H


26. april 1973 • Leto IX., št. 10 (181) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini
VELENJSKI DOGODKI IN AKCIJE KOMUNISTOV
V prejšnji številki našega časopisa je odgovorni urednik, ko je komentiral dogodke v rudniku ob prekinitvi tlela, zapisal, da bodo na petkovi (takrat je namreč Naš čas izšel) razširjeni seji občinske konference zveze komunistov morali očrniti vlogo vodilnih komunistov in tudi nekomunistov ter obenem obsoditi njihovo delo. Naloga omenjene konference pa v resnici ni bila takšna.
Na njej so podali prvo obsežnejšo informacijo o prekinitvi dela v rudniku in hoteli doseči principielno razpravo o vzrokih. Na ta način naj bi nudili idejno-politično pomoč vsem organizacijam zveze komunistov v občini pri ocenjevanju njihovih lastnih političnih, samoupravnih in družbenoekonomskih zadev.
»Tu ne gre zgolj za pomoč, ki naj bi jo z današnjo razpravo nudili organizacijam zveze komunistov. Gre za našo vključitev v razprave in ocene, za naš delež pri konkretnem reševanju in razčiščevanju nakopičenih problemov v vseh organizacijah združenega dela,« je uvodoma povedal politični sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Franjo Korun in nadaljeval: »Smo proti vsem ekstremom in strastem, pa tudi proti neprin-cipielnemu obračunavanju z ljudmi. Odločno zahtevamo objektivno komunistično oceno dogodkov, stvari in ljudi, brez cenene demagogije.«
Ko je politični sekretar Franjo Korun na konferenci opredelil razpravo, je na-
daljeval: »Ta čas še ne dovoljuje poglobljene in objektivne ocene vseh vzrokov, ki so privedli do prekinitve dela. Zagotovo pa lahko že sedaj trdimo, da je vzrokov več in jih je potrebno ocenjevati kompleksno. Dokaj jasno pa je že ugotovljeno, da je treba neposreden povod za prekinitev iskati v problemu, ki je bil že nekaj dni prisoten med rudarji. Nezadovoljstvo se je pokazalo pri objavi akordnih zaslužkov in se je zatem stopnjevalo vse do prekinitve dela.
• PRED NAMI JE CAS STREZNJENJA
Med širše vzroke pa moramo šteti tako tiste, ki so pogojeni od zunaj in one, katerih silnice moramo iskati znotraj rudnika. Med vzroke zunanjega značaja je treba predvsem prišteti celovito problematiko, ki je pogojevala neustrezen položaj premogarstva in ekonomski položaj rudarjev. Sem je treba brez dvoma prišteti tudi znani odlok zveznega izvršnega sveta, ki je postavil pod vprašaj u-
Odlicja
Osvobodilne fronte
V sredo zvečer je bila v domu kulture Velenje svečanost, na kateri so podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Priložnostni govor je imel Jože Veber, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL. Svečanost, ki je bila namenjena obletnici Osvobodilne fronte, je bila združena s koncertom pevskih zborov iz gimnazij Celje in Velenje.
Letošnja priznanja Osvobodilne fronte so dobili Ivan Lempl iz Saleka za aktivno delo v OF in SZDL, Viktor Jeromelj iz Šmartnega ob Paki za dolgoletno delo v SZDL, Avgust Vohar iz Velenja za dolgoletno družbenopolitično delo, Marija Žorž iz Pesjega za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, Marija Mrav-Ijak iz Skal za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, Tone Poljanšek iz Topolšice za dolgoletno aktivno delo v SZDL in krajevni skupnosti, Rudi Mešič iz Skornega za dolgoletno delo v krajevni skupnosti in Gizela Natek iz Šoštanja za aktivno delo v OF in SZDL.
DELOVNI LJUDJE PRAZNUJEMO SVOJ PRAZNIK
Prvi maj. Praznik dela, ki ga praznujemo že dolga leta. Praznujemo ga od leta 1886, ko so padle med stavkajočimi delavci prve žrtve pod streli policije v Chica-gu. Toda takrat so sebi in nam prav ti stavkajoči priborili dan počitka — dan dela.
Pri nas v Velenju, sta občinski sindikalni svet in občinska konferenca zveze mladine pripravila pester program, ki se bo odvijal za praznik dela. Zadnji dan v mesecu aprilu, bo pred kulturnim domom prome-nadni koncert, ki ga bo i-mela rudarska godba. V Šoštanju pa ga bo ob istem času imela usnjarska godba »Zarja«. Nato bodo na sam praznični dan ob 6. uri zjutraj zaigrali budnice, ki bodo verjetno namenjene, ne samo ljudem, ampak tudi lepemu prazničnemu dnevu — prazniku dela. Zvečer bo osrednja proslava ob kresu na gradu. Proslavo in praznično vzdušje pa bodo spremljali z ognjemetom, s kresovi po okoliških hribih in kanonado.
Tudi mladinci iz Gaberk bodo po svoje proslavljali praznik dela. V soboto bodo imeli tekmovanje med aktivi za pokal Gaberk v namiznem tenisu. Tekmovanje bodo združili s kulturnim sporedom. Na predvečer prvega maja pa bodo prav tako izvedli kulturni program s kresom nad rudnikom.
Vsekakor bo v Velenju za praznične dni razburljivo in pestro. Tako sindikat kot mladinci so se potrudili, da bomo praznik dela prvi maj preživeli pri nas v Velenju ob pestrem kulturnem sporedu in lepih doživetjih ob kresovih in godbi.
V	Napotnikovi galeriji je razstava slik in lesenih plastik. Na razstavi, ki bo odprta do 15. maja vsak dan razen sobote, razstavljajo domači ustvarjalci nAton Repnik, Zmago Herman in Simon Rutnik.
V	osnovni šoli Bratov Le-je tonje pa je razstavljal A-ristid Zornik olja in akvarele.
Občanom in delovnim ljudem iskreno čestitamo za slovenski praznik 27, april in mednarodni praznik dela 1. maj
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZMS
resničevanje dolgoročne pogodbe rudnika s termoelektrarno in toplarno. Znano je, da je ta ukrep postavil rudnik v brezizhoden položaj.
Za nas pa so še posebej pomembni notranji vzroki prekinitve dela. To so tisti, katerih korenine moramo odkrivati med nami, v rudniku, šolskem centru pa tudi v občini kot celoti. Ti notranji vzroki terjajo zaradi nas samih, predvsem zavoljo kolektiva rudnika in šolskega centra, komunistič-
(Dalje na 8. strani)
Že jutri bo utihnilo brnenje strojev. V tovarne bo vstopil zasluženi molk. Delavci bodo za nekaj dni pozabili na delo. Tudi Marija Kamenik, delavka iz Gorenja, bo ustavila svoj veliki delovni stroj. Morda bo v teh prazničnih dneh tudi njej poletela misel k tistim narodom, ki se še vedno borijo za svobodo, šaleška dolina bo praznično odeta. Tako je tudi prav. Saj slavimo slovenski narodni praznik in mednarodni dan dela. To pa so trenutki, ko lahko znova pomislimo na hotenja delovnih ljudi velenjske občine, ki jih tolikokrat poudarjamo — vse kar ustvarjamo, ustvarjamo z zavestjo, da je lo za delovnega človeka, za njegov lepši današnji in jutrišnji dan!
Tem stremljenjem se ob 27. aprilu in 1. maju pridružujemo tudi mi in čestitamo bralcem Našega časa ter jim želimo veliko novih delovnih uspehov in veselega prazničnega razpoloženja!
Zadnje dni po svetu
m
•	VSE HUJŠI PRITISK OSVOBODILNIH SIL —
Borci zvesti princu Noro-domu Sihanuku vedno huje pritiskajo na Pnom Penh in tudi silovita ameriška bombardiranja položajev osvobodilnih sil le nekaj kilometrov od kamboške prestolnice niso prebila blokade. Medtem pa si režimski voditelj prizadeva najti izhod iz skoraj brezupnega položaja. Tako je med drugim hotel prepustiti del o-blasti opozicijskim voditeljem. Vendar so ti zavrnili ponudbo Lon Nola, da bi se pridružili režimu pod njegovimi pogoji.
Iz Pnom Penha so pretekli teden tudi sporočili, da je odstopil premier Hang Tun Hak. Na svojem položaju pa bo ostal, dokler Lon Nol ne bo imenoval nove vlade.
•	AMERIŠKA LETALA KRŠILA ZRAČNI PROSTOR DR VIETNAM — V
Hanoju so v petek sporočili, da so ameriška izvidni-ška letala prejšnji teden dvakrat prekršila severno-vietnamski zračni prostor. Zunanje ministrstvo je obenem obtožilo ZDA, da so kršile suverenost države in pariški mirovni sporazum.
•	PROTI JEDRSKIM POSKUSOM — Države južnopacifiškega območja, med njimi Avstralija, Nova Zelandija idr., so pozvale Francijo, da opusti predvidene jedrske poskuse na Pacifiku. Od Francije zahtevajo, da upošteva poziv OZN in druge mednarodne obveznosti ter se odreče jedrskim poskusom. Opozorile so tudi, da bodo ustrezno ukrepale, če Francija ne
bo končala poskusov na Pacifiku.
•	SODILI BODO PAKISTANSKIM VOJAKOM —
V Daki so uradno sporočili, da bodo maja postavili pred sodišče 195 pakistanskih ujetnikov, obtoženih, da so zagrešili vojne zločine. V obtožbi je navedeno, da so ujetniki zagrešili zločin proti človečnosti, umore, posilstva in požige.
•	DESET SMRTNIH IN TRI TISOč LET ZAPORA
—	Na velikem procesu, ki se je v začetku prejšnjega tedna začel v Istambulu proti 256 Turkom, je tožilec zahteval deset smrtnih kazni in skupno 3000 let zapora. Obtoženi so teroristične in levičarske dejavnosti. Glavni obtoženec procesa je 25-letni študent ankar-ske fakultete za politične vede, ki se je skupaj z drugimi zavzemal za dvojni cilj: »Najprej osvoboditi Turčijo od imperialistov, nato pa izvesti proletarsko revolucijo.«
•	HUDA SUŠA — Srednjo Ameriko je zajela huda suša, kakršne ne pomnijo že 50 let. Suša traja že tri mesece in letina bo za polovico manjša. Ker ni vode, živina množično pogi-nja. Reke so suhe, zato tudi ni elektrike. Posamezne države so že uvedle izredne ukrepe.
c V VELIKI BRITANIJI NI VEČ NEVARNOSTI PRED EPIDEMIJO KOZ
—	Ministrstvo za zdravstvo v Londonu je sporočilo, da v Britaniji ne grozi več nevarnost epidemije črnih koz.
V ponedeljek, 16. aprila je prispel na štiridnevni u-radni obisk v našo državo kancler Zvezne republike Nemčije Willy Brandt. To je bil njegov prvi uradni o-bisk pri nas, odkar je na tem položaju. Dva dni se je pogovarjal v Beogradu s predsednikom zveznega izvršnega sveta Demalom Bijedičem, zatem pa ga je na Brionih sprejel predsednik Tito. To je bilo že tretje srečanje med predsednikom Titom in Brandtom. Po končanem uradnem obisku je zahodnonemški
za nasprotujoča si stališča, temveč za stališča, ki se med seboj dopolnjujejo. V odločilnih vprašanjih politike popuščanja napetosti, miru in varnosti se naša stališča popolnoma ujemajo.« Brandt je tudi izrekel prepričanja, da lahko ne1-uvrščena politika naše države kot tudi neuvrščenost
političnem položaju na svetu. Zvečer je naš voditelj z ženo Jovanko povabil goste na večerjo, kjer sta s kanclerjem Brandtom izmenjala zdravici. Pred tem je predsednik Tito izročil Brandtu visoko odlikovanje.
V zdravici je predsednik Tito dejal, da je v zunanji
nemškega predsednika, povabil predsednika Tita in njegovo ženo, naj uradno obiščeta Zvezno republiko Nemčijo.
Četrti dan obiska: V prisrčnem in prijateljskem o-zračju sta v četrtek dopoldne delegaciji obeh držav razpravljali o vseh vprašanjih. Kancler Brandt je po-
...in domovini
•	ZBOR FEDERACIJE —
V ponedeljek je bil v Beogradu zbor federacije, kateremu je predsednik Tito spregovoril o jugoslovanski notranji in zunanji politiki in o pomenu ustavne reforme. Predsedstvo skupščine se je za prvi tovrstni sestanek dogovorilo s predsedstvom SZDL. Z zborom, ki je razpravljal o skupnih zadevah na zvezni ravni, je soglašal tudi predsednik Tito.
