Št. 22.
Maribor, dn* 26. maja 1911.
Tečaj XLT.
Ust ljudstvu v. pouk in zabavo.
¡KSafa vsak Četrtek In velja s poštnino vred In v Maribora n pošiljanjem na dom za celo leto l K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo S K, za druge izvenavstrljsfe S«8ela S K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K» Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KatoL. Hakavnega društva" dobivajo list bres posebne naročninej m Posamezni listi stanejo 10 vin. i— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5,, ¡— Eokopisi se ne vračajo, ¡-i Upravništvo: KoroSke
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za, inserate se plačuje od enostopne petStvrete sa enkrat 15 sin» za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj? 0o Brede zjutraj hh N»
zaprte reklamacije so poštnine proste*
Podrobno volilno delo.
Kandidatje Slov. kmečke zveze neumorno prirejajo shode in se predstavljajo svojim volilcem. Toda kljub tej marljivosti vendar ne morejo priti v stik z vsakim posameznikom. To delo morajo dovršiti naši zaupniki in zavednejši pristaši ter iskati stika s slehernim volilcem.
Neobhodno je potrebno sedaj tako podrobno volilno delo. Liberalci in nemškutarji imajo lahek posel, ker se jim ni treba vsled njihovih načel ozirati na resnico in poštenost. Lažejo in obrekujejo, kakor se jim poljubi in kakor jim kaže. Te laži, čeravno mnogoštevilne, je treba ovreči in spodbiti, saj so navadno zelo prozorne, ker se rodijo v slaboumnih glavicah naših liberalcev in nemškutarjev.
Komur upada pogum, istemu ga je treba pa novo vliti. Lahko rečemo, da stojijo razmere v vseh o-krajih za kmečko stranko dobro, zato pa je treba nadalje korajžno agitirati. Ako vzdignemo na dan volitve vse svoje somišljenike in jih' dovedemo do volišča, bo zmaga na celi Črti sijajna. Črnogledi ne smemo biti na končni uspeh, ampak samo z ozirom na uspeh in moč našega agitacijskega dela.. Tega ne sme biti nikdar dovolj.
Slovensko katoliško ljudstvo ve, kaj ima pričakovati, ako bi zmagali združeni naši liberalci in nem-škutarski protivniki, Že na nekaterih volilnih shodih nam kažejo sliko bodočih dni. Kamenje, pljuvanje in psovke, vse to bi letelo na katoliško ljudstvo, ako bi pripustilo liberalno-nemškutarsko zmago. V gospodarskem oziru pa bi si protivniki vse svoje vodilne stroške dobro pokrili s tem, da bi si izmislili nove napade na denarnice našega ljudstva.
Vsak, kdor je dobrega duha, naj se postavi v vrste naših delavcev za zmago katoliško-slovenske stranke. Liberalizem in nemškutarstvo, ki nam za strupljata naš narod je pri teh volitvah treba vreči ob tla. Zadnjikrat Še dvigata svoji glavi, še sikata s strupenim jezikom, mečeta blato na vse strani, toda to nas ne sme ustrašiti. Zadnji boj je vedno hud, a tudi zmaga tem lepša in dolgotrajnejša, Svet je sedanji boj, zato pa vsi na bojišče!
PoiŠčimo vsakega volilca ter ga opozorimo na velikansko važnost sedanjih volitev. Kdor ima še i-skrico poštenosti v sebi, bo Šel v tem boju s katoliško kmečko stranko.
Proti divjakom.
(Iz učiteljskih krogov).
Ko so bile zadnje deželnozborsk.e volitve, je v splošni skupini kandidiral za Narodno stranko tudi gotoveljski nadučitelj Brinar. Na svojih lepakih, ki jih je razposlal v. volilnem boju, je javno prosil, da se naj vrši ves volilni boj zanj v dostojni obliki, ker bi on kot vzgojitelj slovenske mladine moral obsojati vsako nasilnost in surovost.
Brinar je propadel, PiŠek je zmagal, a vendar mi je ostala Brinarjeva javna prošnja v trajnem spominu, Tovariš Brinar se mi je samo z ono prošnjo izredno priljubil. Da, mi učitelji moramo biti vsepovso-di vzgojitelji ljudstva, in sicer vzgojitelji k dobremu in plemenitemu.
Toda kar se zopet sedaj godi v nekaterih spod-nještajerskih okrajih, mora napolniti vsakega poštenega Človeka z žalostjo in s strahom za bodočnost slovenskega ljudstva. Mladina se javno zapeljuje od N. stranke k surovostim, in surovosti se ji slikajo kot nekaj vzvišenega. Organizira se za dejanske napade na osebe, ki so stranki neljube. Odrasli možje se vne-majo za silovitosti. Nikjer se v liberalnih listih in družbah ne obsoja več podivjanost, ampak: se hvali in poveličuje.
Za božjo voljo, Slovenci, kam plovemo?
Odkrito priznam, da sem bil dosedaj sicer ne v zasebnem življenju, temveč v politiki na strani liberalne stranke. Volil sem vedno ž njo. Toda sedaj, ko gledam, kako ta stranka uči in hvali nasilja, ^kako hoče vzgojiti doslovno našo mladino za zločince, se s studom obračam proč od te strapke.
Tako se ne dela za lepšo bodočnost slovenskega naroda. S podivjanostjo si Še nikdar ni nihče za-sigural za bodočnost lepših dni, zato sem prepričan, da jih tudi liberalna stranka pe bo našemu ljudstvu.
Žalostno pa je, da je med nami Slovenci sploh kaj takega mogoče, kakor dela liberalna stranka zadnje dni,__
Razne novice.
Duhovne vesti. Zadnjo nedeljo je slovesno nastopil č. g. Josip Potovšek župnijo v Vojniku. Župnijo v Articah bo začasno oskrboval Č. g. župnik Josip Mešiček iz Brežic.
*	Vsi na volišče! Razpoloženje za kandidate Slov, kmečke zveze je zelo ugodno. Ogromna veČina slovenskega ljudstva stoji za njimi. Upoštevati moramo samo nekaj. Naši nasprotniki, bodisi ene ali druge barve, se ne plašijo nobenih sredstev in delajo na vse pretege. Zato ne zadostuje, da je kdo v srcu naš somišljenik, ampak potrebno je, da se na dan volitve dne 13. junija tudi udeleži volitve. Sveta dolžnost vsakega našega somišljenika je, da da 13. junija vsako delo iz rok in privede s seboj na volišče Še vse omah-Ijivce in brezbrižneže, sosede in znance. Na ta način bomo pri prvem naskoku zmagali vse združene nasprotnike. Zmaga je na celi Črti gotovo naša, veljati mora samo načelo: vsi na volišče!
*	Obsojeni liberalci. V Ljubljani so liberalci pri zadnjih občinskih volitvah tudi surovo in silovito nastopali. Sedaj žanjejo plačilo za svoje nastope. Trije liberalni mladeniči so bili obsojeni na tri dni zapora, visokošolec Milan Naglič pa na 2 dni zapora. Sedaj stariši žalujejo, a je prepozno. Liberalna družba vodi v zapore.
*	Samo dva okraja. V najnovejšem tajnem oklicu liberalne stranke na njene somišljenike za denarno pomoč, ni več iste samozavesti, kakor v javnih njenih listih. Na Werdnigovo zmago sploh ne upa več. Tudi o Roblekovi in dr. KukovČevi zmagi že zelo dvomi. Oklic pravi, da bi Šlo v teh okrajih samo Še z velikanskimi žrtvami, in za to hočejo denarja. Sedaj se začne liberalno delo torej z denarjem.
*	Surovi nastopi liberalne stranke po posameznih okrajih so vzdramili tudi trezne liberalne može iz spanja. Opozarjamo na današnji članek, ki nam je došel iz učiteljske roke. Saj kdor pošteno misli, ne sme iti z liberalci, ki učijo surovost in dejanske napade. Slovensko ljudstvo se mora vzdigniti proti takim brezvestnežem, ki hočejo spraviti mladino na pota, ki peljejo v zapore in ječe.
*	Silno jezi liberalno stranko, da si naš kandidat dr. Korošec od liberalcev ne da razbijati shodov. V „Slov. Narodu" in „Nar. Listu" so vsled tega že namazali veliko papirja, a vse skupaj jim nič ne pomaga.. Tudi v Savinjski dolini se ne da nihče več strahovati od podivjane liberalne sodrge. Kako slabo se liberalcem že godi, dokazuje nov oklic liberalne stranke na pristaše v onih okrajih', kjer nimajo liberalci nobenih kandidatov, da naj za božjo voljo pomagajo — z denarjem. Na tem oklicu laže Spindler,' da je naša stranka 1. 1907 dobila podporo od vlade za volitve. Ce ne more Spindler več z resnico dobiti denarja od svojih pristašev, mu vsled tega ni treba lagati ravno o naši stranki.
*	Liberalci agitirajo na tihem, a s tem večjo vnemo in vstrajnostjo. Velike volilne shode so omejili na najpotrebnejše večje kraje, toliko bolj so se pa vrgli v podrobno delo. Hodijo od hiše do hiše, od volilca do volilca in se pri tem poslužujejo najumazanej-Ših sredstev, samo, da bi napravili pri tem razpoloženje za svoje kandidate. Pijače ne manjka nikjer in čujejo se že glasovi, da se dela po nekod tudi z denarjem. Vsak tozadevni slučaj naj se nam takoj naznani, da bomo lahko pripomogli liberalnim sleparjem do ričeta. Razun osebne agitacije so začeli liberalci posebno v dr. Koroščevem okraju prirejati male zaupne shode, na katerih se obdeluje posameznike z na-silstvom in prostaškimi lažmi ter se dela agitačne načrte. Pozivljemo naše zaupnike in vse somišljenike, da posnemajo liberalce v agitaciji. Ne dajmo se osramotiti od liberalnih surovin v navdušenju in delu za našo sveto stvar!
Kat. cerkev in liberalci. Sedaj so volitve in liberalci so zopet pobožni. Bog ne daj, da bi kdo zabavljal čez katoliško vero. Nasprotno. Hinavski liberalci so naenkrat zopet edino pravi brapitelji katoliške vere. Akoravno je ta liberalna hinavščina že dovolj znana, je vendar zanimivo, včasih poživiti libe-
ralni spomin in ponoviti kako liberalno nesramnost, ki so si jo dovolili, ko ni bilo nikakih volitev blizu. Ranjki „Nar, Dnevnik" je pisal dne 6. julija 1910: „Kaj pa je cerkev osobito v obliki katolicizma? Nič drugega, kakor zavod, ki zlorablja človeško vernost v gospodarske namene duhovščine." Z drugimi besedami: Katoliška cerkev ni nikaka ustanova božja, vse trditve o svetosti katoliške cerkve so laž, vsa poročila evangelijev o njeni ustanovitvi po Bogu-Kristu.su izmišljena, kajti katoliško cerkev je po zagotovilu liberalnega lista ustanovilo nekoliko ljudi, bržkone s sv. Petrom na Čelu, v svoje sebične in nečedne namene. Takih satanskih brezbožnosti ni treba, ovreči, zadostuje, da jih pribijemo. Vprašamo pa brezverske liberalne kolovodje, zakaj si sedaj ne upajo tako odkrito pokazati prave barve. Gotovo mislijo na ta način vjeti več nerazsodnih kalinov. — Fej, hinavci!
* Vsi klevetniki združeni v boju proti Slovenski kmečki zvezi. Navidezno nastopajo liberalci, socialni demokratje in nemškutarji ločeno proti našim kandidatom, v resnici so pa združeni. Vse narodne razlike med slovenskim liberalcem in nemškutarjem. vse gospodarske med zastopnikom takoimenovanih „neodvisnih" kmetov in socialnih demokratov so pozabljene. Vse te ljudi veže skupno sovraštvo proti katoliški veri, zato so se združili in nastopajo združeno proti naši katoliško-narodni stranki. V dr, Koroščevem okraju se liberalci že hvalijo, da jim je za slučajno ožjo volitev zagotovljenih 800 (?) socialno-demokratičnih glasov. V dr. Verstovšekovem okraju so postavili liberalci in štajercijanci skupnega kandidata v osebi Siiclmarkinega voditelja Werdnigga, in na shode jim pridejo pomagat razgrajat že tudi socialni demokrati (glej dr. Verstovšekov shod v Šoštanju). V Benkovi-Čevem okraju nastopajo na javnih shodih v bratski slogi dr. Kukovec, baron Moscon in Cobal ter obglav-Ijajo skupnega nasprotnika dr. Benkoviča. In tudi v drugih okrajih, za ptujsko-ormoškega n. pr. je povedal liberalni advokat dr. Fermevc značilne besede, da bi brez Plojeve kandidature Šlo mnogo njegovih pristašev volit Orniga, so vsi nasprotniki, bolj ali manj prikrito, združeni. Zato pa., slovenski katoliški volilci v boj proti brezverskim svobodomislecem!!
Lažnjivi napadi. Iz Sv. Križa tik Slatine se nam poroča: Dopisi o dr. Korošcu iz našega volilnega okraja se kujejo v Celju. Niti eden volilec ni z dr. Korošcem nezadovoljen, nasprotno, celo liberalci so vsled njegovega delovanja pristopili k nam. Okraj je tako izpreobrnjen, da liberalci ne upajo postaviti niti svojega kandidata, to je vpliv dr. Korošca in njegovih prijateljev. Vsako leto je dobil na tisoče in tisoče podpore za uboge prebivalce, ki se z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjajo svojega prejšnjega poslanca dr. Korošca.
Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, JLjutomer.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Ivan RoŠkar, kmet, Malna.
Shodi. Kandidat Ivan Roškar ima v nedeljo, dne 28. t. m. dva shoda, in sicer po rani službi božji v Ljutomeru v čitalniških in gostilniških prostorih g. Seršena, po večernicah pa pri Sv. Križu na Murskem polju.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Ob okrajni cesti, blizu gostilne „Bombek" stoji ob Pesnici zelo stara kameni-ta soha „Janez pri mostu". Kedaj, in kedo jo je postavil, ni znano. Pred 26. leti je dal ob priliki otvor-jenja novega mosta okrajni zastop prenoviti podobo, a tekom Četrt stoletja je zob časa zopet močno poktva-ril njegovo „kamenito obleko". In zopet se jc našel dobrotnik, ki se je usmilil „našega Janeza". G. Janez Majhen, posestnik in gostilničar pri Sv. Barbari, ki ima .v naši župniji gorico, ga je dal na lastne stroške prav okusno prenoviti. Za blagohotno naklonjenost mu izrekajo tem potom svojo zahvalo — občani.
