Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dota m celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Narožnina za Namčfjo 6 K, za druge izveravsttffrki dežele 8 K> Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Uredništvo „Slovenske^-*. Gospodarja" v Mariboru. — List se dopo=W)a do odpovedi. — Udje „KzioiMktga tiskovnef» društva" dobivajo list brez posebn« B&reimu*. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Korolka cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračaj*. — Upravnistvo: Koroi« ceste Štev. 5, sprejea* naročnino, inserate in reklamacije. Z» inserate se plačuje od eno?,topne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanile" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petštvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — !ni.erati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. V celem karpatskem gorovja hudi boji. - - Najhujši boji za prelaz Dukla, — V Bukovini prodiramo in zavzeli mesto Kimpolung. — V zahodni Galiciji izpraznili Rusi mesto Tarnov. — Pred Varšavo vedno srditejši boji. — Pomorska bitka med Angleži in Nemci. — Turki ob Sueškem prekopu. - V Italiji in Rumuniji pojema bojaželjnost — Beilagen / 4 i*ibor, dne 11. februarja 1815, 6. Številka. « I mit Junaštvo slovenskih-vojakov« O naših spodnještajerskih in splošno slovenskih polkih gre sloves, da so si v sedanji veliki borbi z mogočno rusko armado priborili nesmrtni venec vojnih lavorik. Poročila, ki prihajajo z bojišča, slavijo zadnje dni posebno junaške čine pešpolka št. 87. (celjskega), št. 47. (mariborskega) in 17. (kranjskega). Ti trije po veliki večini slovenski polki so v šestdnevnih bojih, ki so se vršili koncem januarja v bližini prelaza Dukla (v Karpatih) in so dosegli svoj višek dne 28. januarja, doprinesli skoro čudeže junaštva. Ob hudem mrazu, visokem snegu in v drugih težavnih razmerah so naši junaki prizadjali posebno dne 28. januarja sovražniku silovit udarec. Posebno celjski (87.) pešpolk se je v tej borbi oveko-.ečil s čini. ki bodo v zgodovini polka blesteli kot vrhunec hrabrosti. Vsa avstrijska javnost, da celo neslovanski li sti, med njimi celjska „Deutsche Wacht", graška ..Tagespost" in drugi Slovencem ne ravno naklonjeni časniki opisujejo vrline naših slovenskih mož in ml ade -ničev na bojišču. Višji «častniki., ki vodijo našo armado v boj proti mogočnemu sovražniku, so polni hvale, ko omenjajo naše polke. General B o r o) e v i č . kateri poveljuje armadi, ki, je sedaj razvrščena o' Dukla-prelazu in v katero so uvrščeni večinoma vs slovenski polki, se je napram nekemu dunajskemu časnikarju., kakor poročamo na drugem mestu, poseb no laskavo izrazil o vrlinah svoiih vojakov. Iz pisem naših slovenskih fantov, ki jih priobčuje naš list v oddelku „Slike iz vojne", je posneti, da naši slovensk vojaki res v polni' meri zaslužijo priimek „junaki". Sovražnik je zadnje dni meseca januarja hotel na vsak naCin predreti našo bojno črto ob Dukla-pre Gašpurjeva smrt. (Konec.) Rob ni b'l daleč od koče, zato sta kmalu dospela s kozo do zaželje.nega grma. Gašpur si jo ovil vrv okoli roke, vsedel se poleg grma in se zamislil. Pogled mu je splaval v daljavo. Tam doli na obzorju se ie raztezala snežena Peca: pred njo pa je stala kakor na straži gora Sv. Uršule. Gašpur se je zagledal v belo cerkev, usta so se mu zganila in izpregovoril je „Daleč, daleč od mene si ljuba cerkvica, a iaz fe vidim. Kakor nevesta si oblečena v belo oblačilo Pozdravljaš me in jaz te tudi. Letos sem te ob"skal: s težavo je šlo, a obiskal sem te. Povej mi, sveta Uršula, ali zadnjič? Breg je hud in mo'e noge so slabo* ie kakor noge otroka. Pa saj sem se že poslovil o1 tebe, sveta Uršula, in priporočil sem se ti v varstvo in pomoč". — Gašpur si je obrisal solzi, ki ste mu privreli iz oči. Težko je bilo slovo od prijazne cerkve, še težja je bila misel, da morda nikdar več ne bo videl cerkvice od znotraj. Strmel je tiagor in misli so mu begale po glavi, v srce pa se je selila tiha žalost Tedaj poči spodaj v gozdu strel i,n še eden. Mn. roga je privzdignila glavo, nastavljala ušesa in m1 mirno stopicala krog grma. „Lovci so", zagodrnjal je Gašpur, „na lov hn dijo in Bogu čas kradejo. Doma bi ostali in delali. A kaj boš, dela ne najdejo, pa ga tudi ne iščejo. Poka zal bi jim., takim lenuhom!" lazu, presekati avstrijsko armado na dva dela in zopet udreti ob tej točki na ¡Ogrsko. Rus ie računal na število svojih vojakov, ni pa računal na hrabrost slovenskih polkov, ki so bili zbrani na tej važni postojanki. 87. pešpolk je stal, kakor je posneti iz poročil z bojišča, na najnevarnejši, točki Ob strani sta mu bila pešpolka 47, 17 in ljubljanski lovski bataljon št. 7, O teli bojih se poroča s Karpatov: Noč od 27. a 28. januarja je bila izredno mrzla. Ko je napočila jutranja zora, se je videlo, kako so velike množice ruskih vojakov, ogrnjene v bele plašče, bližale se na-šim dobro utrjenim postojankam. Pustili smo, da so se nam sovražne vrste, ki so sledile tesno druga drugi in smo jih radi velike oddal enostl in belih plaš-čev težko natančno opazovali, mirno približale. Ko so se Rusi dovolj približali našim postojankam, smo začeli silovite streljati mod nje. '•. j dobro namer/sinh ,'nfanterijskih in' strojnih pušk je grozno moril mfea Iižajočimi se Rus5. Vrsta za vrsto je zginjala v srie->-u., vendar so vedno nove sovražne čete prodirale proti. nam. Tudi te je dosegla ista usoda kot prve. Konč-o so zadnje sovražnikove rezerve popadale pod na-š:m ognjem. Več tisoč ruskih mrličev ie pokrivalo bo šče. Sedaj je bil sovražnik dovolj tepen, prišel je toraj čas za protinapad. Naši spodnještajerski fantje ■ri možje so skočili iz svojih strelskih jarkov in so so vrgli na sovražnika, k; je še vedno bil v premoči Rusi so bili napadeni tudi v bok in tako se niso mogli več dolgo ustavljati našemu junaštvu. Sovražnik je pometal puške v sneg m držal roke v zrak! Siloviti ruski napad je bil toraj krvavo odbit, več ruskih polkov je bilo popolnoma razpršenih. Bojišče je bilo debelo pokrito z ruskimi mrliči, a naše izgube so bilo izredno majhne. Cez 1400 ujetnikov je prišlo v rok" naših polkov. Polk št. 87 je ujel nad 800 Rusov, po !>il pa jih je približno 1000; tudi ranjenih je bilo veliko število, Skoro nepregledne so bile ujete ruske če- Pasje bevskanje ni notelo prenehati in počil je strel zdaj tu, zdaj tam, vedno višje. Lovci, so šli po Nadlesovem gozdu, ki je mejil na Jevšnikov svet. „Se kozo mi vstrelijo, lovci nepoklicani", hudoval se je Gašpur po pravici. „Neroda jagarska bo imela kozo za zajca, pa po njej bo". Tedaj se je prikazal ob robu gozda lovec, ozrl se na vse strani in nastavil puško naravnost prot grmu. Gašpur je skočil, kakor bi ga pičil gad. Opri-el se je grma, vzdignil roko in zakričal: „Ne streljajte! Moja koza . . .", ni še izpregovoril, ko poči strel in krogla zadene Gašpurja naravnost v čelo. Starec se je stresel in omahnil, a takoj se je zravnal in za-vpii z močnim glasom: „Nesrečni jagri, mene ste v-strelili!" — Zdrs'il je z ro^a in obležal pod robom kakor mrtev: iz čela mu je vrela kri, topla kri, in škropila zemljo. Maroga je stala, pčleg njeg*a, pripogL bala glava in pritiskala svoj gobec na Gašpurja, kakor bi ga hotela vprašat': „Gospodar, kaj ti je?" — Gašpur je ječal v groznih bolečinah. To je vedel, da se je zgodilo ž njim nekaj strašnega, nekaj krvavega, a položaja si ni mogel prav razložiti. V glavi ga je bodlo in kljuvalo, kakor bi mu jo botelo raznesti in o motica se ga je lotila neprestano. „Sovražnik je prišel", govoril je zmedeno, „Turk ali Rus in me vstrelil v čelo, a jaz še živim. O Bog. zakaj nisem takoj mrtev, re bilo bi treba umirat1. Hu, Galicija, kako si mrzla! Proč, proč odtod! Domov moram, v svojo kočo; tam se spočijem in umrem". Z zadnjimi močmi se je vzdignil in opotekaje se lezel proti domu. Z desnico se je prijemal za čelo; kri ie vrela iz rane, tekla v rokav, kapljala po licu, po obleki in padala na tla. Za Gašpurjem je korakala maroga vsa prestrašena in zbegana od strela. Neka: te, ki so korakale ob spremstvu hrabrih vojakov 87.. ; ešpolka. Naši so Rusom toraj pošteno namazali jermena. Polk št. 87 se je odlikoval kot eden najlirab-ejših avstrijskih polkov. Korno poveljstvo je polk ielefonično pohvalilo. V taboru je po končani sijajni zmagi zavladalo eliko veselje. Naši fantje so veselo prepevali bojne esmi ter so si ob pečeh v okopih drug drugemu pripovedoval i posamezne dogodke iz krvavega boja. Veselje naših vrl;h junakov je bilo tudi popolnoma opravičeno, kajti uspeh avstrijskega orožja je bil ta dan ;zredno velik. Rusom se je popolnoma ponesrečil po-kus, predreti pri prelazu Dukla naše postojanke. Tako ima zmaga, ki so jo dne 28. januarja v prvi vrsti odločili naši slovenski vojaki, nepregleden upliv na razvoj bitke na ostali črti v Galiciji in Karpatih. Slava junaštvu vrlih slovenskih sinov! •fTSj. V» *& ®> «9 miMM iz vojne« Kdor v Boga zaupa, lahko prenaša težave. Matevž Rampre, doma iz Stoprc pri Rogatem (brat č. g, kaplana Franca Rampre), piše z južnega bojišča svojim domačim dne 27. januarja: Dragi domači! Nahajam se na trdnjavici S . .. ob črnogorski meji. Naša postojanka leži 900 m viso-ico, torej smo še višje doma, kot je naša Donačka gora, Nasproti nam leži, kakih 2000 korakov oddaljeno črnogorsko gorovje. Med nami in Črnogorci se razprostira mala dolinica, katera pomeni past za sovražnike. A preklicani Črnogorci nočejo na to stran, da ih tam čaka črna smrt. Sovražniki so že dostikrat po- časa je šla poleg Gašpurja, nato je obstala, povohala krvavo sled in meketaje zletela h GaŠpurju; a on se ni zmenil za zvesto žival, ni slišal njenega žalostnega meketanja, korakal je omoten in zmešan proti svoji koči, Z največjim naporom je dospel do nje, a v njo ni mogel več; pred vrati se je zgrudil in obležal nezavesten. Tedai je prišla Crnioeva Roza kakor slučajno po cokle. Ko je zagledala Gašpurja pred kočo vsega v krvi, se je silno prestrašila; beseda ji je zastala v grlu in oči so se ji izbulile v groznem strahu. Se le čez enkaj časa je prišla k sebi; iz grla se ji je izvii pretresljiv glas: „Sveti Jožef, kaj se je zgodilo! Gašpur, ali si še živ?" Stopile je k njemu, prijela ga za glavo in mu pogledala v obraz. Žila mu je še bila, a obraz je bil bled in spačen od hudih bolečin, „Gašpur", je govfr rila, „ali si padel? Jagri te menda niso vstrelili, ali ko j ?" Ker ji Gašpur ni odgovoril in se tudi ganil ni, pograbila ga je Roza. vlekla v kočo. kjer ga je položila v posteljo. Urno je poiskala cunjo, namočila ;o v vodo in brisala z njo Gašpurja po obrazu in po čelu* Tedaj se je prikazala, rana: čisto majhna je bila in kri je sdila iz nje. „Gašpur, Gašpur", klicala je Roza, „zavedi se, saj ni tako hudo". In kakor bi jo bil starec slišal, vzdra.mil se je in pogledal po zobi. „Kje sem? Al: so že zbežali Rusi? Kočo so