•	ODKRILI SPOMENIK VELIKEMU REVOLUCIONARJU BORISU KIDRIČU
— V Kidričevem je bila v nedeljo osrednja slovenska svečanost ob 20. obletnici smrti revolucionarja, borca, politika in državnika, narodnega heroja Borisa Kidriča in ob 20-letnici poimenovanja naselja in' tovarne. Na zborovanju je spregovoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine, slavnosti pa so se tudi udeležili predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, podpredsednik zvezne skupščine Marjan Brecelj in drugi.
•	SEKRETARIAT CK ZKS O NALOGAH PRI U-RESNIČEVANJU PISMA IN SKLEPOV 29. SEJE —
Proces idejnopolitičnega
2 IN=
Kancler Brandt v Jugoslaviji
kancler z ženo in sinom preživel še nekaj dni na zasebnem oddihu pri Dubrovniku.
Prvi dan obiska: Predsednik ZIS Demal Bijedič je za svojega gosta priredil večerjo, na kateri sta gost in gostitelj izmenjala zdravici. Demal Bijedič je, ko je govoril o Brandtovi mirovni politiki, med drugim
drugih, opravi v svetu pomembne funkcije.
Drugi dan obiska: V Beogradu so se začeli uradni jugoslovansko zahodnonemški vladni pogovori, posvečeni dvostranskim odnosom. Ugotovili so, da je primanjkljaj v naši trgovinski menjavi z ZRN še vedno občuten, zato sta se obe strani strinjali, da je treba
politiki obeh držav veliko skupnega, v prvi vrsti boj za mir. Dvostranski odnosi se razvijajo zelo ugodno, zlasti na gospodarskem področju, je nadaljeval predsednik Tito. Poudaril je tudi, da bodo še naprej tekla prizadevanja, da bi te odnose še razširili in nekatera še odprta vprašanja v prihodnje rešili.
razčiščevanja poteka ponekod zelo počasi, kompromis s protiustavnimi silami, s tehnokratskimi in birokratskimi težnjami pa bi pomenil, da opuščamo odločilno bitko zdajšnjega trenutka: kdo bo vplival na delitev dohodka in odločal o razširjeni reprodukciji. To je poudaril Franc Šetinc na četrtkovi seji sekretariata.
•	ZNIŽALI PROMETNI DAVEK ZA OSEBNE AVTOMOBILE — Enotni zbor delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije je na zadnji seji sprejel med drugim spremembo zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov, po kateri se stopnja posebnega republiškega davka na osebne avtomobile zniža od 5 na 2 odstotka, s čimer bo ob nespremenjeni stopnji posebnega občinskega davka, znašala skupna davčna obremenitev tega prometa 6 odstotkov. Za osebne avtomobile, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe, pa ostane v veljavi dosedanja stopnja, ki je skupaj 9 odstotkov.
•	KONGRES SINDIKATOV PRIHODNJE LETO
— Na plenarni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so sklenili preložiti 8. kongres ZSS na prihodnje leto. Tudi 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije bo prihodnje leto, namesto oktobra letos.
Kancler Zvezne republike Nemčije Willy Brandt se je med obiskom v naši državi na Brionih pogovarjal tudi s predsednikom Titom. Med pogovori, ki so potekali v zelo prisrčnem in odprtem ozračju, sta državnika preučila vrsto vprašanj o dvostranskih odnosih in o možnostih za poglobitev teh odnosov med državama. V uradnem komunikeju je izraženo obojestransko zadovoljstvo z doseženimi rezultati, postavili pa so tudi temelje še za uspešnejše razvijanje teh odnosov. NA SLIKI: Predsednik Tito je svojega gosta popeljal na ogled otoka Vanga, kjer sta v kleti poskusila vino iz vinograda na otoku.
dejal: »Pri tem ste, kakor je rekel predsednik Tito, pokazali ne le državniško modrost, ampak tudi osebni pogum. S posebnim zadovoljstvom lahko ugotovim, da v sedanji izredno važni fazi razvoja v Evropi, ko nastajajo pogoji za vsebinsko bogatejšo in bolj demokratično obliko odnosov in sodelovanja med evropskimi državami, a naši državi podobno gledata na nekatera pomembna vprašanja v zvezi s temi odnosi. Prepričan sem, da ste istih misli z mano, glede tega, da mora biti urejanje zapletenih problemov na svetu hkrati pot do boljših, pravičnejših in enakopravnejših odnosov, na podlagi katerih je edino mogoče zagotoviti trajen mir in napredek za vse.«
Kancler Brandt je v odgovoru na zdravico poudaril, da se je med Vzhodom in Zahodom v Evropi začel ploden dialog, da so rezultati že čisto vidni ter da je treba sprejeti sporazum, s katerim naj bi uredili temeljna vprašanja stikov z NDR. »Res je, da smo lojalni partnerji zahodne zveze in da želimo to tudi ostati. Jugoslavija pa je zvesta svoji politiki neuvrščenosti. Toda tukaj ne gre
narediti še več, da bi ga popravili. Willy Brandt se je tudi strinjal, da je treba pomembno pozornost posvetiti industrijski kooperaciji ter vlaganju skupnega kapitala na tretjih tržiščih. Veliko so govorili tudi o problemih naših delavcev, zaposlenih v ZR Nemčiji. Kancler Brandt je govoril o ukrepih, ki jih bodo sprejeli za ureditev zaposlovanja novih delavcev iz tujine. Povečanje investicij v dežele, iz katerih prihajajo ti delavci, naj bi bil med najpomembnejšimi u-krepi. Kancler Brandt in Bemal Bijedič sta se pogovarjala tudi o položaju v Evropi, še posebej v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Zahodnonemški voditelj je pokazal tudi veliko zanimanje za neuvrščeno politiko.
Tretji dan obiska: V sredo, nekaj pred poldne je Willy Brandt prispel na Brione, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Predsednik Tito je svojega gosta in njegovo ženo sam odpeljal z avtomobilom s pomola.
Popoldne sta se predsednik Tito in kancler Brandt sešla na pogovore brez sodelavcev. Pogovarjala sta se o problemih, ki zanimajo obe državi in o splošnem
Brandt pa je dejal, da so v minulih petih leti, odkar so navezali diplomatske stike, dosegli velik napredek. Še posebej je poudaril zanimanje ZRN za dolgoročno sodelovanje na gospodarskem področju in industrijski kooperaciji. Ob tej priložnosti je Willy Brandt v imenu zahodno-
novno izrazil svoje zadovoljstvo zaradi obiska in stanjem meddržavnih stikov, posebej pa še s pogovori s predsednikom Titom.
Predsednik Tito je glede proti jugoslovanske teroristične dejavnosti skrajnih emigrantskih krogov v ZRN dobro ocenil ukrepe bonske vlade za onemogočanje le-teh ter dejal, da tega ne bi smeli tudi v naprej dopuščati. Tudi Brandt je poudaril, da je ZRN pripravljena še nadalje preprečevati proti jugoslovansko teroristično dejavnost. Med pogovori so precej pozornosti posvetili tudi mednarodnim monetarnim problemom in stanju dežel v razvoju. Brandt je izrazil upanje, da bodo prihodnje leto še ugodnejši pogoji za rešitev svetovnega monetarnega sistema. Predsednik Tito pa je pozval razvite države, naj se bolj pozitivno postavijo v odnosih z deželami v razvoju. Obe strani sta si bili enotni v tem, da sedanje stanje postavlja dežele v razvoju v vse večjo neenakopravnost proti razvitemu svetu.
V četrtek popoldne je kancler Brandt preživel med novinarji. Razpoloženje pa se je še »okrepilo«, ko se je nepričakovano pojavil na novinarski konferenci tudi predsednik Tito. Po pogovoru z novinarji je zahodnonemški gost odpotoval še v ladjedelnico U-ljanik, kjer je odgovarjal na vprašanja tamkajšnjih delavcev. Zvečer pa je z družino poletel v Dubrovnik.
Pred odhodom kanclerja Brandta z Brionov je predsednik republike Josip Broz Tito povabil voditelja ZRN dr. Gustava Heine-manna, naj obišče Jugoslavijo.
SIBIRSKI PLIN ZA EVROPO: Projekt, za katerega so dalj časa menili, da je utopija, da bi iz bogatih nahajališč v Sibiriji uvažali to najbolj poceni gorivo v Evropo, so te dni končali. 5000 kilometrov dolg plinovod so napeljali preko Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske do Demokratične republike Nemčije. V graditvi plinovoda so sodelovale vse štiri države, naložbe pa bodo kmalu poplačane, saj bo plin poleg gospodinjstev uporabljala tudi industrija. NA SLIKI: S prižigom bakel so slovesno obeležili otvoritev plinovoda, ki sega od Sibirije do Baltika.


Na Graščini je plapolala
Mesec mladosti, ljubezni in cvetja se nam je tudi letos neverjetno hitro približal. In ker je pač to mesec mladosti, je mladina tudi pripravila program, ki zajema v svojih prireditvah cel mesec maj. Proslavljali bodo mladost, proslavljali bodo rojstni dan predsednika Tita. Toda preden se lahko vse to uresniči, so za to morali trdo delati.
Tako bo 7. maja krenila zvezna štafeta mladosti iz Šmartnega ob Paki skozi
KOMUNALNO OBRTNI
CENTER VELENJE KOPALIŠČA in BIFE
Cenjene goste vabimo na rekreativno plavanje vsak dan, razen ponedeljka od 7. do 21. ure.
Ob nedeljah in praznikih na terasi plesna glasba.
Za praznik dela 1. maj vam bomo postregli s specialitetami na žaru.
Šoštanj, ustavila pa se bo okoli 14. ure in 20 minut v Velenju na Titovem trgu. Prav tako se bo tu malo pred zvezno, ustavila tudi občinska štafeta. Obe bodo počastili s kratkim kulturnim programom in govorom.
Zaključek Naše besede, kjer bodo nastopile najboljše kulturne mladinske skupine iz vse Slovenije, bo 9., 10. in 11. maja v Velenju.
Nato bo vsaka šola posamezno, tako kot vsako leto, sprejela pionirje v vrste mladincev.
25. maja, na Titov rojstni dan pa bo zaključna prireditev za Kajuhov pokal in osrednja proslava za dan mladosti.
Torej lahko rečemo: bogat in pester program mladine in seveda vseh ostalih, ki so pomagali te prireditve pripraviti, da bodo popestrile mesec mladosti — maj.
IY2 3
ŠE NEKAJ DNI IN NA KOLEDARJU BOMO OBRNILI NOVO STRAN. PRED NAMI SF BO ZNOVA RAZGRNIL PRVI MAJ, PRAZNIK DELA, MAJ MESEC MLADOSTI.
Stisnili si bomo roke, si čestitali za dosežene delovne uspehe, za priborjene Pravice. Naš spomin pa bo segal tudi nazaj,v viharne vojne dni. In obujali bomo spomine, kako je bilo takrat, ko so naši očetje s trobojnico in puško v rokah, s peterokrako na glavi, s harmoniko v rokah in partizansko pesmijo na ustih izražali žilavost našega naroda, neuklonljivost pred do zob oboroženim in številnim sovražnikom. In tudi 1. maj je bil dan, ko so se naši hrabri borci za svobodo še posebej potrudili, da so jo sovražniku pošteno zagodli.
Mnogi verjetno še ne veste, da je 1. maja leta 1944 ob robu Velenja, na vrhu Gradišča v vetru zaplapola-la slovenska zastava. Pred sovražnikovimi očmi.
— Kdo pa so ti mladi fantje,... poje pesem Franceta Kosmača. Tudi midva sva se tako spraševala, ko sva ob lepem, za letošnji april kar redkem sončnem vremenu, premagovala kilometre proti Podkraju.
»Kar do konca asfaltirane ceste peljita. Hiša na le-
najstnik; pa četudi so že malce sivi. Nekam nezaupljivo je naju ogledoval. V najinih rokah je namreč opazil fotoaparat, in šele ko sva mu še enkrat ponovila, da sva od časopisa, da želiva skupaj z njim o-buditi tisti 1. maj, nama je dejal: »Pa pojdimo v hišo.«
»Ja, veste, od tistega maja je že toliko pomladi preteklo, da ne vem, kako bo z mojim spominom.«
»Nekaj se bo pa še žena spomnila,« sva ga spodbujala. Z roko, ki je vajena trdega kmečkega dela, je poskušal urediti svoje goste lase, kapo je bil medtem vrgel na stol in počasi je začel pripovedovati.
»Takrat sem bil v najboljših fantovskih letih. Na tretji križ še nisem pomiš-ljal. Bilo je proti večeru. Vendar še precej svetlo, da se je dobro videlo na »rudnik«, kjer so napadali Nemci. Zastavo je prinesel... Tukaj je beseda zastala. »Saj sem rekel, da bo šlo težko.« Tudi žena mu ni vedela pomagati.