Sv. Trojica v Slov, gor. Naši nemškutarji so si v nedeljo, djie 21. t. m. izvolili državnega poslanca, Girstmayer mu je ime, in Slovenske gorice bo iz-premenil v nebesa. Nastopati revež ne zna in menda tudi govoriti ne. Na shodu pri Konradu Golobu, kjer je predsedoval Ferdinand Golob, in je obstajalo občinstvo iz ostalih par golobov, je Girstmayer nekaj kva-
sil, pa ker ga ni nihče razumel, so mu hitro vzeli besedo, in je mesto njega povedal naš mogočni g. župan tistih par štajercijanskih neresnic, s katerimi kroš-njari ta stranka po svetu. Radovedni smo, Če bi moral tudi v državnem zboru govoriti Golob za Girst-mayerja? Nič pa nismo radovedni, kaj bi oba skupaj dosegla. Res, to nam je znano, da si naš Golob niti revnega zaslužnega križca ni mogel pridobiti (kaj Šele Franc Jožefov red!); kako bi mogel potem doseči kaj za nas, ko niti svojim najprisrčnejšim željam in hrepenenjem ni mogel ugoditi? Nastopil je tudi „doh-tar" Linhart. Tako so ga namreč klicali na shodu štajercijanski backi. No, mi ne vemo, da bi bil dosegel Linhart kak drug doktorat, nego onega, radi katerega so ga ljubljanski socialni demokratje zapodili k Ornigu. Na dan volitve bodo gospodje bolj ponižni, ker takrat se bo glasilo: Zivio Roškar, naš poslanec!
m Št. Ilj v Slov. gor. Z neke dunajske najde-nišnice dobita Šulferamski goli v St. Ilju in Ceršaku nemške otroke. Govori se, da jih pride 40. Na ta način hoče Sulferajn prisiliti naše občine do novih stroškov. V St. Ilju bi se moralo stajviti novo šolsko poslopje, seveda na račun kmetov-clavkoplačevalcev. V Ceršaku pa bi postala Šulferajnska Šola javna, naprtila bi se občini na hrbet in ubogi kmet bo zopet zdi-hbval pod težo novih šolskih bremen. Pozor zavedni kmetje v Št. Ilju in Ceršaku! Ta bremena nam hočejo naložiti tisti ljudje, ki agitirajo sedaj za Francelj-na Girstmayerja proti vrlemu našemu Roškarju. Pomislile to dne 18. junija ! Proč z nemškutarskimi Škodljivci ljudstva! Živio naš Roškar!
m Sv. Benedikt. Star „radeckovec", maj ga nam je dal, isti mesec je umrl, .Urban; JeŠovnik, sin Jurja JeŠovnik in Lize roj. Caf, polkmetov v Trsteniku. Bil je rojen dne 4. maja 1819., torej v 92, letu sedaj. Vojak je postal 1. 1842, Bojeval se je 1. 1848. pod Ra-deckyjem v Lombardiji, in ko se je bil v Italiji sklenil mir, 1848. na Ogrskem. Bil je pred trdnjavo Komora, o kateri je trdil, da ima ta „festinga" take zidove, da jih zamore ?e gosenica prelaziti. Odpust od vojakov je dobil 1. 1852,. Čuditi smo se morali, ko smo videli tega 921etnega starčka Še zdravega in ravnega kakor sveča. Lasje so se mu popolnoma pobelili. Delal pa je še vedno skrbno. Vsako nedeljo si ga lahko videl v cerkvi; bil je popolnoma gluh. Vendar človeku ni bilo nikdar dolgčas pri njem, ker je znal povedati vsikdar kaj zanimivega. Kupil si je malo posestvo v „Negovskem vrhu" župnije negovske, vendar je rad zahajal v župnijo sv, Benedikta, kamor je imel boljšo in bližjo pot. N. v m. p.!
Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica je imela v nedeljo, dne 14. maja poučen gospodarski shod.. — Nad poldrugo uro nam je v prav poljudni besedi govoril deželni potovalni učitelj g. Al. Pirstinger, o poletnem delu v sadonosnikih in vinogradih. Razpravljal in priporočal je par jabolčnih vrst, ki se posebno priporočajo za Spod. Štajer. — Potem je opisal naše najhujše škodljivce v sadonosnikih, in to so jabolčni cvetoder in jabolčni tončič, potem tudi krasta-vec, katerega Še lahko zatiramo, če sadno drevje pravilno škropimo. Končno je na razna vprašanja odstrani poslušalcev prav poljudno odgovarjal. Čeravno sta bili obe sobi v gostilni g. Fr. Krajnca skoro natlačeno polni, sme biti vsakomur žal, kdor se shoda ni u-deležil. G. potovalnemu učitelju se pa tem potom zahvaljujemo za njegov trud in ga prosimo, da nas'¡Še večkrat obišče.
Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnja čebelarska podružnica je priredila dne 14. maja po rani sv. maši v Šoli pri Sv. Križu zborovanje. Naš priljubljeni potovalni učitelj, g. Tanez JuranČiČ, nam je podal v poljudni, iz srca v srce segajoči besedi mnogo koristnih naukov. Iz Šole so šli prisotni Čebelarji k res vzornemu Čebelnjaku g. Braitina v Križevcih, kjer je g. JuranČiČ pri odprtem panju razkazal praktično, kar je poprej razlagal. Popoldne so izleteli mnogi od udeležencev na Cven k Šolskemu čebelnjaku. Tudi tam se je zbralo Še zadostno Število čebelarjev, ki jim je g. JuranČiČ ponovil v glavnih točkah svoje jutranje predavanje.
Sv. Peter pri Radgoni. Pokopali smo dne 26. aprila moža^starčka Janeza Klobasa. Ranjki je bil v ceii okolici priljubljen in izurjen sodar, ki je storil ljudem veliko dobrega. Po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, je sedaj v. 85. letu mirno v Gospodu zaspal. — Naj v miru počiva!
Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Franc PiŠek, kmet, Orehova vas.
m Hoče. V prostorih Kmečke posojilnice se vrši v nedeljo, dne 28, maja po večernicah važen, gospodarski shod Osrednje zadruge za vnovČevanje živine in pospeševanje živinoreje. Govorita F. Žebot iz Maribora in g. Patzak z Dunaja. Kmetje, pridite in povabite Še svoje znance seboj.
m Hoče. Bliža se dan, ko bo treba storiti zopet narodno dolžnost in iti na volišče. Noben naj ne za-mudi tega važnega trenutka in naj že zdaj gleda, da ne bo imel dne 13. junija kak drug važen posel, ki bi mu zabranil, so podati na volišče. Ne dajmo se vplivati pri tem od pristašev Sudmarke in drugih takšnih ljudi, ki se kaj radi klatijo okoli slovenskih hiš in hujskajo ter lažejo. Obžalovati je treba one kmete, ki so se dali zapeljati in so pristopili k Siidmarki. Kaj pa hoče Siidmarka v Hočah? Ali mogoče nam
kmetom koristiti? Ne, opa hoče postaviti v Hočah svojo Šolo, ki bi bila popolnoma nemška. Začetkoma bi vzdrževala šolo Siidmarka, potem bi jo pa stišala nam, kakor se je zgodilo to že drugod, in kdo drug jo bo plačeval, Če ne mi. Se sedanje Šole nismo plačali, potem bi pa radi že drugo. Nadalje hoče Siidmarka, da bi se učili otroci vse predmete v nemškem jeziku. Kako se naj pa učijo predmete kakor računstvo, zemlje-pisje, naravoslovje itd. v nemškem jeziku, Če ga ne razumejo in Če doma govorijo in slišijo vedno le slovensko gov/orico. Treba je, da se naučijo nemškega jezika, predmete naj se pa učijo v svojem materinem jeziku. Omeniti moramo, da se je pri tem naš naduči-telj Moder, nekdaj Slovenec prve vrste, sedaj predsednik Sudmarke, izkazal posebno vrlega. Namesto, da bi nam bil hvaležen za to, da smo g|a priporočali za nadučitelja v Hočah, pa deluje s svojim pomočnikom Gattijem, ki ga v tej stroki še prekaša, proti nam. Tudi vodovod pri šoli je iznajdba nadučitelja. Izdalo se je mnogo denarja, doseglo pa nič. Ni Še namreč preteklo leto, in vodovod je bil popolnoma za nič, ker ni bilo več vode. Seveda, sedaj je zopet stari studenec dober. Onemu drugemu učitelju Gattiju pa povemo samo to, da naj pometa rajši pred svojim pragom, kjer bo našel še dovolj smeti, potem se naj še-le ozira po drugih, sicer mu hočemo povedati reči, ki mu ne bodo ravno prijetne. Pri teh volitvah naj ne leta preveč okrog in agitira za Kresnika, ker bi si znal pri tem poslu raztrgati čevlje in bi moral potem po Hočah hoditi bos.
m Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 28. maja ob 8. uri zjutraj se vrši v hotelu „Avstrija" velik gospodarski shod. Govorita poslovodja Osrednje zadruge, Žebot iz Maribora, in g. Patzak od centrale z Dunaja, Kmetje-živinorejci pridite vsi!
Ptuj, Ormož.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze "je: Mihael Brenčič, kmet, spuhija.
p Sv. Barbara v Halozah, Kako se je razglasilo pri Sv. Barbari v Halozah, da je imenik za dr-žavnozborsko volitev razpoložen in kako so ga imeli razpoloženega? To je zdaj najnovejša iznajdba pri naši občini. Pravilno je bilo oznanjeno pri cerkvi, kjer je malokdo slišal, a pribili niso gospodje oglasa na občinsko desko, kamor je navada oglase nabijati, ampak so pribili v gostilni g. Blassa čisto pod strop, da ja ne bi kdo videl in izvedel, da je razpoložen volilni imenik, da bi se lahko vložile reklamacije proti nepravilnostim. Pa zvedelo se je vendar potom časopisov, da so razpoloženi volilni imeniki. Stranke pridejo gledat, a občinska pisarna je zaprta. Kje je g. župan? Ni ga doma. Kje je volilni imenik? Oče ga i-majo v omari zaklenjenega. Tjako prvič in drugič. Tretjič je bilo pa . . . prepozno. — G. Jurgec je postal zelo previden in marljiv. On ni šel k Sv. Marjeti na slogaški shod in ni nič govoril, kakor pravi hudomušna „Sloga" in zdaj ne nosi pod pazduho in v torbi nič „Sloge". BrenČiČa pravi, da ne bode volil, ker se boji, da bi moral biti ob zasedanju drž. zbora pri njem za „šafara". Mi pa, ne oziraje se na vse to, bodemo volili le g. Mihaela BrenČiČa. Izvzeti so tisti, ki so izpuščeni iz volilnega imenika,
Licenciranje in premiranje bikov za ormoški okraj se vrši v četrtek, dne 8, junija 1911 od 8, ure dopoldne naprej na živinskem sejmišču v, Ormožu, Načelnik okrožja ali njegov namestnik kot predsednik, dalje namestnik načelnika okrajnega zastopa ali od njega imenovani ud taistega in v okraju nastavljeni okrožni predstojniki, oziroma njih namestniki, so ži-vinogledna komisija. Državna premija znaša 70 K, deželna 120 K, in okr. zastop je določil za okrajne premije 400 K. — Za prigon dobijo le tisti, ki priženejo nad eno leto starega bika, 2 K. Vsak posestnik se mora izkazati z živinskim potnim listom. Kot spu-ščalni biki za tujo živino se smejo uporabljati le biki, ki so dobili dopustnice od živinogledne komisije. Do-pustnice se bodo izdajale le bikom, ki so krepke in pravilne postave, zdravi ter brez dednih napak, in se spoznajo sposobnim za pleme, ter so stari najmaj 154 leta.
Marenberg, Slovenjgradec. Šoštanj, Gornjigrad.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Kari Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
Pamečani, pozor! V naši občini so trosili grde laži o kandidatu dr. K. VerstovŠeku. Neki ugledni posestnik je pravil, da mu je rekel posestnik Rotnik p. d. Speh iz velenjske občine: „laz sem sošolec Ver-stovšekov in ga poznam, kak je; on mi je rekel celo, da se mora kmetu, kar se da, iztrgati iz žepa, Še to, kar je Črnega za nohti." Ko je zvedel o tem kandidat dr. K. Verstovšek, je že na shodu v St. Janžu izjavil s častno besedo, da kaj, takega ni nikdar rekel. To nedeljo je vprašal vpričo več mož g. Rotnika, s katerim sta bila vedno najboljša prijatelja, dasiravno nista bila nikdar sošolca, Če je to res. G. Rotnik je izjavil vpričo mož, da je vse zlagano in on tega tudi ni nikdar rekel. „Prvič je laž, da bi bila midva sošolca, ker sem jaz veliko starejši, drugič pa kaj takega jaz nisem nikdar rekel, ker tudi nisem nikdar slišal kako take besede od g. dr. VerstovŠeka." Na taki način blatijo liberalci kandidata dr» VerstovŠeka, Gosp,
Rotnik je vsled takih grdih obrekovanj prevzel užaljen prostovoljno nalogo, da spravi vse volilce neke katoliške občine na volišče za dr, VerstovŠeka. To je lep odgovor poštenega moža Rotnika! Dr, Verstovšek zasleduje stvar naprej, da pride do prvotnega razšir-jatelja teh laži in bode že vedel ž njim obračunati.
Stari trg. Werdnig bi bil pa res imeniten poslanec! Ko bi imeli take na Dunaju, bi pač kozolce preobračali. Kako dela kot slavni župan, podam eden vzgled. Slučajno sem naletel na neko družinsko knjigo, katero je on kot slavni župan za neko dekle pisal seveda po nemški s podpisom Johajnn Werdnig.: Toda po letnicah sklepati, je bila družinska knjižica izpolnjena že pred rojstvom dotične dekline. Knjigo je^ izdal g. župan dne 4. maja 1909; rojstni dan za do-raslo deklino pa je nastavil isti g. župan 1. decembra. 1909, Kako kaj to Štima? Mislimo pač, da je pri Werdnigu povsod velika zmešnjava,
Otiški breg. Naša občina, kjer županuje slavni; Werdnig, je pravi pašalik. Ko so prilepili pristaši S.. K, Z. plakat dr, K. VerstovŠeka, je prišel kar žan-dar in zahteval odstranitev plakata, Češ, da mora dovoliti županstvo plakatiranje. Obrnili so se na županstvo za dovoljenje, toda vsemogočni župan "VVerdnig j©-nabijanje lepakov prepovedal „z ozirom na javni redi in mir". To je menda prvi slučaj, da se je v kaki kmečki občini prepovedalo, plakatirati lepake. Tod® naj se le potolaži g, Werdnig; imamo Še višjih oblasti, ki bodo že drugače odločile,
Šoštanj. V nedeljo, dne 21. t. m. je imel kandidat S, K. Z. shod pri RajŠterju, Predsednikom je bil izvoljen posestnik Skruba, rediteljem posestnika Medved in Poznič, Dež, poslanec g, dr. K. Verstovšel* razvija svoj program in pobija z dokazi vse laži, katere trosijo liberalci, štajercijanci in socialni demokratje o kandidatih S. K. Z, Resnica bode v oči; besede dež. poslanca so tako vznemirjale zbrane nasprotnike, ki so prišli pod vodstvom KoŠana, Dvornika in učitelja Tajnika, da so delali vepomer medklice. Kandidat dr. K. Verstovšek jih je vrlo in možato-zavračal. Zlasti je poparilo nekatere od zapeljanih kmetov, ko je pojasnil dr. Verstovšek natanko, kako-je prišlo do tega, da niso dobili podpor; on je storil vse korake, toda domaČa poizvedovanja in pojasnila so bila taka, da se je podpora odklonila. Nastopil je nato socialni demokrat I. Saleznik, ki je razvijal so-cialno-demokratični program in trdil, da je S. K. Z, le zveza velikih veleposestnikov. Kandidat dr. Verstovšek je dobro poučil socialne demokrate, da med slovenskim ljudstvom ni tal za nje. Tudi župan Košar je hotel nekaj brihtnega povedati; se je pa grdo vrezal, ker ni razumel besed kandidatovih. Dr. Verstovšek v sklepnih besedah Še poudarja, da je e-dino Še šoštanjska okoliška občina pod županstvom KoŠanovim, kjer se razgraja na shodih. Toda tud» tukaj bode konec hujskarij in obrekovanj. Nato zaključi po 2urnem zborovanju posestnik Skruba prav zanimiv shod, na katerem so se bratili Narodpa stranka, štajercijanci in socialni demokratje,
Šoštanj. Z žalostjo smo opažali zadnjo nedeljor kako so šli pri nas narodnjaki, med take se vsaj še štejeta KoŠan in Tajnik, kateremu bo treba posvetiti kot učitelju več pozornosti skupno s Štajercijanci in socialnimi demokrati proti vrlemu dr, VerstovŠeku« Nas slovenske tržane je to bolelo, ker vemo, da bodemo edino-le od dr, VerstovŠeka Še zamogli pričakovati kake opore proti prodirajoČemu nemškutarstvu. MI; poznamo Verstovšekovo delovanje in tudi vemo, kako« odločno zastopa sedaj ravno rešitev šolskega vprašanja na slovenski šoli» G. župan KoŠan, mi smo res mislili, da ste bolj narodni; toda kar se je godilo na shodu, je bilo pač Vaše tiho* delo. Zapomnili si Vas, bodemo!
