DRUŽBA PRIHODNOSTl BO ALI KOMUNIZEM ALI BARBARSTVO. KARL MARX 12 LCTNIK XXII LJUBLJANA ,19. FEBRUARIA 1973 CENA 1 DINAR ALI JE NA ZNANOST SAMO SPLOH TREBA MISLITI < Vsa znanost se je razvila iz nečesa, kar je v bistvu zelo preprosto m človeško: človeka zanima svet, v katerem živi, rad bi ga bolje spoznal, zato da bi znal v njem lepše živeti. Osnova je zelo preprosta in jo čuti vsak otrok. Na poti med našo željo po boljšem in njeno realizacijo pa je neka čudna stvar, neznan oblak, ki neprestano raste in postaja vse bolj neprozoren. To je znanost. Ko je govor o znanosti, danes malokdo pomisli na človeka. Zna-nost je postala neka umetna struktura, nekaj samega po sebi. Je hvaležna tema za pogovore, je dobrodošlo sredstvo za družbeno afirmacijo. Človeku daje sigurnost v našem današnjem sisteiftu. Navsezadnje se s pomočjo znanosti da ljudi tudi o marsičem prepri-čati, saj logika vendar ne more zgrešiti. Osnova je bila zelo preprosta. Če ne bi bila, je človek tudi ne bi razumel, in znanost se sploh ne bi pojavila. Clovek je vedel vedno več, znanost se je razvijala in postajala vse bolj komplicirana. Tako komplicirana, da so se ljudje v njej izgubili. Pbstalaje prevelika, da bi se lahko videlo ven iz nje. Zdaj smo v oblaku, ki je tako velik, da vidimo samo meglo, ne pa sonca nad nami in trave pod nami. Iz nečesa česar sploh ni, delamo mit. Gradimo neko umetno struk-turo, pozabili pa smo na to, da smo na svetu le zato, da živimo. Znanost se je zelo zelo oddaljila od človeka. Postala je skoraj čista forma. Danes se po svetu ogromno ljudi ukvarja s tako imeno-vano ,,znanostjo". Če bi vsi ti delali to iz čistih nagibov, potem bi morala pred tisoč leti množica ljudi risati po pesku kroge in tri-kotnike. Vsi ti ,,znanstveniki" nam sicer v marsičem tudi koristijo. Toda za zrel odnos do sveta, posebno tako kompliciranega, kot je danes, vsi niso dorasli. Zato ustvarjajo nečloveški odnos do znanosti,ki jo je zaradi tega toliko laže izkoriščati v slabe namene. V človeku je zanimanje za svet, pa še marsikaj drugega. V današ-njem času smo iz delčka človekove duše zgradili grad v oblakih. Na vse ostalo smo pozabili, zato je tudi ta grad seveda neresničeri. Danes se človek trudi, da bi vse videl, vse razumel. Današnje ozračje je tako, da nočemo priznati, česar ne razumemo. Miselno hočemo imeti vse v oblasti. Samo še korak, pa postanemo tudi dejansko nasilni: uničujemo naravo, mečemo bombe na Vietnamce. Seveda zato, dajjm ,,pQipagamo", ker jih razumemo. Toda dejansko človek lahko zares fazume le malo stvari. Kdor hoče razumeti vse, ne razume ničesar. Vedno se je dogajalo, da človek ni znal biti preprost. Vedno si je domišljal nekaj, kar ni res, in si gradil umetne gradove v oblakih. Na koncu pa so se vsi ti gradovi podrli. Ko so se gradovi podirali, je bilo ljudem težko, toda drugače bi jim bilo še teže. Ko gradov ni bilo več, so ljudje šele videli resnico, iz katere so jih bili zgradili. Šele tedaj so spoznali,kako lepaje resnica. A spet se je zgodilo, da so si na noyem mestu začeli graditi grad. Le zakaj? Kdaj se bomo zavedeli, da smo samo ljudje, in nič več? Tedaj, ko se bo to zgodilo, nam ne bo treba misliti na znanos samo po sebi, in ravno zato bomo s svojim znanjem znali narediti kaj dobrega. Res je, znanost je človeka v precejšnji meri potegnila iz ma-terialne bede. Zaradi tega pa je zdaj ne smemo mistificirati, saj materialno izobilje samo po sebi nima prav nobenega smisla. Saj je tudi računalniku vseeno, ali mu zmanjka elektrike ali ne. Tudi znanost sama po sebi nima prav nobenega smisla. Saj smo ljudje, ali ne? ANDREJ DETELA ŠKUC BO KMALU POSKRBEL ZA LITERARNIMARATON V aprilu ali morda še prej bo na FF literarni maraton (dokončnejša odločitev o terminu in pojavnih oblikah maratona bo znana po seji programskega