Spet si je skušal pomagati z roko, ki mu je neprestano uhajala v lase. »Pa
niti ni tako pomembno,« smo se spomnili njegovih besed. »1. maja 1944 pa ne bom nikoli pozabil,« nama je dejal ob slovesu. »Pojdite kar naravnost. Tretja hiša na desni je Pirmanško-va. Mogoče bosta pri njem več zvedela,« je še zaklical za nama.
strah. Pa čeprav bi me lahko zadel kakšen »šus« iz rudnika. Ce pa bi se sovražnik le pojavil nekje v bližini, bi mu pa prav gotovo ušli. Po drčah, po katerih smo v tistih časih spuščali les.«
Čigava zamisel je bila, da obesijo zastavo in kdo jo je odstranil? Na ti vprašanji še vedno nisva imela odgovora. Ce sva že toliko zve-
vi je Obujeva,« sta nama v eni sapi povedala žena in mož, ki sva ju pobarala za Miha.
Cesto sva hitro prevozila. 2e po nekaj minutah vožnje sva ob njej zagledala veliko lipo, ki s svojo krošnjo bedi nad nizko kmečko hišo. Podkraj 36.
»Obujeve iščeva.« »to sva midva,« sta nama v en glas odgovorila fanta ali moža, ki sta se ravno tlačila v fi-čota. »Ta že ne bosta tista, ki ju iščeva. V vojnih časih sovražniku najbrž še nista mogla biti nevarna,« sva razmišljala. »Mogoče pa iščete očeta?« je uganil najino misel eden izmed njiju. »Takoj ga bom poklical. Na polju je.« Cez nekaj trenutkov je počasi s trdim korakom stopil pred naju mož rdečega, od sonca, ki ga je ujelo na polju, zagorelega obraza. »Sadil sem koruzo. Ta dež je bil kot naročen. Da le ne bi bilo mraza. Veste, ampak danes le še malokdo mara koruzni kruh,« je začel pripovedovati, še preden smo si segli v roko.
Izpod kape so mu silili močni, nekoliko nakodrani lasje, Iti bi si jih želel vsak
IVAN
PIRMANŠEK
saj to ni niti tako pomembno,« je čez čas nadaljeval. »Pomembnejše je, da smo zastavo sploh imeli. Skupaj s Pirmanškom (Ivanom) in Pocajtom (Ivanom) sem jo odnesel na Gradišče. Čeprav smo se zavedali, da smo se odločili za zahtevno in tudi nevarno nalogo, se nismo bali.«
To so mladi, partizani, borci novega sveta ...
»Poiskali smo star mogočen hrast, ki se je visoko dvigal v nebo; in Pirman-šek je prevzel najodgovornejšo nalogo. Štiri metre dolgo zastavo je vzel pod pazduho in ... končno je za-plapolala visoko v zraku. Pred sovražnikovimi očmi. Hitro smo jo pobrisali domov ter potem vsako jutro s strahom pogledovali v vrhove sedaj zelo ponosnega hrasta. Tako smo si želeli, da je sovražnik ne bi dobil v roke ...«
Štirinajst dni se je NAŠA zastava posmehovala Nemcem. Štirinajst dni se je Miha vsako jutro s ponosom oziral v vrhove mogočnega drevesa. Nato pa nekega jutra zastave ni bilo več. Kako so jo spravili dol, se Miha ni mogel spomniti.« To
Zagledal sva lepo belo hišo. Hišne številke nad vrati sicer ni bilo, vendar sva kljub temu vedela, da je prava. Miha nama jo je zelo dobro opisal. Podkraj 41.
Ivana Pirmanška sva ujela v kuhinji. Ko sva mu povedala, da poizvedujeva po tistih drznih fantih, ki so 1. maja 1944 tudi z zastavo pokazali, kdo je lastnik te zemlje, nama je odgovoril: »Ne obujam rad spominov, ker so to bili zelo kruti trenutki.«
Ivan je bil med vojno tudi borec Tomšičeve brigade. Ko so napadali »Gornje savinjsko dolino je bil v Letušu ranjen. Sovražnikova krogla ga je zadela v nogo, roko in glavo. Več mesecev se je zdravil in se klatil doma, kot je dejal.
Podobno kot že prej Miha, pa nama tudi Ivan ni mogel zanesljivo potrditi, da so zastavo ponesli na vrh Gradišča leta 1944.
»Zelo visok hrast je bil,« je začel počasi pripovedovati. »Ko sem plezal na drevo, me sploh ni bilo
dela, morava vztrajati do konca. Zagrizla sva se v strmi hrib in tik pod Jakcem v vinogradu naletela na Pocajta. Veselila sva se, da bova vendarle zvedela za celoten potek akcije ko naju je prijazni možakar v trenutku rešil najinega zmagoslavja. »Ne, mene pri tisti akciji ni bilo zraven. Bila sta sama. Obu in Pir-manšek« Verjela sva mu, Potrta sva se vrnila navzdol do avtomobila, z razmišljanjem, da bova kljub temu zapisala to kar sva zvedela. Nepopolno.
Pri avtomobilu pa naju je čakal Obujev Miha. Kot da bi vedel, da ne veva dovolj. »Vprašajta še Sevčni-karja (Staneta). On bo prav gotovo največ vedel, saj je bil tedaj sekretar odbora OF v Podkraju. Miha je poklical Staneta. Njegova domačija je ob koncu asfalta na desni strani in tik pred dvanajsto sva zvedela vse.
Stane je posegel s spomini daleč nazaj, v prvo svetovno vojno. »Jože Krajnc, ki je bil rejenec pri Gabri-
STANE SEVČNIKAR
MIHA OBU
Mladi in mesee mladosti
jelu Pocajtu, je neke zime prišel domov na dopust iz avstro-ogrske vojske. Bil je zaveden Slovenec in ker ni vedel, kako bi se maščeval Avstrijcem, je vzel slovensko zastavo in jo obesil na najvišje drevo na Gradišču. Zadnje dni aprila leta 1944 sem se spomnil tega dogodka in predlagal fantom, da tudi mi izobesimo zastavo. Pokažimo Nemcem, da nas ne more in nas ne bo nihče zasužnjil. Fantje so z navdušenjem sprejeli moj, za tiste čase resda precej nevaren predlog. Vendar v tistem trenutku ni nihče pomislil na nevarnost. Veliko bolj nas je skrbelo, kje bomo dobili zastavo. Prinesel jo je Mežov Miha, ki jo je imel doma skrito. Bil je trgovec. Pirmanšek in Obu pa sta se odločila, da bosta našo nalogo do konca uresničila.«
Slovenska zastava je nato štirinajst dni visoko v zraku vihrala v vetru. Nemci je sprva niso upali odstraniti, ker so mislili, da je prostor okrog drevesa zaminiran. Nato so nekega dne prinesli neke aparate, menda za odkrivanje min, in podrli drevo.« Čeprav so bile še dolgo zatem hajke, Nemci niso nikoli zvedeli za imena teh mladih in drznih fantov. Tega 1. maja (čeprav so na letnico 1944 že pozabili) pa se bodo vedno spominjali.
Vesela in zadovoljna sva se vračala nazaj v Velenje. Vesela, da se bomo ob letošnjem 27. aprilu in 1. maju lahko spominjali, štiri metre dolge slovenske zastave, ki je povzročila toliko strahu Nemcem, mladim in pogumnim fantom pa je vlivala nove moči v boju s sovražnikom.
Za prvomajske praznike obiščite velenjsko jezero. Odprta bo restavracija JEZERO, kjer vas bodo solidno potregli. Ob večerih pa boste lahko prisluhnili vedrim melodijam plesne glasbe. Ne pozabite obiskati MINI GOLF in s prijatelji preživite ure rekreacije.
OB VELENJSKO JEZERO VAS VABI
gostinsko podjetje Paka Velenje
Vsem cenjenim gostom in poslovnim prijateljem pa želi kolektiv gostinskega podjetja PAKA iz Velenja mnogo nadaljnjih uspehov in iskreno čestita ob prazniku delovnih ljudi — 1. maju.
Kurirckova posta na poti
Bolgarska partijska delegacija v Velenju
Pionirji iz Završa so po triurni naporni poti, v snegu in mrazu prinesli kurirčkovo pošto ilo njihove zadnje postaje v Pako. Tomaž Smonkar iz pionirskega odreda Ivana Kovačiča — Efenke prejema torbico z obljubo, da jo bodo tudi velenjski pionirji
skrbno in varno ponesli naprej.
Po pogovoru predstavnika borcev, so pionirji osnovne šole Gustava šiliha Velenje izvedli prisrčen kulturni program. Zapeli in recitirali so nekaj partizanskih pesmi, zaplesali pa so tudi partizansko kolo. Zatem pa je za velenjske pionirje sledila najnevarnejša naloga. Ponesti čim bolj varno kurirčkovo torbico do naslednje javke. Vedeli so, da to ne bo lahko, saj jih morda za vsakim grmom čaka »sovražnik«. V tem času je namreč bila na terenu tudi mlada skupina SLO, ki je pionirjem pripravljala zasede, da bi jim iztrgala torbico z dragoceno pošto za našega dragega maršala. Toda hrabri velenjski pionirji so bili dobro pripravljeni na sovražnikove napade. Podobno kot »sovražnik«, so tudi sami imeli organizirano vohunsko službo, ki jih je sproti obveščala o sovražnikovem položaju. Pionirji so se spretno izmikali sovražnikovim zasedam, zmogli pa so tudi toliko moči, da so sami nastavljali sovražniku pasti. V ponedeljek, 23. aprila pa so kurirčkovo torbico pred zadružnim domom v Vinski gori izročili pionirjem žalske občine.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM V ERI
V trgovskem in proizvodnem podjetju ERA Velenje so v četrtek, 19. aprila slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev ter ureditvi medsebojnih razmerij v OZD - ERA Velenje.	j
Po tem sporazumu sestavljajo združeno podjetje dve temeljni organizaciji združenega dela — trgovina, prevozništvo in obrat j kmetijstvo ter delovna skupnost skupnih služb.
Samoupravni sporazum so podpisali z namenom, da si zagotovijo trajen in skladen gospodarski razvoj in napredek ter ekonomsko in socialno varnost.
Najvišji samoupravni organ organizacije združenega dela je skupni delavski
svet. Postavljajo ga delegati TOZD, šteje pa 35 delegatov. Skupni delavski svet usklajuje razvojni program TOZD s programom in razvojem OZD, sprejema razvojni program ter letni in gospodarski načrt ter sklepni račun OZD. Odloča pa tudi o pristopanju organizacije združenega dela k samoupravnim sporazumom. Skupni delavski svet ima kolektivne in individualne izvršilne organe. Kolektivni izvršilni organ je izvršilni odbor, ki ga sestavljajo po dva člana — delegata iz posamezne TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, glavni direktor podjetja in direktorja TOZD.
Samoupravni sporazum so poleg glavnega direktor-
ja OZD Miha Krofla podpisali za TOZD trgovina in prevozništvo, predsedniki zbora poslovnic KLORG, industrijsko blago in živila Jože Silovšek, Friderik Camlek in Martin Podpe-čan ter v. d. direktorja temeljne organizacije trgovine in prevozništva Gustav Verdelj. Za TOZD obrat kmetijstvo predsedniki zbora LKP Jože Lempl in predsedniki zbora kmetov kooperantov Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje Avgust Podgoršek, Rudi Sevčnikar ter Ivan Koren in v. d. direktorja te TOZD Ivan Stropnik.
V imenu delovne skupnosti skupnih služb pa je sporazum podpisal predsednik zbora te skupnosti Ludvik Ograjenšek .
V sredo, 17. aprila so pionirji iz slovenjgraške občine pri spomeniku v Paki izročili kurirčkovo pošto s pozdravi tovarišu Titu za njegov 81. rojstni dan svojim velenjskim vrstnikom.
Pionirje je pozdravil podpredsednik Zveze združenj borcev NOV Velenje Miha Krofi. V svojem kratkem govoru je obudil spomine! na hude dni pred 30 leti, na 19. februar 1944, ko so se borci 14. udarne brigade
kljub izčrpanosti od neprestanih bojev prav v Paki prebili s Paškega Kozjaka na Graško Goro. »32 let mineva že od takrat, ko so danes že dedje in očetje pionirjev zaznamovali s svojimi stopinjami nove steze in pota širom po naši domovini in ponesli v zadnjo slovensko vas vest in poziv na upor naroda proti sovražniku. V dolgih štirih letih pa tudi zaznamovali s krvjo in grobovi.