Velenje. V nedeljo popoldne je imel pri nas dr„ Verstovšek shod. G, župnik Cizej ga otvori in pozdravi kandidata in navzoče, naglašajoč važnost teh volitev. Na njegov predlog se izvoli za predsednika! domači župan Skaza Jože, ki da besedo dr. VerstovŠeku.. Ta je razvijal program S. K. Z. in opozarjal volilce na iaži, katere trosijo Werdnigovi pristaši. Njegov? govor so zbrani volilci z navdušenjem odobravali, G. kaplan Zgank opozarja na neznosno delovanje nemškega učitelja na Šulferajnski šoli in spodbuja volilce na polnoštevilno udeležbo. Dež. poslancu dr. VerstovŠeku in S. K. Z, se izreče zaupnica. Volilci so zatrjevali, da dobro poznajo razmere, toda v. tej veliki občini Werdnig ne bode Štel mnogo glasov, k večjemu, da ga volijo nemškutarji.
Št. Janž na Vinski gori. Mnogi kmetje že obžalujejo, da so se dali zapeljati v nedeljo od hujska-Čev in so nastopali tako surovo proti kmetom-sosedom. Neki posestnik je prišel k g. župniku in mu odkril, da je bil zapeljan, naj mu tega občani pe zamerijo. Teklo je preveč žganja in vina! Posebno so se začeli pri nas sedaj kmetje spogledovati in trezno premišljevati, ko so bili tudi na VerstovŠekovem volilnem shodu. Tu je Šlo vse lepo mirno, brez tepeža in brez zmerjanja. — Oče Werdnig, pri nas bodo po veliki večini za dr. VerstovŠeka.
Št. Janž na Vinski gori. V ponedeljek po opravilu zagledamo naenkrat pred seboj kandidata dr. VerstovŠeka. Zbrali smo se v velikem številu pri Žagarju, kjer je bil shod. Vodil ga je posestnik Videm-šek. G. kandidat nam je lepo, mirno razvil svoj program in dokazal nesebičnost raznih liberalnih hujska^ rij. Veselilo nas je vse, ko smo imeli po grdem, nedeljskem shodu pri Delakordi, na katerem so pretepa^ li naše ljudi, ki so hoteli govoriti, svojega kandidata dr. VerstovŠeka med seboj; shod se jo vršil mirno;i gospod kandidat je pozival navzoče, da govorijo in po-
vedo svoje mnenje, Če mogoče ni kdo prepričan o resničnosti njegovih izvajanj. Navdušeni klici: Zivio dr. Verstovšek! so bili odgovor na njegove besede, C. g. župnik spodbuja k obilni udeležbi na dan volitve. Posestnik VidemŠek izraža še enkrat v jedernatih besedah zaupanje dr. VerstovŠeku in. zaključi lepi shod,
e Nazarje. V sredi med večimi občinami zvemo marsikaj. Ata Žužamaža Otiškega vrha, mnogo iskani kandidat od ljudi (ker jih nima več med svojimi) neodvisne Narodne stranke, je pisal na občinske urade v LuČe, Ljubno, Rečico, ICokarje, okolico in trg Mozirje itd. in se priporočal na vse kriplje, da ostane na vekomaj med nami in da ne visi iz neba, pa da se vsled svojega bogastva tudi ne dotika več zemlje, in je torej popolnoma novodobni, po zraku leteč neodvisni kmet. Naše ime kmet pa si je še podržal, samo radi tega, ker hoče kot trpin priti z rožnim vencem med izvoljence, seveda ne na zemlji v državni zbor, ampak nad zemeljskimi višavatmi! Bog mu daj srečo, kakor tudi nam; a našega usmiljenja še pri tako milem beračenju glasov ne bo dosegel; priporočati pa ga hočemo samo božjemu usmiljenju, ki ga je res vreden; vjet je namreč v dvojne zanjke, Štajercijanske in liberalne. — Živel, naš poslanec dr, Verstovšek! — Okoličani gornjesavinjskili trgov smo zelo radovedni, kako stališče bodo zavzeli obrtniki-tržani nasproti sar mo-kmetu posili-Nemcu Werdnigu. Vidi se dosedaj Še vedno lepa miroljubnost nasproti Kmečki zvezi, ker le ni vodil ne Ježovnik, ne Kac in ne Werdnig njihove deputacije k železniškemu ministru, ampak naš vrli dr. Verstovšek! Zmaga je gotovo naša; nihče naj torej ne dela popolnoma po nepotrebnem toli neprijetnih zdražb! Sicer pa, Če ste res narodni, že zaradi tega ne boste vplili političnega veternjaka Štajer-cijanca Werdniga, ampak dr. VerstovŠeka, ki je bil, je in ostane naroden!
Mozirje. VerstovŠekovega shoda sta se udeležila dva učitelja. Zato jih je takoj — jaz sicer nisem bil zraven — Sijanec poklical na odgovor. Ze<ve kje! Zaslužne učitelje, ki so osiveli za vzgojo ljudstva ne samo v šoli, ampak tudi izven nje, pa si drzne učitelj, zoper katerega je vsa Bočna, ko je slišala, da prosi za naaučiteljsko mesto, z liberalci vred protestirala, strahovati, to je preveč.
Luče. Petrinov fant se je tukaj okoli hvalil, kako je agitiral za Ježovnika, in bo tudi za Werdniga, Fante, le počasi! Ježovnik je bil mesar in je klal tudi bike. Ali ti je zato obljubil, kar drugim ne more prodati, in si to dobil? Ce boš tukaj okoli še široko usta odpiral za liberalne kandidate, ti bomo drugikrat drugače govorili in. povedali, koliko Petrini pri Lučanih veljajo. Mislim pa, da bo to zadosti.
Rečica nad Mozirjem. Solv. kat. izobraževalno društvo na Rečici priredi v nedeljo, dne 28. maja igro: „Občinski tepček". Igra je tridejanka in polna dobrega humorja. Na vsporedu je tudi šaljiva pošta. V odmorih bodo pa nas marljivi in dobro izvežbani tamburaši mozirski razveseljevali s svojim krasnim tamburanjem. Toraj na svidenje 28. rjaja po večernicah pri g. Prislanu!
Skale. Bralno društvo v Skalah uprizori v nedeljo, 28. majnika barko „Na letovišče", na katero prijazno vabi	odbor.
Čeije, Vransko.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor,
c Občina Petrovče je v svoji javni seji dne 80. aprila 1911 soglasno imenovala g. dr. Rudolfa Bre-šar, c. kr. okr. komisarja v Celju, svojim častnim občanom v priznanje zaslug, katere si je pridobil pri naši občini. V ta namen se mu je dne 26, maja t. 1. po odposlanstvu izročila Častna diploma.
Roblek odstopi! V jeseni 1. 1907 so socialni de-mokratje priredili v državnem zboru divjo gonjo zoper kmeta, češ, da je kmet oderuh, da draži živila in da je torej treba kmeta z uvažanjem živil in posebno živine iz tujih dežel ukrotiti in gospodarsko ubiti. So-■ci.alna demokrata Schrammel in Renner sta stavila predlog, naj se odprejo meje za uvoz ameriškega in avstralskega mesa in za neomejen uvoz živine iz Rusije, Rumunije in Srbije. Vsi kmečki poslanci vseh narodov so vzajemno z vso odločnostjo nastopili proti tem predlogom. Celo zastopniki mest so odslovili te predloge. Le dični neodvisnež in poslanec Nar. stranke, Franjo Roblek, je glasoval za nje. In sedaj si u-pa ta človek to zanikati ter v svoji drznosti izjavlja v pomirjenje svojih nezadovoljnih pristašev, da je pripravljen, odstopiti od kandidature, Če se mu dokaže navedeni zločin na našem živinorejcu, in da je pripravljen med vse, ki mu to dokažejo, razdeliti svoje imetje. Da bodo spoznali volilci resnicoljubnost kandidata Robleka in Nar. stranke, ki ga ima čisto na vrvici, objavimo predlog, za katerega je dne 28. nov. ne 29., kakor se je vsled tiskovne pomote poročalo, pa sicer na stvari nič ne izpremeni), glasoval neodvisni Roblek. Predlog se glasi: „Vlada se poživlja, da pospešuje uvoz ohlajenega in zmrznjenega prekmorske-ga mesa v Avstrijo. V ta namen se naj takoj začnejo pogajanja z južno-amerikanskimi in avstralskimi državami ter se naj zagotovi redni uvoz iz teh držav izvoženega ohlajenega in zmrznjenega mesa v Avstrijo. Pri novi ureditvi parobrodskega prometa v Južno Ameriko se naj na to jemlje ozir." — Roblek je zastavil svojo besedo. Ce Še kaj da na svojo politično čast, mora odložiti kandidaturo ter razdeliti svoje i-metje. Ali pa bo to v resnici storil, to je druga stvar. Saj je Že enkrat prelomil besedo, ko je rekel, da ostane neodvisen.
Čolnar Roblek. Državne mitnice so odpravili, sedaj nastopajo še samo nekateri kapitalisti kot zasebni financarji in čolnarji. Tako tudi Roblek pobira
na grižkem mostu, kakor kak srednjeveški čolnar, mitnino od kmetov. Nad mitnico je dal ta čolnar sedaj napraviti napis v novoslovenščini: Proč s Koroš-cam, živio Roblek! To otročje veselje mu nemara tudi dr. Korošec privošči.
Bravo Roblek! V St. Pavlu pri Preboldu, kjer stanuje Roblekov tast, N. Zanier, so Roblekovi prijatelji zadnjo nedeljo baje zopet pričakovali dr. Korošca, in mu napravili, kakor se ponaša Roblek v „SI. Narodu", slavolok iz gnojnih desk, z napisom: Pobe-ri se Korošec, mi te nočemo. Zelo olikano, kaj ne? Roblek vodi zares volilni boj v obliki, ki kaže njegove lastnosti v najlepši luči.
Roblekovi pristaši na Dobrni in slovenska tro-bojnica. Po sijajni zmagi o priliki občinskih volitev na Dobrni, so razobesili Slovenci veličastne trobojnice. Kakor vedno, so bile tudi tokrat zagrizenim Šnopsar-skim Štajercijancem trn v peti. Ponoči so se prikradli, kakor tatovi, razrezali vrvi, ukradli eno trobojni-co in jo vrgli v cestni jarek. To je Štajerci j afriško maščevanje ! Pri zadnjih idržavnozborskih volitvah je neodvisni Roblek združil na Dobrni na svojo osebo vse štajercijanske glasove! Čestitamo narodnemu voditelju Savinjske doline! Značilno je, da je na Dobrni v ponedeljek ponoči, ko je moral iti župan dvakrat zat-pirat Wreggovo gostilno, bil v nemški družbi pri Wreggu narodni strankar mladi Fric Firm! Znani Hasenstein ima namreč Frica ovitega okrog mazinca. Mladi Fric je vodil štajercijansko agitacijo. Vprašar mo ga: Se li strinja tudi s tem, da se je tako postopalo s slovensko trobojnico? Naj nam da kmalu odgovor, ker drugače objavimo Število dni, katere bo Še preživel na Dobrni. V začetku so kandidirali Slovenci tudi očeta Fričevega, a ko se je zaznalo, da a^ gitira Fric proti slovenskim kandidatom, so morali Slovenci opustiti svojo namero, da bi svet ne doživel prizora, da narodnega očeta narodni sin agitira proti kandidatom, med katerimi je tudi — njegov oče! Fric se trudi tudi za Roblekov poraz dne 18. junija na Dobrni. Fric in Roblek ter Hasenbichl! Ali je videl svet že kaj lepšega v politiki! ?
Roblek le glasoval 28. nov. 1i07 za vsiicenje iivšn©r@i@. ICdor ga voli, pluje v lasino^skiscfo.
Dobrna. Dne 14. in 15. majnika t. 1. ne bodo pozabili naši imenitni gospodje deželni uslužbenci, 2 Nemca (?), ki sta tukaj nekaj let, ter njihovi zavezniki, domaČi nemškutarji oziroma Štajercijanci in graščinski „jogri". Vedno glasneje se je slišala trditev, da bodo pri občinskih volitvah Slovenci, domačini, pristaši Kmečke zveze, popolnoma pogoreli. Se „Nar, List" je to želel, ker se mu zdi Dobrna pretemna. No, ljubi „Nar. List", povej zdaj v svet, kaj je storil v največje ogorčenje slovenskih Dobrnčanov tvoj prijatelj trgovec Firm. Ta Veleslovan se ni udeležil volitve v I. razredu. Mi o njem ne pišemo več, a luč, katero nam je on s tem svojim „narodno-naprednim dejanjem" prižgal, je tako svetla, da ga sedaj vsi dobro poznamo. — V III. razredu je bilo oddajnih pred VI. leti za našo stranko 119 glasov, letos pa so dobili naši možje 158 glasov, nasprotniki pa 2; v II. razredu je prišlo izmed 67 volilcev na volišče 64, in so dobili naši 48, nasprotniki 17. Res lep napredek! — Prvi razred je vsled čudne značajnosti več volilcev o-stal v rokah nasprotnikov. Ti so kaj strastno agitira-li! Pa morali so slišati marsikatero bridko. Naši možje in fantje so imeli pri agitaciji marsikatero šalo z nemškutarji. Nemškutarji so pokazali na dan 15. maja svojo surovost: napadli so naše volilce in jih ranili, dva sta bila zato zaprta, ukradli so nam lepo slovensko trobojnico in jo vrgli v gnojnico itd. O ti lepa nemška omika! Tako ravnanje je za nas prav koristno, kajti ljudje pravijo: „Bog nas varuj, da bi prišli taki ljudje kedaj na krmilo." Dne 13. junija jim bode-mo zopet pokazali, kje je omika in značajnost. Volili bodemo kakor en mož g. dr. Antona Korošca, To bo plačilo našim nasprotnikom za razžaljenja od občinskih volitvah,
Dobrna. Dne 21. t. m. popoldne je bil občni zbor Bralnega društva in veselica z igro in petjem. Iz pozdravnega govora Č. g. kaplana BarbiČa smo razvi-deli, kako so naši nasprotniki napredovali v surovosti in neumnosti, kako blagodejno pa da je delovalo Bralno društvo. Predstava in petje kakor cela prireditev je izvrstno izpadla. Živelo naše vrlo Bralno društvo! Po dr, Koroščevi zmagi bi bili zopet enkrat radi veseli pri tvoji veselici!,
Lubečna pri Vojniku. Zadnji volilni shod dne 17. maja zvečer pozno ponoči v Trnovljah počastil je tudi naš dični nadučitelj s svojo gospo. Prišel je Roblek, govorili so celjski dohtarji in pisarji v BinclnO-vi gostilni, ki je znana kot liberalna. Sklenilo se je, da bode tudi učiteljstvo na LubeČni, izvzemši Pirko-viče, agitiralo za liberalno stranko. Pametni ljudje pa so obsojali nadučitelja in gospo ter gdč. Zorer, da se udeležujejo grde liberalne gonje.