mi hoteli vzet« in marogo, zato so me vstrelili, a jaz še živim. Hu, proč odtod, domov!" Roza ga je mirila, kolikor ga je mogla in znala. Razveselila se je. da se je zavedel, toda njegovo zmešano govorjenje jo je prestrašilo, reva se ie začela jokati, Cez nekaj časa je Gašpur zaspal. Tedaj je sklenila Roza poklicati Jevšnikove na pomoč. Prišli so in, WflfHovefSa porcCfía se nahajajo pred foaeraf!. skusili, da bi nas s silo pregnali, a veduo jih s krvavimi glavami zapodimo. Dne 15. januarja smo zopet krepko pozdravili Črnogorce z naših topov. Z dalnjo-gledom smo opazili, da se je več sto sovražnikov prikazalo izza nasprotnega skalovja. Takoj smo namerili naše morilne topovske cevi v tisto smer in veselili smo se, ko smo opazili ugoden uspeh naših topni-čarjev. Le malo črnogorskih predrznežev je odneslo zdravo kožo. Tako se ponavlja življenje dan za dnem. Ne žalost te se, če sta morala tudi Janez in Jakob iti v cesarsko službo. Mislite si, da vojska ni v-sak dan ali vsako leto. Saj je lepo za našo družino, ako smo trije bratje v cesarski suknji in se pod avstrijsko zastavo borimo za ljubo domovino, Ce pa kateri od nas pade, pa si morate misliti, da je padel častne smrti kot junak domovine. Vojakine težave le tisti z lahkoto prenaša, ki zaupa v Boga, njemu se ni treba bati sovražne krogle, ne žeje, ne gladu. Sedaj, ko pomagamo braniti domovino, se spominjam otroških let, ko smo bratje in sestre skupaj prepevali: „Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri!" ali pa tisto: „Srečno, oče dobri vi, kolkokrat ste mi kruha dajali, al' zdaj pa nikdar več, jaz grem pod oster meč". Vse to se sedaj uresničuje. Upam, da se še kedaj vidimo, čeravno pravi star slovenski pregovor: „Srečen bo, kateri bo v tej strašni svetovni vojski zdrav in živ ostal". Pa saj to ni več vojska, to je že mesarsko klanje. — Dragi domači! Molite za nas tri' brate in sine, da bi se še enkrat zdravi vrnili. Leto in dan bi še prenašal vojskine težave, a samo nekaj se bojim, da b"; prišel po vojski domov kot invalid, brez roke ali noge. Tega me ljubi Bog in Marija obvarujta! Z Bogom! Zdravi ostanite! Cesarja sem prisegel zvestobo ! Jožef Vouk iz Pilštanja, vojak-pešec 87. pešpol-ka, skaderskega bataljona, piše svoji, sestri Mariji Toplišek v Dragomaričah s srbskega bojišča: Draga sestra in svak! V, nevarnih dnevih se še vedno spominjam na svoje drage domače in prijatelje. Oh, da bi še enkrat dočakal življenje, kakoršnega sem imel nekdaj med svojimi dragimi domačimi! Pa obupalo še ni moje srce. A tudi ne bo, dokler ostane življenje v meni. Prisegel sem zvestobo cesarju in domovini! Oh, kaj sem že moral vse prestati! Mnogo lakote, zime, strahu in groze, pa vse sem voljno pretrpel za ljubo domovino. Le njekaj me je silno žalosti-lo. Prvi dan, ko smo stopili v grozni boj s sovražnikom, pobral mi je neusmiljeni sovražni svinec mnogo tovarišev, kateri so morali zdravi in mladi storiti smrt. Oh, to je bilo žalostno za me, ker pred par dnevi smo še skupaj prepevali, in ne dolgo potem so že ležali moji prijatelji v hladni tuji zemlji. Nadomestili so nam padle vojake in zopet smo šli v boj. In to je šlo skozi celih pet mesecev, tako, da so nam morali nadomestiti število bataljona osemkrat. Neštetokrat sem bil že v smrtni nevarnosti, pa me je še Bog obvaroval in prečista Devica Marija. Gotovo mi pomaga moja molitev in molitev mojih zlatih domačih. In tudi molitev mojih tovarišev-junakov, ki se že gotovo veselijo v svetih nebesih. Priporočam se vedno sv. Jožefu za srečno zadnjo uro, ako mi je odločena na bojišču. Ako mi pa še ni smrt odločena, sem se pa zaobljubil Mariji Pomagaj na božjo pot, ako me še srečno pripelje nazaj v ljubo slovensko domovino. Prosim, draga sestra, ohrani si to pismo za spomin na svojega brata in prosi Boga, da mi še dodeli milost, da se še vrnem v svoj domači kraj. Z Bogom, sestra in dragi svak! Dal Bog in sreča junaška zmago našemu orožju in pogin našim sovražnikom! Priča nesrečne bratove smrti. Jožef Les, vojak 87, pešpolka, doma v Stolovni-ku pri Rajhenburgu, piše s srbskega bojišča svojim domačim dne 21. januarja: Ljuba mati in bratec! Nahajam se celi čas vojske na iužnem bojišču in dan za dnem sem videl strašne prizore. Ali roka božja me je dosedaj obvarovala. majali z glavami. Gospodar je rekel: „Ako mu je šla krogla v možgane^ ni zanj rešitve. V bolnišnico ga spravimo; zdravnik bo vedel kako in kaj". Drugega dne je pripeljal Jevšnik gare; na dno so postlali slame, pogrnili jo z odejo, na njo pa polo-žili Gašpurja in ga zavili v rjuhe in cunje. Že je hotel pognati gospodar vola, ko se oglasi v hlevu maro-ga. Tako žalosten in turoben je bil njen glas, da se je zdramil Gašpur. Krenil je glavo, pogledal v kočo in se hotel vzdigniti. „Kam me peljete", govoril je z rahlim glasom, „ne odtod, doma me pustite. Ce že moram umreti, naj umrem vsaj v svoji koči, Maroga, kaj bo s teboj? Sirota! Ločiti naju hočejo. Kdo te bo krmil, kdo varoval pred zlobnimi ljudmi? — Prosim, neste me nazaj v kočo, ne odtod!" Omahnil je na odejo in se onesvestil; tedaj je pognal Jevšnik in Gašpur se je ločil od svoje maroge in koče na večno. Umrl je v bolnišnici čez nekaj dni. Zdravniku se ni posrečilo odstraniti krogle iz glave; povrh se je začela rana še gnojiti. Gašpurju se je mešalo; zadnje njegove trezne besede so bile, ko se je ločil od svoje koče, a zadnje besede so bile: „Domov, domov v mojo kočo! — O Bog — vstrelili so me — odpusti jim — nedolžnega člo- človeka so spravi- vili v grob". Cez treuotek je bil mrtev. Gašpur je umrl v krvavem letu 1914, kakor jih je umrlo na tisoče in tisoče tisto leto. Angel varih me je spremljal v veeli bojih in me čuval. O, da bi že skoraj Bog dal konec te strašne vojske! Ker ne vem, kaj mi je Bog odločil, pošiljam Vam sliko iz vojnega kraja, da jo boste imeli za spomin ou sina Jožefa. Ne vem sicer, če bi me sedai spoznali, ker sem se zelo izpremenil. Britev sem pa zgubil, ko sem za Srbom „šturmal". Ljuba mati! Videl sem strašne prizore ali najstrašnejši je bil, ko sem opazoval, kako je m c j brat Iva.n tri korake od mene zadet od krogle v prsa se zgrudil na tla. Nemila smrt ga je pobrala izpred mojih oči. Zapustil je ženo z o-tročiči. Prosim Vas, pišite mi, če veste kaj o mojem mlajšem bratu, ali je živ ali je mrtev, ali uj«t. Se enkrat Vas lepo prosim, spominjajte se me večkrat v molitvi, da bi ljubi Bog dal in Marija, da bi se še enkrat vsi skupaj zdravi videli na tem svetu. Takrat, ljuba moja mati, sestre in bratje, bo moje največje veselje. Veselje moje bi bilo, ako bi našel tudi vse sosede tako zdr ave, kakor sem jih zapustil. Upam v Marijo in sv. Jožefa, da mi bosta sprosila od Boga, da me še usoda pripelje nazaj. Vam, draga mamica, in vsem drugim nebroj iskrenih pozdravov! Po hudi uri zašije solnce. Piše Dragotln Novak, četovodja pri infanterijs-kem divizijskem štabu štev. 28 (vojna pošta štev. 73) dne 31, januarja našemu uredniku s severnega bojišča: Slavna junaštva 87. pešpolka. Dragi! Dne 27. in 28. januarja, so se vvrŠile grozovite bitke v zasneženih goratih Karpatih. Sovražnik nas je napadel s podvojeno močjo ter napel vse sile, samo da bi vrgel naše slovenske fante 28. divizije iz utrdb. Straižno klanje „na nož" in pokanje strojnih pušk je trajalo dva dni in dve noči, tako kakor da bi hotel biti konec sveta. V tem klanju se je v prvi vrsti odlikoval zopet pešpolk štev. 87, kar teri je sam zajel v tem klanju okroglo 80 0 R u -s o v. Tudi pešpolk štev. 47 ni hoteli veliko zaostajati, ampak je pridno podpiral naše „Prleke." Pešpolk štev. 27 pa je iz pušk pozdravljal ruske strice, 'da je bilo kajr veselje.Vsega skupaj je zajela naša divizija ta dva dni približno 3000 Rusov in približno toliko jih je šlo na drugi svet. Spet so govorili bajoneti slovenskih fantov, da se zeleni Spodnji Stajer ne boji nobenega sovraga in gremo vsakjokrat v boj z geslom: ,jV srcu Boga, v roki pa puško!" in ne premaga te prav nobeden so-vrag! No, ta strašna dneva sta spet minula z veliko zmago naših ter smo doživeli „dan solnca", dan življenja. Jiunaštvo slovenskih vojakov je res mnogokrat nepo'pisno. Kose vrnemo po sklenjenem miru domov, bomo kot protiuslugo za naše hrabre čine zahtevali, da se naše narodne svetinje ne bodo več teptale v blato. Že dolgo nismo mogli se udeležiti sv. maše in danes, dne 31. jaguarja, kakor bi hotelo biti od Boga, nas je ta sreča doletela. Tukaj v teh mrzlih hribih, v trgu Z. smo zaslišali zopet v šestih mesecih glas zvona, kateri nas je povabil v hišo božjo. Kakor telefonično se je raznesla vest pri vseh vojakih, da je katoliško-rimska cerlev blizu in bo tudi sv. maša po n,ašem obredu, vojai F. Vogrin od Sv. Trojice v Slov. gor, je celo od velike skrbi, da ne bi zamudil službe božje, zašel z vrečo ovsa v cerkev in tako ostal, dokler ni minula službaJ božja. Kaki prizori so se odigravali v cerkvi! S tovnri-šem korporalom 87. pešpolka Jožefom Hvalenc (iz Maribora) sva šla skupno v cerkev. Ko se oglasijo orgije in glas duhovnika pred altarjem „Dominus vobis-cum", sva se spogledala in takoj so bile najine oči polne solz, tako da niti nisva mogla drug drugemu reči: Tukaj sva doma! Vsi vtojaki so imeli blede obraze in solzne oči in to vse zato, ker nas je Vsemogočni zopet obvaroval sovražnih šrapnelov in granat. Le prehitro je minul ta srečen trenutek; z veselimi in lahkimi srci smo odhajali iz hiše božje. Mislil sem celo, da sem bil v domaČi ljutomerski cerkvi ter se med tem spozabil in odšel na levo po cesti, misleč, da grem na dom k obedu v Stročjo vas. Žalibog sem se spomnil, da me že čaka „švarc", da ga kmalu zajezdim. Mnogo prisrčnih pozdravov na zlato „Prlekijo" pošilja še živeči Dragotin Novak, Četovodja. Dvakrat je obhajal Božič. Topničar J. H. iz Sv. Lovrenca na Dr. p. piše dne 10. februarja s severnega bojišča med drugim: „Naznanim Vam, da sem bil pri polnočnici v mestu Huszth, kjer smo imeli ravno toliko časa, da smo lahko šli v cerkev. Tukaj so v župniji tri vere: eni verujejo isto, kakor mi in imajo sveti dan 25. dec. kakor mi. Drugi pa imajo sv. dan 7. januarja ter gredo v cerkev k polnočnicam na Treh kraljev zvečer. Sel sem tudi jaz ž njimi, tako, da sem bil letos dvakrat pri polnočnicali. Tam se sv. opravilo vrši drugače kot pri nas: sv. maše nimajo v cerkvi, mašnik stoji sredi cerkve in bere iz bukvic, ljudje pa pojejo za njim, eni pa jočejo. Nekoliko dni že imamo konje pri nekem kmetu. Na 3. kraljev dan nam je pripravil jesti in piti, kar je kateri hotel do polnoči, potem pa smo šli z njimi k polnočnicam. Tu imajo navado, da na sv. večer jedo in pijejo, kakor pri nas na pust. Pri nas i-mamo slučaj, da sta oče in sin skupaj pri vojakih: o-če je star 44 let, sin pa 19 let. Oče je že v zemlji, pa sin ne upa domov pisati. Žena zmiraj v pismu pozdravlja očeta in pa sina, ker ne ve, da očeta ža dolgo krije črna zemlja. Izdajice so