Bolgarska delegacija, ki je bila na povabilo predsedstva ZKJ v naši državi, je obiskala
tudi Velenje.
Velenje je v četrtek, 19. aprila obiskal sekretar CK KP Bolgarije Konstantin Telalov, ki so ga spremljali bolgarski veleposlanik v naši državi Nikolaj Minčev, namestnik načelnika oddelka mednarodnega CK KP Bolgarije Ivan Ganev in politični svetovalec v mednarodnem oddelku CK KP Bolgarije Milan Milanov.
Goste iz Bolgarije je najprej sprejel predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank ter jih seznanil z gospodarskim in druž-
benim razvojem Velenja, sekretar občinske konference ZK Franjo Korun pa je govoril o organiziranosti Zveze komunistov v naši občini.
Med pogovorom se je Konstantin Telalov še zlasti zanimal za svojevrsten študij na šolskem centru, ki si ga je kasneje tudi ogledal.
Bolgarska delegacija si je ogledala tudi izvozne naprave na rudniku, v Gorenju pa proizvodnjo štedilnikov, hladilnikov in pral-
nih strojev. V pogovoru z direktorjem za posebne pos-sle Francem Pristovškom in sekretarjem tovarniške organizacije ZK Janezom Miklavčičem so se se predvsem zanimali za proizvodne zmogljivosti pa tudi kakšen je izvoz. V zvezi s tem sta jih predstavnika Gorenja seznanila z izvozom v socialistične države. Z bolgarske strani pa je bila izražena želja po sodelovanju v obliki kooperacije med Gorenjem in ustreznimi partnerji v Bolgariji.
MIHA KROFL je obudil spomine na hude dni pred 30 leti
Pionirji vsako leto ob ku-rirčkovi pošti znova iščete stare steze in jih s svojimi drobnimi koraki na novo zaznamujete. Ko naletite na gomilo partizana, po-stojte malo in poklonite se njegovemu spominu. Po-stojte tudi pri starih partizanskih hišah ter prisluhnite preprosti besedi partizanskih mater in vseh, ki so ohranili svoje spomine na težka vojna leta, da jih lahko povedo vam, mladim v opozorilo in vzgled, kako je treba ljubiti svojo domovina, jo braniti in čuvati za svoje otroke.«
NAS
ZNANEC
Čeprav Velenje kulturo drugače goji in ceni, se zdi prav čudno, da ima samo en moški pevski zbor. In vendar je zborovsko petje ena izmed zelo lepih oblik kulture, predvsem za tiste, ki to vrsto petja radi poslušajo. Zato pa tudi tisti, ki se zato zvrst petja zanimajo, prav gotovo poznajo pe-vovodjo Zmaga Frankovi-ča, ki vodi že dobro leto Kajuhov zbor iz Velenja in
4 iv:
tri leta šaleški oktet iz Šoštanja.
Drugače pa je Zmago zaposlen v knjigarni kot poslovodja. Tu je že dve leti, prej pa je poučeval glasbo na osnovni šoli Gustav Šilih. Sam pravi, da za njega glasba ni samo konjiček, ampak bi se mu življenje brez nje zdelo prazno. In verjetno ima prav. Kolikokrat nas petje razvedri, kadar smo slabe volje, zamorjeni in otožni. S svojo močjo razprši črne misli in tudi sami raje zapojemo, kot pa da bi še naprej pestovali jezo ali žalost.
Vendar pa je treba imeti za petje, to se pravi tisto pravo petje, veliko časa. To se vidi že pri Zmagu, saj bi ga le redkokdaj našli zvečer doma. Vaje ima namreč petkrat na teden. Enkrat je s Kajuhovim zborom v domu kulture, drugič pa s šaleškim oktetom v osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju.
Ob sobotah in nedeljah pa ima, seveda ne vsak teden, turneje z učiteljskim zborom iz Ljubljane, tako da ga včasih ni po ves teden. Zmago poje v učiteljskem zboru iz Ljubljane, zbor pa vodi Branko Rajšter. .
Kajuhov zbor pa šteje šestindvajset pevcev, ven-
petja se je v zadnjem letu vidno izboljšala.
Šaleški oktet pa poje predvsem renesančno glasbo. Te pesmi so tudi bolj zahtevne in zanje je treba truda in časa. Oktet tudi zelo tesno sodeluje s šaleško folklorno skupino. Kadar imajo nastope, Zmago
ZMAGO FRANKOVIC
dar bi Zmago želel, da bi se I zbor razširil. Zboljšala bi se kvaliteta, pa tudi malo | čudno je, da Velenje, ki i- i ma kar lepo število prebi-! valcev, premore le tako malo kvalitetnih pevcev. Kajti druge občine so dosti manjše, pa vendar imajo po pet zborov. Kajuhov zbor poje predvsem narodne in umetne pesmi, kvaliteta
ne gre z "njimi, ker oktet pač ne potrebuje pevovod-je. Teče pa dogovarjanje, da bi Šaleški oktet v avgustu krenil na turnejo v Nemčijo.
Tako Kajuhov zbor, šaleški oktet in njihov pevo-vodja Zmago Frankovič, se morajo res boriti, da svoj program, ki si ga zastavijo,
tudi kvalitetno izvedejo. To pa predvsem zaradi tega, ker nastane problem zaradi delovnega časa. Kajti takrat, ko nekateri delajo v popoldanskem času, jih je zelo težko dobiti na vaje, saj delovnega mesta ne morejo zapustiti.
Kljub nekaterim problemom, ki se včasih pokažejo, pa sta Kajuhov zbor in šaleški oktet dosegla že tudi uspehe. Oba sta snemala za radio Maribor in Celje. Dobila sta tudi Kaju-hovo nagrado, dosti pevcev pa je dobilo Gallusovo zlato, srebrno in bronasto značko za amatersko kulturno delo.
Tako smo se z Zmagom Frankovičem na kratko sprehodili po delu in uspehih Kajuhovega zbora in šaleškega okteta. Res je treba veliko dela, truda in trdne volje, da se uspehi pokažejo. Vse to pa je s po-
močjo zbora in okteta, vložil, da tako rečemo v glasbo in petje, njihov pevo-vodja Zmago Frankovič.
Med dekleti za šivalnimi stroji
Naslednji pogovor smo zapisali v prostorih delavske univerze v Velenju, kjer bo skupina mladih deklet, žen in mater jutri končala skoraj trimesečni tečaj za šivilje.
Vsakokrat, ko sem šel mimo okna, pa še dolgo za tem, mi je brnelo v glavi. Zato sem sklenil, da v to brnenje in ropotanje šivalnih strojev, rezanje škarij posežem še jaz. S svinčnikom in fotoaparatom. Tečajnice so bile takoj za to, da pridejo v časopis. Le njihova učiteljica Helena Korošec mi je dejala, če lahko pridem malo kasneje; »Zdaj je tako napeto.« Napetost pa se je še povečala, ko so dekleta navalile pred ogledalo, da si uredijo frizure, da bodo na sliki lepše. Medtem pa sva »šivala« s Heleno Korošče-
Povedala mi je, da je doma iz Podgorja pri Slovenj Gradcu in že več kot trideset let v šiviljstvu. Toda Helena zdaj le še bolj malo šiva. Kot strokovna učiteljica že peto leto deli znanje drugim. »Srečna sem, ker lahko s tem, da učim druge, ljudem največ pomagam. Ko sem bila mlada, šivalnega stroja nisem marala. Hotela sem postati trgovka. Oče in mati pa sta me prislilila, da sem se šla učit za šiviljo. Ko sem se že izučila, sem si dejala, da moram vztrajati. In poklic sem vzljubila. Odšla sem v mojstrsko šolo v Maribor, potem sem bila tri leta na Dunaju, na izpopolnjevanju, zdaj pa sem zaposlena v Celju že od leta 1959.«
Pred ogledalom ni bilo več napeto, ker so si tečajnice že uredile frizure. Najprej smo se slikali, nato pa so začele odgovarjati, zakaj bi se rade naučile šivati. Govorile so kratko in hitro, da je pero komaj sledilo njihovim besedam.
• JOŽICA GAL (23). »Ko sem končala osnovno šolo, sem si zelo želela, da bi se naprej šolala. Tega pa nisem mogla storiti, ker nas je bilo v družini precej o-trok, mati pa je imela pokojnino le po očetu. Ta pa še za najnujnejše ni zadostovala.«
— Kako ste se pa potem lahko preživljali? »Niti sama nevem«, mi je odgovorila. »Nekaj časa sem bila doma,« je nadaljevala, »potem pa sem se pred štirimi leti zaposlila v Gorenju. Vseskozi pa sem si želela, da bi se nekaj naučila, da
Jožica Gal
bi si pridobila nek poklic. Zato sem se odločila, da grem v šiviljski tečaj, ker danes več znaš, več veljaš, in da bi vsaj malo nadoknadila tisto, kar sem v mladosti zamudila.« Najin pogovor sva morala končati, ker je Jožica morala odhiteti še v službo.
• ROZIKI CRETNIK ta
tečaj ni bil prvo srečanje z rezanjem in potem spet skup spravljanjem blaga. »Takoj po osnovni šoli sem se šla učit za krojačico. Po polovici leta sem že zgubila veselje do šivanja, saj v tem času nisem dobila niti dinarja za moje delo, čeprav sem velikokrat delala od jutra do večera. Potem sem bila nekaj časa v Gorenju, zdaj pa sem kar doma. Šivati pa sem se kljub temu želela naučiti, zato sem se februarja vpisala v tečaj. V teh dveh mesecih in pol sem se veliko nauči-
la. Mislim, da mi ne bo treba več nositi blaga drugam. Zato sem zelo hvaležna u-čiteljici, ker me je toliko naučila.«
• ZLATKA PERKOVIC: »V tečaj me je spravil mož. Dejal mi je, da mi bo kupil stroj, če se bom naučila šivati. Obljubo je držal, jaz pa tudi že precej znam. Skoda, da ta tečaj ne traja dalj časa. Zvedela sem, da bo junija tečaj iz strojnega vezenja. Že sedaj sem se odločila, da bom tudi tega obiskovala. Prej je bilo drugače. Doma smo imeli neko staro »mašino«, ki me ni čisto nič privlačevala. Mislim, da bi morala vsaka ženska opraviti podoben tečaj.«
Na koncu pa sem želel zvedeti še od ANICE LOC-NIKAR, zakaj bi se rada
naučila šivati. »Ze čisto majhna sem sanjarila o šivanju. Vendar me doma niso mogli dati v šolo. Zato sem iz Završa prišla v Velenje in se zaposlila v Gorenju. Ko sem prebrala v časopisu, da se bo začel tečaj, sem se takoj prijavila in danes si lahko sešijem že precej stvari.«
Več pa mi Anica ni mogla povedati. Tudi niij se je mudilo v službo. Niti ne vem, če je imela še toliko časa, da si je »popravila« lase, kot pred slikanjem. S tem pa je bil tudi moj sprehod med šivalnimi stroji končan. Šivati še vedno ne znam, bodo pa to namesto mene delale Jožica, Rozika, Zlatka, Anica in vse tiste, ki so obiskovale tečaj.
Anica Ločnikar
Zlatka Perkovič

S prijazno natakarico Jožico Plankl smo napravili pogovor kar mimogrede. Jožica je stregla gostom, ki jih tokrat na našo srečo ni bilo precej, mi pa smo ji postavljali vprašanja.
•	Ste se za natakarski poklic odločili zaradi veselja ali zaradi stiske?
—	Bolj zaradi drugega. Najprej sem sanjala o trgovskem poklicu, ker pa nisem bila sprejeta, sem odšla iz Konjic (tako zdaj vemo, da je Jožica Konjičan-ka) in pred šestimi leti prispela v Velenje.
•	Ste z delom v Paki zadovoljni?
—	Zelo. Vendar ne samo zato. ker sem se pač tukaj izučila. Predvsem moram pohvaliti odnose med nami, ki so zelo urejeni. Zadovoljna sem tudi s plačo, toda ... Pri tem je Jožici beseda zastala v grlu, kot temu rečemo, mi pa smo njen molk izkoristili in takoj zadeli v črno.
•	Ste morda hoteli omeniti stanovanje?
—	Da. Če bi imela svoje stanovanje, bi mi bilo v Velenju še bolj všeč. Tam, kjer stanujem sem za zdaj zadovoljna. Moram biti. Bojim pa se, da bodo lastniki sedaj, ko se jim je družina povečala, vse težje prenašali moje pozno vračanje domov. Pogosto prihajam iz službe pozno v noč in jih budim. Zmerom se mi nam-
reč ne posreči priti čisto tiho do sobe.
•	Bi povedali besedo, dve o poslovni enoti »Ape-ritiv bar«.