sveta ŠKUC-a nasled-nji teden). Letošnji maiaton bo za tazliko od prejšnjih na,pomlad. Po mnenju pri-rediteljev je ta čas primeren, ker je zaradi astronomskih vplivov po-mladi mogoče pričakovati veliko plodnost rojevalcev dobrih idej. Razumljivo je, da je maraton namenjen vsem študentom in sejim daje v organiziianje, kreiranje, nor-čevanje, razmišljanje Kd. Kljub pri-čakovani prizadevnosti in samo-iniciativnosti ,,vseh študentov" je prireditelj začej zbirati delovno sku-pino. Dogovarja se s fakultetnim odborom FF ipd. DŠ PROBLEMI (MORDA ZADNJlC V TEJ ZVEZI) 5. februarja so se sestali sodelavci Problemov (Literature in Razprav), da bi se soočili s svojo situacijo, do kakršne je prišlo po zadnjih aktih izdajateljev (o tem smo poročali v prejšnji številki). Osnovni predmet razgovora je bil predlog o združitvi prej razdruženih delov revije in s tem v zvezi problem sestave novega uredništva. Predlagana v novo ured-ništvo sta se predstavila Milan Pintar in Rastko Močnik (prvi kot glavni, drugi kot odgovorni urednik in po predlogu ZMS ter 10 SŠ LVZ man-dator novega uredništva). Predlog o združitvi obeh delov revije je bil hi-tro sprejet. Tekla je razprava o ve-liko globljih vprašanjih, kot je zlasti vprašanje intelektualne svobode v zapirajočem se prostoru. Odsotnost predstavnikov RK ZMS so prisotni sprejeli, kot neresen in zancmarjujoč odnos. Na koncu so sprejeli predlog no-vega uredništva (v katerem je pred-lagatelj upošteval željo izdajatelja RK ZMS pa tudi CK ZKS, naj bi dveh imen, katerih zven je sloven-skemu ušesu bojda mrzek, ne bilo v uredništvu) in ga na samem sestanku dopolnili z nekaj miadimi literati, med katerimi zbuja pozornost zlasti Ivan Volarič-Feo. Razpravo o članih novega uredništva se da označiti kot demokratično. Novo uredništvo bo izdalo v svo-jem imenu dve že prej pripravljeni stevilki. Berite torej n )ve Probleme in se jih veselite. DŠ NOVA ŠTEVILKA PRAXISA V začetku februarja je po daljšem premoru izšla nova številka Praxisa, dvojna številka 5-6 za leto 1972. To kar bralca najprej začudi, je njen minimalen obseg: prelistaš Iahko borih 16 strani, ki vključujejo tudi kazalo objavljenih tekstov v letu 1972, obvestilo o letošnji Korčulski poletni šoli in pojasnilo, v katerem redakcija obvešča o težkem finanč-nem položaju revije. Glede na to, da smo bili doslej navajeni prebirati za-jetne številke s po tristo in tudi več stranmi tekstov, pritegne nova šte-vilka in težave redakcije vso našo pozornost. Ime revije Praxis se je v zadnjih letih večkrat pojavljalo v zvezi s teo-rijami socializma, razvojem marksiz-ma v svetu, tudi s študentskim giba-njem pri nas (leta 1969 so izdali za-jetno stevilko z zbranimi dokumenti o dogodkih leta 1968 v Jugoslaviji, ki je edini tovrstni dokument pri nas), v poslednjem Času pa se jo je čedalje pogosteje omenjalo v zvezi z domačim političnim dogajanjem, pri čemer je bilo nemalo poskusov, da bi se delo redakcije, znano po kritičnern izstopanju, zaviralo in kompromitiralo. Onemogočanje dela strokovnega časopisa, ki je med tovistno jugoslovansko literaturo brez dvoma najplodnejši (doslej so letno izdajali po okrog tisoč strani jugoslovanske izdaje Praxisa, štiri obširne številke ,,mednarodne iz-daje" v francoščini, angleščini in nemščini, poleg tega pa izdajajo v žepni zbirki zanimiva dela domačih in tujih avtorjev), se najočitneje kaže v drastičnem zmanjšanju sub-vencij. Medtem ko so leta 1971 za svoje obširno delo dobili 27,5 starih milijonov, so jim lani ob nespreme-njenem obsegu dela in ob precej povišanih tiskarskih stroških dodelili več kot za polovico manjše dotacije (13 starih milijonov). Omeniti je treba, da drugim hrvaškim revijam niso znižali dotacij, vsaj tako očitno ne. No, zdaj razumemo, odkod se je vzelo tistih bornih šestnajst strani