krivi. Nam že znani Vinko Lorber od Sv. Križa pri Rog. Slatini, ki se vojskuje že 6 mesecev na severnem bojišču, piše svojemu prijatelju: Bojno polje, dne 24. januarja 1915. Dragi! Ravnokar sem sprejel od Vas poslana pisma z dne 17., 12,, 14. januarja 1915, ter obenem tudi zabojček z božičnico. Prisrčna hvala za poslano. Vse sem v redu dobil. Kavin liker, čokolada, pristne štajerske klobasice, žlahtne smodke, vse, vsie, mi je najbolje dišalo. Posebno mi je prišlo prav perilo, katerega sem že tako nujno potreboval. Bog plati vse! Ce se kedaj zopet vidimo, hočem Vam vse po možnosti povrniti. Ako mi je pa odločena smrt, pa Vam naj Bog vse stotero povrne. Tudi prve tri zavitke sem v redu prejel. Samo od maime poslanega še ni od nikoder na svetlo, čeravno je že od 12. decembra 1914 na potovanju. Sicer pa bo že tudi enkrat prikimalo, se vsaj malo prihrani. Jaz sem Vam do sedaj redno trikrat v tednu pisal, vendar se veliko pisem potoma po-izgubi. Sedaj se vojskujem v bližini Karpatov. Vreme mamo še precej zmerno, snega malo. Pred dnevi sem bil malo bolan, sedaj sem že zopet popolnoma zdrav. Kako pa je kaj pri Vas? Ste i: zdravi? Mi se tukaj držimo še vedno clobro in nakiestimo Ruse, kjer se da. Včeraj srno imeli žalosten posel. Obesili smo 12 iz-dajic, ki so imeli telefonsko zvezo z Rusi. Naše žice so namreč prerezali in jih zvezali z ruskimi ter na ta način obveščali Ruse o naših postojankah in pripravah. Ko bi mi v Galiciji ne imeli toliko vohunov in iz-dajic, bi danes morda celo Rusko-Poljsko bilo v naših rokah. Ti ljudje pa izrabijo vsako priliko. Ko bi prišel od Vas kdo semkaj pogledat, kako se nam godi! Pisati Vam vsega ne morem, (Stanujemo v krasno izdelanih podzemeljskih vilah. To bi bilo kaj za K., ki se na te stavbe razume in bi ime, pri nas dela in zaslužka dovolj. Človek mora imeti železne živce, da se vojni privadi. Od začetka se nam je videlo vse tako neuljudno, sedaj pa smo se vsega že tako privadili, da smo vsi potrti, če samo en dan ne streljamo. Seve, če je le želodec v redu, potem vse gre. Ce pogledamo malo za okope in cestne jarke, vidimo ležati padle vojake iz naših in sovražnih vrst. Padli so za domovino in s tem dovršili svojo častno dolžnost. Sedaj spijo v medsebojnem miru, dokler jih ne zbudi irobente glas in se snidejo zopet s svojimi tovariši, od katerih jih je smrt za sedai ločila. Vso svoje znance m prijatelje najiskreneje pozdravlja Vaš Vinko. Vojna je strašna igra. Jožef Korpar iz Oslušovec, Jd. se sedaj nahaja na severnem bojišču, je poslal svojemu prijatelju Jožefu Lah v Oslušovce pismo s sledečo zanimivo vsebino: Severno bojno polje, 20. jan. Predragi prijatelj; Hvala Bogu, sem vskliknil veselo, ko sem našel tisti zlati čas, da se zamorem le toliKo ogreti, da ti lahko nekoliko obširneje popišem, kako se nam kaj godi. Kakor veš, sem preživel tukaj že pet mesecev, roka Najvišjega me je čuvala, da sem do danes še zdrav. Brezštevilno vročih ur je že preteklo, v katerih sem v duhu jemal slovo od svojih ljubih starišev, sester in tovarišev, a ostal sem še do danes nepoškodovan. Vojnaje strašna igra, predstavljati si jo more le ta, ki jo je okusil. Sedaj pa ti hočem nekoliko natančneje popisati, kako smo se včeraj imeli. V jutro na vse zgodaj nas so začeli pozdravljati z granatami in šrapneli, a mi smo jim odgovarjali tako, da so se začeli tresti njih strelni jarki. Sli so kakor čebele iz panja. Naši junaki pri pešpolkin štev. 87, 47 in 17 so jim pa sledili.. Ujeli smo čez 2000 Rusov. Vsi ujetniki, ko so enkrat prisiljeni orožje odstraniti, se veselijo, da so rešeni tega strašnega dela. Naznanim ti tudi, kako sem se jaz včeraj hitro umaknil kosu šrapnela. Popravljal sem si namreč že med potjo svoje čevlje, a med tem se mi je zdelo, da mi pravi nekdo: naprej! Nato sem res pospešil par korakov, a kaj se je zgodilo. Ravno na tisto mesto, kjer sem poprej stal, je priletel kos že razpcčenega šrapnela,; gotovo bi me bilo ubilo. Zahvalil sem Boga in svojega angelja varuha, da me je tako čudežno obvaroval smrti. Natančneje ti žalibog ne morem popisovati, ker imam premalo časa ter tudi v peči, pri kateri sem do sedaj bil, je nastala tema. Prsti so že tudi trdi. Ako ljubi Bog da,, da se še enkrat vidimo, tedaj ti bom vse natančneje razložil. Kakcr ti je že znano, nimam drugega tovariša, kaKtr g. VjJčnika z Mezuovec, ki ie tukaj kot ognjičar. Pred kratkem je nama z g. Vilčnikom pogorelo poljsko poslopje ali Šotor. Skoda je tem večja, ker nisva bi'a zavarovana p v1 nobeni tukajšnji banki. Na mojo žalost mi je g. VilČTiik zbolel in sedaj sem zope, sam. Tukaj imamo prav trdo zimo in največji revež je ta, ki leži kje na mrazu težko ranjen. Ker se spet pripravljamo na od :od ii tega me-, sta, n.oram končati. Ob priliki zopei k i i več. Iskrene pozdrave na vse poznane! Slovenci zaslužimo ime junaki. Ivan Mir, doma z Rožičkega vrha pri Sv. Juriju ob Sčavnici, piše dne 23. januarja svojim starišem iz Galicije, kjer se že 6 mesecev vojskuje: Dragi stariši! Zahvaljujem se Vam za poslane -ejsod itpiep os o>[ 'lofond uiaf[9saA z uios ejej^ !39-> ne reči med nas, smo dobilfl mnogo vina, žganja in drugih reči, katere so bile poslane tudi za one vojake, ki pa že dolgo počivajo v zemlji. Iz našega kraja sta bila blizu mene Franc Strajnšak iz Rožičkega vrha in Lovrenc Divjak iz Račke ga vrha. Ta dva prijatelja so Rusi ujeli že šesti dan. Jaz sem parkrat moral bežati, drugače bi bil že 'tudi v ruskih rokah. Sedaj sem že 6 mesecev skoro neprestano v vojnem ognju, kar priča, da sem č v r s t e slovenske n a r a -v e. Ako- bi Vi gledali, kako se nam tukaj godi, bi menda bridko jokali. A nam fantom in možem vojne težave nič veliko ne storijo. Ce le pride čas, zapojemo vojne pesmi. Pojemo, vriskatmo, da je veselje; s tem kažemo, da imamo srce in kri za domovino. Na bojišču smo zbrani fantje in možie od 19, do 43. leta, sicer več narodov skupaj, a smo si drug proti drugemu kakor bratje. Tiega si človek ne bi mislil, da bi bilo ljudstvo tako a'rožno med seboj, kakor smo si mi v sedanjem času tukaj na bojišču, Nemci, Lahi in Madžari nas Slovence s -poštujejo, ker vedo, da, Slovenci res zaslužimo ime „junak i". Bil sem že večkrat malo ranjen in se n'sem hotel zmeniti za to. Ljubi Bog mi naj pomaga! Rad bi videl Vašo novo hišo, katero ste si postavili, dragi domači. Ako pa se več ne vidimo, pa ne žalujte za menoj Dušoskrbje na bojišču. Vojni kurat Marko Sagaj, kaplan v Laškem trgu, piše s severnega bojišča prevzv. g. knezoškofu tole zanimivo pismo: Vaša ekscelenca, premilostni gospod knezoškof! Z vednostjo in dovoljenjem našega ljubeznivega poveljnika gospoda polkovnika Janeza Hubngerja peš I jem prevdano podpsarii Vaši eksoelenci to poročilo z bojišča in prosim, da bi ga prevzvišeni gospod knezoškof m lost.io sprejeli. Jaz sem bil namesto dne 29. avgusti. 1914 padlega vojnega kurata Valei.'t>a Rožmana poslan k vrlemu (koroškemu,) pešpolku št. 7. V soboto 5. dec. 1914 sem došel k regimentu in sem bil od gospoda polkovnika preljubeznivo sprejet. Koj drugi dan, v nedeljo 6. dec. 1914, sem imel po odredbi gospoda polkevrika službo božjo, pri kateri sem se vojakom predstiui ter jim sporočil najprisrSnejše pozdrave iz domovine. Od tedaj sem povsod spremljal svoj polk. Napravili smo v tem času mnogo potov, ležali smo tecbe in tedne v bojnrii črti, kjer tudi ni bilo brez krvavih 1 Kijev. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da si je peš-polk Št, 7 s svojim vrlim in neustrašenim obnašanjem pred sovražnikom pridobil poseben sloves in da ga višja poveljstva vedno s pohvalo imenujejo „vrli peš-polk št. 7". — Prosim, da bi Vaša škofovska milost naš hrabri polk posebej vklenila v molitev. Božič in novo leto smo praznovali v bojni vrsti, sovražnik je prav takrat poskušal našo črto predret , pa je bi povsod odbit in naše čete so pri tem zajele mnogo sovražnikov. Preteklo nedeljo 24. januarja smo bili v novem letu prvikrat tako srečni, cla simo mogli imeti službo božjo. Gospod polkovnik sam je bil tako ljubezniv ter je šel z nami iskati pripravnega prostora Imeli smo srečo ter smo kmalu našli lepo i,n precej prostorno rimsko-katoliško cerkev. Brž smo poiskali gospoda župnika ter smo «e ž njim dogovorili o vsem potrebnem za prihodnji dan. Pri vojaški službi blažji drugega dne sem na podlagi nedeljskega evangelja postavil stotnika kafar-naumskega in njegove vojščafce našim vojščakom za vzor zaupanja v Boga in pokorščine ter sem jih opominjal k zaupanju v Boga in k stanovit osti. Pri tej priložnosti smo se tudi posvet 1*1 božjemu srciu Jezusovemu, Od svojega ljubega gospoda dekana dr. Franc Kruljoa sem namreč dobil naznanilo, cla se je na željo in povelje naših prečast tili nadpastirjev v domovini povsod vršila posvet te v božjemu Srcu Jezusovemu in da je napravila na, verno ljudstvo globok vtis. To sem oznanil tudi našim vrlim vojščakom in sem se ž njimi vred izročil varstvu presvetega Srca. V pohvalo vo' ščakov-kore n j ako v bodi naglašeno, da so pridigo poslušali s pazlivostjo in vidno pobožnostjo. Med službo božjo je neki vojščak — učiteljski sin — org-ljal domače cerkvene pesmi, li" honcu smo zapeli cesarsko pesem in smo se veselega) srca podali nazaj v naš stan, kjer so nas pričakovale vojne kuhinje z bogato menažo. Dobli smo tudi nekaj izvodov vojne pridige, ki ste jo premilostni knez govorili dne 18. novembra 1914 v mariborski stolnici in smo jih brali z zanimanjem in navdušenjem. Tudi gospodu polkovniku sem izročil en izt;s. Izrečemo Vaši knezoškof ovskif milosti svojo prevdano zahvalo. Tudi ljubezniva gospod polkovnik, ki Vašo eks-celenco pozna sem od lanske pogrebne slavuosti Njih eminence v Solnogradu, da Vaši knezoškofijski milosti sporočiti najprisrčr.ejši vojaški.' pozdrav. Ko se zdaj pripravljamo na. nove in morebiti še težke boje, ponavljamo k sklepu svojo prevdano prošnjo, premilostni gospod knezoškof se bla^ovol te našega vrlega polka spominjati v molitvi, da se bomo po srečno končani vojski s priborjeno palmo zmage in miru vrnili v domovino. Vaši knezoškofijski m'los ti pro-vdani Marko S a g a j , L r., vojni kurat pri pešpolku. št. 7. — Z izrazom posebnega spoštovanja naj-vdanejši J o h a n n H u b ivn g e r , 1. r., polkovnik, poveljnik pešpolka št. 7. Vojaška pošta 32, dne 28. januarja .1915. Na dopisnici z dne 29. januarja 1915 je izpopolnil g. kurat Sagaj svo'e poročilo z naznanilom, da zavzema pešpolk št. 7 s svojimi 47 že odlikovanimi častniki v 3. koru prvo mesto, in da je pravkar poveljnik Johann Hublnger bil odlikovan a redom železne krone HI. razreda z vojnim znamenjem, česar se veseli ves polk. Premilostni gospod knezoškof so vsled tega blagemu poveljniku, ki tako vzgledno podp'!ra vojaškega duhovnika v njegovi službi, poslali posebne čast i tke. Pozdrav materi s tujine. Franc Mazej, doma iz Topolšice pri Šoštanju, sedaj pri motorni bateriji na francoskem bojišču, piše dne 10. januarja svojim starišem: Dragi stariši! Pretoklo bo že skoraj šest mesecev, odkar sem Vas moral zapustiti in se podati na bojno polje. Nad našimi glavami 'švigajo granate in šrapneli, da je kpr groza,. 