—	Ja, no, če že hočete. Zdaj sem vodja te enote. Vodja bolj tako ... Hotela sem reči, da sva zaposlena v tem prostoru samo dva, že prej pa sem omenila, da se dobro razumemo.
•	Je delo naporno?
—	V vsakem poklicu, ta-kot tudi v mojem, so dnevi, ko se kar precej namatraš, pa tudi trenutki, ko se niti ne zavedaš, kdaj je konec službe. Delam vsak drug dan od osme do približno enajste ure zvečer. Včasih dlje, včasih malo manj. To ie pač gostinstvo. Pri nas ne moreš reči ura je toliko in toliko, zdaj pa vsi ven.
Zato smo tudi mi, še malo posedeli. Saj smo vedeli, da nas Jožica ne bo »vrgla« ven.
Jožica Plankl
Klub zdravljenih alkoholikov
Tudi v Velenju bi se morali pridružiti tistim občinam, ki so že s,prejele odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v zgodnjih jutranjih urah. To je zahteva, ki so jo postavili na enem izmed sestankov kluba zdravljenih alkoholikov Velenje. Poudarili so, da bodo pri tej zahtevi vztrajali, saj so prepričani, da bi lahko s tem veliko prispevali k izboljšanju oziroma odpravljanju alkoholizma v naši občini.
Danes postaja vse bolj očitno, da je alkoholizem socialni, zdravstveni, ekonomski in splošni družbeni problem. Prav zato so tudi v naši občini ustanovili 4. novembra lani klub zdravljenih alkoholikov. Delo kluba vodi strokovna ekipa, ki jo sestavljalo dr. Ana Mayer, medicinska sestra Ivanka Jan in socialna delavka Jelka Fužir. Predsednik kluba pa je Stane Berglez.
Velenjski klub ima tre-
Helena Korošec med tečajnicami
nutno 46 članov. Vsak teden se člani kluba sestajajo, sestankov pa se udeležujejo tudi njihovi svojci, ki so prav tako člani kluba. Teh je zdaj 11. V klubu se alkoholiki zbirajo zaradi nadaljnjega uspešnega zdravljenja s končnim ciljem vključevanja v njim primerno delovno in družbeno področje. Prav tako klub pomaga bolnikom, da se sami aktivirajo pri lastnem zdravljenju ter pri reševanju njihovih osebnih in družinskih problemov. Na sestankih se pogovarjajo tudi o tem, kakšno je razumevanje delovnih organizacij do teh bolnikov. Prav iz tega pa izhajajo nekatere težave kluba. Povedali so, da -v občini in delovnih organizacijah niso naleteli na dovoljno razumevanje. Tako se njihovega ustanovnega sestanka ni udeležil noben predstavnik delovnih organizacij oziroma občine, čeprav so jih povabili. Vendar upajo, da se bo to spremenilo, saj se morajo v kolektivih zavedati, da gre za zdravljenje njihovih bolnikov.
V klubu imajo tudi zelo dobro organizirano patro-nažno službo. Sestavljajo jo člani sami, ki obiskujejo tiste posameznike, ki se iz-ogibljejo sestankov.
Pri tem je treba še zapisati, da je alkoholizem bolezen, alkoholik pa bolnik, ki mu je potrebna zdravst-
vena in socialna zaščita v družbe, spoštovanja svobo-skladu z načeli sodobne de in človeškega dostojan-medicine,	socialistične stva bolnika.
Obrtniki o osnutku zakona
V Velenju so se sestali zasebni delodajalci iz velenjske občine ter razpravljali o osnutku zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih.
Zasebni delodajalci iz naše občine so povedali pripombe na osnutek zakona. Pravijo, da ni dovolj razmejena sezonska dejavnost. Jasno jim tudi ni, kako se bo v bodoče delil dobiček.
Opozorili so, da se za nekatere poklice ne dobi potrebnih vajencev. Zato naj bi republiški organi čimprej določili poklice za ka-
Gostinsko podjetje KAJUHOV DOM Šoštanj
razglaša
prosta delovna mesta
•	NATAKAR
•	KUHARICA
•	SNAŽILKA
•	TOCAJI — TOCAJKE
Zaželeni so kvalificirani gostinski delavci, sprejmemo pa tudi priučene delavce, ki imajo veselje do gostinskega poklica.
Vsa delovna mesta so stalna zaposlitev.
Interesente vabimo k sodelovanju.
tere se gre lahko učiti mladina, brez dokončane osemletke. Vzrok, da mladi ne gredo v uk k zasebnim delodajalcem je tudi v tem, ker nekateri obrtniki nimajo dobrih odnosov z vajenci. Mnogokrat pozabljajo, da se morajo vajenci izobraževati in vzgajati, ne pa samo delati.
Gimnazijec Bizjak gre na zvezno tekmovanje
Letošnje republiško tekmovanje mladih matematikov iz Slovenije je bilo 7. aprila v Kopru. Pokrovitelj tekmovanja je bila tovarna Tomos.
Tekmovanja smo se udeležili tudi velenjski gimnazijci in dosegli do sedaj največji uspeh. Ivan Bizjak, dijak drugega razreda, se je uvrstil v ekipo najboljših slovenskih matematikov, ki bodo republiko zastopali na zveznem tekmovanju.
Vsekakor je to zelo lep uspeh, če pomislimo, da so se tekmovanja udeležili tudi gimnazijci, ki imajo na teden več ur matematike, kot pa naša gimnazija. Bizjaku pa želimo veliko uspeha na zveznem tekmovali ju.
M. Vovk
Lepa naša domovina
Ivan Cankar
Zadnjič sem videl na cesti oddelek infanteristov; marši-rali so proti kolodvoru. Dež je lil curkoma; škornji so se jim vdirali globoko v razmočeno blato, ki je škropilo do kolen. Ni bilo več zgodaj, morda že deveta ura dopoldne, ali dan je bil pustnemu mraku podoben, ves siv in mrzel.
Vojaki niso marširali sami; ob obeh straneh kolone so korakali — trop, trop, trop — moški, ženske, otroci. Lilo je ocl njih, kakor da bi cunje iz-žemal, blato je škropilo otrokom do pasu in do obraza. O-glasil se je krik ženske, zaih-tel je otrok — ali dež je lil dalje, blato je škropilo dalje, kolona je stopala dalje, trop, trop, trop . . .
Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; njegov hrbet je bil narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že devetkrat težje tovore, nego je vojaški tornister. Njegove roke so bile črne in težke; bil je morda kovač. Poleg njega je stopala s hitrimi, drobnimi koraki ženska, ki je bila za glavo manjša od njega; segala mu je komaj do rame. In za roko je držala majhnega fanta, ki je trudoma in jokaje tekel z njima ter neprestano zaostajal.
Mož se je po strani ozrl in je takoj umaknil pogled.
»Vrni se!«
Ženska je vzkliknila, zgrabila ga je za rokav.
»Ne jaz ... ti se vrni?«
Pogledal je v tla in bled je bil. . . .
»Saj boš dobila oseminsest-deset vinarjev na dan in Fran-cek . . . Francek . . . Francek štiriintrideset...«
zajokala je naglas, potegnila je fanta za seboj, da se je spotaknil ter padel na kolena v blato.
»Se to naj vzamejo ... še tisti Judežev denar . . .«
Videl sem vojaka, moža, ki se mu je na prestarem obrazu poznalo, da je sedel dolga leta v delavnici; taki ljudje so stari, preden so bili mladi. Sel je s tistim mirnim, težkim korakom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvornico; morda je celo pozabil, da ima tornister na hrbtu. Z obema rokama pa se ga je oklepal pod pazduho star, suhoten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško.
Govoril je hitro in veselo in neprestano mu je teklo iz oči po obeh dveh licih. »Saj tudi jaz, Jan, pred tridesetimi leti .. . o, krepki fantje smo bili .. . vriskali smo, pravim . . . tudi jaz, glej, Jan ... o Jan moj, Janek!«
Kakor, da bi z nožem udaril, tako je planil krik iz njegovih ust. »Oče. . . saj boste dobili na dan sedeminšestdeset vinarjev in povrhu še . . .« Ali oče ga je pogledal z očmi, ki so bile vse zakrvavele.
»Jan . . .«
Videl sem vojaka, zelo čokatega, plečatega moža; poznalo se mu je na opaljenem obrazu, da je vajen sonca in burje in vsega hudega. Morda je bil iz okolice, kmečki sin. Kraj njega je stopala postarana ženska z zgrbljenim, prstenim obrazom; tudi njena o-bleka, do pasu blatna, in pisana ruta na glavi je razodevala kmetico.
»Zdaj pa je čas, mati; vrnite se domov, pa zbogom!«
Molčala je in strmela vanj, kaly>r da ga vidi prvo in poslednjo uro. Z rute ji je lila dežnica na obraz in na lase, ki so se sprijemali na čelu.
»Vrnite se, mati, daleč vam
Njena ozka brada je vztre-petala pod zgrbljenimi ustnicami in jaz nisem vedel, če so bile solze, ker je teklo brez nehanja preko velih lic ter ka-palo na prsi . . . Videl sem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastražili ograjo, branili so spremljevalcem pot. In ostali so vsi ob ograji, dolg špalir, moški, ženske, otroci. Preko prostranega dvorišča je marširala kolona . . . trop . . . trop . . . trop . . . Pisana ruta kmetice se je nenadoma vzdignila iznad špalirja — koščene, stare roke so se s čudno močjo oklenile ograje, vzdignile so telo.
»Joj meni! . ..«
Kolona je izginila za sivim poslopjem. —
JPIt VOMA J S K A
Pesem nam je v srce padla — v srce padla, nam prinesla nove sanje — nove sanje, pesem srpa, pesem kladva v lepe dneve pomladanje, pesem, pesem srpa, pesem kladva.
Naša njiva vsa je zlata — vsa je zlata, naše je železo belo — vse je belo, čaka žetev nas klasata, kladvo nam bo vroče pelo, žetev, žetev čaka nas klasata.
To je naša mlada, zdrava — mlada, zdrava pesem bratstvu vsega sveta — vsega sveta: pesem vsemu svetu prava, maja prvega zapeta, vsemu, vsemu svetu pesem prava.
Partizanska kolona ponoči — osnovna šola Gustava Šiliha
je do doma . . . saj boste dobili na dan po oseminšestde-set vinarjev . . .«
Kam greste, fantje, kam je vaša pot?
Starec me je pogledal z rdečimi, od pritajenih solz raz-paljenimi očmi in se mi je zasmejal v obraz.
»Domovino branit, gospod, domovino branit!«
Slišal sem ob tistem času govor debelega gospoda. Dolg govor je bil, meni pa se je zdelo, da slišim eno samo besedo: »Domovina, domovina, domovina . . .«
»Lepa naša domovina. . . čast in blagor naše domovine.. . vse za domovino . . . kri do zadnje kaplje za domovino.. . na boj za domovino . . .«
Ko je nehal in je bil truden, sem vprašal soseda:
»Kdo je ta spoštljivi in debeli gospod?«
Sosed se je zasmejal in je odgovoril:
»Troje hiš ima v mestu in tudi zunaj mesta lep kos domovine; sinovi pa so mu preskrbljeni tako varno, da ne bodo marširali!«
Pa je rekel: »vse za domovino!«
»Saj ni mislil svojega bogastva !«
Pa je rekel: »kri za domovino!«
»Saj ni mislil svoje krvi!« . . .
Pojdem in povprašam tiste, ki so marširali skozi blato; tiste, ki so nosili tornistre, ter njih spremljevalce:
»Kje je vaša domovina?«
Pa bodo odgovorili po vrsti:
»Lani je nemška zemlja .pila mojo kri, terjala moj davek; letos pije, in terja avstrijska zemlja; čez leto dni morda bom služil Ameriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in oblast. Od fabrike do fabrike, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto. od dežele do dežele; in nikoli ne vprašajo: Kje je tvoja domovina? Vprašajo le: Koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še v tvojih žilah krvi? In kadar ni več krvi. uka-žejo: Pojdi! Pojdi in išči si domovino, poišči si jo kraj ceste, v jarku! Ali kadar se jim zahoče, mi obesijo tornister na hrbet in mi velevajo: Hiti, umri za našo domovino! Zakaj
njih je domovina in njih o-blast! Jaz sejem in žanjem, branim hišo in polje; ali ne setev ni moja in ne žetev, ne hiša ne polje. Ti si vprašal, ti nam povej: Kje je naša domovina?«
Tako bodo odgovorili vsi tisti, ki so marširali po blatni cesti.
»Lepa naša domovina ...«
Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi ! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene. sramota človeštvu, zasmeh pravici. . .