Griže. V nedeljo je imel g. Roblek shod. Gri-žani se, razun par izjem, shoda sploh niso udeležili, ker nesposobnega Robleka ne marajo. Pred 4. leti je Imel tudi v Grižah shod in je slovesno obljubil, da ne bo držal z liberalci. Pa komaj je bil izvoljen, je bil že v taboru liberalcev. In tega naši pošteni kmetje niso pozabili. On ni mož-beseda. — Na shod je prignal kakih 40 mladoletnih razgrajačev v javno pohujšanje. Dne 13. junija bomo oddali vsak svoj glas za neumorno delavnega g. dr. Korošca.
St. Pavel pri Preboldu. „Nar. List" z dne 16. maja piše iz St. Pavla med drugimi kolobocijatni tu-
di o neki liberalni trdnjavi, o bojevnikih z dolgimi lasmi pa kratko pametjo, ter o nekih kanonih, kako jih bašejo, ne pove pa nič, s Čim jih bašejo.. Pa£ pa smo na lastne oči videli dne 20. t. m., da jih bašejo a na cente težkimi kroglami, napravljenimi iz zgolj liberalne neumnosti. Res, obžalovanja vredni so ti ljudje s kratko pametjo. Delo in zaslužek pustijo, da Čakajo na grobeljskem mostu nad 4 ure svojega največjega političnega nasprotnika kot kakšni cestni roparji, z gnojnico in blatom, namenjeni mu ustaviti voz, ga politi s pripravljenim mazilom ter ga baje vreči v vodo, (Imena so na razpolago.) Za trdno so bili prepričani, da ga pričakajo. Tako so streljali kozle nad 4 ure ter duhali smrad, ki jim gotovo prija. — In kaj naj rečemo o slavoloku, postavljenem njim samim v zasineh. — G. Roblek, ali se še ne sramujete svojih agitatorjev, ki se lahko nazivajo z imeni vsake vrste ljudi, ki so izključeni iz Človeške družbe? Vsa podivjanost vaših agitatorjev nič ne pomajga, Cim bolj se kažejo v jasni luči s svojimi surovostmi, tem več nas bode dne 13. junija volilo dr. Korošca,
Nova Cerkev. Liberalcev je prišlo na shod Robleka iz sosednjih župnij kot kobilic. Z Roblekom se je pripeljalo šest kočij samih frakarjev in en lojternik, na katerem je sedelo 10 „neodvisnih kmetov". Kljub temu so imeli na shodu večino pristaši katoliške Km. zveze. In ako je bilo še kaj neodločnih volilcev, ki so držaii zdaj z liberalci, jih je pridobil Roblek s svojim govorom za Kmečko zvezo. On je vedel namreč mnogo povedati o delovanju dr, Korošca, le o svojem delovanju je previdno molčal. To je bilo celo liberalcem preveč. Neki Roblekov pristaš, ki je „popal" celo prejšnjo noč plakate za njegov shod, je pozval vpričo vsega zbora Robleka, naj govori Še o svojem delovanju, rekoč: „Zdaj pa Še povejte, kaj ste storili Vi dobrega za pas na Dunajo!" Na te besede so začeli zboroval-ci ploskati in vse je pričakovalo, da bo Roblek govoril zdaj o svojem delovanju. Toda Roblek je o svojem delovanju molčal, Četudi bi imel sedaj najlepšo priliko pojasniti, zakaj je glasoval zoper nagodbo z Ogrsko, brez katere mi ne moremo izhajati, ker je moka, ki jo kupujejo naši kmetje, večinoma iz ogrskega žita in gre les, ki ga prodajajo naši kmetje, večinoma skozi Ogrsko. Brez pogodbe bi bil kruh, ki je tako že. zelo drag, Še mnogo dražji, ker bi zahtevala naša vlada eolnino od ogrskega žita; pa drugi strani bi pa hudo trpela naša lesna trgovina, ker bi zahteyali Og-ri eolnino o'd nagega lesa. Vsega tega Roblek' mčiliisr ne spozna, zato je glasoval zoper pogodbo po želji celjskih advokatov. Sedaj, ko je bil pozvan k besedi, bi bil moral Roblek dati tudi odgovor, zakaj je glasoval proti kmečkim zahtevam s socialnimi demokrati, naj se odprejo meje na Rusko, Srbsko in Rumunijo, od koder je prišla k nam živinska kuga, ki je napravila na milijone škode in vsled katere so se tudi zaprli sejmi. Zaradi zaprtih sejmov pa niso trpeli samo naši živinorejci ampak tudi naši obrtniki. Poslanci Kmečke zveze so glasovali vsi zoper odprtje mej, a liberalni poslanci z Roblekom vred so priskočili na pomoč socialnim demokratom, ki so zahtevali, naj se meje odpro. O vsem tem svojem „delovanju" je Roblek previdno molčal; tudi tega ni povedal, da je v dolgih štirih letih le enkrat „govoril" na Dunaju, pa še takrat pred prazno zbornico.
Nova Cerkev. Prihodnjo soboto bodo pri nas občinske volitve. Pred tremi leti je zmagala v dveh razredih nemškutarsko-liberalna stranka. Letos se to ne bo zgodilo, četudi se cede nekemu možu sline po županskem stolčku. Ta mož je spravil pred leti naše sejme v toliko nevarnost, da bi bili dva sejma gotovo izgubili, ko bi ne bil pomagal g. kanonik. In ta mož hoče biti župan! Ne boš, Jaka! Oreh je pretrd; iz Dramelj k nam privandrani Lešnik ti ga ne bo stri, četudi še kak ponočni shod skličeŠ pri njem zaradi občinskih volitev. Tudi stolec, na katerem sedi meše-tar, se bo v soboto prevrnil. Volilci! Pridite v soboto v obilnem številu na volišče ter volite enoglasno može, ki jih je postavila katoliško-narodna stranka! Štajercijanci in liberalci le držite skupaj in volite svoje kandidate v občinski zastop, naše kandidate pa pustite pri miru, kakor se mi za vaše prihodnjo soboto ne bomo brigali. Ta bi bila lepa, da bi par zagrizenih liberalcev, katerim služi „Stajerc" za dušno pašo, komandiralo celo faro. Štajercijanci nas ne bodo stra-hovali, četudi se od jeze na glavo postavijo!
Dr. Korošec mora pasta, tako kriče liberalci. — Savinišani, poskrbimo, da bo zmaga sijajna!
Drami je. Na pripravljalnem shodeku je dne 18. maja Roblek dejal, da ni kandidat Nar. stranke, ampak neodvisnih kmetov. Mož je korajžen! Sami pristaši Narodne stranke so bili povabljeni na shod, in on ni kandidat te stranke! Kdo bi se ne smejal? Govoriti so mu pomagali ti-le trije „neodvisni" kmetje":, Prvi ni kmet, ampak trgovec, tako malo od kmečkega dela utrujen, da ga vsako nedeljo ravno med prvim opravilom ravno V* ure muči doma protin v nogah. Drugi ni kmet, ni nobenega stanu, ni volilec. Celi teden pohaja brez dela, v nedeljo se pa med drugim sv. opravilom pogovarja zunaj cerkve. Tretji ni kmet, v, svoji službi rad spi, v nedeljo ga ni v cerkev in podložnih ne pusti moliti. Bi ne hotel Roblek teh neodvisnih kmetov vzeti za zmiraj s seboj, da jih pokažo drugod? Naj jih!
Braslovée. V nedeljo, dne 28. maja po rani sv, maši priredi S. K. Z. shod za svoje somišljenike iz braslovške župnije. Dobro došle so tudi žene. Ker hočemo mirno zborovanje, zato tujoi-nasprotniki nimajot pristopa. Shod se vrši na župnijskem dvorišču.
c Braslovče. Dne 14. maja je priredila naša Dekliška zveza velik sestanek, kateremu se je pridružilo polno Število naših dobrih zavednih mladenk. Predavalo se je o raznih svetovnih poučnih rečeh, kar smo seveda vse z zanimanjem poslušale. Pogledati pa smo tudi hotele, kako je Še kaj vkoreninjen liberalizem, a na naše začudenje, kaj opazimo? Ta je popolnoma trhel in skoro brez življenja; samo en krepak sunek še, in izginil bo iz površja! Takrat bodemo pa me dekleta povabile zavedne lante, da izkopljejo grob večnega počitka! Kakšno veselje bode pač takrat, ko bodemo pletle vence v slovo na žalostne bivše dni, ki bili so, a več jih ni! — A obenem veže nas tudi dolžnost, zahvaliti se naši Častni straži, obstoječi iz malo liberalčkov in liberalčic, ki so stali pri vratih in pod oknom ter skrbeli za najlepši red! Uljudno vas vabimo tudi v prihodnje!
V Dramljah je lagal Roblek, da so naši poslanci, pred vsem seveda dr. Susteršič, morali dati odškodnino vladi, ker je dala ljubljanskemu Škofu denarno posojilo za njegove zavode. Ce Roblek lajna govore, ki mu jih delajo drugi, je prav; ampak lagati mu ni treba. Človek, ki tako malo razume kot Roblek, ne sme postajati drzen, ampak mora biti lepo ponižen.. Ce je bil Roblek najslabši poslanec državnega zbora, vsled tega še nima nobenih predpravic.
Dramlje. Tuljenja Nar. stranke ne gremo poslušat v Savinjsko dolino, ga imamo doma. Jarnovič je prosil na Koroščevem shodu za mirne in svobodne volitve. Ali ni on zdaj tisti, ki noče miru in razsaja po krčmi za Robleka? Nemira bo skoro konec, ker se je Jarnovič s svojo neprevidnostjo zadrgnil. Celofaro, tudi liberalce, ima Jarnovič v pismu na Jeršineka za same b u 11 n e , z besedami: „Posebno se zahvali Bogu, da me imate, Drameljčani; sicer bi živeli za 20 let nazaj." — Drameljčani! V hudo škodo pravim, in v največjo Škodo v veri, vas lovi Jarnovič z volitvijo za Robleka, po vrhu pa vas Še Žali in zaničuje. Vredni ste zaničevanja, če bi ga Še ubogali. Vam Še niso dosti njegovi vzgledi ob nedeljah in da je po stari navadi izpuščenih iz imenika več volilcev? Miče Jarno-vičev poklon in vse drugo morebiti učitelje in Kopin-Šeka, Zgornjega Potočnika in Zgornjega Jeseneka?! Stopite na pravo pot za krščanskega poslanca!
Liberalci v koprivah,. Prostorno zborovališče, kjer se je vršil dne 14. maja tako Številno obiskan shod našega kandidata dr,. Korošca, in kjer sta bila z velikanskim navdušenjem sprejeta njegov program in njegova kandidatura, to zborovališče je na eni strani proti državni cesti zavarovano z visoko in gosto mejo. Med mejo in cesto je jarek. Za mejo in v jarku je v tem času polno kopriv. In kakšne so bile! Najmanj pol metra visoke in s pekočim listjem. Liberalci cele Savinjske doline so se domenili, da na povelje žalskega generalštaba pridejo razbijat Korošcev shod! Svojo dobro izvežbano godbo, pomnoženo z novimi močmi, so imeli seveda seboj, zakaj vojaki gredo pogumnejše v boj, Če jih spremljajo glasovi bojevitih koračnic. Pa glej spaka! Pred 4» leti povsod navdušeno sprejeta banda ni smela na zborovališče. Vsi poskusi so se izjalovili. Nato se oglasi mogočen klic vrhovnega poveljnika: Fantje za mejo! V trenotku je bil cestni jarek poln pretresljivo piskagočih liberalcev, kateri so moleli svoje glave skozi mejo kakor zajci. In naravnost krasne koprive so bile v par minutah pomandrane v zemljo, Čeravno so dobro branile svoje življenje in so kleli liberalci Korošca in koprive, med katere jih je gnal zapovedujoči glas generala. Ko so zapustili liberalci svoj tabor za mejo v cestnem jarku, nudil se je naravnost žalosten prizor. Od lepih kopriv bili so le Še bori ostanki; meja vsa razrušena in kuštrava, na vsakem listu je visel hudič, ki bi naj vrgel Korošca in vso Kmečko zvezo po želji liberalcev. Žene in dekleta, katerim so se liberalci v srce usmilili, pobrale so razvaline poprej ta-ko bujno rastočih kopriv, da napravijo ŽalČanom Špi-načo na dan 13. junija, Ker se pa po predpisih kuhinjske umetnosti poda k špinači dobro tudi jajčjajed, so liberalci naprošeni, naj prinesejo takrat tista pokvarjena gnila jajca, ki jih v nedeljo niso mogli porabiti, iu katera hranijo sedaj za Petrovče. Liberalcem v koprivah želimo dober tek! Na dan 13. junija pa liberalce v koprive!
Svetina. V ponedeljek", dne 22. t. m. je bil zjutraj po procesiji volilni shod, katerega je sklical h g. Klinarju kandidat Slov., kmečke zveze, dr. Korošec. Predsedoval je shodu domači g. Župnik Gašpa-rič, ki je predstavil kandidata. Ker je glasoval Roblek za odprtje tujih mej, kljub temu, da hoče sedaj glasovanje in sejo vtajiti, in ker je liberalna stranka tukaj sploh na slabem glasu, je pričakovati na dan volitve obilo glasov za dr. Korošca» Govor dr. Korošca je bil z navdušenjem sprejet.
Sv. Jožef pri Celju» Tudi pri nas je priredil kandidat Slov. kmečke zveze, dr. Korošec volilni shod, in sicer dne 23. t. m. zjutraj. Zborovalci so poslušali z zanimanjem njegov govor ter odšli z zborovanja s prepričanjem, da je liberalna stranka škod-Ijivka kmeta in delavca ter njunih teženj.