'Tudi nisem bil nikoli niti uro prost in brez skrbi. Vedno smo morali gledati in se pomikati proti sovražniku in ga preganjati z našimi groznimi bombami. (Pa Še večji strah je, kamor li prileti taka naša krogla. Sovražnik moraj vse pustiti in bežati, ker ni tako močnega zida, da bi ga naša krogla ne razbila. Ljuba mama! Vse najboljše Vam želim !k, Vašemu veselemu godu! Prosim Vas, če sem se Vam kaj zameril, da mi odpustite! Ce Bog da, daj pridem zdrav nazaj, bom drugače živel, kakor sem prej, ker sedaj sem 'dosti skusil. Želim, tfi> bi se mi vsi enkrat skupaj videli in veselje uživali pri ljubem Jezusu in Mariji v nebesih. To Vam želi Vaš najmlajši sin, ki ie Še zmiraj pri zdravju in je daleč od Vas in se bojuje na francoski zemlji. Pozdrave vsem! rc&u ti. iIw-iWi i kUJs Maribor, 10. februarja. •Pr t cbloTom med iarod.:ega prava je R-usja vpokl c:d > moške v za«.? 'o era delu Gal:cii'e in Bukovi e pol oroi e. Nabori so sn vršii v decembru. Ze a, da se vr e mirj posta;a; vodno močnejša. T".y1i i cr evem dvoru ie rooSia stra: ika, ki nasvte-tue, ji a i se Rusi'a 1 o ol Angleške ter sklene z Nem-č jo ii Aut io m'r. Ta stranka je od dne do dne moč e.'ša, posebno, o P ar je na bojnem polju rusko prod ra. f o popol o na ust v/Jfer.o in. ste ulogo prodiranja prevzeli Avsir.ja in Nemčja. In to jo res da smo na bojnem polju popolnoma menjali uloge. V B, u k o v i n i prodiramo, v K a r -pati h prodiramo, ob D u n a j-o u in N i d i gre naša st,:ar naprej, pred Varšavo pa se siloviti boji razvijajo za Nemce ugodno. Ob D u n a j d u (zahodna Galicija) nam stoji tret a ruska armada nasproti, kr.ter poveljuje gene ral Raclko Dmitrievv, ki je poveljeval prvemu naško-ku na Przemysl. Obleganje se je kljub velikanskim žrtvam ponesrečilo, P'rzem.yšl je bil oiet. Gasopisje je dalo na to D mitriewa zapret', nekateri so ga prestavili v Kavkaz, toda kakor se vidi, je ostali v Galiciji. Podrejeni so mu maloruski in s birski polki. Kakor je prej Dim itrie\vu delal Przemysl preglavice, tako mu jo delajo sedaj naši težki topovi. Učinkujejo tako izbor;.). da so se morali Rnsi na. več strani uitiaknit':. Tudi mesto T a r n o v so morali zapustiti. Naši preganjajo Ruse iz Bukovine. Po zavzetju mesta Kirliibaba in Jakobeny je naša armada v Bukovi ni prodirala vedno dalje proti' severu in je d e ti. februarja zavzela mesta Kimpolung, Putno in Valea. Zasedla ;e ves gornji del doline reke Moldave. Naš so v teli bojih ujeli i200 Rusov in u-plenili več topov in mnogo drugega vojnega gradiva. Ko so naše čete vkorakale vKimpolung, je bilo tamoš-nje prebivalstvo tega tako vctgelo, cla je šlo v procesiji Avstrijcem nasproti, razobesilo je zabave in vojake živahno pozdravljalo. Zvonovi, vseli mestnih cerkva so zvon li. — Dne 7. februarja so prodrle prednje av-stri.sVe čete že do reke Sučava (v osrednji Bukovini). Središče naše bukovinske armade je ta dan zavzelo mesto Vama, ki leži severoizhodno ocl Kimpolunga ob Molda.vi. Sovraž' ik je imel Vami dobro utrjeno, a naši vojaki so v krvavem jurišu vrgli Ruse? iz njihovih postojank. Rusi se umikajo iz južne in srednje Bukovi e v smeri proti Cernovicam in v izhodno Galicijo. Rusko armaclno poveljstvo l-OšMja v Buko\lno vel.ka ojačenja. Siloviti napadi Rusov na prelaz Dukla. Budimpešta, 8. februarja. Dan za d em se vršijo hudi boji za prelaz D.u-kla, boj', ki postajajo vedno bolj srdit!i in k,i zahtevajo vel kanskih žrtev. Er.o teh b',tk opisuje poročevalec nekega ogrskega lista sledeče: Silni ruski napadi so bili tudi pretočeno noč odbiti z najsijajnejšim uspe- hom. Najpoprej so napravili Rusi srclit naskok. Napadli, so v šestih zaporednih rojnih črtah avstrijske postojanke. Avstrijske strojne puške so pa enoš'tavno pokosile kar tri ruske rojne črte. Pri drugem napadu sta pa vihar in slabo vreme Ruse tako utrudila, da so naši na pol zmrzle Ruse kar enostavno postrelili. Avstrijske čete so se nahajale v tem boju, ki je trajal 24 ur, v zakurjenih postojankah. V teku tega boja se je udalo neprimerno veliko število Rusov,, Na pol zmr-zli ruski vojaki so lepo prosili naše častnike, cla jih ujamejo. V mestu Bartfeld in okolici vlada mir. Končni uspeh današnjega dne je, cla je bil ruski napad na prelaz Dukla, ki je stal Ruse velikanskih žrtev, najsijajnejše odbit. General Boroevič hvali naše vojake. Generala Boroeviča, poveljnika tretje armade, v, kateri so tudi naši slovenski polki, je obiskal neki dunajski časnikar, ki poroča o svojem obisku sledeče: General je rekel časnikarju: „V resnem treniitiku ste pr";šli. Danes (dne 5. febr.) je že dvanajsti dan, ko se nepnestano borimo. Boji so izredno težki. Danes se mi ,ie poročalo z neke bojne točke, da vlada tam mraz 21 stopinj. Ubogi oddelek mora mnogo trpeti. Ravno proti našim četam so Rusi naperili svoje najhujše napade. A naši vrli vojaki ne obupavajo. Za nie je vzvišena zavest, cla stojim že več mesecev tukaj na ogrski meji na čelu armade, v kateri vsi narodi naše države skušajo drug drugega prekos ti v bratovok;' ljubezni, junaštvu in vztrajnosti ter so vsi ed'mi v neomahljivi veri v konečno zmago avstrijskega orožfa. V sovražnem ognju so se naši narodi zvarili v nezlomljivo moč. Moj mladostni sen se je sedaj uresničil itn jaz imam sedaj le še eno željo: Naj vedno tako ostane!" Časnikar je nato prosil generala, cla bi smel pr.sostvova-ti bojem ob bojni črti. General Boroevič je po posvetovanju z naceln kom svojega generalnega štaba, generalni, ajorjeun pl. Boog, časnikarju, to dovolil i;n ga poslal k armadnemu zboru, kateremu poveljuje nadvojvoda Jožef. Točka, do katere se je časnikarju dovolilo, da sme priti, a je ne sme prekoračiti, se mu je na zemljevidu natančno zaznamovala. General Boroevič je ob slovesu zaklical časnikarju: „Bog da.j srečo! Pazite, da ne zmrznete! Danes zvečer boste pri nai? večerjali." Mati božja ščiti Przemysl. V Przemyslu izdaje vojno poveljstvo za posadko poseben list v nemškem, mažairskem in poljskem jeziku. V tem listu je objavljeno zanimivo pismo ujetega ruskega vojaka Stanislava. Pavlovski iz polka štev. 32G, ki ga je med obleganjem pisal svoji družini, ¡a, ni imel več časa, da bi ga odposlal. Pismo slove med drugim: „Przemysl je največja, trdnjava n^, svetu. Ker so sosedne vasi požgane, moramo taboriti v strelskih jarkih, v .gozdovih ali pa na odprtem polju. Iz trdnjave neprestano streljajo na nas in topove imajo tako strašne, kakor jih svet še ni videl. Ce taka krogla eksplodira, napravi tako veliko luknjo, da bi se mogla cela naša hišla, skriti v njej. V trdnjavi poveljuje grozen poveljnik, katerega Še nihče ni premagal. Govori se, da je zvezan s samim vragom, toda jaz raje verjamem, da ga varujejo dobri angeli, ker je v mestu veliko cerkivia in se v eni izmed njih nahaja ravno taka čudodelna 'Mati božja, kakor pa v Censtohovi. !Trije škofi ondii neprestano opravljajo pobožne molitve. Kakor Švedi niso mogli osvojiti Cen-stohove, ta/ko tudi mi ne bomo mogli osvojiti Przemy-sla,, lcajti 'Mati božja ščiti s svojim plaščem to trclnja-f vo. Greh je tudi tak kraj napasti." Naša topa „Peter" in „Nikita". Budimpešta, 7. februarja. List „Pesti IlLrlap" piše: Ena naših 30"5 cer.ti-meterskih baterij je bila strah Rnsov. Kakor hitro so začeli ti velikani rjovet, so izginili vsi sovražni vojaki iz zasedenih viši'n. Mi šmo imeli srečo. Ko smo prišli do baterije, nam je nazr.ia rl naš opazovalni zrakoplov, kje se nahaja ruska, baterija. Že nekaj dni ¡e streljala ta ruski baterija, ne da b', bila izdala svo e stanje. Kakor hitro se je dvignil naš zrakoplov kvišku, je sovražil k tnkoj nehal streljati. Danes je pa ruski vojak j omplel svojo glavo iz okopa in naš balon je takoj zaznal, kje se nahaja sovražnik. Na cv brazih naših artilerijskih častnikov se je bralo nepopisno veselie. S pomoto zemljevidov In orodja za merjenje so takoj izračunal', kje se nahaja sovražna baterija, Le nemo sti med tem grozila sovražniku naša možna rja - velikana, katera so naši vojaki i'.nenovali „Peter" in „Nik ta". Častnik da povelje, v nekaterih minutah je bilo vse pripravljeno ig začela se je kano-nada. Tresla se je zemlja pod našimi nogam'. Grozno in oglušujoče tuljenje v zraku je trajalo 45 sekund, dokler se ni slišala od oddaljene višine strašna eksplozija (razstrelba). V tem trenutku so zapeli naši artilerijski vojaki krasno bojno pesem. To je pesem mož-narjev, je djal zraven stoječi častnik. Četrt ure pozneje je začel rjoveti drugi mož. i ar „Nikita" in vnovič je zadonela bojna pesem. Pozneje smo imeli priliko, opazovati učinek teli strelov. Krogle so se razpočile na parobku gozda in so vrgle za stolp visoko prsti v zrak. Z daljnogledom se je lahko videlo, da je izruva-lo tudi nekaj dreves in jih vrglo v zrak. Častnik, ki je opazoval učinek strela, nam je pravil, da je videl na mestu, kamor je padla granata, stati dva sovražna jezdeca. Dokler se je nahajal naš zrakoplov v zraku, je bila sovražna artilerijaj popolnoma; .mirna. Naenkrat so pa zagrmele ruske baterije. Opazovalni častnik nam je rekel, da je prazna taaika, češ, Rusi nimajo nič veB municije. Četudi ne streljajo več s topovi na vrabce, še vendar v sili tudi sedaj ne štedijo s strelivom, kakor niso štedilv v začetku. Že nekaj dni uporabljajo japonsko strelivo. Ce se katera njihova topovska krogla ne razleti, jo previdno izkopljemo iz zemlje.. Iz vzmetnega znamenja spoznamo mi potem, iz kakšne daljave strelja ruska baterija. Že nekaj, dni o. pazujemo ne samo, da njihove bombe bolj učinkujejo, ampak tudi, da so japonskega izvora. Rusi zopet pogosteje streljajo, toda zagrmele so tudi naše baterije in tako je šlo dalje, dokler ni začel br .ti oster krivec in padati sneg. Kadarkoli so posegle v artilerijski dvoboj naše 30'5 centimeterske baterije, so zadonele bojne pesmi. Nemci pred Varšavo. Kakor se poroča angleškim l:sinm iz Petrogra. da, so nemški napadi na ruske postojanke ob Bzuri in Rawki tako s lni in srditi, kakoršnih dosedaj še ni bilo beležiti. Ruski vojaški strokovnjaki menijo, da je 'treba računati zopet s kakšnim novim nemškim gačr-tom. Nemška ar ilerija je zadnje dni poi)olnoma razstrelila mesto Lutomierszk, ki je oddaljeno samo pet ur od Varšave. Nemški ulanci so se približali varšavskim utrdbam do strelske razdalje. Prebivalstvo beži v Bjelostok. General Ivanov krega častnike. „Voss. Ztg." objavlja sledeče zanimivo rusko ar-madno povelje generala Ivanova: Predvčerajšnim v moji navzočnost; v Varšavi sem videl na cestah nenavadno veliko število čast.likov, vojaških zdravnikov in vojaških uradnikov, ki so se izprehajali večinoma z ženskami. To dokazuje nedelavnost teh vojašk '"n o-seb, njih popolno pomanjkanje službene zavesti in i o-mankljivo nadzorovanje po predstojnikih, ki dopuščajo, da se odstranja'o od službe. Ta nedopustne^ mora od jutri naprej izostati; vsi častniki se morajo takoj podati k svojim četam, kjer morajo trajno ostati. Ne smejo pozabiti, da se nahajamo v vo ski. Častniki, ki jim ni izročeno kako poveljstvo, se mora;o najkasneje jutri predstaviti poveljniku mo;ega štaba, da j'h odpošlje k četam, ki potrebujejo nadomestila. Vsi častniki in vojaški uradniki morajo med vojnim časom u-riti moštvo ali izvrševati svojo službo. Ob prost h lirah, namenjenih počitku, morajo ost.iti pri četah. Vsake razuzdanosti se morajo izogirti. da se ne daje četam slab zgled in da se ne iapodkoplje zaupanje. — Ivanov. NBmšIfo-francosho bojite. 