Drugačno melodijo bo dobila pesem O »lepi naši domovini«! —
Tri tisoč kilometrov po Jugoslaviji
Mesnice so zopet na tretji strani tržnice in na desetine stojnic z zelenjavo. Del trga je založen z raznimi vrstami sadja. Ziv-žav na trgu je prava paša za oči, ker v Velenju tega ne poznamo.
Vrnjačka banja je največje zdravilišče v Evropi. Ima nad 20.000 postelj in je pravo letoviško velemesto. Zvečer se vijejo reke turistov po glavni promenadi, a zjutraj te iste reke ljudi v vrsti čakajo na zdravilno vodo. Potrpežljivo čakajo v vrsti in za kratek čas čitajo POLITIKO ali pa poslušajo kakšnega muzikanta, ki v tej gneči igra na harmoniko.
Že prvi dan, ko smo prišli v Vrnjačko banjo, je v av-
tomobilu počila cev za dovod bencina. Na srečo je naš sosed stvar za silo popravil. Drugi dan pa smo
Piše:
Vlado Valenčak
iskali novo cev po mestu. In glej, spet izredna pozornost, ki bi jo le redkokje doživeli. Neki mladi inženir se je sam ponudil, da bo dal izdelati primerno cev v tovarni gumijastih izdelkov, kjer dela, a nahaja se kilometer iz Vrnjačke banje. Drugi dan pa smo že dobili meter odlične gumijaste cevi, ki je omogočila, da smo brez skrbi potovali naprej.
Mimogrede smo se oglasili še v Trsteniku. V Trste-nik so me namreč Nemci
1941. leta izselili. Tu živi Milica Gradištanac, pri kateri sem takrat bil v gosteh. Dvainsedemdesetletna Milica je bila našega obiska tako vesela, kot da bi prišel na obisk kakšen najbližji sorodnik ali sin. Ni vedela kako nas bi postregla. Čeprav sem bil pri njej le dva meseca in to pred tridesetimi leti, si je v podrobnosti zapomnila vse kar smo takrat delali in kako smo se pripravljali na odhod v partizane. Tu sedaj živi sama. Včasih jo obišče sestra, ki živi v Novem Sadu. Tokrat je bila tudi sestra v Trsteniku. To je stara par-tizanka, ki je bila v prole-terski brigadi s Kočom Po-povičem od 1941. leta dalje. Njeno pripovedovanje iz časov je bilo dramatično, sočno in doživeto. Vsi smo
jo radi poslušali. Tudi Milica je star aktivist, kar je za to mesto redkost, ker tu ni bilo ravno preveč revolucionarjev.
Srečanje z Milico in njeno sestro je bilo res prisrčno in se nam bo vtisnilo za dolgo v spomin.
Med Trstenikom in Vrnjačko banjo sem bil 13. oktobra 1941. ranjen v bitki na Popini reki. Tam stoji danes spomenik s Kajuho-vimi verzi, ki spominja na to največjo bitko v tem predelu Srbije, ko je šlo za obrambo Užičke republike. Ta spomenik sem naslikal za spomin na vojno in moje osebne izkušnje z Nemci, ki so bili takrat zelo nevljudni. Brez orožja so še kar znosni, z orožjem so pa nekulturni divjaki.
(Dalje prihodnjič)
Kam za prvi maj?
Pred prvomajskimi prazniki smo se sprehodili po Velenju in pobarali štiri občane, kje bodo preživeli praznike. Ker s,o se po nebu leno vlekli gosti temni oblaki, smo se bali, da bo naš pogovor kaj hitro končan. Ce bo takšno vreme, kdo pa bo kam odšel, smo ugibali, da nam bodo odgovarjali. Obenem smo se tolažili, da je do konca aprila še dober teden. V tem času pa se lahko marsikaj spremeni; tudi toplo pomladansko sonce bo morda posijalo. Podobno je mislil prvi Velenjčan, ki smo ga ustavili.
IVAN DRAUŠBAHER, sekretar tovarne Gorenje, Muta: »Prvomajske praznike bom preživel kar se bo dalo aktivno, kljub temu, da imam nogo v mavcu. Ce bo lepo vreme bomo v Pernicah 7. družino in prijatelji priredili piknik. Sodeloval bom na strelskem tekmovanju naše lovske družine, ki ga prirejamo v počastitev praznika. Sel bom tudi na opazovanje divjadi. Čeprav sem si nogo zlomil na smučanju, želim preživeti še en dan na snegu, vendar le kot gledalec. Odšli bomo na Malo Kopo.
BRUNO TREBICNIK, vodja knjigovodstva obratnih sredstev na rudniku: Ce bo lepo vreme, bom odšel na morje, v Fieso. V naš Dom rudarjev. Na sindikatu smo se dogovorili, da organiziramo letovanje za člane. Celoten prvomajski paket prazničnih storitev velja 140 dinarjev za odraslega ali 80 dinarjev za tistega, ki je sicer upravičen prispevka za letovanje pa ga letos ne namerava izkoristiti nikjer drugje. Kot vidite, smo si praznike lepo zamislili. Zdaj moramo le čakati, kakšno bo vreme. Mora biti sončno, saj je prvi maj najlepši v cvetju in soncu.
MUSTAFA TOPCIC, rudarski tehnik: V Velenju sem že dvanajst let, zato komaj čakam, da pride kakšen daljši praznik, ki ga potem izkoristim za o-bislt staršev. Tudi tega bom preživel doma v Gradačcu v Bosni. Med prazniki pa si ne bom mogel privoščiti preveč počitka, ampak bom moral malo še pogledati v knjige. Takoj po prvem maju imam izpit. Zdaj, ko sem se z rudarstvom že precej seznanil, sem namreč sklenil, da naredim še korak naprej. Zato sem se vpisal na višjo šolo.
TONE GROBELNIK, rudar: Kot vidiš, sem vnet i-gralec harmonike. Brez nje ne grem nikamor. Tudi za prvi maj ne. Pa saj tokrat, četudi bi jo hotel doma pustiti, je ne bi mogel. Za prvi maj grem namreč na ohcet. Ker pričakujem, da se bom pošteno utrudil, saj Slovenci še vedno radi plešemo, vmes pa ga še kakšen kozarček vase zvrnemo, bom naslednja dva dneva počival. Seveda bom od časa do časa vstopil na teraso »mojega« petnadstropnega bloka in zaigral kakšno poskočno, da bo odmevalo po Velenju.
STANKO BITANC, upokojenec iz Šoštanja. Praznik dela bom preživel oziroma bom moral praznovati kar doma. Zaradi bolezni. 2e dve leti me muči srce. o, če bi bil pa zdrav, bi pa za prvi maj prav gotovo taval nekje po planinah. Kljub temu pa mi tudi doma ne bo dolgčas, Saj imam radio, televizijo, časopise... Ce hočem vse prebrati, vse slišati in videti, bo še premalo praznikov. Ko se bom pa pozdravil, potem me ob takšnih praznikih ne bo doma.
Ko smo bili z našo anketo pri kraju, je veter raz-gnal oblake, na nebu je posijalo sonce in vlilo upanje, da bo tako tudi med prazniki. Zato smo Brunotu zaželeli, da bi se morje toliko segrelo, da bi se lahko tudi malo namočili: lUustali, da bi s svojim novim fičkom varno prispel domov; Stanku, da bi se čimprej pozdravil, Tonetu pa, da ne bi preveč vlekel na mehe, da ne bi bili svatje preveč utrujeni.
USPEL TABORNIŠKI TEK NA MUTI
NAJBOLJŠI VELENJČANI
Na rekreacijskem centru Gradišče nad Muto je bil 13. taborniški tek. Letošnja prireditev je bila nadvse svečana, saj je potekala v okviru 400-letnice tovarne Gorenje-Muta, počastitve dneva tabornikov, ustanovitve OF in praznika dela. Blizu 300 mladih tekmovalcev je v imenu pokrovitelja pozdravil direktor tovarne Gorenje-Muta ing. Hrabro Strdin.
Lepo vreme in praznično vzdušje je pripomoglo, da so organizatorji v polni meri u-speli izvesti to množično tekmovanje.
Med najmlajšimi sta zmagala domačina — Erika Ramšak pri pionirkah in Albert Maurič pri pionirjih. Pri starejših pionirjih sta bila najhitrejša Irena Zemljak in Zdravko Jamnikar oba AK Velenje. Ravenčanke so bile najboljše v teku mladink. velenjčan Edo Hojan pa ni imel resnega tekmeca v teku na 1500 metrov. Darinka Ramšak AK Velenje je zmagala med članicami. V najzanimivejšem spominskem teku NOB na 8 km za člane je zmagal Milan Balek (Vel.) pred Vastlom (Mar.) in Tonetom Ve-denikom (Vel.).
Ekipna zmaga in prehodna zastavica je pripadla ekipi AK Velenje, ki je že četrtič imela najuspešnejše zastopstvo na tem teku, ki ga organizira taborniški odred Bistri potok Muta. Med taborniškimi organizacijami so bili najboljši domačini.
Rezultati: Mlajše pionirke (37 tekmovalk): 1. Erika Ramšak Muta, 2. Darinka Fornezi Ribnica, 3. Marija Hrnavt Ribnica, 4. Branka Verdnik Muta, 5. Polona Lampe, Velenje.
Mlajši pionirji (55): 1. Albert
Maurič, Muta, 2. Miran Jalu-šič, Velenje, 3. Tonček Babič, Muta, 4. Miran Miklavc, Pod-velka, 5. Branko Sebanc, Ribnica.
Starejše pionirke (34): 1. Irena Zemljak, Velenje, 2. Tončka Repnik, Vuzenica, 3. Majda Koležnik, Podvelka, 5. Nada Potočnik, Velenje, 4. Irena Sauperl, Limbuš.
Starejši pionirji (34): 1. Zdravko Jamnikar, Velenje, 2. Drago Bukovnik, Radlje, 3. Davorin Mejal, Fram, 4. Roman Lednik, Velenje, 5. Franci Lemež, Velenje.
Mladinke (15): 1. Nada So-ber, Ravne, 2. Sonja Cizelj, Ravne, 3. Ida Pungartnik, Ravne, 4. Renata Zupančič, Velenje, 5. Brigita Florjančič, Fram.
Mladinci (34): Edo Hojan, Velenje. 2. Milan Antič.Maribor,
3.	Boris Britovšek, Velenje, 4. Miran Plešivičnik, Fram, 5. Bojan Britovšek, Velenje.
Članice (6): 1. Darinka Ramšak, Velenje, 2. Jožica Jelen-ko, Velenje, 3. Metka Smitho-fer, Velenje, 4. Anča Bjano-vič, Velenje.
Člani (24): 1. Milan Bolek, Velenje, 2. Andrej Vastl, Muta, 3. Tone Vednik, Velenje.
4.	Stanko Koselj, Velenje, I-van Urbancl, Mislinja.

- <"» <	,tr.	*
Tekmovalci startajo
Prednost Šoštanja večja
Rokometaši Šoštanja so z zmago proti Radgoni osvojili dve pomembni točki. Ker je trboveljski Rudar izgubil z Ribnico, imajo Soštanjčani tri točke prednosti pred Slovenj Gradcem in Rudarjem. V borbo za najvišje mesto pa so se vključili tudi Ribenčani.
Soštanjčani si v tekmi z Radgono niso smeli dovoliti presenečenja, kajti izgubljene točke bi bile usodne za končni uspeh. Rezultat: 19 : 15 (11 : 8). Gostje so bili v prvem delu nekaj časa enakovreden nasprotnik, ko so tudi rezultat izenačili 8 : 8. V nadaljevanju pa so domačini imeli igro v svojih rokah in zanesljivo zmagali. Gole so dosegli: Po-žun 5, Štefan in Roman Koc 4, Vačovnik in Stvarnik po 3.
V Slovenj Gradcu rokometaši Pirana niso mogli ugroziti zanesljive zmage domačinov,
ki so ves čas srečanja imeli pobudo. Prednost nekaj golov pa so zadržali do končnega rezultata 15 : 12 (9 : 6). Največ zadetkov so dosegli: Pori 5, O-cepek 4, in Ermenc 2.
Rezultati ostalih tekem: Tržič : Radeče 11 :11 (7 : 4), Ribnica : Rudar 13 : 12 (9:5), Izola : Brežice 9 : 10 (5 : 7), Ajdovščina : Polet 22 : 15 (8:6).