zadnje številke. * Ostane upanje, da se odgovorne institucije do delovanja redakcije Praxisa ne bodo več obnašale tako nekorektno in da bomo torej spet lahko brali tristostranske številke. Pripravljena je že nova številka, v kateri bomo lahko prebrali diskusije z lanske Korčule, razprave o Lu-kacsu, Sartreu in Marcuseju, doku-mente o aretaciji B. Jakšiča in še marsikaj drugega. Redakcija se za-veda težke finančne situacije, v ka-teri se nahaja, zato apelira na bralce, naj se naročiio na Praxis. Pišite na naslov: PRAaIS, Filozofski fakul-tet, Djure Salaja 3, 41000 Zagreb; na žiro račun 30101-678-614 z oznako ,,za Praxis, pretplata za iugoslavensko izdanje 1973" pa na- OBISK 1Z ZAGREBA Šestcga fcbruarja nas je obiskala delcgacija hrvaških študentov. Se-stavljali so jo predstavniki pred-scdstva hrvaške študentske organiza-cijc in nekaj članov uredniškega odbora Studcntskcga lista. Prvi so sc ustavili. na IO SS LVZ, kjer so brcz dvoma imeli koristne in zanimivc pogovore, drugi pa so prišli na Tri-buno, kjer so se pogovaijali o skupni štcvilki, ki jo uredništvi riameravata izdati v začetku marca. Štcvilka bo obsegala vprašanja študentskc orga-niziranosti, socialnega položaja, uni-verzjtetne reforme. TRIBUNA NA TRIBINI MLADIH V ponedeljek, 12. februarja, je re-dakcija Tribune na povabilo Tribine mladih odpotovala v Novi Sad. Na javni tribuni, ki se je- začela na večer, se je po predstavitvi ured-ništva in koncepta Tribune pričela zanimiva debata, ki rii tekla.samo na ravni odgovarjanja na zastavljena vprašanja. Pogovor se je pričel z obravnavanjem delovanja Tribune v zadnjih Jetih, s poudarkom na se-danji redakciji, nato pa je prešel na vprašanje o jugoslovanskem študent-skem tisku v sedanjem trenutku, ko velika večina študentskih listov iz-gublja svojo problemsko neodvisno usmerjenost, se institucionalizira ali izgublja stik s študenti na kakšen drug način ali pa umira zaradi po- manjkanja finančnih sredstev. Ob tem smo v pogovoru fenomen štu-dentskega tiska povezali s študent-skim gibanjem, ki je bilo za časa svojega obstajanja marsikje tisti pro-stor, v katerem je študentski tisk jemal osnovo svojega delovanja; po ,,poriiiritvi" pa so se redakcije znašle v praznem prostoru, in s tem prišle v mnoga nasprotja, ki so jih uničevala (represivno, pa tudi brez kakršnih-koli zunanjih posegov). Po mnenju nekaterih novosadskih kolegov je bila Tribuna eden redkih listov, ki je v tej krizni situaciji uspel ohraniti nivo pisanja in ga prenesti v nove pogoje, v katerih se je znašel štu-dentski tisk. Zatem se je pogovor usmeril k vprašanju subkulturekot oblike kulture na univerzah, ki je nastala s študentskim gibanjem in je njegov integralni del in ki zahaja v podobne probleme kot študentski tisk. Končno se je zastavilo še vpra-šanje o marksističnem izobraževanju na univerzah, pri katerem smo se tudi iiiedsebojno informirali o tre-nutnih prizadevanjih v tej smeri. Problematika marksističnega izobra-ževanja ne sme biti samo skib poli-tičnega delovanja, če hoče privesti do radikalnih rešitev. Samo znan-stvena analiza lahko odgovori na vprašanje; KATERI marksizem je ,,naš" (ne pa ideološko in trenutno-politično aktualiziranje golega poj-ma marksizem); uvedba novega predmeta osnov marksizma pa se mora nujno dopolnjevati z .vsemi prizadevanji na področju reforme univerze, če hoče optimalno reše-vati povezavo teorije s prakso in obratno: če bo to predmet, ki bo že po svoji ,,tehnološki" plati (preda-vanja ex catedra, izpiti. . .) ostal enak sedanjim, bo to prej korak na-zaj kot pa kvalitetivno izboljšanje univerze. Na koncu so novosadski štu-dentje, ki so sodelovali na tribuni, organizatorjem iz Tribine mladih iz-razili željo, da bi v Novi Sad povabili še nekatera druga uredništva, saj je problem študentskega tiska danes