'Maribor, 10. februarja. Iz velikanskih priprav Anglije tn Francije v denarnem in v vojaškem oziru se sklepa, da, grozne svetovne borbe ne bo tako kmalu konca, 'marveč se bo nadaljevala s podvojeno silo. V angleški zbornici se vršijo razprave o izdatkih za trimilijonsko armar do, namenjeno za boje proti Nemcem, avstralska, vlada je dovolila Angliji novih 42.000 mož ter velikansko svoto 200 milijonov funtov Sterlingolv (pol milijarde kron) denarnih sredstev. Kanadska vlada v Sev. Ameriki se je pa izjavila, da dovoli Angliji vsako pomoč, katero bo Anglija od nje zahtevala, bodisi v denarnem ali v vojaškem oziru. Dovolila je Angliji za sedaj 50.000 mož, katere bo poslaila popolnoma o-premljene na francosko bojišče, V Londonu se je vršil pretekle dni sestanek angleškega, francoskega in ruskega finančnega ministra, na katerem se je razpravljalo o najetju novih, velikanskih denarnih posojil trosporazuma ter storil sklep, da plača trosporazum vse vojne stroške onim državam, ki bi mu pomagale. Tla. sklep ima očividni namen, zvabiti Japonsko in morda še katero drugo državo na francosko in rusko bojna pozorišče. Ker je proglasila Nemčija vse angleško vodovje okrog Anglije zm vojni okoliš, hoče sedaj Anglija Še pridobiti Združene države Severne Amerike, Nizozemsko in druge evropske nepristranske države, k.o-jih morska trgovina bo v,sled nastopa nemškega vojnega brodovja tudi prizadeta, da se ji pridružijo v boju zoper Nemčijo. V kolikor in 'če se ji bo to posrečilo, bo pokazala bližnja bodočnost. Na francoskem-nemškem bojišču se nadaljujejo boji za strelske jarke. Ob belgijski obali utrjujejo sedaj Nemci Zeebrugge in Ostende. Zeebriigge je prirejen kot luka za nemiške podmorske čolne, ki bodo v prihodnjih dneh, kakor je naznanilo nemško mornariško povelje, brezobzirno napadali in potapljali. Kardinal Bourne na bojnem polju. Bologona, 7. februarja. ,„Resto del Caflino" poroča, da se je (angleški) \vestminsterski kardinal Bourne na Vojni Ml ji podal k angleškim četam v Francijo. Iz ¡Saint-Omarja se je odpeljal v avtomobilu obiskal vojake !v strelske jarke in v bolnišnice. V Samt-Om^rju je kardinal pod milim nebom bral sveto mašo in nagovoril vojake. Slavil je angleški narod in končno priporočil vojakom, naj dne 7. februarja po naroČilu sv. Očeta molijo za mir, za trajni mir. Kardinalov Igovtor so ttvkoj ponatisnili v vojni tiskarni in ga razdelili med! vojake. A tudi protestantje so se razveselili kardinalovega govora in se mu zahvalili. Godba na bojišču. V strelskih ja.rkih na Aisni so izvedeli francoski vojaki otl ranjenega nemškega vojaka, da se nahaja med nemškimi vojaki* tudi bavarski princ, ki se ie malo dni prej v bitki proti Francozom b i kakor lev in izvojeval zmago. Francoski poveljnik strelskih jarkov je pozval vojake, ki so bili v mirnem času godci, ter jih dva dni vadil različne godbene komade. Na to je sestavil načrt za koncert, ga dal od slikarja, lično izvesti, potem pa ga vrgel Nemcem do jarka. Na listu je bilo zap sano, da bo jutri ob 5. uri popoldan pred nemškim jarkom v čast bavarskega princa koncert. In glej! Drugi dan je prišla francoska godba z glasbili, brez orož a, precl nemški jarek ter začela i-grati. Ko so končali zadnji komad, so zapeli še francosko narodno pesem marzeljezo. V tem pride nemški vojak pred nje in dokler so še oni peli, je z roko na kapi sajut ral. Bil je to bavarski princ. Ko so bili s pet em gotovi, obrnil se ,e častnik, ki, je volil godbo, proti nemškemu jarku ter tudi on salutiral. Vojaki na francoski in nemški strani, ki so vse to opazovali so začeli ploskati in si klicati pozdrave. Na to so se vrnili Francozi 'n Nemci v svoje jarke in začelo s3 je zopet vojno stanje. Podmorski boji. Anglija, ima pripravljeno velikansko armado, baje 000.00tT mož, dla, udari z njo po Nemcih in jo izkrca, ne, kakor bi bilo misliti, na francosko bojišče, ampak na nizozemsko morsko obal, da upafle z njo v hrbet nemški armadi na francoskem bojišču. Vrhu tega je izdala ajigleška admiraliteta tajno povelje, da ne sme nobena angleška ladja pluti pod angleško, ampak pod. zastavo nepristranskih držav, da se na tp, način zavarujejo angleške trgoi.ske ladje pred r.a,-padi nemških podmorskih čolnov. Načrti in nakane Angležev so pa Nemčijo tako silno razburile, da je lift^o.-edala Angliji pcdmordki boj, v katerem bo vse uničila, kar pride njenim bojnim ladjam nad vodo in pod voJo nasproti. Izdala je namreč razglas, v katerem nr.znanja, da proglaža vse vodovje okrog Anglije za vojno torišče in bo od 18. februarja naprej u-ničila vsako sovražno trgovsko ladjo, ki se bo nana-jala v tem vodovju, pri čemur ne bo vselej mogoče, odvrniti posadki in po, otnikom preteča' nevarnosti in da so tudi nepristranske 'ladje v označenem okolišu v nevarnosti, da, bodo napadene, ker je izdala Anglija označeno tajno povelje. Razglivs Nemčije je povzročil zo. et v Angliji, v Franciji in še celo v nepristranskih država,n, kot v Združenih državah Severne Amerike, na Nizozemskem, Danskem, v Švediji in Norvegiji velikansko razburjenje in strah. Večina pa-roplovnih družb je sklenila ugovore proti razglasu Nemčije in dosedaj je že ustavilo 27 angleških paro-I lovnih družb ves promet v angleških vodah. Isto je storilo tudi 11 francoskih in več drugih paroplovnih družb. Iz razglasa Nemčije ;pa, Ikujeta sedaj Anglija in Francija prav pridno svoj kapital in hujskiata še Združene države Severne Amerike, Nizozemsko in drugo nepristranske držawe za boj proti Nemčiji. Nekateri listi Združenih držav so že začeli pozivati svojo vlado, da odpošlje nemudoma odidelelk svojega vojnega brodovja v angleško vodovje, češ, to bi prestrašilo Nemce tako, da bi razveljavili svoj razglas. Na drugi strani pa se jeza evropskih severnih držav Danske, Švedske in Norveške obrača proti — Angliji zaradi njenega povelja., da na,j angleške ladjo plujejo pod zastavo nepristranskih držav. Ta angleška odredba, ki kaže strah Anglije pred .Nemčijo, jo povzročila veliko nevarnost na morju. Domneva se, da stojimo vs'ed nastalega, novega i oložaija p;red velikimi dogodki na, morju. Uradno je dognano, da se pogreša dosedaj že 12 velikih angleških. in francoskih trgovskih parnikov, kateri so najbrž postali žrtev nemških podmorskih čolnov. Mar .bor, 10. februarja. Rusi si že del1',;o Turčijo. Ruski lis-1' namreč pravjo, da s: bo An s j a vzela; po koiAvii vojski Carigrad in vso turško ozemlje ob. Črnem morju. Ce se jim b i to kedaj posrečilo, jo drugo vprašanje. Na K a v k a z u zadnji čas ni bilo posebnih bojev. Rus' silijo ob Črnem morju v turško ozemlje. V Perziji pa so Turki na boljšem in po't;skajo severno od Un-m'a-jezera Ruse iz Perzije. Veliko pozornosti vzbujajo sedaj dogodki na an-gleško-turškem bojišču v E g i p t u, Turki so zelo žilavi in korakajo z velikimi silami na angleške postojanke ob Sueškem prekopu. Tlurki prodira'» od treh strani proti Sueškemu prekopu in sicer na severu iz Palestine preko El-Ariša, v središču od Biir Mombak in na jugu proti mestu Suesu. Zasedli so že mesto Tor ob Suešktem zalivu. Angleži sami priznavajo, da se vršijo boji na celi izhodni strani prekopa. Prejšno sredo se je bil večji boj med turško četoi, ki je štela 4000 mož s 4500 Angleži, Turki so Angleže porazili in razkropili na vse strani. Po končani bitki so Turki poskusili priti na zahodni breg s tem, da so začeli delati most čez prekop. S topovi in strojnimi puškami so Angleži1 to preprečili. Pač pa so štiri predrzni, Tiurki preplavali prekop in so na drugi strani napravili Angležem veliko škode. Zažgali so vas Ar-Hib in spustili v zrak veliko zalogo streliva.' Ti štirje turški junaki se skrivajo tako spretino, da jih Angleži do sedaj še niso mogli ujeti. Tlurkim prihaja na pomoč 20.000 Beduinov, ki so v dolini reke Siva porazili veliko angleško četo. Ruski Carigrad in Rusko morje. Hamburg, 8. februarja. „Rusko j o Slovo" razpravlja o turško-ruski vojni ter povdarja, da so v vojnah s Turki dbprinašali Rusi dosedaj le žrtve, dobiček pa so imeli le drugi. Tokrat pa morajo pasti vsi obziri. Rusija, mora 'dobiti Carigrad z Dardanelami in južno obali Črnega morja, ki se bo v bodoče imenovala „iRusko morje." > Sv, Oče za nevtralnost Italije. Protestantski list „Kreuzzeitung" piše: Glede razmerja med Italijo in Avstrijo ne smemo pozabiti na častno izjavo italijanskega kralja, da ostane nepristranski, ako ne bo izzvan. Istotako se še ni spremenilo nepristransko stal',šče italijanskih katolikov, katero je dosegel sv. Oče s svojim uplivom. Za natančnega opazovalca teh razmer je bilo že delj časa jasno, da v Vatikanu z veliko skrbnostjo zasledujejo rovar-jenje vojnih hujskačev proti kralju in cerkvi Sv, Oče Benedikt XV. j,e že od prvega p oče tka vojske stal odločno na, stališču, da mora papež in njegova državna uprava ostati nepristranski. Precej drzne poskuse, da bi naši nasprotniki dobili sv. Očeta na svojo stran, je odločno zavrnil. Ko so Nemci obstreljevali slovito stolnico vReimsu na Francoskem in je nastal radi tega velik krik v nasprotnem taboru, je papež ostal popolnoma, miren. Francoski listi so zato že kar odkrito napadali vatikansko glasilo „Osservatore Romano", A ves ta krik iz nasprotnega tabora ni napravil v Vatikanu nobene zmešnjave. Razven tega je sv. Ol5e nedvomljivo izrazil željo, kako stališče naj zavzame Italija v sedanji vojski". V I stih ,.¡Osservatore Romano" in „Pergeveraiv za" se je ocl najvišje cerkvene strani izrazilo mnenje, da seveda lahko Italija v sigurnost proti, slučajnemu napadu vpokliče vse svoje sinove, a da ni nikakor na mestu, da bi Italija pričela z napadalno vojsko. Kolikor je znano, še Vatikan nikdar od 1. 