek	12	951	—	4	—
Chr. Wölbl	11	826	_	1	
W. Eberhard	13	1136	1	5	—
H. Lippusch	14	648	3	—	
Chr. Petschenig	11	860	1	3	-
Marjan Šmid	11	811	-	4	-
Mario Pihomer	11	827	2	2	1
Ubavič	4	277	1	_	—
Robert Zanki	13	1170	—	3	_
Edi Martini	7	478	1	—	—
Davor Bosnar	2	180	—	—	—
Ljubisa Susič	6	540	1	—	-
Franz Sadjak	3	112	-	1	1
Peter Hrstič	3	270	2	—	—
Oliver Pucher	1	11	_	_	_
KIKBOKS
V soboto, 18. novembra, je bil občni zbor DSG Sele. Kakor že večkrat napovedano je na tem občnem zboru po 20-let-nem delovanju oddal svojo funkcijo dosedanji predsednik mag. Ivan Olip.
V farnem domu se je zbralo kar lepo število članov društva. Dosedanji predsednik je otvoril občni zbor, tajnica Zal-ka Zdovc-Oraže pa je prebrala zapisnik prejšnjega. Poročilu blagajnika Nantija Pristovnika je sledilo predsednikovo. Mag. Olip je poročal o razgibani dejavnost društva, ki žq več kot 30 let deluje nadvse uspešno. Na kratko je orisal delovanje vseh štirih sekcij. Rekel je tudi, da je ta doba, ki se izteka, nedvomno zadnja pod njegovim predsednikovanjem. Zahvalil se je vsem pomočnikom, ki vedno, kadar je potrebno, pomagajo društvu.
Temu poročilu so sledila še poročila vseh sekcij (nogometne, smučarske, nordijske in namiznoteniške). Preglednika računov Franci Roblek in Damijan Oraže nista ugotovila nobenih pomanjkljivosti. Nato so staremu odboru izglasovali razrešnico.
Enajsta točka dnevnega reda so bile volitve novega odbora in seveda tudi predsednika. Pri tej točki seje razvila živahna diskusija. Izcimilo se je, da nihče od prisotnih ni pripravljen prevzeti funkcije predsednika društva. Tako so to točko umaknili z. dnevnega
reda. To pomeni, da bo treba v doglednem času sklicati redni občni zbor, ki bo izvolil novi odbor. Od sobote naprej pa posle DSG Sele vodita podpredsednika Fridi Mak in Franci Kelih.
Na koncu so spregovorili še predsednik NSKS Nanti Olip, ki je hkrati tudi odbornik DSG Sele, zastopnik UNION Richard Kuess in selski župan Berti Wassner.
Letno poročilo
Vsako leto ob tem času športno društvo DSG Sele izda poročilo o delovanju pretekle sezone. Tudi letos je zelo obširno in v celoti dvojezično.
V	njem je opisano delovanje posameznih sekcij, zabeleženi so vsi športni uspehi. Omembe vredno je, da se je poživilo delo z nogometnim naraščajem in da imajo Selani tudi žensko ekipo, ki sodeluje v prvem koroškem prvenstvu v ženskem nogometu.
V	okviru proslave 40. obletnice deželne DSG je bila tudi slovesna podelitev odlikovanj in priznanj zaslužnim selskim funkcionarjem. Zlata odličja so prejeli: Toma Roblek, Hanza Roblek, Nande Pristovnik, Maks Oraže, Friedl Mak, Mirko Oraže, Ivan Matko in Ivan Olip.
Športno društvo DSG Sele je v 35 letih obstoja imelo le tri predsednike. To so bili: Feliks Ogris (1960-1972), Flori Oraže (1972-1975) in Ivan Olip (1975-1995).
OB 25-LETNICI SAK
SLAVNOSTNA
PRIREDITEV
v petek, 24. 11. 1995, ob 19. uri
v Modestovem domu
Rešitev šahovskega oreha št. 9
Napad na črnega kralja začenja beli lovec l.Ld3+ g6 2.Th8+! žrtev trdnjave s ciljem, da se v igro odločilno vključi bela dama. 2...Kh8: / na 2...Kg7
3.	Df8 mat / 3,Df8+ Kh7
4.	Df7:+ Kh8 5.Df8+ Kh7 6.Lg6:+! Po nekaj šahih bele dame še odločilna žrtev lovca in po 6...Kg6:7.Dg8 mat! Lepa matna slika s pomočjo belih kmetov na četrti in peti vrsti.
ŠAHOVSKI OREH:
Boey - Filip / Schilde 1972
Prostega belega kmeta na d liniji blokira črni kralj, vendar aktivnejše bele figure izsilijo prodor še enega belega kmeta. Beli, ki je na potezi, že s prvo - nenavadno - potezo napove zmagovito pot, na akteri se ponovno potrdi pravilo o presenetljivi moči oddaljenega prostega kmeta.
a b c d e f g h
Dve veliki tekmovanji
Sekcija kikboks SAK, pod vodstvom trenerja Milana Hribernika, je preteklo soboto v Mladinskem domu priredila kar dve veliki prireditvi.
Na koroškem prvenstvu so se varovanci Milana Hribernika dobro odrezali, zato je bil z njimi tudi zadovoljen, vendar je obžaloval, da niso osvojili vsaj enega prvega mesta. Največjo možnost je imel Schieman Jan, ki je že vodil s 5 : 0, potem pa podlegel z 9 : 8.
Tekmovali so v dveh kategorijah, v lahkem kontaktu in
semikontaktu, ter seveda vsak v svoji težnostni skupini. Tekmovalci SAK so osvojili: Hannes Ravnjak - do 67 kg, 2. mesto v LK; Thomas Hribernik - do 71 kg, 2. mesto v LK in 3. v SK; Hannes König - do 75 kg, 2. mesto v LK in 2. v SK; Jan Schieman - do 81 kg, 2. mesto v LK in 2. v SK; Gale Gaber -do 81 kg, 3. mesto v LK; Rupert Wrulich - do 90 kg, 3. mesto v LK.
V primerjalni tekmi med Koroško in Sloveni jo je zmagala Slovenija z 9 : 8.
i