Lestvica:
1.	Šoštanj
2.	SI. Gradec
3.	Rudar
4.	Ribnica
5.	Tržič
6.	Piran
7.	Radgona
8.	Izola
9.	Radeče
10.	Brežice
11.	Ajdovščina
12.	Polet
15 12 1 15 11 0 15 11 0 15 10 1
2 279 4 277 4 218 4 252 4 239 6 172 9 279 9 208 9 223 4 1 1U 223 4 1 10 222 3 0 12 238
9 2 6 3 5 1 5 1
3 3
:234 25 237 22 :18G 22 :229 21 :207 20 :181 15 296 11 :226 11 :242 9
256	9
257	S :279 6
Prva odločitev
Borba za prvo mesto v SCNL postaja vse bolj zanimiva. v petnajstem kolu je Rudar premagal Steklarja 2 : 0, Branik je z Dravinjo zabeležil tesno zmago 1 : 0, Šmarčani pa so doživeli težak poraz v Beltincih kar s 5:0.
Vodilni na lestvici imajo e-nako štev. točk 23, le da ima Branik prednost v golih. V naslednjem kolu bo prvi obračun med vodečimi. V Mariboru se bosta srečala Branik in Rudar.
V tekmi s Steklarjem iz Rogaške Slatine so bili Velenjča-ni boljše moštvo, vendar so v odločilnih trenutkih vse preveč oklevali, da bi lahko dosegli izdatnejšo zmago. To je povzročilo tudi razburjenje med igralci, ki so preveč posegali v sodnikove odločitve, tako je moral nekaj minut pred koncem zapustiti igrišče Vizovišek. Gole sta dosegla Vizovišek in Smajlovič.
Šmarčani so gostovali v Beltincih. Vodeče moštvo na lestvici je prikazalo zelo slabo i-gro, tako so domačini dosegli kar 5 golov. To je največji poraz Šmarčanov v letošnjem prvenstvu. Kljub temu imajo še vse možnosti za popoln u-speh.
Ostali rezultati: Slivnica : Bakovci 5:1 (3 : 0), Dravinja : Branik 0 : 1 (0 : 0), Opekar : O-limp 0:3 (0:1), Kovinar : Ra-kičan 1:0 (1:0).
Lestvica
1.	Branik
2.	Šmartno
3.	Rudar
4.	Beltinci
5.	Steklar
6.	Olimp
7.	Bakovci
8.	Dravinja
9.	Kovinar
10.	Opekar
11.	Itakičan
12.	Slivnica
15	11	1	3 40:13	23
15	11	1	3 28:23	23
15	10	3	2 28:14	23
15	7	2	6 37:29	16
15	7	2	6 26:20	16
15	6	4	5 23:20	16
15	6	2	7 26:25	14
15	3	7	5 20:22	13
I.",	4	2	9 15:32	10
15	5	0	10 9:32	10
15	3	2	10 15:27	8
15	3	2	10 22:42	8
[DRUGA ZMAGA
V OSPREDJU GORENJE
Na kegljišču hotela Paka je bil drugi del kegljaškega tekmovanja v okviru delavskih športnih iger. Nastopilo je 15 moških in 12 ženskih ekip.
Tokrat so bil najboljši v obeh konkurencah predstavniki TG Gorenja.
Rezultati II. kola: 1. TGO Gorenje 322, 2. SGP Vegrad 289, 3. Ljubljanska banka 278, 4. rudnik lignita Velenje 261, 5. T. P. Era Velenje 239, 6. T. P. Nama Velenje 236, 7. RSC Velenje 234, 8. projektivni biro Velenje 218, 9. osnovna šola KDK Šoštanj 209, 10. G. P. Paka 108. Posamezno: 1. Tatjana Praznik (TGO) 112, 2. Anica Krainovič (TGO) 110, 3. Majda Koren (Hotel Paka) 108, 4. Mira Vrhov-nik (VEG) 102, 5—6. Olga Mastnak (TGO) in Saša Taušič (VEG) obe 100 itd. Moški ekipno: 1—2. TGO Gorenje in termoelektrarna 596, 3. SGP Vegrad 586, 4—5. rudnik lignita Velenje in Kleparstvo vodovod Šoštanj 565, 6. rudarski šolski center 550, 7. društvo invalidov Velenje 533, 8. TP Era Velenje 525, 9. Po-lypex Šoštanj 517, 10. Nama
Velenje 505. Posamezno: 1. Jože Sotler (ERA) 128, 2. Adi Oprčkal (VEG) 126, 3—4. Ivan Polenik in Mišo Skornšek (TES) 125, 5. Ivan Gradečak (RLV) 124, 6. Franc Tamše (TGO) 123 itd. Ženske ekipno po drugem kolu: 1. TGO Gorenje 626,
2.	SGP Vegrad 595, 3. rudnik lignita Velenje 550, 4. Ljubljanska banka 525, 5. rudarski šolski center 484 itd. Posamezno: 1. Majda Koren (hotel Paka) 223, 2. Olga Mastnak (TGO) 215, 3. Saša Taušič (VEG) 211, 4. Mira Vrhovnik (VEG) 200, 5—6. Anica Krainovič (TGO) in Cveta Zibolt (RLV) 197. Moški ekipno: TGO Gorenje 1210, 2. ter-moelektrana Šoštanj 1197,
3.	SGP Vegrad 1133, 4—5. rudarski šolski center in rudnik lignita Veelnje 1124 itd. Posamezno: 1. Mišo Ivančič (TES) 249, 2. Mišo Skornšek (TEŽ) 247, 3. Vlado Križnik (TGO) 246, 4. Janez Godec (TGO) 240, 5. Jože Vučina (VEG) 239 itd.
Rokometašice Gorenja so predvsem z boljšo igro v drugem delu premagale igralke Usnjarja iz Litije z rezultatom 9:7 (4 :4). V prvem delu so bile gostje enakovredne, v nadaljevanju pa so domačinke
vodile že 8 :4, ob koncu pa so obdržale prednost dveli golov. Gole so dosegle: Zavolovšek 4, Vcrdev 3, Verdoljak 2.
Trenutno so Gorenjčankc pete na lestvici z IX točkami.
ŠOLA ZA MLADE PLANINCE
PRIZADEVNI VELENJSKI
LETALCI
Pred letom in pol so v Velenju ustanovili aero klub Gorenje. Tako rekoč is nič. Danes pa imajo že dve motorni letali, tri jadralna in štiri padala.
Sedaj je v klubu včlanjenih blizu 100 ljubiteljev letalstva. Dokler ne bodo uredili svojega letališča v Lajšah pri Šoštanju, gostujejo pri aeroklubu Celje, kjer imajo spravljena tudi letala in ostalo opremo. V lanskem letu so izšolali v letalski šoli v Celju osem jadralcev.
Več o letalski dejavnosti v Velenju nam je povedal predsednik kluba Peter Robida. »V kratkem času obstoja kluba smo naredili veliko. Ce pogledamo samo naša osnovna sredstva — letala — razpolagamo z veliko vrednostjo. Da smo to dobili, velja omeniti veliko zanimanje in razumevanje zveze letalskih organizacij Slovenije, saj smo deležni velike pozornosti pri naših prizadevanjih za razmah letalskega športa v Velenju. Predvsem smo ponosni na motorno letalo AERO 3 za šolanje motornih pilotov in dvosedežno kovinsko jadralno letalo.
Vsa naša prizadevanja v letošnjem letu bodo usmerjena v ureditvi svojega letališča v Lajšah. Veliko del bomo opravili s prostovoljnim delom naših članov. Postaviti bomo morali hangar, urediti drenažo pristajalne steze in utrditi samo stezo. Saj je letališče
pogoj za našo osnovno dejavnost.
V	klubu delujejo šola za motorne in jadralne pilote, padalska šola in sekcija letalskih modelarjev. Za šolanje pilotov in padalcev ima velik interes tudi JLA, ki bi nudila pomoč za vzgojo mladih za bodoče letalce v JLA. V letalsko šolo vabimo vse, ki imajo za to veselje. Pogoj pa je zdravstvena sposobnost, ki jo morajo dokazati s posebnim zdravniškim spričevalom. Ce ne bomo mogli letos šol izvesti na svojem letališču, se bomo posluževali uslug celjskega letališča, s katerim tesno sodelujemo.
V	mesecu juniju bomo izvedli letalsko prireditev v Lajšah z nastopi naših članov —• jadralcev, padalcev in modelarjev. Sodelovali bodo tudi člani drugih aero-klubov. Nudili bomo v sodelovanju AERO kluba, poslovne taksi prevoze. Izvajali pa bomo tudi reklamne usluge gospodarskim organizacijam.«
To je le skromen prikaz dela velenjskega aerokluba, ki se bo ob prizadevanjih, ki jih organizatorji vlagajo v razmah te dejavnosti, kmalu razvil v močno letalsko organizacijo.

Ni dovolj za mJatle, navdušene prijatelje planin, da jih vodimo na izlete v lepem vremenu in primernem letnem času. Da postaneš planinec — ljubitelj gora, v pravem pomenu besede, zahteva še kaj več, predvsem imeti dobro fizično kondicijo, je menilo vodstvo mladinskega odseka pri planinskem društvu Velenje, ko je razpravljalo o svojem delu.
Zato so v zimskem času organizirali planinsko šolo na III. osnovni šoli, ki jo je obiskovalo okoli 50 mladih planincev iz vseh treh osnovnih šol. Na predavanjih so udeležence seznanili z zgodovino planinske organizacije, z lepotami gora, z nevarnostmi, prvi pomoči in reševalni službi, o orientaciji, vremenskih spremembah ter o opremi planinca. Predavanja so bila zelo poučna in zanimiva. Povzetek predavanj so v primerni obliki razmnožili in razdelili udeležencem, ki so ob koncu v obliki testa
opravili izpite za častno priznanje-diplomo in značko planinske zveze Slovenije. Pridobljeno znanje so pokazali tudi na orientacijskem tekmovanju. V tem so se najbolj izkazali učenci osnovne šole Gustava šiliha.
Načelnik mladinskega odseka pri PD Velenje Andrej Kuzman je pohvalil vse mentorje za prizadevanje pri vzgoji mladih planincev, Anico Podlesnik, Marijo Šavor, Magdo Žist, Nežko Tanšek in Lenko Zabovnik.
NOV REKORD MELANŠKA
Na mednarodnem tekmovanju dvigalcev uteži za Donavski pokal v Havirovu na Češkoslovaškem je za reprezentanco Jugoslavije nastopil tudi Franc Melanšek, član TAK Rudar Velenje.
Svoj prvi nastop v državni reprezentanci je povsem opravičil, saj je dosegel
nov državni rekord, oziroma izboljšal svoj dosedanji rekord SFRJ za 5 kg tako, da je nov rekord v biatlonu, težke kategorije 290 kg (sunek 165, poteg 125).
Francu Melanšku iskrene čestitke z željo, da bi kmalu dosegel rezultat 300 kg.

V Lajšah pri Šoštanju so že pristajala in vzletala letala
Dvojni uspeh Mariniča
Na strelišču ŠD Rudarja je občinski strelski odbor prire-dil prvenstvo občine v stre-ljaju z zračno puško. Nastopilo je 35 strelcev iz Vegrada, RSC, RLV, Folypex in tovarne usnja Šoštanj. Izkazal se je A. Marinič, ki je zmagal med mladinci in člani.
Najboljši bodo nastopili na
republiškem prvenstvu _v
Ljubljani.
Rezultati — pionirji: 1. Rudi Ramšak 164, 2. Jusof Ahmiš 151, 3. Matko Urenko 138, 4. Fuacl Balta 136, 5. Milan Matko 126. Mladinci: 1. Albin Marinič 356, 2. Jože Detelbah 350, 3. Omer Lulič 341, 4. Mirko Pa-nič 334, 5. Ahmed Balta 301. Člani: 1. Albin Marinič 362, 2. Franjo Zučko 355, 3. Dušan Perhač 353, 4. Karel Gril 349, 5. Miro Vidmar 348.