1870 ni zavzel tako odločnega stališča z oz-jrom na zunanjo politiko Italije. S tem odločnim stališčem' je sv. St ilica vrgla na tehtnico nepristranske lin mirovne politike, ki jo zavzema italijanski kralj in njegova vlada, utež, ki je vel ke važnosti. Upat je, da se bo Italija, držala svo e sedanje smeri tudi do konca vojske. Bojsželjoost Italije in Ru mumije. Ker Rusija razglasuje, da, se hoče nai vsak način polastiti Carigrada in morske ožine Dlardanel in proglasila kot svoj cilj, da postane Črno morje ^Rusko morje", postala je Rumunija nezaupna in oglašajo se možje, kateri svarijo pred rusko nevarnostjo. V Rumuniji je prišla javnost tudi do prepričanja, da je Avstrija dovolj močna., da na, vsak način brani svoje mejo tudi pred novimi sovražniki, V Italiji razvijajo katoliške stranke in socialisti vedno živahnejšo agitacijo, da ostane Italija nepristranska. Dne 18. februarja se snide italijanski državni zbor in upati je, da se v njem pokažejo tudi uspehi te agitacije. Na vsak način smemo trditi, da bojaželjnost I-talije in Rumunije pojema. Italija spomladi za mir. Glavni urednik rimske „Tribune", Jandolfi, izjavlja, da mu je neka visoka osebnost zagotovila, da bo Italija do meseca aprila sigurno ostala mirna. Do takrat bo pa ena vojskujočih se skupin velesil dosegla premoč. Italija bo taMrat posredovala za mir. In hujskarije za vojsko v Italiji so povzročile skrivne framasonske družbe. Pretežni del italijanskega pre- bivialstva pa želi po strajšni potresni nesreči le splošni mir. Bolgarija ob strani Avstrije in Nemčije. Italijanski list („Corriere della Sera", ki stoji na strani Francije, Anglije in Rusije, se izraža zelo zanimivo o stališču bolgarske vlade. iGlasilo trozveze je mnenja, da bo prišlo do nemško-avstrijsko-bolgars-kega sporazuma, po katerem bi ®e Avstriji in Nemčiji odprla pot v Carigraik Poročevalec lista „ITuran" poroča iz Sofije, da so vpoklicani vsi bolgarski rezervni častniki, da se more izvršiti izVežbanje vojaških novincev, tudi iz pokrajin, k'i jih je Bolgarija zasedla po zadnji balkanski vojski. _ Razne novice. * Molitev za mir. Po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah naše škofije se je vršila zadnjo nedeljo dne 7. februarja od sv. ©četa naročena pobož-nost, da bi nam Bog Vrnil mirne čase. Ljudstvo se je v velikem številu in s posebno vnemo udeležilo pobož-nosti. Kakor pri nas, tako po celi katoliški Evropi ljudslvo zadnjo nedeljo goreče mol lo za mir. K po-božnosti v oerkvi sv. Petra v Rimu, pri kateri se je zbralo gotovo 30.000 ljudi, je prišel tudi sv. Oče z velikim spremstvom kardinalov in dvorjanov. Tudi mnogoštevilni zastopniki držav so bili navzoči pri mol t-vi, tako poslanik avstro-ogrsiki, šbanški, bavarški, pruski, ruski, belgijsai, angleški, argentinski, brazi-lijski, čilski, kolumbijsai in peruški. Papež je med ce. lo pobožnostjo alečal. Ko je duhovnik pred altarjem molil molitev za m:r, je bil šv. Oče globoko ginjen. Pri besedah v molitvi „Vdihni vladarjem in ljudstvom misli miru!" je proseče vzdignil sklenjene roke prot Najsvetejšemu. *• Postni pastirski list. Te dni se je za lavan-tf.nsko škofijo razposlal postni, past rski: list s postno postavo v letu 1915, V njem premilostni nadpastir s času primernimi zgledi pojasnijo, kako so naš sveti Oče papež Benedikt XV. s svojim dosedanjim delovanjem pokazali, da jih v vseli rečeh vodi ljubezen Kristusova, katere oži'vljenje v človeških srcih so si postavili za poglavitno nalogo Svojega papeštva. S past rskim listom je obenem priobčena znamenita papeževa okrožnica „Ad beatissimi Apostolorum Principis ca liedram" (na sedežu pnebflaženega prvaka apostolov) z dne 1. novembra 1914. Slovensko prestavo, ki se bare kakor izvirnik, najdemo, kolikor nam je znano, v celoti ¡tukaj prvikrat. Iz okrož;iioe bodo veri.ik spoznali ljubezni polno srce svetega Očeta in slišali njihove nauke o sedanji vojski, o četvernem časovnem zlu, o njega vzrokih in odpomočkih in o raznih cerkvenih zadevah. — Da je priobCenje pomenljive okrožnice vernemu ljudstvu celo v smislu svetega Očeta, to moremo sklepati iz tega, da je bila v uradnem časopisu apostolskega sedeža „Acta apostolicae Sediš", nat snjena ne le v lat nskem, marveč še vpeterih drugih jezikih. — Obsežni pastirski1 list bo v srcih vernikov nedvomno utrdil dolžno spoštovanje, ljubezen in pokorščino do našega skupnega očeti rimskega papeža, namestnika Kristusovega na zeml i. Papež za padle v vojski. Očetovska skrb sedanjega papeža je namenjena ne samo rešitvi Evrope od vojske, ampak tudi rešitvi duš v vojski padl h vo jakovi., Zato je odredil, da imajo vse sv. maše, ki se opravijo za dušni blagor v tej vojski umrlih vojakov, in sicer od kateregakoli duhovnika in kjerkoli, takšen učinek (popolni odpustek), kakor da bi bila darovana pri privilegiranem oltarju. 1 * Hrvatsko-slovenski klub. Dne 4. februarja je bila v Ljubljani zbrana pod predsedstvom načelnika dr. Korošca parlamentarna; komisija Hrvatsko-slovenskega kluba. Najprej je poročal dr. Korošec o političnem položaju in raznih posredovanjih pri osrednji vladi. Nato je parlamentarna komisija Hrvatsko-slovenskega kJuba obširno razpravljala o sedanjih političnih razmerah v monarhiji s po-sehnim ozirom na h r v at sko-slo ve n skji naroda Nato se je zelo natančno razpravljalo o gospodarskih težnjah posameznih pokrajin, kj so .zastopane/ v Hrv.-slov. klubu. Glede navoj a š Jc e daj a/1 v e se je izražala želja, da se glede oprostitve zfa) gospodarstvo nujno potrebnih moških oseb postopa tako, kakor na 'Ogrskem, kjer se take osebe oproščajo vojaške službe. Nasvetu je se, naj se pred vsem za gradnjo cest in za razne druge vojaške potrebe porabljajo vojni ujetniki in se tako ohranijo poljedelstvu in vinograidništvu neobhodno potrebne delavske moči. Vojni ujetniki bi se dali tudi uspešno uporabiti pri različnih melioracijskih podjetjih. Naročilo se je predsedstvu, da naj posreduje za nabavo modre galice, oziroma perocida. Obžalovalo se je, da je poljedelski minister dobavo vina za vojaštvo, katerega ima Ogrska dve tretjini, mi pa samo eno tretjino dobaviti, izročil neki dunajski tvrdki, ne pa naravnost producentom na veliko škodo zlasti vinarskega zadružništva. Načelstvu se je tudi naročilo, da z ozirom na mnogobrojne pritožbe Kmečkega ljudstva posreduje, da se takoj izdajo izvršilni predpisi k že objavljeni vladni naredbi, s katero se je določilo, da se doslej najete živali in vozovi odkupijo. Parlamentarna kjomisija bo V kratkem zopet nadaljevala svoja posvetovanja. * Podnora Halozam. Ker je drž. posl. M. Bren-čič pri vojakih, obrnila sta se posl. dr. Korošec in dr. Verstovšek na vlado, naj se kakor najbolj mogoče pospeši podpoirna akc ja za Haloze, ajer je pomanjkanje že zelo občutljivo. Finančni minister baron Engel je pretekli teden poslancema sporoč.l, da je takoj ugodil izraženi želji, c. kr. namestnik grof Clary pa je včeraj dne 4. febr. brzojavno naznanil dr, Korošcu: Na podlagi semkaj došljega odloka, š katerim se dovoli 100,000 K, se bo preskrba Haloz z živil it nemudoma začela. * Prestolonasledniku Karlu Francu Jožefu se je rodil sin. Z Dunaja se poroča, da je v nedeljo, dne 7. iebruarja blizu enajste ure po noči nadvojvodinja Cita rod lia sina. Mati in princ se dobro počut ta. Odlikovanje. Oskrbnih grajščinskih posestev v St. Petru niže Mjaribora, g. Mihael Kovačič, je bil radi zaslug na polju vinogradništva odlikovan od c. kr. štajerske kmetijske družbe s spominsko kolajno. Pridni viničarji. Povodom zborovanja mariborske kmetijske podružnice dne 31. januarja so bili viničarji Kranjc, Žunko in SupančiČ iz. mariborske o-kolice radi dolgoletnega zvestega službovanja pri e-nem gospodarju obdarovani s hranilnimi knjižicami,, v katerih je bilo naloženih 20 K. Novi davki. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, misli, osrednja vlada upe 1 j at pove davke, tako daveknaužigalice, ki bo Jkmalu objavljen; povišale se bodo pristojbine pri sodniji, pri zavarovanjih, pri tovornih listih. Misli se nadalje na povišanje davka od železniških kart in na reformo p r i s t o j b i n s k e skale. Tudi pristojbinski ekvivalent se bo zvišal. Nadalje se vpelje davek na dedščine. Pri zemljiškem davku se namerava samo doslej dovoljena 15% olajšava zopet črtati. Ker se je mislilo tudi na vinski davek, sta dr. Sušteršič in dr. Korošec že p^pd mesecem na Dunaju pri pristojnih faktorjih govorila v smislu naših vinogradnikov, kakor se vidit z uspehom. * Kmetijska družba. Osrednji odbor štajerske c. kr. Kmefrjske družbe v Gradcu bo potom kmetijskh .podružnic oddajal posest ikom otrobe iz državnih mlinOv. Živinorejci naj vložijo prošnje pot m kmetijskih podružnic raj pozneje do 16. vsakega meseca. — Letos se bodo oddajal tudi plemenski merjasci. Prošnjiki za te plemenskemerjaščeke morajo predložiti pravilno izpolnjene obveznice, katere se dobijo pri okrajnem odboru, kakor tudi pri kmetijskih podružnicah, potom podružničnih načelnikov ali okrajnega odbora osrednjemu, odboru in ob enem vplačat znesek 30 K za vsakega merjaiščka. Prošnje se naj takoj vložijo pri kmetijskih podružnicah ali okrajnih odborih. — Nadal.,e se bodo oddajali pri Kmetijski družbi o v n i koroška zelandske pasme. Prcšnje se vlaga o pri okrajnih odborih ali kmetijskih podružnicah do 15. maja. — Rusko lan en o seme bo oddajala Kmet jska družba v Gradcu letiš za ceno 52 vi arjev za, kilogram. Naročila se sprejemajo le prot gotovemu plačilu. Denar in naroč lnica se naj pošlje na naslov: C. k. Kmetijska družba, Gradec, Land, hausgnsse št. 12. * Brezplačna cddaja trt iz državi ega nasada v D. oni rad Smarem pri Jelšah. Spomladi leta 1915 se bodo oddajale iz državi ega hibridnega nasada v Dvoru pr'. Šmarju male m ožine trt ili podiag, ki se v tem naša lu go'i'o v poskus e neme e ii s-cer v prvi vrst' ključice in korenjake brezplač o. Posameznikom se more dovol ti, di>lc|er bo trsje ra razpolago, do 200 ključ c, oziroma do 100 korenjakov po-edinih vrst. Trte se bodo oddale le takim prošnnkom, ki se zavežejo, da bodo podel jene jim podlage posadil: v novo rigolano zemljo in siper vsako vrsto za se (ne pomešano med seboj ali pa z drug mi trtami). ProŠne, k vsebujejo to zavezo in katerim je pridjat vzorec zeml ie (20 do 30 gramov) vinograda, kjer se namerava podlage sail t, je po?lat; c. k. vinarskemu nadzorniku gospodu Francu Matiašič v Gradcu, namestništvo, Burggase. Skrbimo za zelenjavo! Žensko pomožno vojno društvo je izdalo oklic: Letošnjo pomlad ne bomo dobili na trg zelenjave iz drugih krajev. To se bo poznalo. Naše zaloge riža, stročja in drugih konserv bodo pošle. Zftjto je dolžnost vsakega, ki ima kaj zemlje, da sikrbi za zgodnjo zelenjavo, talko bo pomagal drugim, ker bo več na trgu in imel bo sam živež, ki bo prišel silno prav v tej draginji. Porabite torej le vsako gredo in vsak prostor za zelenjavo. V toplih, mlačnih in mrzlih gredah ali zabojih se nasadi zdaj lahko karfijola, kolerabce, ohroVt, solata, redkvic? in poletna endivija. Koncem meseca februalrja, se seje ali sadi že na prostem korenje, špinajča, peterštilj, črni koren, čebula. Grah vsadiš lahko že koncem januarja v zabojčkih, bodisi v kuhinji, veži ali svetli kleti, ziaiprti gredi in presadiš marca meseca na prosto; marca presadiš lahko že karfijolo, zelje in oh-rovt. Krompir, ki ga potaikneš v toplo gredo in presadiš |ali pustiš v gredi, bo tudi prej dozorel. Bolj na veliko si priskrbiš lahko zelenja.