med najzanimivejšimi, ki ga velja in ga je tudi treba obravnavati. ZP NA FSPN UVEDLI STUDIJ MANJ-SlN Poskus novcga načina študija so na FSPN začeli z uvedbo noVega predmeta, ki sc bo ukvarjal s sloven-sko manjšino v Italiji. Prcdmet je iz-biicn, vpisujejo pa ga lahko študcnti vseh smeri. V začetni fazi bo študij trajaJ en semester ip bo imcl obliko predavanj, seminarjev, okroglih miz in ekskurzij čez mejo. Manjšinsko problematiko bodo obravnavali z vidika kultumih, gospodarskih, ctničnih in političnih vprašanj. Vsak študent se odloči za neko področjc in se z njim aktivno ukvarja. Na podlagi te aktivnosti se predmet tudi ocenjuje. Pozneje bodo skušali prcdmet razširiti, da bo lahko vključil tudi študonte z drugih fakultet, in bo tako postal res intcrdisciplinaren predmet. RL SESTANEK PREDSTAVNIKOV IO SŠ LVZ IN PRK ZMS 7. februarja so se srečali predstav-niki izvršnega odbora Skupnosti štu-dentov LVZ in predsedstva republi-ške konference ZMS, da bi se pogo-vorili o vprašanju organiziranja mla-dih v Sloveniji, in s tem nekako prvi prišli pred jugoslovansko javnost z dogovorom med organizacijama, ki politično združujeta mlade. Ceprav je bilo srečanje namenjeno pred-vsem za razpravo o izhodiščih dogo-varjanja, se je kmalu začelo govoriti o organizacijskih stie nah. Živko Pregl je predlagal, da bi se študentje vključevali v družbeno dejavnost tam, kjer stalno živijo. S strani izvrš-nega odbora je prišla pripomba, da bi to pomenilo ukinitev sedanje štu-dentske organizacije, nakar so pred-stavniki mladinske organizacije po- jasnili, da so pustili vprašanje seda-nje organiziranosti odprto. Pozneje so udeleženci sestanka govorili o izhodiščih motebitnih spremiiyanj; o takih vprašanjih se govori pred-vsem v vodstvih, zato je potrebno to razpravo razširiti. Na kohcu so se dogovorili, da se bodo srečali še enkrat v drugi polovici februarja in do takrat bodo oboji pripravili izho-dišča za pogovor. O probllemih pa drugič, so rekli. SEMINAR ZA VODSTVA ZK NA LJUBLJANSKI UNIVERZI (9. do 15. FEBRUAR) Univerzitetni komite ZKS je pri-pravil enotedenski seminar za vod-stva ZK na univerzi, nefonmalno je imenovan smučarski. Po jutranji re-kreaciji v obliki smučanja je bila na sporedu vrsta tem in razprav, ki naj bi vodstvom pomagale pri orientira-nju pri svojem delu: izvajanje pisma v 00 ZKS, o delu članov med štu-denti, aktualni problemi marksizma na univerzi. O aktualni ekonomski situaciji je govoril član IB predsed-stva ZKJ Kiro Gligorov, dr. Aleksan-dra Kornhauser je govorila o statu-tih visokošolskih zavodov,, Gojko Stanič o tezah ZK o reform i visoke-ga šolstva, na koncu pa še Franc Setinc o aktualni politični situaciji. EDICIJA GONG PRESENTS Edicija Gong je v samozaložbi izdala: Franci ZAGORIČNIK: navo- dilo za uporabo — instruzione per 1'uso Orest ZAGORIČNIK: štirideset del tako. NOVA ŠTUDENTSKA ORGANI- ZACIJA NA POLJSKEM Tudi na Poljskem prihaja do re-organizacije mladinskih organizacij. Po množičnem nastopu mladine v letu 1968 je bila njihova spontana moč čedalje botj kanalizirana in usmerjana. Doslej so na poljskih uni-verzah dclovale Zveza kmečke in Zveza socialistične mladine ter Zve-za študcntov. Padcl je predlog o enotni študcntski oiganizaciji na univerzi, vcrjctno v znak ustanavlja-nja ,,čvrste" fronte proti Sovražni-kom in olajšanja kontrole nad ne-miinimi univerzami. Odslcj bodo poljski študentje združcni v ,,enotni množični ideološko-politični štu-dentski organizaciji". RABAT: 1460 IZKLJUCENflH ŠTUDENTOV V 10. štcvilki Tribune smo že pi-sali o stavki študentov in profesorjcv na univerzi v Rabatu. Te dni je ma-roški režim uspel razbiti tudi ta vir študentskega revolta, in sicer na do-slcj bolj redko prakticiran način: množične izključitve z univerze. Tako so samo iz prvih trch letnikov medicinske