Gotovlje. Tudi pri nas so se razmere že precej izboljšale. Razun nekaterih vročekrvnežev, ki bi po žalskem vzorcu ljudstvu radi s pestjo in s silo vbijali v glave svojo liberalno modrost in prostost, so so ljudje streznili in postali so mirni ter uvidevajo, da * jim poslanec Roblek ni in ne bode prinesel blagosta-nja z Dunaja, Nasprotno pa nudi Slov, kmečka zveza nam Savirtjčanom svojo najboljšo poslaniško moč, ustanovitelja S» K, Z., voditelja spodnještajerskih katoliških Slovencev, gosp. dr. Antona Korošca. S. K. Z. pa je tesno združena zVseslovensko ljudsko stranko, katera je sedaj slovenska vodilna stranka v. og-
romni veČini proti liberalnim strankam na Slovenskem. Mislimo tudi, da se posebno mi Gotovljani nimamo mnogo vzroka ogrevati za gospodarsko-nazad-njaški liberalizem, ki nam je požrl že mnogo tisočakov, katerih ni in ne bode nazaj. Torej pamet in. razum in ne tema, pest in sila, morata zmagati. Pustimo nasprotnike, naj besnijo dalje sami sebi v pogubo, mi pa pripomorimo k sijajni zmagi S. K. Z. in našemu vrlemu dr. Antonu Korošcu, deželnemu poslancu v Mariboru.
Proč z liberalnimi surovinami! Proč s Cokanov® stranko!
Žalska okolica. Resnici na ljubo naznanjamo, da v St. Petru zadnjič niso nesli sedanjega gotovelj-skega. policaja na zrak, ampak prejšnjega, in žalski tajnik Mikuš ni bil poleg župana v St. Petru navzoč, ker je bil takrat na Roblekovem shodu v. St. Pavlu.
Žalec. Gospod urednik! Volilni čas nam prinese poleg skrbi in agitacije tudi mnogo šale. Zatorej e-vo Vam malo šaljivo dogodbico. Znano Vam je, kako so naši ZalČani, kolikor se jih Šteje med rakove na-prednjake, ob Času volitev vsi razburjeni in divji, da se tujci našega trga, Če le mogoče, daleč izogibajo. Vse pelje in godba je vtihnila, Čuje se le surovo zabavljanje proti zmagujočim „klerikalcem", in divje zverine posnemajoče tuljenje, rjovenje, žvižganje in sikanje odmeva po ulici. Med to zglašeno godbo pa se vedno vpleta ubogi trpin Roblek. Ko sem se vrar Čal zadnjič pozno zvečer proti Žalcu domov, začujem naenkrat od daleč iz Žalca neko vpitje» Culo se je neprestano kričanje Roblek, Roblek, Roblek »,. Aha! Manifestacija, če ne podoknica zmučenemu Roblek.u. Fant, sedaj pa korajžo! Potisnem si klobuk v zatil-nik, poravnam si brke, da izgledam bolj liberalno, in stisnem krepko palico v pest. Do slabotnih in starih ljudi imajo namreč napredni ŽalČalni, kakor sploh liberalci, največ korajže. Tako stopam previdno počar si proti trgu. Kako sem se pa sam sebi smejal, ko pridem bližje in spoznam, kako sem se varal. Žabe, menda iz cele Godomlje, so se zbrale ravno pod spalnico toliko oboževanega g. Robleka in so mu v zahvalo za regulacijo Godomlje napravile nočni koncert, da se je ubogi trpin odpočil od dnevnega napora. Ko pa stopim mirno na most, takoj utihne celi zbor. Le prerokinja stara žaba izreče večkrat prav razločno svoj preroški — „schwach". In ves zbor krepko ponovi svoj nepretrgani: roblek, roblek, roblek itd. Zamislil sem se v prerokovanje stare žabe o raznih slabostih kandidata Robleka» Slab na zdravju, slab govornik, slab zastopnik kmečkih koristi itd» Ugašale so že luči po trgu, le iz gostiln, polnih dima, so se čuli še omagujoči hripavi glasovi zloglasne žalske bände, drugi so se pa opotekajoč in negotovih korakov vračali domov in mrmrali, kako so vendar utrujeni na delu za Robleka proti nepremagljivemu g. dr. Antonu Korošcu. Od daleč pa se še vedno čuje rag-la.nje žab in vmes pa usodepolni — schwach!
Vransko. Na zadnji shod Nar, stranke je prišel tudi Apat iz St. Jurja. V domači fari tako ne da nikdo nič na njegovo besedo, zato je prišel sem, prodajat svojo „modrost"» Svetujemo mu, naj ostane rajši doma v Kapli, tukaj ne potrebujemo njegovih naukov, Prvo, kar je spregovoril, že ni zrastlo na njegovi njivi, ampak je Čital vse v svojem evangeliju v „N. Listu". Rekel je namreč, da ne zborujemo za bajoneti. Tudi znani občinski tajnik se je hvalil s tem po trgu. Človek bi mislil, da imata ta dva nekoliko v,eč v glavi, ker se tako nosita. Znano nam je sicer, da se liberalci radi med seboj prepirajo, toda bilo je še prezgodaj, da bi ga že imeli v glävci, čeravno glavni govorniki na shodu sploh pri maši niso bili. Naša stranka ve, kaj je poštenost, naša stranka nima navade, napajati ljudi in jih potem nahujskati, da tulijo kakor zverina. Naši volilci bodo rajši z glasovnico v roki pokazali, da nočejo biti pri taki stranki, kot je liberalna, ter bodo volili dr. Korošca.
Vransko. Zadnjo nedeljo zjutraj smo videli na vsaki hiši vse polno lepakov za Robleka, tudi vse ceste so bile natlačene ž njimi. Se pač vidi, da Roble-kova zvezda že zahaja, če morajo že na tak način delati za njega. Mi dobro vemo, odkod ti lepaki, kdo vse to vodi, mi dobro vemo, kdo mlade fante, kateri bi naj ponoči lepo spali, napeljuje, da hodijo celo noč okoli in nabijajo lepake in se na tak način, posebno, Če se jim zraven še plačuje pijača (imamo dokaze), navadijo ponočevanja. Liberalci, vi ste odgovorni za to mladino; igrate se z ognjem. Ako ne bode to ponehalo, bodemo bolj jasno govorili z povzročiteljem vsega tega. Po vrsti bomo začeli bičati vranske liberalce, če ne bo miru. Ce je vam po volji, nam tudi; smilijo se nam samo tisti, ki se dajo zapeljati k temu, samo oni bodo trpeli Škodo, tisti pa, ki vse to vidi, se jim bo smejal. Ste razumeli?
Vransko. V nedeljo je imela liberalna stranka pri nas svoj volilni shod. Ker je občinski redar vabil ljudi na vse mogoče načine, je Šlo tudi mnogo pristašev Kmečke zveze poslušat Robleka, Na celem Vranskem niso mogli dobiti predsednika, zato so si naročili znanega Apata iz St. Jurija» Roblek je prav malo govoril; kaj bi naj pa tudi govoril o sebi, saj ja cela štiri leta ni storil na Dunaju nič drugega, kakor da je hodil po plačilo. Po glavi mu je hodil samo Korošec in pa milijonsko posojilo, o Čemur pa že vsak otrok ve, da o tem v državnem zboru Še ne bodo razpravljali, torej tudi dr» KoroŠeo za to ni mogel glasovati. Ta shod je marsikaterega izpametoval. Ko so videli volilci žalosten Roblekov nastop, kako so morali drugi mesto njega govoriti, so majali z glavami,
rekoč: Prej smo bili na Roblekovi strani, sedaj pa ne več; ali bodo na Dunaj Šli tudi drugi namesto njega govorit?
Sv. Jurij ob juž. žel. Posestnik Jager nam pripoveduje to-le: Pred kakimi petimi leti sva bila z rajnim Simerlom v Žalcu na sejmu; da se pokrepčava, sva privezala živino pri Robleku pred gostilno. Si-merl je bil pa toliko nepreviden, da je pobral travo, ki je ležala na tleh vsa poteptana ter jo vrgel svojim volom. Naenkrat pride Roblek, sedanji kandidat, ter hudo ošteje Simerla za to, nazadnje pa zahteva Še 2 gl. za travo, ki so jo voli pokusili; Če ne da, bo javil o-rožnikom, Simerl je takoj plačal; po tistem času sva bila Še večkrat na sejmu v Žalcu, a pri Robleku nikdar več. Tako je Roblek dober za nas kmete; naj ga volijo gospodje, mi ga ne bomo, pri najboljši volji ga ne moremo. — Pretečeni Četrtek so bili liberalci avi-zirani, da pojde Roblek sam skozi naše, žal, preveč klerikalno ozemlje. Res so ga nabasali na postaji ter kočijo zaprli; le pri gostilnah, kakor si slede po vrsti proti Dramljam, se je kočija odprla; tam je dajal Roblek za pijačo kakim 5—10 možem. Pri tej priliki se je sklenilo, da se bo prihodnji Četrtek, na vnebo-hod, pomik.ala kočija v nasprotni smeri iz Dramelj proti St. Juriju. Zadnji Štacijon bo pri Adamu Kincl.
Na Vnebohodovo je imel dr. KoreŠec predpol-dan shod v St. Jurju ob Taboru, popoldan v Petrov-čah. Povsod se je zbrala ogromna množica navdušenih pristašev, V St, Jurju se je izvršil shocl popolnoma mirno, čeprav je bilo tudi mnogo liberalcev navzočih. V Petrovčah so skušali zapeljani šolarji in nezreli sokoliči zopet piskati, a njihova prsa so bila za piskanje še preslaba, da bi lahko motili zborovanje. Ljudje so se zgražali, da liberalci napajajo in zapeljujejo mladino za izgrede. Soglasno se je to grdo in brezversko početje Roblekove stranke obsojalo. V St» Jurju sta predsedovala shodu gg. svetovalec ZdolŠek in župan Lesjak, v Petrovčah gosp. župan Koren. Na obojnem zborovanju je vladalo velikansko navdušenje. Po Savinjski dolini gre glas, da si je Roblek z divjanjem in surovostjo svojih najetih in napojenih pristašev izkopal sv.oj politični grob.
Roblek postaja otročji. Za St. Jurij ob Taboru, kjer je dr. Korošec dne 25. zboroval si je dal narediti plakate, na katerih je tiskano njegovo ime z zlatimi črkami» Ljudje pa pravijo: Ni vse zlato, kar se sveti.
„Mein Franci ist verloren!" V St. Petru je bilo, Med „veleposestniki" je bil tudi Pepi Sirca. Mecl lepim spolom tudi gospa dr. Bergmannova, Ko je bla-gorodna sestra Roblekova videla, da se Korošcev shod ne da razbiti, postala je sila nervozna. Peljala se je celo v cirkus v Celje, da bi se pomirila» A tudi to ni pomagalo. ¡Slostno je vzdihovala: „Mein Franci ist verloren!" Ce misli visoka gospa, da bo zmagal njen brat z žalskimi piskači, se močno moti. Ko bi biie volitve v pustnem času, bi morebiti dali volilci kaj na tako vsiljivo godbo, a v tem času ne. Gospa, ne hodite na take burne shode, politika potrebuje močnejših živcev, nego jih imajo Robleki.
Francoske razmere si želijo žalski liberalci» To smo sicer že vedeli, videli in slišali. Njihova dejanja skozi več let so glasna priča njihovega mišljenja. Kdor je videl in slišal njihovo početje 1. 1907, ta nam verjame. Sedaj kričijo: „Ce ne bomo tako naredili kakor na Francoskem, nas bodo farji požrli!" To verjame tudi žalski Sentak. Mož ima nepotrebne strahove. Prvič še gotovo ni videl, da bi kak duhovnik koga požrl; drugič je pa veliko vprašanje, Če bi imel sploh kak duhovnik tako dober želodec, da bi prebavil zelo neokusnega Sentaka. Kar zadeva torej to po-žiranje, naj bo Sentak popolnoma miren. Krščanski volilci bodo skrbeli, da bo vstal Sentak sodnji dan iz zemlje, ne iz želodca kakšnega duhovnika; skrbeli pa tudi, da bo zrastla čez grob Sentaka poprej trava, predno bodo pri nas francoske razmere. Torej, Sentak, le miren bodi!
„Neuko ljudstvo" nas je imenoval Roblek na shodu v Trnovljah. To si odločno prepovemo! Vsak izmed tisočev volilcev v celjsko-vranskem okraju je najmanj tako sposoben in zmožen za poslanca, kakor Zanierov zet, zato nas Roblek nima pravice imenovati neuko ljudstvo. Ce so njegovi vplilci neuki, mu ne moremo pomagati; 4 leta je imel vsak dan 24 ur ča^-sa, da bi si jih izobrazil, zakaj pa ni prišel med nje, da bi jih' storil „uke". Roblek, na dan 13. junija bo-deš dobil odgovor za to „neukost".
Laško, Sevnica, Brežice.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Brežice. Kje se sme v Brežicah slovenski po-pevati? Na ulici — Bog obvari! Takoj bi te držala dva policaja za vrat. Tudi v Narodnem Domu ni vselej varno. Najbolj nemoteno lahko delaš to v — nemškem hajmu. Ko so bili te dni nabori, so fantje iz nekaterih vasi (na sramoto jim bodi to povedano!) popivali v hajmu in so peli tam vse mogoče lepe in nele-pe pesmi; vmes so tudi zaokrožili „Hej Slovenci" — pa živ krst med breškimi „Nemci" ni bil vsled tega razdražen, in nihče ni hotel teh fantov, kakor bi zaslužiti, vreči na cesto. Da, da, slovenski groš, koliko si vreden, če te le dobimo, in naj nam potem tudi v lastni nemški hiši kličejo: „Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije!" . . .
Blzeljanci, kar jih je namreč Še zdaj notri do kosti liberalnega „prepričanja", se baje tudi letos po stari navadi podajo z nepopisnim navdušenjem v boj
:za liberalnega kandidata. Pa naj se le pomirijo v navdušenju naši cenj. bizeljski liberalni sosedje. Kogar so doslej oni počastili s svojimi glasovi, tisti je vsakokrat še slavno — propadel.
Okolica 1)reška se probuja. Zadnji shod dr. Benkoviča, na katerem so divjali socialisti zoper krnele, je bil za 10 mirnih shodov! Našemu ljudstvu se zdaj odpirajo oči, da spoznava, kakšni prijatelji so mu socialni demokratje v resnici. Posebno značilno je tudi to, da se, kakor liberalni dr.. Kukovec, tako Cobal borita samo zoper dr. Benkoviča kot <zoper skupnega sovražnika, ter se v tem medsebojno podpirata že od prvega trenotka, ko je bil proglašen general Kukovec za kandidata.. Da jima pomaga po svojih močeh baron Moscon, graŠČak in odstopivši kandidat štajercijancev, to je pa za „narodne" liberalce in za „protikapitalistične socialiste enako značilno. Zato bodo pa šli zavedni krščanski volilci vsi na volišče, da bo naša zmaga nad združenimi nasprotniki tem si-jajnejša. Naj ne bo izdajalca kmečkega imena!