\lo (v kritih in mrzlih gredah, in marsikatera gospodinja bo dosegla že z majhnimi stroški lepe uspehe. Zbij preprosto par deslk za okvir, za pokritje zadostuje staro okno. aji zbij par remeljev in pokrij s papirjem, namazanim z oljem, noter deni dovolj konjskega in kravjega gnoja in topla greda je gotova. Ako bomo imeli zgodaj in dovolj zelenjave, ne bomo pogrešali v taki meri kruha in mesa. — Dobro bi bilo, afleo bi se o takih važnih predmetih govorilo v naših izobraževalnih društvih. * Zaradi palice. Ker nimamo Iv A\ slriji dovolj bakra in ga moramo uvažati, za to se je bilo bati, da bo letos zmanjkalo bakrenega vitrijola. Vsled mnogoštevilnih vprašanj odgovarjamo, da so napi poslanci pravočasno opozorili vla^io na to pomanjkanje. Že meseca januarja sta poslanca dr. Korošec in dr K Verstovšek bila radi te zadeve v poljedelcem ministrstvu. V Ustju nad Labo je izgotovljenega mno^o bakrenega vitrijola, katerega pa je voja&ca uprava zaradi dobave bajcra zajela. Posredovanje poljedelskega ministrstva pri vojaški upravi je bilo težavnej-še doseči, ker je poročevalec zaj vinogradništvo dvorni svetnik Portele zagovornik perocida, o katerem pa drugi pravijo, da ni mnogo vreden. Kakor slišimo, je vojna uprava voljga, ugoditi željam vinogradništva. * Najvišje cene za prašiče na Dunaju. Nižje-avstrijsko namestništvo je uvedlo na, dunajskem trgu najvišje cene z,a prašiče in sicer 1.60 K do 2.50 K za nemške, 2 K do 2.90 K za Angleške, 1.40 K do 2 K za slabovrstne prašiče. Svinjski sejmi na Dunaju. Na svinjski sejem na Dunaju dne 5. februarja se je pripeljalo 10.200 svinj. Prejšnje čase se je navadno pripeljalo na sejem 17.000 do 19.000 svinj. Dur.aj rabi na teden 15 tisoč svinj. Cena je pri debelih svinjah v dveh mesecih poskočila od 1.60 K na 2.42 K in pri srednjeuebe-lih od 1.60 K na 2.20 K per 1 kg žive teže. * Nabava soli. Iz nekaterih okrajev so dobili poslanci S. K. Z. pritožbe, da je veliko pomanjkanje soli, V iOenu stranke je posredoval odbornik dr. K. Verstovšek pri c. kr. namestniji, poljedelskem ministrstvu in upravi soli v Ausseeju, da se na Spodnje-Stajersko hitro odpošlje nujno potrebna sol. Obljubilo se je na merodajnem mestu, da se bode hitro temu ustreglo. Sol je na potu. Pravi se, uai je premalo delavcev v solinah; na drugi strani pa je uprava začetkoma zalagaja s preveliko množino nekatere pokrajine, tako da je izostal izvoz za malo oddaljene kraje. * Tečaj na vinarski in sadjarski šoli Iv Mariboru. Na mariborski vinarski in sadjarski šoli se bosta vršila od dne 1. do dne 13. marca) d^va tečaja, prvi za posestnike vinograaov, drhgi za viničarje. Natančneje o tem v inseratu. * Obrabljeni bankovci po 2 K. .V prometu je sedaj jako mnogo bankovcev po 2 K, med tem ko so srebrne krone nekam redke postale, zlatih pa sploh že dolgo ni ¡videti. Med bankovci po 2 K je vse polno že močno obrabljenih. AvStro-ogrska llanka sicer š« vse zamenja., a ker ta banka ni ravi o vsakemu pri rokah, je finančno ministrstvo zaukazalo vsem državnim blagajnam in davkarijam, da morajo tudi ti u-radi zamenjavati raztrgane in zamazane bankovce po 2 kroni. ,, Ponarejeni stotaki. Arstro-Ogrska banka razglaša, da so prišli v promet prav spretno ponarejeni stokronski bankovci. Ponarejeni bankovci se spoznajo po tem, da v besedi „JBarkJi" v madžarskem besedilu ni na „a" naglasa in da imajo označeno serijo pod luTTO in nad 1282, klaterih serij pa banka sploh še ni izdala,. * Vojni kurat č. g. Vaclav Jastrobnik je 5. februarja iz Krakov,a pisal g. proi. dr. H o h n j e c u do isnico z naslednja v sebi1 o: Dn.es, ga dan sv. A-gfita je tukaj dopoldan močno snežilo. Ko som koraj-ž o m!rširal proti severu v ga.rn zijsko bolnico, sem b 1 ves s s.:egom pokrit. Moj brat Osvald, četovodja 5. drago skega polka je bne v moskalškem ujetništvu; brat Ivan pa, absolvira i gimnazij asi se izobražuje kot enolet i prostovol.ee v oficirski šoli v Gorici ter pride kmalu, kakor mi i i3e, v Krakov. Tukaj je v raznih.bolnicah več ranjenih in bolnih Slovencev. Prosim za slovensko čt vo, — Nekoč sem bil v gr.-kat. cerkvi, kjer naletim na gr.-k; t. svečenika, s katerim ste skupaj študirali na Du;:aju. lOn Vas iskreno pozdravlja. * „Slovenski Gospodar" — se je našim črno-vojnikom posebno priljubil! Franc Valant, doma iz Gorice pri Račjem, piše svoji ženi 4iz Kanfanarja v Istri, kjer oprajvlja črnovojniško službo: Draga žena! Ko boš šla kaj v Maribor, naroči mi „Slovenskega Gospodarja", ker tukaj smo sami pošteni katoliško misleči slovenski možje, ki bi radi titali domače novice. Za nas tukaj ni posebne nevarni sti Le če bi sovrag prišel po morju, bi trebalo večjo pozornosti! Mi slovenski črnovojniki mu bomo že pokazali, da smo dobri strelci in hrabri junaki! * Pošteno jim vrnemo. (Rezervni topničar Rud. FilenŠek, domja iz Orle ,-y|asi pri Braslovčah, piše svojim domačinom z južnega bojišča: Imeli smo tukaj take dneve, da je bolje, da o njih ne izveste. Res mnogo mojih prijateljev se je preselilo „v kraj miru in veselja. Ko sms se umikali pred Srbi, smo morali še mnoge reči pustiti na bojišču, da smo, lalžje prišli čez Savo. A mi bomo Srbom Še vse pošteno vrnili! V kratkem jim bomo začeli pošiliati jeklene štruklje v pozdrav. Potem bodo Srbi vedeli, kakšni so slovenski fantje! Krepke rolke in žinree imamo in bomo štrli to gadjo zalego. Kje je moj brat, kie drugi moji prijatelji, sosed Plaskan itd. Ali je tudi v moji ljubi Savinjski dolini tako mrzlo kot tukaj? Velike težave i-mamo, a vse bomo slovenski vojaki prestali iz ljubezni in zvestobe do cesarja in domovine. Prisrčne pozdrave! * Sovražnih krogel se ne bojimo! Jfokob Vin-diš, doma iz L e s k o v c a pri Ptuju, p'se med drugim svojim domačim s severneca bojišča: Sovražne krog,e so nam devetai briga. Slovenski vojaki se jih strašimo tako, kot lačni vrabci strašila v prosu. Cim bolj krogle grmijo, tem večje je niše veselje. Pa le naj donijo in bobnijo fcanoni, naj Švigajo krogle, enkrat bo že prišel čas, ko bo zadonelai trobenta miru! * Hlndenburg in molitev v domovini. JHalber-stadter Zeitung" prinaša značilen stavek iz Hinden-burgovega pisma svojcem. Stavek je •Jcrateik, vendar poln vsebine in se glasi: ,„N,a fronti se opaža, če po-nehavajo molitve v domovini." * Pegasti tifus na Sp. Štajerskem. Kakor nam poročajo iz Celja, sta se prigodila dva slučaja pegastega tifusa v Celju, en slučaj pa, na Vranskem. V Celju sta obolela na tej bolezni neki uslužbenec južne železnice in njegova sestra, na Vranskem pa baje neki gališki begunec. Raznašalec te bolezni je mrčes. Da se očuvamo te grozne bolezni, je pred vsem treba skrbeti za snago in čistoto. Varovati se je treba vseli vrst uši, bolh in stenic. Kako se uši plode in uničujejo? Nikdar niso bile uši tajko nobel, kakor so sedjaj. Žena vsakega vojaka dobiva pisma o tej nadlogi vojakov, ki ne pokvari le njihove .dobre volje, ampak tudi njihovo, z-dravje. Ne gre za lazico na glavi, ki ima tudi pod čepico vojakov sedaj svoje zavetišče, nadloga je zdaj uš v, obleki. Za pobijanje te mučilke deja dr. pl. Pro-vazek nekaij dragocenih nasvetov. Način življenja u-ši v obleki zahteva posebno zanimanje, ker je ta porazit najnevarneji prenaševalec najhuje vojne kuge, marogajstega tifusa, ki so mu izpostavljene zlasti naše čete na severnem bojišču. Po dosedanjih izkustvih mora doragčena, uš v 24 urah 'dvakrat srkati kri. In najraje jo srka na mestih kože v zatilniku, na lirbiu in ob piasu, kjer se obleka tišči telesa; sicer se pa mudi najraje med nitmi grobo tkanega sukna. Jako občutljiva je za trajno učinkovanje visokih temperatur, pri 35 stopinjah Celzija poginja,. Babica posiada zaporedoma 70 do BO jajc, katerih razvoj potrebuje 3 do 4 dni. Po 15 do 18 dneh so tudi te živati sposobne za razploditev. Pomnoževanje je torej neznansko, jajca imajo več odporne sile, nego dorašcene uši. In odpravljajo se najlažje s požveplanjem ali pa v parnih desinfeHcijskih aparatih; tudi se more obleko in perilo itd. položiti v sod, na čegar dnu je razlit bencin, kajti tudi bencinove pare uničujejo zalego že po nekoliko urah. Ali za vojake, boreče se ob težavnih okolnostih, ta sredstva ne prihajajo v poštev; li potrebujejo sredstva, ki se tudi ob takih okolnostih lahko rabi, ne da ¡se obleka, perilo in koža mažejo aii onečiščajo. ITaka sredstvja so eterična olja, med tem olje euklaliptur, vijolično olje in posebno olje iz Gladkega jaineža in janeževo olje. Priliti je par kapijij v obleko, a život je drgniti z zmesjo ijaneževega olja, ali olja iz sladkega janeža 30 do 40 delov in 70 do 80 delov OCodstotnega ¡¿lkohola. * Trojičke je porouila Marija Dželalija v Une-šiču pri Drnišu (v Dalmaciji. Vsi novorojenci so res krepki in zdravi dečki, ki so dobili ime Peter, Simon In Anton. Njili oče je v vojski. * Žrtve potresa v Italiji. Iz Neapolja se poroča, da je zahteval potres v Italiji dne 13. jaguarja t, 1. 44.650 oseb. Popol' oma porušenih ;e 30 kra;ev, 15 krajev je pa do dve tretjine porušenih. 200 kra ev je tako poškodovanih, da sedaj niso za stanova na spo sobni. Brez strehe, brez obleke in živeža je G0.000 o seb. Pet italijanskih pokrajin je vsled pctresa priza- detih. , , , „ * Maribor. Svete duhovne vaje bodo za ude d. reda sv. Frančiška v mariborski baziliki, ako le ne pride vmes kak nepričakovan zadržek, od pondeljka. dne 1. marca,, popoldne ob,treh, do petka, dne 5. marca 1915, zjutraj. Udeležiti se jih sme vsak, četudi ni v tretjem redu sv. Frančiška. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 4. svečana se je poročil vrl naš pristaš, zaveden Slovenec in sotrudnik naših listov, tržan in veleposestnik g. Jakob Paulič, po domače Sadonik, z Mrlo mlatdenko Antonijo Viltužnik'. Vrlemu slovenskemu paru želimo pa, prav. obilo sreče vsi zavedni šentlovrenški Slovenci. * Sv. Križ naid Mariborom. Ludovik Nudi, voditelj tukajšnje Marijine družbe, piše č. g. domačemu župniku s severnega, bojišča: Zahvaljujem Vam se za knjižico „Krščanski vojaki", [katera me bo tolažila. v teh težkih čnsih, saj nimam tukaj drugega to-lažnika, kakor svetinjo Marijine, družbe, katero sem si pripel na prša, še na Dunaju. Noč in dan jo uriam na prsih. Tukaj je precej snega in je silno težavno spravljati topove naprej. Mnogo naših vojakov, je bolnih. * Sv. Anton v Slov. gor. Vkljub s^bim razmeram se je dne 31. januarja zbralo zelo vel ko občinstva — okoli 250 oseb — k občnemu zboru našega bralnega društva. Ob enem se je vršil tudi občni zbor odsekov br. druStva, Mlad. in Dekl. zveze. Vsled vo"ske so bile težavne volitve v predstojništvo, ker je več/e število najdeliatvnejših udov pri vojakih. 