fakultete izključili 1460 študentov (okrog dve tretjini), poči-"tili pa bodo tudi mcd višjimi let-nik.1. Število vsckakor priča o ma-sovnosu nedavnc akcije rabatskih študcntov i.r< dajc up,'da smiscl tc akcije s tem še ni pozabljcn. MED GRSKIMI ŠTUDENTI JE ŽIVO Na atenski univcrzi postaja kljub giškemu vojaškcmu režimu čcdalje bolj živo. Po jesenski stavki štu-dentov giadbeništva, ki so zahtevali reformo univerze, so scdaj začeli stavkati študcntje na politehniki. Njihove zahteve so že jasnejc formu-lirane in niso več strogo omejenc na univerzo: zahtcvajo participacijo pri reševanju univerzitetnih problemov * znanost - ost znanja? 1920. Prva svetovna vojna je mimo in evforija nacionalne osamo-svojitve je rodila ljubljansko univerzo. Komaj pridobljeno svobodo po toliko letih podrejenosti je bilo potrebno varovati in krepiti tudi z lastnimi kultumimi in znanstvenimi institucijami, glasniki nacio-nalne celovitosti. Da bi to nalogo lahko uspešno opravljala, so uni-verzo oblikovali kot centralistični urejen monolit. Taka forma se je uspešno obdržala vse dotlej, dokler je pretila nevarnost ponovne nacionalne zasužnjitve, in je bilo znanstvenih in kulturnih delavcev razmeromamalo. Po drugi svetovni vojni pa se položaj naglo spreminja. Novo razmerje med socialističnim in kapitalističnim svetom in ekonom-ski razvoj jugoslovanske družbe sta odvrnila neposredno nacionalno ogroženost. Hkrati tak razvoj omogoči napredek znanstvenega raz-iskovanja. Ustanavljajo se prvi raziskovalni inštituti, ki niso nepo-sredno vključeni v univerzo, v tovarnah ustanavljajo raziskovalne oddelke. To dezintegracijsko gibanje se čuti tudi znotraj univerze, in sicer v jačanju posameznih znanstvenih panog in njihovem osamosvajanju, kar se zaključi z reorganizacijo univerze v skupnost samostojnih fakultet in inštitutov. Reorganizacija, ki pa je nekaj drugega kot samo reorganizacija. Kaj se namreč dogaja? Pedagoški in raziskovalni proces se razdvojita. Prvi pride pod okrilje fakultet, drugi na inštitute. Ljudje pa, ki vodijo ta dva pro-cesa, so v obeh večinoma eni in isti. Na videz je to kaj všečno: združiti raziskovanje in izobraževanje, v resnici pa je stvar hudo, hudo žalostna. Raziskovanje v svetu je šlo pa naprej, in znanstvene informacije so se neznansko pomnožile. Pedagoški proces lahko prenese le majhen del te zakladnice, pri raziskavah pa uspevajo le ozko usmerjeni specialisti, ki se združujejo v delovne skupine — teame. Raziskovalec postane slab učitelj, učitelj pa slab razisko-valec. Kjer sta združena v isti osebi, kvaliteta pedagoškega in raz-iskovalnega procesa naglo pade, raziskovalni centri se tako v bistvu ločijo od izobraževalnih celic. Motor na eno, karoserija na drugo stran, ne eni ne drugi pa ne morejo nikamor. In prav s tem pojavom se srečujemo naši univerzi. Tega so se zavedli tudi v centru za razvoj univerze: ,,Sedanje stanje ni zadovoljivo, to pa se očitno kaže v razdrobljenosti pedagoškega in raziskovalnega dela na posa-mezne, največkrat institucionalno povsem samostojne in med-sebojno malo ali sploh nepovezane dele." (Delovni načrt, str. 15). Problem skušajo rešiti z novimi reorganizacijami dejanskega sta-nja, vprašanja vsebine pedagoškega in znanstvenega dela pa se niso dotaknili. Ce pa to plat zanemarimo, nam bo vsaka reorgahizacija prinesla le navidezno rešitev in pripeljala univerzo pred lažno dilemo: biti gimnazija na najvišji ravni ali proizvajati specialiste s plašnicami; postati partikularistična ustvarjalnost ali univerzalni partikularizem. Prva možnost nas pripelje do sholastičnega učenjaka, ki pa danes dmžbi ni potreben, ker ga nadomešča razgledani raziskovalec. Saint-Exuperyijev Mali princ je vzkliknil: "Saj ste vendar geograf!" ,,To je res," je odvrnil geograf, ,,nisem pa raziskovalec." Življenje