Kukovec — in liberalna olika. „Nam ni treba o-rožnikov, da bi nas branili, klerikalce pa so morali braniti orožniki v Kapelah," je dejal „dični" Kukovec na volilnem shodu v Trbovljah dne 21. maja t. 1., in s tem nehote priznal, da smo „klerikalci", ali pristaši Kmečke zveze olikani, da ne napadamo nasprotnikov, ki morejo nemoteno zborovati, svoji stranki pa je ■dal moralno klofuto, da napada naše pristaše pri shodih.
Kukovec — in Cobal. Kukovec se je kar poti? v Trbovljah, ko je govoril Cobal. Da, da, gospod doktor, preprosti Cobal Miha Vas je dal v žakelj, Vi pa ste nazadnje Še celo nekako poljubili njegovo roko in skoro boljše govorili za socialno demokracijo kot sam Miha, pa oprostite, Melhijor Cobal.
Kukovec — in sejmi. Kmečka zveza je kriva, da so sejmi zaprti. Sam dr, Korošec je pravil v St. Juriju ob juž. žel. to-le: „¡Zadruga za vnovčevanje živine bo odpravila sejme." Glejte, dragi kmetje, komu boste pa prodali svojo živino, ko ne bo sejmov. Kako je bilo hudo zdaj prodajati živino, ko ni bilo sejmov," tako je tarnal general brez armade. Dragi gospod, ki bi tako rad poslančeval, povemo Vam na ves glas, da so prav naši poslanci, med njimi dr. Benkovič in dr. Korošec, dosegli, da so sejmi zopet odprti. Kako pravimo tistemu, ki vedoma poroča neresnico, gospod doktor, Vi morate že to vedeti, ker ste odvetnik.
Kukovčev strah1 pred dr. Susteršičem. „Tisti grozoviti klerikalni zmaj SusterŠič grozi napredku našega naroda," je s slovesnim glasom izjavil na shodu pri Spancu v Trbovljah dne 21. maja, in pokazal duševno nadvlado našega ljubljenca nad njihovo generalsko prevzvišenostjo.
Sv. Jedert nad Laškim. Klaverno je končal v nedeljo socialno-demokraški shod pri nas. Zbrala se je protikmečka in protiverska druhal pod „KruČevim" kozolcem. Pomagači iz Hrastnika in Trbovelj so ponujali letake, katere so pa zavedni Šentjedertski kmetje raztrgali in stlali ž njimi okoli te krčme, katera nam bo ostala v spominu, da nje posihmal noben zaveden katoličan ne bo obiskoval. Za predsednika so izvolili že prej nekega Širokoustneža iz svoje armade, ki je dal besedo nekemu Mraku iz Zagorja. Ta je začel razvijati svojo, nam slaboželjno politiko. Ko je zvonilo devet, smo glasno molili, kakor imamo tukaj navado, kar je „pobožne" rudečkarje tako speklo, da je izustil eden najgršo kletev, i.n potem, ko so jih Še prav pošteno slišali od kmetov, in med klici „Živio Benko-vič", so jo odkurili izpod kozolca v hišo; tam je Še e-den med svojimi udrihal po duhovnikih, ki so mu trn v peti, čez Benkoviča itd.; ob koncu je rekel, da Če pride do ožje volitve, se združijo s celjskimi liberalci. Gliha vkup štriha! Dragi krščanski volilci! Ne dajte se motiti s praznimi obljubami, ki so nedosegljive; volite po vesti in nasvetu dobrih, krščanskih ljudi! Bojujmo se za sv. vero in narodne pravice! Občina Sv. Krištof, skaži se na dan volitve, da nisi samo velika, ampak tudi zavedno verna. Pridite vsi, sicer bi bili sami krivi, če bi propadli v zasmeh svojih nasprotnikov. — Živio Benkovič! — —Št, Jeder-čan.
Kaj je dr. Kukovec zamolčal? „N. L." navaja predloge dr. Kukovca — celih' pet — o uspehih pa seveda previdno molči. Saj poznamo njegovo delo! Za vspehe svojih predlogov se ni nikdar brigal, ampak vse prepusti, da gre kakor gre. Dr. Kukovec pa tudi molči o tem, da je celjska Zadružna Zveza, kjer je on predsednik, „naložila" 300.000 K kmečkega denarja pri falirani Glavni posojilnici in s tem hudo o-Škodovala kmečki kredit, tako da hudo poka ravno v bizeljski trdnjavi liberalizma; dr, Kukovec je zamolčal, da je zadruga „Lastni Dom" v Celju, kateri on načeljuje, dala ljudski denar porabiti v zasebne špekulacije, da jemlje 7% obresti itd. Se to, kar je izdal „Nar. List" o „delovanju" dr. Kukovca, ni veliko; veliko več pa je zamolčal o njegovem nedelovanju in Škodljivem delovanju.
O Sotelski železnici kar molči dr. Kukovec. A se Še vedno ni opravičil, zakaj se ni udeleževal sej; niti opravičiti se, se mu ni zdelo vredno. Dr. BenkoviČ dela že pet let v prid te železnice, trkal je že pri vseh oblastih in skrbel, da pride stvar naprej, dr. Kukovec pa nima ničesar pokazati, pa se drzne trditi na svojem letaku, da bo železnica takoj stekla, ko bo on izvoljen; ali ima svoje volilce res za tako nerazsodne ljudi, da se jim upa natveziti vsako farbari-Jo?
Sejme hoče dr. Benkovič odpraviti! S to neumno lažjo slepe mokrači in liberalci kmečke volilce. Saj se je ravno dr. BenkoviČ potegoval, da se dovoli več
sejmov in je ostro prijel trgovinskega ministra, ker dvema občinama oblasti niso dovolile novih sejmov. Hujskajo zoper živinorejsko zadrugo v Mariboru, ko ima vendar lepi namen, da pridobi za Sp. Štajersko državno podporo, dovoljeno za povzdigo živinoreje po odločni zahtevi pravih kmečkih poslancev. Ta zadruga ne bo odpravila sejmov — naj se le dovoli še večje Število! — pa ta zadruga bo pripomogla, da morejo tudi mali živinorejci svojo živino naravnost na velike sejme na Dunaj pošiljati, kjer se dobe bolje cene.
Neumne bedake so imenovali sociji naše kmete na Sirji in na Loki; no, kmet si bo že zapomnil, ke-daj so ga rdečkarji imeli za bedaka. Seveda, po ceni živino in pridelke, to bi vsak vzel; kmet pa delaj, napol zastonj in se daj od rdečkarjev psovati!
Za božjo voljo .¡e rotil in prosil dr. Kukovec nič manj kot 10 dozdevnih pristašev nairodno-liberalne stranke od Trbovelj in Laškega pa do Sotle, da naj prevzamejo kandidaturo proti dr. BenkoviČu, katerega treba na vsak način podreti. On jim dela prevelike težave v Celju, skoro tiskarno jim je zaprl, par 10 tisoč kron ljudskega denarja jim je iztrgal iz liberalnih rok, ki bi bil sicer izgubljen; kaj bo, če ostane Še naprej poslanec; saj ima že tako vse okrajne glavarje v žepu, enega (Vistarini) je že spravil, drugi pa hodijo iz strahu k njemu na tarok, cesarskega namestnika je pa podkupil. Tako tarnajo celjski mladini (seveda je zraven pol zlaganega); kandidata pa nikjer, da bi politično obglavil tega dr, Benkoviča. Vsi so odklonili, vse je zapustilo generala; zato se je podal ta sam v boj. Zato pa mora biti 13. junij dan slavne zmage, glava sovražnikov našega ljudstva mora pasti.
Brezobrestna posojila je snedel dr. Benkovič vinogradnikom. O ta hudobni človek! Tako jokajo naši liberalci, ki se vežejo z baronom Mosconom, z o-nim baronom Mosconom, ki je bil od nekdaj najhujši nasprotnik brezobrestnih posojil, Češ, kaj pa treba kmetu vinograda, to je le za' gospodo! Kdor bo Še trdil, da je dr. Benkovič brezobrestna posojila odjedel, temu recite, politični slepar, saj se ravno dr. Benkovič v deželnem zboru poteguje za to, da se imajo brez obrestna posojila v prejšnji smeri (celih 200.000 K) dovoliti, ne pa jih polovico Črtati.
Šmarje, Rogatec, Kozje.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Franc Jankovič,
zdravnik v Kozjem.
Sv. Rok ob Sotli. Shod Slov., kmečke zveze dne 21. t. m. se je vršil po rani sv. maši v posojilnici. Bil je zelo dobro obiskan, ker so bili le volilci navzoči. Otvoril ga je vlČ. g. župnik Šegula, predsedoval je g, župan Cesar, in zapisnikar je bil g. Antolinc. Izvajanja kandidata dr. Fr. Jankoviča so se navdušeno sprejela in se je njegova kandidatura enoglasno potrdila.
Kostrivnica. V nedeljo popoldan po večernicah smo imeli V svoji sredini kandidata dr. Jankoviča. Shoda se je udeležilo 200 do 300 volilcev, tako, da je bila hiša g, gostilničarja Janeza Praha premala; veliko jih je moralo čakati zunaj. G. kandidat je v nad uro trajajočem govoru razkril svoj program v verskem, narodnem in političnem oziru. Na koncu svojega krasnega govora je ovrgel tudi laž „Nar. Lista", ki mu očita, da Je govoril na shodu v Sladki gori glede delovanja g. dr. Korošca neresnico. Neki liberalec je poslal par pijancev motit shod, pa so morali takoj utihniti. Razen par strastnih liberalcev, smo vsi za dr. Jankoviča, in to bomo pokazali dne 13. junija.
Kostrivnica. Dne 18. maja smo imeli naliv in strahovito točo, ki je katastralno občino tudi zadela. 2 tretjini vinogradov je popolnoma uničenih, travniki preplavljeni in njive podsute. G. dež. poslanec Jak. Vrečko je ogledal dne 22, maja na licu mesta Škodo, dal kmetom navodila, da se Škoda hitro po umnih1 možeh od občine ceni in pošlje na glavarstvo.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Krasna je bila zadnjo nedeljo javna telovadba naših Orlov. Prihiteli so Orli iz Šmarja, Sv. Jurja ob juž. žel., iz Celja, iz Petrovč in iz Žalca, da povzdignejo našo slavnost, ljudi pa je Šlo iz domaČe ;in sosednjih župnij zelo veliko, zlasti mladeničev. Z velikim zanimanjem smo gledali rajalne pohode in redovne vaje in smo zlasti občudovali spretnost Orlov v telovadbi na drogu. Vsa čast vrlim junakom Savinjskega okrožja in iz St. Jurija! Gledalci so soglasno priznavali, da je delo Orlov res lepo in so bili polni hvale nad prireditvijo. Po skončani telovadbi se je vršil kratek mladeniški shod.
Najnovejše.
Pastirski list zastran državnozborskijh volitev je izdal naš prevzvišeni gospod knezoškof. Ta prelepi pastirski list povdarja lastnost^ ki jih mora imeti pravi ljudski zastopnik. Med drugim iskreno priporoča, naj se volijo le odločni katoliški možje, ki ne sodijo in ne sklepajo po krivih strankarskih ozirih. O volitvah in volilnem gibanju želi naš gospod knezoškof: „(Nikakor pa volilno gihafcje ne sme dobiti viharnega značaja. Bog je Bog miru. Zaradi volitev se nikar ne dajte zapeljati k nemirom in zvoditi k zdražbam, ali celo k nasilstvom! Svet nag vidi in pa spozna, da v lavantinski škofiji pošiljajo značajni volilci značajne može v državni zbor." Nafl bi se izpolnile lepe besede našega slkrbnega gospoda knezoškof a! K pastirskemu listu se še povrnemo.
Letošnji novomašnlki. Iz četrtega leta gospodje: Ignacij Brvar (Borje na Kranjskem), Janez Goleč (Polje), Vaclav J as t robnik (Sv. Flori j an pri Doli-Ču), Franc Kompolšek (Sv. Jurij ob južni železnici), Jainez Ogulin (Semič na Kranjskem), Franc Ostre (Sv. Križ pri Ljutomeru), Frana Pavlič (Sv. Peter pri Radgoni). Iz tretjega leta gospodje: Janez Cilen-Sšek (Gotovlje), Franc Casl (Rečica), Franc Hohnjec .(Sv. Peter pod Sv. gorami), Franc Polak (Celje), in Jože Potočnik (Sv. Rok ob Sotli).
Sejmi. Županstvo v Mozirju nam naznanja, da je dovoljen tam dne 6. junija sejenu Županstvo v Polj-Čanah, da je dovoljen tam živinski sejem dne 29. t. m.
Shodi naših kandidatov na včerajšnji praznik so se povsod sijajno obnesli». Navdušenje za naše kandidate je povsod živahno, O dr. Koroščevih shodih poročamo pod njegovim okrajem. RoŠkar je imel lepa shoda v Št, Jakobu in Št. Ilju, Pišek je zboroval dne 22. t. m. na Brinjevi gori, včeraj v Ločah in pri Sv. Jerneju; Brenčič dne 23. t. m. v Dornovi, včeraj pri Št. Vidu pri Ptuju, na Seli in pri Sv. Trojici v Halozah. Dr. Benkovi čna Planini, v Jurkloštru in v Rimskih toplicah. Vsi shodi so nemotepo potekli. Navdušenje v naših vrstah raste, — Dr. Verstovšekova shoda v Skalah in Selah sta potekla izborno. Tudi v Vr-hah je zborovanje dobro izpadlo, le ob koncu se je pokazala liberalna surovost, kjer so liberalci vdrli s silo in se niso niti ustrašili silovitega napada na ženske. Sledila bo občutna kazen.
Mašniško posvečenje bodo prejeli prihodnjo nedeljo, dne 28, t. m., iz rok prevzvišenega nadpastirja Lavantinskega v samostanski kapeli oo. trapistov v Rajhenburgu ti-le redovniki-diakoni: br, Vin-cencij Pavlj. (Anton Divjak) iz Rajhenburga, br. Konrad (Albin Jankovič) iz Lupoglave na Primorskem, br. Angelus (Franc P e č n i k) iz Koprivnice, br. Tomaž Akv. (Franc P 1 a n i n Š e k) od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, in br. Herman (Janez V o d e n i k) iz Konjic. Obenem bo dobil br, Nivard (Anton Les) iz Vidma red subdiakonata. — Premi-lostivi nadpastir odpotujejo v Rajhenburg dne 27. maja popoldne.
Birmo vanje 1. 1911. V tekočem letu bodo delili prevzvišeni g. knezoškof zakrament sv. birme: Na binkoštno nedeljo po pridigi, ki se prične ob pol desetih predpoldne, in po pontifikalni sv. maši, v stolni cerkvi v Maribor u, V V u z e ni -škem dekanatu dne 5. junija v Vuzeniei, 6. junija v Ribnici, 7. junija v Vuhredu. V slovenje-bistriškem dekanatu dne 11. junija v Laporju, kjer bo obenem posvečenje povečane farne cerkve, 12. junija na Spodnji Polskavi, 18. junija v Slovenski Bistrici, 19. junija istotam za župnije Sv. Martin na Pohorju, Crešnjevec, Tinje in Sv, Venčesl, 20. junija v Majšbergu, 21. junija v Makolah, 22, junija v Studenicali, 25, junija v Poličanah. V Novo-cerkevškem dekanatu dne 2. julija v Vojni-ku, 3. julija na Dobrni, 4. julija v Novi Cerkvi, 5. julija v Vitanju, 6. julija na Frankolovem. V Konjiškem dekanatu dne 8, julija v ZreČah, 9. julija v Konjicah, 10. julija v Prihovi, 11. julija v Cadra-mu, 12. julija v Ločah. — Birmovanje bo tudi v Cir-kovcih ob priložnosti posvečenja ondotne nove župnijske cerkve, katero se vrši dne 7. septembra t. 1.