Orientacijski pohod
V okviru strokovnega izpopolnjevanja rezervnih vojaških starešin občine Velenje so priredili tudi orientacijski pohod, s pomočjo kompasa in zemljevida. Reševati so morali taktično nalogo in streljati na gibljive cilje. Na sliki jc skupina rezervnih starešin pri izvrševanju naloge.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar _	• Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje o Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji
AERO, kemična in grafična Industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72)
NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVA
VELENJSKI DOGODKI IN AKCIJE KOMUNISTOV
no in kritično oceno ponašanja zveze komunistov in vseh drugih struktur v času pred, med in po prekinitvi j dela. Takšna ocena je potrebna zaradi naše sedanjosti in prihodnosti. Zaradi tega smo že oblikovali na rudniku, šolskem centru in pri občinskem komiteju delovne skupine, ki morajo pripraviti ustrezne analize za široko politično verifikacijo, ki jim bo sledila.«
Zatem je politični sekretar Korun predlagal sklep občinskega komiteja, da morajo vse organizacije zveze komunistov v organizacijah združenega dela tudi pripraviti ocene političnih razmer, razvitosti samoupravnih odnosov in e-konomskega položaja. Nato pa je dejal: »Takšne ocene so nam nujno potrebne iz mnogih razlogov. Med drugim tudi zato, ker smo v preteklosti, kljub mnogim opozorilom tega foruma, dostikrat poenostavljali naše razprave o političnih razmerah, razvoju samoupravnih odnosov itd. Se posebej pa nam je to potrebno, ker mora zveza komunistov v naši občini dokončno spoznati, da je pri nas prisoten konflikt na relaciji med rastjo gospodarske moči, tehnologije in produktivnosti, ter na drugi strani s stopnjo resnične vsebine samoupravljanja v vseh sredinah. Ta konflikt je tu in ga zadnji dogodki tudi potrjujejo. To vprašanje mora postati osnovno izhodišče vseh naših ocen. Drugače povedano: pred nami je čas streznjenja. To je čas bitke s tehnokratiz-mom in z vsemi vse bolj prefinjenimi oblikami njegovega delovanja. To je čas spopadov z birokratskim manipuliranjem z delovnimi ljudmi in z uzorpacijo samoupravljanja. Ta boj, ki nam ga narekuje tudi pismo tovariša Tita in 29. seja CK ZKS in še posebej zadnji velenjski dogodki pa bo terjal mnogo naporov in žrtev. Ta politični boj mora postati lastnina nas vseh. Prodreti mora v zavest komunistov in vseh delovnih ljudi. Postati mora vsebina našega dela. Vse to ne bo enostavno niti lahko. Rabili bomo mnogo moči in mnogo znanja. Vendar vse to imamo, pa pogosto troši-mo za manj pomembne in dostikrat tudi za politično ne povsem sprejemljive cilje. Naš občinski komite in konferenca zveze komunistov morata postati idejno politično in akcijsko žarišče teh naših nalog«.
SO SLABOSTI ZNOTRAJ KOLEKTIVA
Ii, ila na rudniku ne morejo zviševati akordnih zaslužkov mimo veljavnih pravilnikov. Drev je povedal. da na kaj hujšega v rudniku niso bili pripravljeni in jih je tiho nezadovoljstvo prevaralo, zlasti zaradi tega, ker je proizvodnja dan pred prekinitvijo dela znašala 14.800 ton. To je zelo visoka tonaža dnevno nakopanega lignita. Po mnenju Ivana Dre-va imajo v rudniku nedo-voljno in nedosledno informiranje, pomanjkljiv sistem obračunavanja akordnih zaslužkov, pomanjkljivi so medsebojni delovni odnosi, ki so prežeti z mojstrsko miselnostjo, v kolektivu vlada samoupravna praznina ob prehodu na
TOZD, preslab pa je tudi stik med fizičnimi in umskimi delavci. Na razpoloženje rudarjev so vplivali tudi nekateri zunanji vzroki. To so neurejen položaj premogovništva nasploh, nepriznavanje nadurnega dela v pokojninsko osnovo, prepočasno urejevanje invalidskih zadev, nestabilne cene na trgu, ki se iz dneva v dan dvigajo in najnovejši odlok ZIS o cenah premoga, po katerem je bila prizadeta dolgoročna pogodba. »Prekinitev dela v rudniku je pokazala na slabosti, ne samo v lastnem prostoru, temveč jc posegla na vse okoliščine, ki zavirajo razvoj v naši družbi,« je dejal Drev. »S tem, ko so delavci pokazali ne-
zadovoljstvo do tehniškega kadra, so zavestno in nezavestno napadli birokracijo, tehnokracijo in karierizem, ki je prisoten na vseh nivojih. To pomeni, da so nas prav delavci iz baze opozorili na tisto, kar bi morali začeti reševati z vrha in na kar nas venomer o-pozarja tovariš Tito. Je pa tudi opozorilo, da ne kaže podcenjevati gospodarske dejavnosti, ki je družbi še potrebna. Obenem pa je dovolj veliko in resno opozorilo, da bomo dclavce začeli pravočasno in pravilne poslušati. Do zdaj je bil naš posluh uspavalen. Zato smo ga prezrli.«
Ivo Jamnikar, direktor rudarskega šolskega centra, je povedal, da so nekateri
Sekretar rudniške organizacije Zveze komunistov Ivan Drev je zatem podal podrobnejšo informacijo o prekinitvi dela, ki je bila 12. in 13. aprila letos. Tudi on je potrdil, da so rudarji postali nezadovoljni, ko so jih obvestili o akordnih zaslužkih. Pri razgovorih z odgovornimi delavci po o-bratih niso dobili odločnih odgovorov, ker so ti meni-
8
Sc- nekaj trenutkov in torbica bo varno skrila. Ker so medtem pionirji svojo nalogo že opravili in zato ni več bojazni, da bi »sovražniku« karkoli izdali, lahko povemo, kje sc je skrivala torbica. Eden izmed pionirjev jo je imel pod bundo. Nato pa so odšli na pot. Cez Konovo do prve javke pri osnovni šoli Miha Pintar-Toledo. Od tod jih je pot vodila prek Skal in Cirkovc na Plešivcc, kjer je kurirčkova pošta prenočila. V četrtek je iz Plešivca prek Raven, Zavodnje, Topolšice in Grebenška prispela na osnovno šolo Biba Ročk v Šoštanju, kjer jc znova prenočila. V petek so jo sprejeli na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha in jo ponesli prek Šmartnega v Pesje, zatem pa v Šentilj. V tem kraju je kurirčkova torbica počivala dva dni, v ponedeljek pa so jo še enkrat sprejeli učenci 3. osnovne šole iz Velenja ter jo dopoldne ob 10. uri predali svojim žalskim vrstnikom.
problemi nakopičeni tudi pri njih. Vendar to niso problemi akordnih zaslužkov kot na rudniku, ker so sklenili, da izplačajo učinke, gibljivi del, dnevnice in kilometrino. Jamnikar je zanikal, da so tudi v rudarskem šolskem centru prekinili delo. Saj je od 2 tisoč zaposlenih solidariziralo z rudarji rudnika le 350 zaposlenih v jami. Vsi drugi pa so v rudarskem šolskem centru normalno delali.
Predsednik rudniškega sindikata Erno Rahten je opozoril na odgovornost skupinovodij, ki morajo biti po njegovem mnenju politični delavci in tolmači razmer v kolektivu, ker ni dovolj, da so zgolj strokovnjaki.
Pomočnik direktorja rudnika Tone Močilnik je v
razpravi poudaril, da njihova organiziranost ni bila dovolj uspešna. Tokrat so v rudniku šli preko reda, ki je bil vseskozi za kolektiv značilen. Dejal je, da imajo pri samoupravljanju praznino in so v zelo neugodni situaciji, ker so začeli uveljavljati delavske amandmaje. Ob prehodu na novo so imeli začasne samoupravne organe, ki zaradi tega niso dovolj učinkoviti. Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil pa hočejo v rudniku prodreti do vsakega delovišča, da bodo lahko delavci tvorno sodelovali in odločali o delitvi.
Tudi direktor rudnika Ludvik Mali, dipl. inž. je opozoril na nekatere slabosti, zlasti na to, da odnosi v kolektivu le niso bili najboljši. Kljub vsemu pa niso slabo delali, saj so povečevali učinke. V skrbi, da bi povečali proizvodnjo in skrbeli za razvoj tehnologije, so več ali manj pozabljali na reševanje konflikt-nih situacij. Temu pa bodo morali v bodoče resnično posvetiti več skrbi.
V razpravi na razširjeni seji občinske konference zveze komunistov v Velenju je sodeloval tudi član sekretariata CK ZKS Lojze Briški. Poudaril je, da je prekinitev dela v velenjskem rudniku prizadela vse slovenske komuniste. Ta prizadetost je tem večja, ker živimo v času, ko na vsakem koraku bijemo bitko za dosledno uveljavitev delavskih amandmajev in za resnično oblast delavskega razreda. Rudnik Velenja je znan kot dobro organiziran kolektiv, ki je
mnogo prispeval k razvoju mesta, na katerega smo vsi ponosni. Zaradi vsega tega je treba o slabostih in vzrokih, tako zunanjih kot v rudniku, odkrito spregovoriti. Biti moramo kritični in objektivni Oceniti velja cefotno delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in vse, kar se v kolektivu dogaja. Ocena pa mora biti politična. Ne gre za obračun s posamezniki, seveda pa ugotavljanj osebne odgovornosti ne bo mogoče prezreti. Predloge delavcev komunistov je treba brez odlašanja izpolniti. Ne smemo čakati na oceno, da ne bi že ob njej vgrajevali elemente, ki zagotavljajo boljše delo.
Zdaj komunisti v velenjski občini že uveljavljajo akcijske naloge, tako kot so jih sprejeli na seji občinske konference zveze komunistov. Najprej so bili sestanki aktivov ZK v rudniku in rudarskem šolskem centru, na katerih so razpravljali o prvi oceni prekinitve dela. Rudarjem pa so tolmačih izplačilo »jamskega dodatka«. Sestajajo pa se tudi vodstva in organizacije Zveze komunistov v vseh organizacijah združenega dela. Na teh sestankih imenujejo delovne skupine, ki bodo pripravile o-cene političnih razmer, razvitosti samoupravnih odnosov in ekonomskega položaja v organizacijah združenega dela.
L. N.
Zločin brez primere
TRIINTRIDESETLENI IVAN LEDINEK JE V PESJEM ZLORABIL IN ZADAVIL lO-LETNO ANO GLAVNIK,1 DOMA IZ PRELOG
Ta gnusni zločin se je pripetil 20. aprila zvečer,
Ana Glavnik
ko se je Ana Glavnik, samska delavka tovarne Gore-
Ivan Lcdinck
nje z vlakom vračala z dela. Med potjo proti domu jo je ogovoril 33-letni Ivan Ledinek, rojen v Dobrji vasi pri Ravnah, ki zdaj biva pri materi v Ka-juhovi ulici v Šoštanju. Ledinek se je tega dne začel pripravljati na praznovanje rojstnega dne. Pred dogodkom se je pol ure zadrževal v gostilni, zatem pa odšel. Med potjo je naletel na Glavnikovo in se ji začel vsiljevati. Ko ga je ta odklonila, jo je udaril po glavi. Glavnikova je padla po nasipu, napadalec je skočil za njo in jo zlorabil. Potem je nesrečno žensko zadavil.
Nesrečnico so našli naslednje jutro. Miličniki in delavci UJV so takoj pohiteli na kraj zločina in hitro začeli ukrepati. Po prvih znakih ni bilo izključeno, da je Glavnikova lahko žrtev prometne nesreče. Varnostni organi so hitro
začeli z zbiranjem dokazov, da bi najprej odkrili identiteto žrtve, zatem pa še pojasnilo, kaj se je zgodilo. Zaradi okoliščin je bilo možno več verzij, ki pa so druga za drugo odpadle, ker so jih s podrobno preiskavo ovrgli.
Po opravljeni obdukciji je postalo jasno, da je Glavnikova žrtev posiljevalca. Čez nekaj ur so že tako zadrgnili krog osum- j ljenih, da je v njem ostalo le nekaj ljudi, proti koncu še samo štirje. Končno pa so nesporno ugotovili, da je ta zločin, ki je brez primere v Šaleški dolini, storil Ledinek, sicer gradbeni delavec. Aretirali so ga pri materi. Bil je presenečen, saj je menil, da je prav s smrtjo odriinil roko pravice. Med zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom je zločin priznal. Preiskava je v teku.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE
razširja svojo dejavnost in vabi k sodelovanju
1. REFERENTA NABAVO
ZA
2.	REFERENTA VODOVODA IN KANALIZACIJE II
3.	VEC GRADBENIH DELOVODIJ
4.	AVTOMEHANIKA
5.	VEC STROJNIKOV GRADBENIH STROJEV
6.	PLESKARJA
7.	VEC INKASAN-TOV — MOŠKIH
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	pod 1. srednja strokovna izobrazba, z nekajletno prakso v komerciali
—	pod 2. končana srednja tehnična šola — gradbeni oddelek
—	pod 3. delovodska šola in praksa v opera-tivi — nizke gradnje
—	pod 4. končana poklicna šola z nekaj prakse
—	pod 5. ustrezna kvalifikacija z nekaj prakse
—	pod 6. končana poklicna šola
—	pod 7. osnovna šola
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu podjetja.

• V VELENJU prodam takoj enonadstropno poslovno stanovanjsko hišo. Na.jprometnejša točka Velenja. Zelo primerno za trgovino ali obrt. Informacije pri Foto Pajk Velenje.