samo je ta odgovor razvrednotilo. Nevamo pa je tudi drugo nasprotje - mistifikacija znanosti in tehnologije. Kaj lahko se zgodi, da se potlej študij izrodi v višjo strokovno šolo, ki naj pripravi čim boljše ,,bele ovratnike" indu-strije. Nasprotje med študijem in znanstvenim delom lahko raz-rešimo, če študij pojmujemo kot del znanstvenega raziskovanja, znanstveno raziskovanje pa kot študij. Problem nastane, če se ne vprašamo, zakakšno znanost gre in ali sploh gre za znanost. Mistifikacija znanosti je v bistvu ideologi-zacija, zakrivanje njenih resničnih izvorov, in s tem dejansko nega-cija kritičnega mišljenja, ki je osnova vsaki znanosti, je negacija znanosti same. Množica vseh mogočih iznajdb, med njimi nekaj pošteno uničevalnih, nas opozarja, da je edino družbeno odgovorna znanost resnična znanost. Vendar moramo dobro razlikovati ,,odkritje in iznajdbo" (C. F. von Weizsacker), ki sta sicer družbeno pogojena, vendar za prvo znanstvenik ne more biti odgovoren, za drugo pa. Šele po odkritju - post festum - znanstvenik lahko opozori na škodljive posledice, pri iznajdbi pa ima že od začetka jasnozastavljencilj. Ideologacija znanosti, aplikacija znanosti v službi določene ideo-logije, je privedla do božanskega videza znanosti. Fetišizira se jo do take mere, da se ustvarja pričakovanje, da bo nasprotje med ljudmi mogoče poravnati ,,z iznadbo pilule, ki bi obarvala vse prebivalstvo sveta v enotno, brezoblično kavo." (H.QS. Rose, Science and Society, Pelican book 1971. Kam je tako stanje privedlo odnos študenta do znanosti? Pojav-lja se zavračanje znanstvenega, racionalnega mišljenja v obliki sub-kulture, metajezika, uporabe drog, v parolah kot: ,,Ne poslušaj, govori; ne govori, stori!" Dejansko je ta ludizem 20. stoletja, v bistvu pa upor proti totalitaristični, politikantski adaptaciji zna-nosti, ne pa proti znanosti sami. Napačno spoznanje, ki znanosti ne loči od njenega družbenega ozadnja, lahko opozori na problem odtujevanja znanosti, ne more pa dati pozitivne alternative za nje-govo razrešitev. OdgoVor na vprašanje, ali je človek dovolj racio-nalen, da se bo izognil totalitaristični racionalizaciji, bi težko našli v iracionalnem. In ravno univerza je tista, ki lahko načne to vprašanje, ki ljudi lahko usposobi za tako spraševanje. ,,Samo znanstveno mišljenje, metoda, ki vodi k novemu znanju, uvid možnih izvirov napak, skrbnost pri pripravljanju proti mišljenja, vse to učiti in vaditi, to je resnična naloga visoke šole." (W. Heisenberg, Naravoslovne zna-nosti na današnjih • visokih šolah, Encyclopaedia moderna, 21/1972) RADO LIPOVEC in odstranitev policijskih agentov, ki so jih polne predavalnice iri ki ,,obi-skujejo" tudi študentske sestanke. Stavka je tudi odgovor na nedavno arctacijo desetih študentov. Štu-dentje političnih znanosti pa so 6. februarja zahtevali od univerzitetnih oblasti in atenskega režima, da pri-znajo neodvisnost in svobodo uni-verze, da izpustijo arctirane štu-dente in da izpolnijo njihovo za-htevo po sodelovanju pri izdelavi novega statuta univerze. Slišali smo, da so grške oblasti pred nedavnim obsodile na dolge za-pornc kazni nekatere člane vodstva KP Grčije. Kaže pa, da s tem na-prednih sil niso zatrli; v tako smer angažiiano študentsko gibanje lahko pomeni začetek gjbanja za demčkra-tizacijo političnega živijenja v Grčiji, ki je v zadnjem času prej de-žela neštetih zaporov kot pa rojstni kraj evropske kulture. ZADNJENOVICE: V sredo, 14. februarja so študent-je politehnike pred svojo fakulteto priredili demonstracije proti repre-sivnim ukrepom, ki jih izvaja grški režim na upome študente. Oblast je namreč zugrozila z novim zakonom, po katerem bodo vse uporne štu-dente avtomatično vpoklicali v voj- sko. Do demonstrantov so takoj pri-hiteli policaji, ki sta jih vodila javni tožilec in šef atenske policije. Ker se študentje niso hoteli pogajati, sta dala dvesto policajam ukaz za napad. 