Kandidat obeh slovenskihstrank za mestno skupino Celje
Ormož, Sevnica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenji Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina ZdraviŠče, Studenec, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Ivan Rebek,
ključavničar v Celju.
Marenberg. Slovenski volilci, volite dne 13. junija kandidata združenih Slovencev, Ivana Rebeka, ključavničarskega mojstra v Celju!
Zg. Vižinga. Dne 13. junija 1911 bodo volitve v državni zbor. Vsak volilec občine Zg. Vižinga naj napiše na glasovnico: Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje. Pojdite vsi na volišče, da vržemo vse-nemške brezverske protestantovske kandidate ob tla. Ne dajte se komandirati od vsenemških bogatinov in renegatskih generalov iz trga. Junaško jim pokažite, da nočete biti več njihovi podrepniki.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tukaj je' neusmiljena morilka mladine, jetika, pretrgala nit življenja-201etni vzorni mladenki, Pepci Kapusovi. Krasen je bil njen pogreb dne 21. t. m. Ko so ji domači g. župnik pri odprtem grobu govorili slovo in jo postavljali v zgled mladeničem in dekletom, porosilo se je vsako oko in marsikdo je rekel: Take smrti in takega pogreba želel bi si tudi jaz. Spoštovani obitelji Kapusovi naše sožalje!__
Listnica uredništva.
Kar izostalo pride prihodnjič ali t „Straži".
Poročilo o sejma goveje živine na Dunaja dne
22. maja 1911.
Prignalo se je 3808 volov, 583 bikov, 479 krav in 73 bivolov: gkapaj 4943 komadov. Cene so bile sledeče za 100 kg: voli alpski pri-ma 100 do 106 K, srednji 90 do 98 K, suhi 84 do 89 K; ogrski sivi voli p rima 90 do 100 K, srednji 80 do 88 K, suhi 74 do 78 K; ogrski lisasti voli: prima 100 do 144 K, srednji 90 do 99 K, suhi 82 do 88 K; voli iz Galicije prima 96 do 108 K, srednji 88 do 96 K; biki prima 100 do 106 K, srednji in nlabejši 88 do 96 K; krave prima 88 do 92 K, srednje in tdabše 80 do 86 K; bivoli prima 70 do 76 K, slabši 62 do 66 K. Tendenca: Prignalo se je 214 komadov živine več kot prejšnji teden. Promet je bil živahen. Dobro s« je prodajala posebna živina srednje vrste.
Pojasnil inseratih
i
daje upravnlštvo samo tistim, hi
Loterijske številke.
Dne 20. maja 1911. Trst . . 87 54 5 84 16 Line . . 34 28 35 45 5
Lepo pusegfree tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in ~oz-d* ter lepe zidane z opeko kiite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 6 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Dobro računale!
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstva ,,pravega ¡Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega cFrancka:" seje m roga desetletja kot najbolj ugsjajoČa, njegova izdatnost ket najkrepkejša izkazala.	532
-.* - ' -im
Iščem dobro idočo pekarijo v trgu ali majhnem mestu ca Spodnjem Štajerskem. Naslov poste restante „pekarjja" Maribor.	528
Išče se pomočnik za trgovino mešanega blaga kateri mora biti dober prodajalec ter ne pod 20 let star. Istotako sprejmem 2 učenca iz boljše hiše. Ponudbe na tvrdko Anton Verbič, Setnica ob SaTi.
547
Lepo malo posestvo se po ceni proda, na Spod. Štajerskem, več pove upravništvo tega lista. 557
Učenec, zmožen slovenščine in nemščine se sprejme pri Ant. Jaklin, lesotržcu in t govcu mešanega blaga v Vitaoju pri Celju.	559
Največja zaloga kmetijskih strojev sprejemanje popravil
Franc Kampuš,
Zg. Poljskava pri Pragarakem
priporoča vsem kmetom svoje najnovejše viteljne ali geplne, vitelne mlatilnice, najnovejše ročne mla-tilnice, slsmoreznice, reporeznice, žitne čistilnice ali vejače, odb ral-nike ali trijerje, mline za jabolke in grozdje, stiskalnice ali preše, sesalke za studence in gnojnice, tehtnice vsake vr3te, najno ejše gejalne stroje za vsako vrsto zrnja kosilne stroje, za obračanje in grabež, vsakovrstne pljuge, brane m okoptče, motorje na bencin in sesalni plin, stroje za opeko, opre-me za opekarne, Samotne in cementne cevi itd, najnovejše mline za zrnje, da si lahko vsak doma melje vs>ko zrnje na roko, na vi-telj, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, največjo zalogo i-mam tudi od brzoparilnikov „Alta Separator", to so kotli, pri katerih se pnhrani zelo veliko drv in časa, skuha se v 20.—SO. minutah popolnoma vse. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev na izbiro da lahko vsak kmet izbere na željo, pr dem tudi vsakemu kmetu na željo na dom, po dogovoru te d' na svoj« stroške, ne na stroške kmeta. Zmerne, nizke cene, ugodni plačilni pogoji na delj časa. Iščejo se tudi pošteni zas'opniki. 581
Nova hiša je naprodaj, Fraustau-den.rstrasse za 5000 kron, 2500 kron ostane vknjiženih. Vprašati je Brandisgasse 2, v Grailu pri Mariji Valh.	585
Na prod fj imam dobro ohranjeno Btiskalmco (prešo) na penj, dolgost 4 m, širokost 8 m, sleme je 7 m dolgo, visokost 8 60 m s kamnom in >retenom, plohi, kad z 7 polov-Ujaki in ptnj z 7 polovniaki. Cena tie izve pri lastniku Ig Ranči-g*j, okol. 8v. [Jedert, kraj Lušni-berg, Gotovjje št 76.	674
Pekevskega učenca s plačo 8 K vsprejme Josip Novak, Zreče pri Konjicah.	610
Potrebujem dva učenca za mizarsko obrt ki imata veselje do mizarstva, tudi potrebujem dva pomočnika, ki naj bi bila eden kot vodja dela; sprejmem takoj ter je trajno delo zagotovljeno. Ignac Petrovič, mizarski mojster, Gornja Poljskava.	584
Hiša z gostilno in trgovino se p:o-da pod ugodnimi pogoji. Stoji na prijaznem hribu, 20 minut od farne cerkve, poldrugo uro od železniške postaje, edina gostilna v občini ki šteje čez 60 hiš, poslopja so vsa zidana in z opeko krita, hiša ima tri sobe, kuhinjo, štedilnik, spodnjo veliko klet, je hlev za goved in svinjaki, drugi potrebni podstrešni prostori so v najboljšem stanu. Vinograd na novo zasajen, ob odi čez 10 polovnjakov vina, sadonosni vrt s travnikom in gozdom, lep vrt pri hramu zj zelenjavo, vodnjak pri hramu. Zemlja meri približno l'/« orala, cena je 7600 kron. 2800 kron ostane vknjiženega dolga. Natančneje se izve pri g. Antonu Vrablu, trgovcu pošta Križevci pri Ljuiomeru.
679
Lapa prilika. Kdor želi kupiti jako lepo posestvo, ki meri 47 oralov zemlje, obstoji iz 7 oralov lepih sadonossikov, da se naredi do 20 polovnjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri se trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih njiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, priraste nad 40 polovnjakov dobrega vina, in 7 lepih poslopij, vse zidano in v najboljšem stanu, 1 lepa enonadstrcpna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlevi za 20 glav, vse obokano in podano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarski hiši, lepa viničarska hiša, 3 lepe kleti, 2 s iskalnici, 1 kozolec, dobra voda zraven poslopja. Posestvo je arondirano, jako lepo in rodovitno, in ne v bregu, živine se lahko veliko redi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu 03tane vinska posoda, 2 voza, plju-gi, brane. Posestvo leši četrt ure cd železniške postaje in cerkve, Proda se radi smrti po prav nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknji-žena. Več se izve pri g. Jcsip Sa-jelšniku pri Sv. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konjicah. 561
Lepo posestvo z novo hišo in dvema gospodarskima poslopjema, vse v dobrem stanti meri približno 18 oralov zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov, gozda, kakor tudi d- a vinograda, pri katerih so zidane kleti in se dajo zraven po-Bestva, kakor tudi posebej, kakor bi kupec želel. Posestvo je večinoma v ravnini in blizu Poljčan. Cena, vse skupaj, s vso opravo in živino vred je 18000 K. Kupec naj se pri županstvu na Zbelovem (Plankenstein) pošta Sv. Duh—Loče oglasi.	554
Četverosedna kočija, skoraj nova, dobro ohranjena in en par konjske oprave, se radi pomanjkanja prostora po ceni proda pri Ksrolu Pešal, vinska kletarna, Maribor.	589
Harmonij v dobrem stanu se po ceni preda več se izve pii A. Ja-mnik, Muta Štajersko.	609
i liiiii nnniiiiniiK-iiiiiirnTiiiiu
Oel8¥nioaza popravila!
orj
»CJ> O E-c

Veiika zaloga ur, dragoce-losti.srehrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. iudl na obroke I lllustr. easlk lastasj;
8.-asjof»HB »d 20 de 200 K. Siklasta remont.-nra K 8-60 Prigtna srebrna ura , 7'— Original ornega ura „ 18*— Kuhinjska ura	A 4'*-
Budiljka, niklasta a -Poročni prstani	0 S,—
Srebrne verižic	,, 2'—
— Večletna jamstvi —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar 447 Maribor, gosposka nllo« 26. Kopale« ztatnlao le srebra. "am
Mranco za 8teklarsko obrt, UuulsCu 8e takoj sprejme pri Ivanu Kloinšsk, steklarju v Mariboru, Koroška cesta 17.
Proda se lepo malo posestvo, obstoječe iz hiše, hleva, škednja, vrta, sadunosnika, brajd, dva in pol orala zemlje, četrt ure od cerkve, pri veliki cesti ki leži med Bistrico in Poljčanami. Cena je 8.400 K. Več se izve pri g. Fr. Rumež, Slov Bistrica.	587

Štefan Kaufmann
trgovina z železarno
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate dobre kose in srpe. pravo štaj. železo po najnižji cenf in so-23 lidni pčstrežbi.
Ključavničarske pomočnike
sprejme takoj preti dobremu plačilu Franc Schell, Maribor, Koroška cesta št. 31.	608
Proda se sladko seno in olava, posebno primerno za molzne krave in za pitanje. Naslov pove u-pravništvo.	596
Deklica z lepo pisalo, vajena pisanja, želi vstopiti v kako slov. pisarno ali pa v slov. trgovino. Nastop meseca junija. Naslov pove upravništvo.	606
Vdsvec, 40 let star, brez otrok, neodvisen, z okr. 4400 K vrednosti, išče pošteno, v gospodinjstvu izkešeno kmečko, 35 do 40 lft staro osebo s premoženjem od 1600 do 2000 K v zakon vzeti. Dopisi pod „Srečne binkošti" poste restante Mala Nedelja p- Ljutomeru do 16. junija t. 1 605
Slovenski mlinarji se upozarjajo na mlin s štirimi tečaji z dsojno vedo v Pušencih pri Ormožu, ki se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najem, zavoljo starosti posestnika Samci imaio prednost Oglas pri lastniku Alojziju Horvat v Pušencih.	5 56
Dva mizarska pomočnika sprejme Janez Antoni S, mizarski mojster pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 613
Na prodaj je lep mlin na vodo in z novim bencin motorjem v Ljutomerskem okraju. Poslopje je zidano in vse v nsjboljšem stanju ter kakih 10 minut oddaljeno od župnijske cerkve. Cena se izve pri lastniku. Naslov pove upravništvo. 614
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleimšek
Maribor, Koroška cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjevza podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-
lidno in najeen. izvršujejo!
tísssBsamaoBwmssE
Dva mizarska učenca
z dobrimi spričevali, poštenih sta-rišev, se takoj sprejmeta pod ugodnimi pogoji pri Francu Stiplošek, umetna pohištvena delavnica v Gradcu, Leonhardstrasse 85. 592
Mala gostilna na prodaj, obstoječa iz treh sob, vrta za zelenjavo, na deželi en četrt ure od kolodvora. Cena 3000 K, vknjiženih ostane 1200 K. Vpraša se v Mariboru, Flossergasse 8. Miha Pareči. 595
Učenca, lepega vedenja in poštenih starišev sprejme trgovina z mešanim blagom Josip Fark&š Sv. Jurij ob Ščavnici.	£99
Slikarskega vajenca iz poštene hiše sprejme Janko Horvat, slikar v Ljutomeru. ^Sprejmem več pridnih slikarskih delavcev. 598
Proda se: velekrasno, dobička-nosno posestvo, obstoječe iz 12. oralov zemlje, vse ziiano, z opeko krito poslopje, 10 minut od cerkve in šole, četrt ure od železniške postaje in 1 uro od Maribora oddaljeno. Cena 11.200 kron. Več pote Josip Sernec, Gradiška, pošta Pesnica.	603
Priden hlepeč išče službe. Želi v kako župaišče na deželo, vajen je vsakega dela. Naslov v upravništ.
602
Krasno dobičkanostso posestva
ki meri 28 oralov zemlje, se tako preda. Posestvo je četrt ure od cerkve in šole, pol ure od železniške postaje in 1 in pol ure od Maribora oddaljeno ter leži v soln-čni legi tik okrajne ceste na pri. jaznem kraju. Govedi se redi 12 glav. Gozd je poln. Nap avi se mnogo jabolčnika in nekaj vina. Sejan ) je vse. Poslopja so vsa zidana in v dobrem stanu. Cena s polovico premičnine je 21 000 K. Več pove lastnik Franc Sernec v Gradiški, štev. 32, p. Pesnica. 597
Izurjena kulurici v gosp-dinjstvu skušana išče primerne službe. Pismene ponudbe se prosijo pod naslov: Kuharica, poste restante Voj-nik (Hochenegg) pri Celju. 688
Mizarske pomočnike za stalno delo tako tudi enega učenca za to obrt vzame takoj Jurij Kobale, mizarski mojster, Slov. Bistrica.