'Predsedni kom bralnega društva je bil izvoljen g. Borko Franc, organist in posestnik, podpredsednik pa je g. Tušak Jožef star. Izvršile so se tudi izpremombe v Dekl šk; in Mladeniški zvezi Vsem so nam pr šle solze v oči, ko se je č. g. kaplan Erhatič spominjal v iskrenih besedah prejšnega podpredsednika Franca Kovačec, k je umrl junaške smrti za ljubljeno domovino. Stavil nam ga je govornik v vzgled vsem stanovom: očetom, gospodarjem, možem, posebno pa delavcem za izobrazbo in društveni napredek; saj je sedanji razvoj in delovanje bralnega društva njegovo delo. Spominjal se je govornik tudi dolgoletnega tajnika bralnega društva in predsednika Mlad. zveze, kateri je v par urah pozneje odšel k vojakom, povsod znanega in priljubljenega Ljudevita Poljanoa, ki je bil z bralnim društvom vedno v najožjem stiku. Tiho in mirno, kakor se spodobi za tako resni čas, Sj se razšl. zborovalci vsak na svoj dom z upanjem, da bo mogoče bral..emu drint vu kmalu zopet staro delovanje tudi v tem novem letu. * Sv. Trojica v Slov. gor. Hud udarec je zadel vrlo družino iKetiševo v Brengovi. Umrl je hišni gospodar Franc Ketiš, zvest pristaš naše stranke in neoajan prijatelj ter nauočnik -„'Slovelo skega< gospodarja,." Njegov sin Kalist Ketiš, ki je bil, kakor je že bralcem ^Slovenskega Gospodarja" znano, laijenna severnem bojišču in je svoje vojne dogoilke že opisoval v našem listu, je bil delaven društven organizator. Svetila blagemu očetu Ketišu večna luč! * Sv. Križ na Murskem polju. Dne 26. decembra,minulega leta je nemila, smrt pokosila, zopet .mlado življenje in pobrala materi edinega sirila,, malim otrokom pa preljubega očeta Martina Stajnko iz Lo-garovec, župnija Sv. Križ pri Ljutomeru. Bil je star komaj 33 let in je služil pri graškem 27. pešpolku. Boje, al se je v mnogih vročih bitkah v Galiciji. A vsled večkratnega, Vieževfa in mnogih naporov je pa tako oslabil, da je moral za »ustiti svoje tovariše vojake in isk°ti zdravniške pomoči. Zdravili so ga že v raznih bolnišnicah, kakor v Przemyslu, potem v Losonczu r.jai ¡Ogrskem, nazadnje pa v Bolcanu na Tirolšnem, kjer jo bil več kot štiri tedne. Pa, zdravniška ved , in nobeno zdravilo mu ni nič pomagalo! Dne 26. decembra ga je Vsemogočni poklical k, sebi na večno plačilo. Doma žaljuje/o za njim njegova dobra mati in štirje mali otroci, ]MiUHflll I' UJMI'I»*« Posameznim kupcem se nudi prilika za celokupno prevzetje. Priporoča se MABIJA MEJAČ Maribor, Stolna ul. 4. k znanilo. V času od 1.. do 13. marca 1915 se bosta vršila na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru sledeča tečaja; 1. En tečaj za vinarstvo in sadjarstvo za posestnike vinogradov i'n druge prijatelje teh panog kmetijstva. 2. En tečaj za viničarje. V prvem se bode razpravljalo o najvažnejšem iz imenovanih panog, primerno sedanjemu stanju, teoretično in praktično. Drugi iona pred vsem namen, izobraziti praktično viničarje v sadjarstvu in vinarstvu.. Prosilci za sprejem v viničarski tečaj lahko dobijo po razmerju sredstev podpore. Da take dobijo, morajo izrecno javli in dati od občinskega predstojnika potrditi: 1. da so sami revni posestniki, 2. da so na 0-četovem posestvu delujoči sinovi ali 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo se mora priložiti že javljenju za tečaj i naznanilom starosti. Prosilci, ki ne prosijo podpore, morajo to posebno naznaniti. Teoretični pouk se začne dne 1. marca ob 9. uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja morajo priti1 isti dan ob 8, uri. U-deleženci obeh tečajev morajo prinesti s seboj škarje za rezanje in žlahtnenje trt. Prijave se morajo naznaniti do 20. februarja na podpisano mesto 90 Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Le nobenega strahu pred asijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo po higijeničnem načinu življenja sigurno varovati Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umivajmo si večkrat na dan obraz in roke in dsjmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj Ljsoform-desinfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greiiswaldskem zavodu tajnega svetnika prof. dr. Loeffler uniči 2% na Ljsoformova tekočina tekom ene minute baciljne izrodke Choiere vihri©. Lyjoform naj bo povsod v zalogi. Cene originalnih steklenic so K — 80, 1*60, 2*80 in 4 60 v vsaki lekarni in drožeriji. Na željo pošljemo vsakemu zastonj in franke jako zanimivo knjižico od kralj, svetnika Aladar Kovach, direktorja rešilne družbe, z naslovom: »Kako se varujemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov. Dr. Keleti & Muranyi kem. tovarna, Ujp&st. ;mmmmmm » 3L sa, posebno častitim domačin in teharskim duhovnikom, vsem sorodnikom, čislani ravnateljevi obitelji c. kr. kmetijske šole in vsem, ki so ob mučni bolezni tolažili mojo ženo Marijo Podgoršek in jo dne 1. svečana 1915 spremili k večnemu počitku. St. Jur ob juž. žel., 2. svečana 1915. Jeief Podgoršek, 92 veleposestnik. 5I safflüKsocaasK «-a-ijl8« sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4V»*/»S proti trimesečni odpovedi po 4>lt"l0. Obresti se pripisujejo h kapitalu firsm«/ l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice ge «prejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilno položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plač» posojilnica sama. £?i> (Ta iS? ssf planom 'n sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/*%i na vknjižbo sploh po 5'/i°>'o, na vknjižbo in poroštvo po «¿>«1 ta.£S,J «S.J XJf 5V«'/. in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last. proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. i T».«-»fi-3«a-r>r» so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema UrdUii«: U.A in izplačuje denar. 1?O^aSHlla S€J ¿¡.Si ŽllO 'n P10^8 Pre.Jeniad0 TSak delavnik od do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. * * Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna ulica trgov priporoča svojo bogato g&iego ir aaafaktornega, Špecerijskega in galant;rijsKega bisga, želez-nirte, ct-nsenta, barv, fimr*a, lakov, ntrnj»», stekla, kislih vod, najboljših sr.men itd. Domfdi pridelki se kopnjtjo po najvišji ceni. 1 ! Jffeifer Hoče T0ÏBLCE ! Velika izdatna pomoč za kmeta v tej draginji zrnja je, prav dober domači mlin z naturnim kamenjem, kakor se nahaja pri vsakem navadnem dobrem vodnem mlinu. S tem zopet novo zboljšanim Pfeifer - jevem domačem mlinom se zamore napraviti iz vsakega zrnja, vsakovrstno moko in zdrob (gris) za vso kmečko in gosposko rabo z lahkoto na ročno gonitev, kakor tudi delo z živino, motorno in vodno silo. Zahtevajte cenike brezplačno in poštnine prosto. Tovarna za mline, kmetijske stroje, žage itd., livarna za železo in medenino pri Mariboru (Štajersko) Domače podjetje ! Varstvo zoper kolero in slabemu želodca je naravni Tega, iz lastnega vina destiliranega, 12 let starega kognaka razpi šilja v poštnih zsbojčkih z 4 steklenicami franko za K i'2<0, m aj-sl kognak, ki čudovito olajša bolečine, ki jih povzroča protiu, sredstvo za odigavanje udov, oživlja živce itd. — 4 pollitrsis steklenice K 10'20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Gelie prt Konjicah (Štajersko.) - Posamezne steklenice star; ga kognaka K S 10, mladega K 2 55, so » zalogi v Mariboru pri g. Alojziju Qnandestu, trgovec, Gosposka nI. 4. Vinogradniki pozor! Cepljene «rte na prodaj in sicer prve vrste laski rildefc, bela i» ču deča žlshtnina, mlvaneo, beli bur^undec, izabela, beli rsrfol. kapčina, tr;t-nnaec, kraljevin«, pošip (Mozier), portngizec. trn ?a in n;e šane vrste Več tisoč divjakov Rip Por tali.-) — Na predaj več tisoč ključev Rip. Portaiis. Vse ¡e vr te so cepljene na Rip. Portaiis ter popolnoma zaraščene in l«po vkoreninjene, za kar se jaiuči. Cena je po dogovora ¿dar si hoče, do biti lepe trte in n^aditi le,i viuograd, naj se oglasi nst-meno ali pismeno pn Francu Sod-Jčk, trtnar, Jurslncl pri Ptuju. Edino zastopstvo in glavna zaloga za nsstro-flgpsfeo od spiginalBih Mignili ifi želBzničarsfcft loshopf-Kr S iS. Po 14 dnevni po skušnji se lahko vsaka ura proti popolni sv«ti zopet zamenja, torej ni nobeno rizik«, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Roskopi-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konštrukcijo zbolj-šala, dobila precizijski tek, posebej močne osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in *-enda.r dobrega teka. uradno upeljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vat; torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi St. 8, največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za boljše ure. fptipfij 1 l^lliff šm i s» a a tt « w k. « » -b B g » a ii 3 ©^"©^St*"! ~"*oJ«"»".Clr»'" tiskarna Maribor t.: Trgonsni tiskarne su. Cirilo Marier, n lestni hiši BorsšHa srasta št. S a a a « s 65 1T¥ i g « i « s i ¡a ss m s m m r. e t s a s o a s a a b s oi Čakovnl riion c. kr. paitne !.: hranilnic« it. 25.010 i.t Intercrban talafon št. 1.13 Priporoma svojo veliko zalogo rajnega papirja, po-resnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih ia belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic itd. Sveti podobe (male, velika in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, mo leki, svetinjice, škapulirjL StambiUle za urade in dr. Ceniki na zahtevo zastonj. nryp Baecitrae ». J11 i & ® H H^lk««® «"»««"•iS «rs inm m ¡IHIi ¡iîlîl mu 4 draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. J. Bai ¡¡Irska, Bistrica 2S, Kranjsko SSMOEBHSRSHanSHKIHBMaMaSHHÉBB Domača In narodna trgovina vjy* 'iiaflP. SaPIllSlf 111 priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke.. MMM p®na! tem prirara* Kdor bo z blagom z;ido^oljen, naj p«ve svojim iBaacecs, Kdor bo z blagom nezadovoljen, a«j pave meii). lil Ia vrste Izvanredno lepo, močno, najboljših vrst, vsled vojne samo 12 K 100 komadov. Ključi prve vrste 10 K 1000 komadov. Jernej Mi-k o I i č, Zetale tiri Rogatcu. 43 lÄiik Orotm in &stles« na obroke. Possœaziii deli naiceneje. IlaHfrov ceniki zastonj F. DnlsH fejTiir«.* orožja, kcles in šivalnih stz-ojr.t 0r»$«e na drž. žel. §t. 212 ) 18»? Češko. Slovenska obitelj v Mariboru išče pridno služkujjo 15—17 let staro. — Ponudbe pod uasi vom Borb;o, železn. uradnik, Msr;bor, Unterretw.-8tr. 6. 96 Cepljeno tr.^e na prodaj L&š-ii rizling, žlahtnin» bela in rudeč», beli rar,fsr a porta! s še nt izkepane, dobre kikovo ti Cena I. vrst? 100 kow 10 kron. Ku( ci se blagovolijo f gla iti pri Francu Muršič, posestnih in trtnar v Sen čaka, Sv. Lovreoc v Slov. gor. P. Juršinci pri Ptuja. 87 cenejša: Amerikanska stedilca kava, velo-aromatična, izdatna in itediln». 5 kg poskusna vre t a 10 S franku pn povzetja. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A. Sapira, eksport ka^e in čaia Galanta 496. 931 ena ali dve, na tankih nog'h lepe rase, orne barve, 2 do 3 leta stara, 16 >io 10 pesti visoka se takoj kupi. — Ponudbe uaj be pošiljajo na . gorenjsko razpošiljala I vsi Savnlk Kr:nj. Mizarski net-nec se sprejme v mir-urski delavnici Kaiserstrasse 8, Maribor. 96 te aaXoiïAi O^ysvm.Til ->r»