800 študentov je policija nasilno razgnala, 50 pa aretirala. Tudi s profesorji, ki so hoteli štu-dente zaščititi, je policija ravnala skrajno brutalno. V spopadu je bilo ranjenih več študentov in poficajev. KAIRSKI STUDENTJE NADALJUJEJO Po tem, ko so oblasti januarja za-trle upor kairskih študentov in ko je Sadat izjavil, da je vsega nemira kriva ,,peščica avanturistične le-vice", je (kljub temu, da je to ,,peščico" y glavnem pozaprl) prišlo do prenovitve gibanja egiptovskih študentov. To vsekakor v prvi vrsti negira Sadatove izjave, s katerimi je hotel levico vnaprej onesposobiti in jo v povezovanju z desnico diskredi-tirati. k V zadnjem tednu so iz Kaira dan za dnem prihajale nove vesti. Tako so tiskovne agencije 7. februarja po-ročale, da v ZAR teče velika čistka: z univerze so izključili vrsto študen-tov, zaradi česar je prišlo na univer-zah do ponovnih nemirov, ki so se realizirali nekaj dni kasneje. Iz Arab-ske socialistične unije so izključili okrog sto članov" v glavnem znanih kulturnih in političnih delavcev, med katerimi je več članov nekda-nje KP Egipta in ki so že sedeli po zaporih v času najhujše gonje proti arabskim komunistom in levim silam sploh. Kaj taka čistka pomeni, ni težko uganiti: egiptovski birokra-ciji in buržoaziji bolj prija politična razrešitev bližnjevzhodne krize, ki je v perpetuiranju statusa quo, kqt pa radikalna razrešitev v smeri global-nih socialnih sprememb, ki jih za-hteva levica. Palestinski voditelj Jaser Arafat je v tej zvezi 11. fe-bruarja izjavil, da bo njihovo gibanje prekinilo zveze z vsako arabsko državo, ki bi sprejela politično re-v šitev. Palestinsko gibanje je po nje-govem mnenju postalo po miru v Vietnamu revolucionarno središče za ves svet. 11. februarja so študentje spet krenili na ulice. Zahtevali so svo-bodo za 120 aretiranih kolegov. V središču Kaira se je tako zbralo več sto študentov, ki jih je policija raz-gnala z gumijevkami in solzilcem. Naslednji dan jeprišlo do novih spo-padov. Nastala je zelo podobna si-tuacija kot dan prej. Ko so študentje nameravali prodreti v center mesta, so jih policaji spet razgnali s svojimi preizkušenimi sredstvi. Tretji dan so študentje ostali na ozemlju univezre, policija pa je preprečevala njihove poizkuse, da. se prebijejo v mesto. Zatem je policija blokirala vse do-stope do univerze. Vnel se je nov spopad, v katerem je bilo 40 polica-jev ranjenih, spet pa so aretirali nekaj študentov. Po radijskih poro-čilih so študen^e zavzeli nekaj streh v mestu, s katerih so ,,bombardiralj" policijo. Vlada se je nad tem seveda zamislila. Med sejo skupščine pa so študentje nadaljevali z akcijami. Po-ročila so nejasna, vendar eno izmed njih omenja, da so študentje prodrli celo v četrt, kjer prebivajo v glav-nem tujci - to pa verjetno pomeni, da jih policija ne more več pravo-časno ustavljati. Tudi 14. februarja so se študentje poskušali prebiti v središče Kaira. To pot so jih policaji pričakali ,,samo" s pendreki, plina niso uporabili. Kaže, da bodo obla-sti ustregle nekaterim študentskim zahtevam, saj jim je uradni list Al Ahram objavil daljše pismo. Po ra-dijskih poročilih so se akcije nada-ljevale tudi peti in šesti dan, v njih pa sodeluje čedalje več demonstran-tov. Ko začnejo oblasti javno objav-ljati zahteve upomikov, kompromis običajno ni daleč. Bomo videli. ZA FUNKCIONALNOST UPO-RABE INFORMACIJ Poplava vedno novih in šte-vilnejših informacij, in s tem ti-skanega papirja, marsikje spre-minja knjižničarstvo preprosto v skladiščenje venomer narašča-jočega literarnega gradiva. Ob-stoječe knjižnice so prenapol-njene, kar pogosto * otežkoča normalen^potek delovanja. Zato se rojevajo ideje o novih