591
Kupci pozor
Podpisani stem naznanim, da so na prodaj takoj v prijazni mari-b jrski okolici vsakovrstna dobičkonosna posestva, pri katerih nakupa brezplačno posredujem, če se pismenim vpraianjam znamka priloži. J. Sernec, pos. sin v Gradiški p. Pe niča.	490
Na prodaj je na Petelinjeku občina S'. Jernej, četrt ure od župnijske cerkve Sv. Jernej, tri četrt ure od železniške postaje Loče pri Konjicah oddaljtne posestvo, sestoječe iz njiv, travnikov, gozda, vinograda, v velikosti približno 16 oralov; posestvo je v jako dobrem stanu z lepim sadunosnikom, je vse skupaj, je nova hiša in tudi gospodarsko poslopje, ter sploh vso gospodarsko orodje. Cena je primerna po dogovoru. Knpci se naj oglasijo pri lastniku Jožefu Strmšek na Petelinjeku št. 10, ali pri županu občine Sv. Jernej. 690
Posestvo se proda, ki meri približno 5 oralo? zemlje, vse v ravnini, dobre njive, travniki, hosta, poslopja so vsa zidana, b slamo krita, hiša ima 2 sobi, spodnjo klet, klet za žito, hlev za goved, nove svinjVe hleve, gumno, in vse druge potrebne prostore, pri hramu lep sadonoenik in vrt za zelenjavo, vodnjak pri h;ši, hiša stoji tik okraj oe ceste Ljutomer-Radgona, v hramu je bila dolgo let gostilna katera se tudi lahko sedaj dobi. Cena je 9600 K. 20 0 K ostane lahko vknjiženih, več se izve pri Antcnu Vrablu, trgovcu, Križovci p i Ljutomeru. 680
Vsakovrstna slamnike in naročnike (cekarje)
pripor< ča
Franc Cerar,
tovarna slamnikov v Stob, p Domžale pri Ljubljani.
Cene nizke, postrežba ločna. Cenik na zahtovo poštnine 503	prosL — Za dobro blago se jamči.
Serravailovo
železnato kifia-viao
Higion, razstav* Dunaj 1906: Država« od-:: lika in častni diplom k ziati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, mala-fervne in rekoevaieseento. Poviroi» voljo do jedi, nfrjnja živce in popra?! kri. Izboren okna. Nad 7000 zdrav, ruških spričevau.
Seri® awi§i£i? i b. &m\ iotaftlj
Triesto-Baroclca
!ir.?i se T Ukuvsb v steklenicah po pol 1 A K 2'60 ts p« ni	1 I 4 K 4-8».	fc£
mmžMm

Zahvala.
Vsem tistim, ki so nam v dolgotrajni, hudi bolezni ln ob smrti naše predrage, zlate matere gospe
KSarije Černe, roj. Divjak
izkazali svojo ljubezen, prijateljstvo in naklonjenost, se tem potom najerčneje zahvaljujemo.
Posebno hvslo izrekamo velečastitemn gospoda župniku za tolažbo in za ganljive besede cb odprtem grobu. Zahvaljujemo se slavnemu šolskemu vodstvu, učiteljstvu in šolski mladini za petje in spremstvo, vsem drugim pevcem in godbi, slavni požarni brambi, preblagim bližnjim in daljnim sosedom, darovalcem preKrasnih vencev in vsem, ki so prihiteli cd blizu in dsleč ter izkazali nepozabni toliko zadnjo čast. Iskrena hvala!
Vnem premnogim dragim znancem rajne ki izvedo še le po tej zahvali, o prebridki izgubi ljubljene, jo priporočamo v biag spomin.
V Framu, dne 22. maja 1P11.
Rodbina Černe—Habetova.
Telegram 1
Kaj takšnega še ni bilo. M razdelimo 1500 K v darilih in gotovini. •——
Zgorajšnjo svoto smo za tiste, ki sliko uganejo, nastavili. Vsak, kateri kupčevalca najde in poslika, dobi eno uro za gospode ali za dame v vrednosti 20 K, ali n* željo 15 K gotovine v darilo. Pogoj je, da si vsak vpošiljatelj naroči izvrstno „Fortuna" imit. zlato verižico in zato znesek po K 175 v znamkah priloži. Ko dojdejo sem rešene uganke podobe, se bode pričelo z razdelitiij daril. Vse pošiljatve se naj vpoš|jejo na: Patria-Zen-frale A. Selfert,Dunaj VII, Neubaugasse 63.	444
„Kaplsce za svinje'- cTki^0Sienice ie
Gfispod A. H, St. Križ, piše: Hvala Vfm z& pripestano zdravilo: Svinjske kapljice sa rdečico: Vspeh vrlo puvoljai:
Gospod Janez K. piše:
9C Prav dobro pomagalo!
siaeR-fc«.«, lekarna pri o, hp, ©pte MSRIBO& Glavni trg štev 15.
825
Sparilo!
Zvedeli smo, da ponujajo in prodajajo agent je neke nemške opekarne po vaseh opeko, trdeS, da so zastopniki slovenske kmečke „Križevsk.e opekarne".
Podpisano načelstvo javlja, da je naša opekarna pred kratkim res sprejela potovalca, in sicer gospoda N. Muliiča, ki je obenem tudi zastopnik tvrdke Ježek. Naš potovalni zastopnik se zamore legitimirati z listinami, pisanimi v slovenščini ter podpisanimi po naši tvrdki.
Naroča se pa lahko usmeno ali pa pismeno naravnost in neposredno pri „Križevski opekarni", re gistr. društvu z omejenim poroštvom v Križevcih.
Drugim nepoklicanim agentom pa, ki se z naši mi listinami ne izkažejo, ponujajo in prodajajo pa ob činstvu pod imenom naše tvrdke, naj pokažejo vrata
Naše ljudstvo pa se naj ravna po geslu: „,Svo ji k svojim!"
Križevska opekarna v Križevcih, Štajersko
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila t Maribora.
240
moštovo esenco 1!
si lahko vsakdo s malimi stroški pripravi sod isvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. • Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 kros?. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka aides,
■
rane


' gpodobar in pozBatar
'_Ptiiif Gosposka ulica 23
se priporoča čsstiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovijenja altarjev, p®dob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročilu.	556
Kaj je^Brikettid" luč?
luč je najprimernejša razsvetljava za stanovarja, vile, gosiilne
„Brikeitid"
gpSQ -fiPin hotele.
Rinlr^iil« luč je lepa, prijetna in svetla „JOii AJii.^Sk.lAtl lnž g Hvetiobno močjo 40-150
f/jf sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svo-if'	je popolne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje.
IRtv^ilrg^^ltfl ** luč je cena in jako krasna ter
p0(| ze]0 ugodnimi pogoji na o-broke plačljiva. — Ceniki in razkazovanje zastonj po gensrlem zastopstvu	600
Zinauer & Co. Sv. Jakob v Sl.g.
Telefon: Pesnica 181. skioptikone in kinematografe.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z
najmanjšim poizkusom. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in
kadilo za cerkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega
blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia. Zabukovški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor : žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Častno priznanje 1885.
Staroznana trgovina s semenjem
l
/WWWVWWWWWVWWVI
Sofijin trg
priporoča svojo veliko zalogo travnega, doteljnega, vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell", ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo garantirano, brez predenice (grinte) in so cenj. kupovalcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
priporoča	449
M. Berdajs, :=: Maribor i=i Sofijin trg.
i mmmmmm
Kane
Posebno pripravnv za Zastopniki se i§čejo.
vsake vrste se moraio skrbno varovati pred vsakim onesnaženjem, ker se po teh najmanjša rana izcimi v zelo hude, težko ozdravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vladno mazilo, takozvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olaišnje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje za celjenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pušics 70 vin. Proti predplačila K S'16 E9 pošljejo 4 pušice, za K T— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Pozor na ima izdelka, EzfielcTutalja, ceno in varstveno znsm&o. Pristno le po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorili dobavitelj
lekarna „PRI ČRNE» DRLO"
PRAGA, Mala strani, vogal More ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.	260
Solidno in vestno
kakor malo kje, se dela v obširni delavnici na daleč dobro znanega slov. mizarskega mojstra g.
Jakob Ekselenskega
ki se tem potom priporoča slav. občinstvu v napravo vsakoterih del, kakor pri stavbah; kdor ima les doma, mu gre delo izvršit tudi na dom, ter sploh vse točno in po zmernih cenah izvršuje kar spada pod njegovo stroko.
Sv. Jakob v SI. gor.
Sanatorij „Mirni Dom"
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, =
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srcu, želodcu, pa take ki so ssmo okrepčanja potrebni. — Cane so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
^ Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota.
pZa pomlad in poletje
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domačih in augležkih tovarn, izgotovljeno obleke za gospode in fante ter veliko izbiro močnih cajgastih hlač.
Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem kreju in za zmerno ceno. — Salonske obleke za gosp. dijake od K 56-— naprej.	250
Jakob Vezjak, krojač
Maribor, Grajski trg v gradu (Burg). Postrežba poštena!	Cene primerne3
Poiščite šn ©bišslte
narodnega in domač, trgovca
F« LENART B PTUJU,
ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših što-fov za moške ter razne volne za ženske obleke in blnze. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlih cefirjev stalnih barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko spadajočeg»
blaga po nizkih cenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	86
Priporoča se
Franc Lenart w Mum.
IS i lit-.j!
—B
Nesamo dase dajo na tri velikosti regulirati, ampak se tudi najložji in najtrpežnejši novo iznajdeni
OKLEPNI HOMOTI
za živino.
Cena za par št. II, ki se da regulirati, za srednje vole K 17'50. Isti za največje vole K 18 50. Homoti, ki se ne dajo regulirati, za krave en par K 16-—. Dobijo se pri	409
Nejedlo & Pavlišta, PragaVIII.
Ni lito !
n ■
Zakaj
bi Vi, če si kupite pisalni stroj, morali imeti vedno eno in isto pisavo, če pa lahko na pisalnem stroju „Blickenderfer" pišete najrazličnejše pisave in v raznih jezikih in lahko na pr. spremeniti v eni sekundi strmo pisavo v ležečo?
■■ __ ■ _ ■ še Vi rabite barvotrake, če pa zasigura „Blickenderfer" jev ^L-^M	H pisalni stroj manj stroškov, zelo lepo in snažno pisavo z ved-
M no ravnimi vrstami?
H _ g bi Vi preveč izdali za pisalni stroj, če pa dobite „Blicken-&£L,¿BI lili ŽEH g derfer"-jev jsko ličen pisalni stroj, kateri je zelo priročen mno-M gostranski za vporabo, ima vsemogoče prednosti, stroj, kateri je bil 15 krat odlikovan in o katerem je 140.000 priznalnih pisem na razpolago?
Štiri različni modeli za pisarne, potovanja in zasebno rabo. 185—260 mark. Čez 100 railičmh pisav in jezikov.
Ilustrovani katalog franko.
Groyen & Richtmann, Kolin, Koln.
Podružnica: Berolin» Leipzigerstrasse 112.	mi
Zastopnik za avstrijske dežele: Makso Dachauer, Ried i. Iunkreis.
¡nanita.
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi se menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragonske kasarne, MagdalensiiO predmestje.
160
SuUno
■«Sri'
Narodneveletr8ovme
l, fteimeCN,
Celi®- ,
Vxorci xastoM-
Civilni geometer
Karol Hantich, Maribor, Marijina ulica št. 10
nasproti okrožnemu sodišča. — Najcenejša in najhitrejša izvršite* delienja zemljišč, stavi janja mejnikov, parceliranja itd. itd.
o-
m
448 is» debel«» in na; dpobne
rane Strupi s Celje
Gražka aesti
;tri?or®Sa po najnižjih cenah svojo bogat© zalogo gteklene m poreeliuuude p©sode5 svetilk, ogledal, Tg&kevrgiiuli šip in okvirjem za podobe.
F^tvzstje vseh steklarskih del pr? 8«%vdi iss pi*?*» «f»-*!*®!*»
MS*
Gumijeve trake n
cepljenje trt
m
po priznano najboljši kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Oraška ulica št. 7
in
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek) Rotovška ulica 2.
Vabilo na
občni zbcfr*
Hranilnice in posojilnice v Dobju,
reg. zadruge z neomejeno zar,
dne 5. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v hranilničnem prostoru. Dnevni redi:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o zadnji reviziji. 3. Odobritev računa za leto 1910. 4. Volitev nsčelstva. 5. Slučajnosti.	604	Načelstvo.
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jaboljčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus".
Iz „Jabiusa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jabiu3a z navodilom vred samo K 5.30 po poštnem povzetju. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo.
G1"°° Jablus" 8$SL
zastopstvo 99«
Ot O

IS!
iki!
Priporočam se Vam v napravo in prodajo vseh vrst kmetijskih strojev, vsake vrste orodja za kovače, ključavničarje, priprave za mline, žage in transmisije za vsako industrijo posebno pa priporočam veleposestnikom in o-brtnikom kot gonilno moč motorje na surovo olje.
Edini zastopnik največjih in najslovitej-ših tvrdk.
Alojz Artnik,
strojni ključavničar — Savinjska dolina,
==_5u. Pauei pri Preboldu, _=
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
ee
:: pri Franu Pograjc, Maribor, Fabriksgase 21
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina domača slovenska zavarovalnica. S roji k svojim! Sprejema tadi zavarovanja za življenje, oiir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico.
43	Pojasnila daje gorenji zastop.
Zobna krema
Draginja!
mnn lin
Vsak hoče varčevati! Na stotine kron prihraniš j* • • ¿p ___ • m "MBm^
če kupuješ vse potrebščine v špecerijski trgovini ABOJ1I Ji II11161113 K
ki se nahaja samo v Tegetthofovi uBici št. 57 v lastni hiši v Mariboru.
Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: Svoji k SVOjim!
mm ifii mm mm m wm!
iiPPlIm 1$m§m
WW

65 i
priparača ssoja dama žgano siisanlH), tropinam;, vinsSo žpnje, brinjem ftaltar tadi
štajerski I konjak !
XJÜDSKA HRANILNICA
registrovana zadruga
in POSOJILNICA V Q&LJÜ
z neomejeno zavezo
lastiti hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje

obrestuje
hranilne vtsga po 4'/«°/o br8z odbitka rentneg» davka. Sprejem» hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se otorestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dem brezplačno kranihie nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na trt^fl račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
Pa* M
uraduje
vsak tersk m p»tek depeldne. Prošnje te sprejemajo ¡n pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemii praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poŠti se dajejo zastonj peštno-hranilniine položnice, štev. 92465 Telefon ima it. 8. Za brz»jave zadostuje naslov Ljudska posojilnica Celje.
KMHB
posojaj e
na zemljišča po 5®/« do 5%°/. * »»ort«acijp ali brez oje, s» zastavo vrednostnih listín in na ornimi kreSit ped tig&IWiwí pogoji. Konvwtuje vkqjiíene ckrtgove pri drsgife zswíiJh /Ni ?zteijaje svojim ¿leoon njih terjatve.	m Irsteoe m
vknjWw brezpfatno, stranka phi* le fcoieke.
as«
MMHaamansMMWCMmM
Slovenski volilci!
Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino
Alojzij Šumenjak,
ki se nahaja v lastni hiSi v Mariboru« Tegetthoffova cesta 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd
Slovenci: „Svoji k svojim"!	postrežba točna ¡„ solidna t
Iidajatelj in založnik: Katoliško tiskovno drnStvo.
Odgovorni urednik: L. Kvicparir
Tisk tiskarn, nr. Ciril» v Mariboru