ogrom-nih knjižnih poslopjih, ki naj bi za nekaj (deset) let rešila pro-blem skladiščenja knjig. Obstaja pa bojazen, da pro-blem skladiščerija ni vedno pri-jneren problem knjižničarstva in da je odvisen od orgaj|EEira-tiosti knjižnične mreže ter od koordiniranja obstoječih knjiž-nic. Prav tu pa se pokaže šibka točka sedanje organizacije knjižničarstva. Že ,samo dej-stvo, da danes v sklopu niverze deluje 45 samostojnih knjižnic, ki niso v medsebojni povezavi, onemogoča pregled njtfiove vse-bine. To pa nujno vodi do ne-potrebnega multipliciranja knjižnega gradiva. Nefunkcionalnost knjižnične mreže in vedno bolj težavno in zamudno ali pa celo neuspešno iskanje ustreznih informacij univerzo kot najvišjo pedagoško znanstveno ustanovo tudi sili, da pozablja na svoj znanstveni primat v družbi. Zato je pogo-sto le veren podaljšek srednje šole. Pedagoškega znanstvenega dela, ki naj bi se širilo v razisko-valne sfere, ni sposobna pre-usmeriti od stranpoti togega memorativnega mišljenja, ki se še hrani iz polpismenih zapi-skov študentov in maloštevilnih skript. Potrebe po tem obsežnejšem; hitrejšem in tekočem vpogledu v nove informacije, ki sp za znanstveno delo vedno bolj ne-pogrešljive, so pri študentih le naključne. Večinoma so izraz dobre volje redkih privilegiranih posameznikov. Znanstveno raz-iskovalno delo na univerzi ne more prek meja osamljenih po-skusov individualnega dela pe-dagoškega kadra. Nefunkcio-nalno organizirano knjižnično mrežo nadomešča pedagoško raziskovalni kader s privatiza-cijo knjižnega fonda oddelčne knjižnice na matični fakulteti. Pri tem pa ostane neuresničena potreba, da je informacija ozi-roma knjiga v nenehni uporabi, s čimer je šele dosežen njen smoter. Golo skladiščenje lite-rature predstavlja Ie drag okras delovne sobe. Težko verjetno, toda resnično, je, da nekateri profesorji ob odhodu z univerze vrnejo oddelčni knjižnici tudi po prek 700 knjig, ki v veliki meri predstavljajo mrtev kapitaJ (700 knjig a 10 $ = 7000 $ = 12 NOVA POLITIKA IZVRŠNEGA ODBORA Primer postopka pri razpustitvi mednarodnega odbora je samo eden r-d pritiskov, ki jih IO izvaja na specializirane organizacije, čeprav je verk tudi najbolj značilen. Ne gre le zakršenje statuta mednarodnega odbora ' ' tudi statuta SŠ LVZ, ki pravi, da je MO telo SS LVZ in pravna oseba ter za svoje delo odgovoren direktno skupščini, ternveč gre tudi za popolnoma nedemokratičen pritisk na člane MO. Kljub temu, da zapisnik omenja dogo-varjanje med IO in MO, je bil MO dtjansko postavljen na zatožno klop in pred dejstvo, da ga je treba razpustiti. Zagovor in razprava pa še zdaleč • pokazala, da je razpustitev najboljša rešitev. Izkazalo seje tudi, da jc marsikatera nepravilnost, za katero je bil obdolžen MO, delo 10. Postopanje 10 (vključno z glasovanjem) in zelo neprepričljivi d ki naj bi bojda zahtevali novo obliko organiziranosti MO, kažej* tem skrivajo neki drugi interesi. Med njimi je gotovo soba, v k, raSiustitve dclal MO, je bila pa že vrsto iat neuresničljiva želja 10 niSSpieije. Gre pa tudi za novopolitiko 10. Vse kaže, da si je ta za popolne finančne in organizacijske centralizacije vseh skupin, ki okviru SŠ LVZ. Na finailčnem področju gre za precejšnjo razširitev-ap ki pa je glede na njegovo dosedanje nedelo težko opravičljiva. Na orga cijskem področju pa, kot kaže, 10 želi dobiti popoln nadzor in vphv • specializirane organizacije. Tu gre za dve skupini. Za organizac ukvarjajo s športnim in kulturnim udejstvovanjem študentov, in so i neškodljive, vendar tudi nekoristne. Na drugi strani pa za organizacije, k zaradi delovanja na družbenem področju ne smejo dovoliti samosto1 delovanja. Verjetno se je nesmiselno spuščati v dobronamernost takepolit za vprašanje, koliko.je ta politika u^)ešna in koliko je v korist štuueru čigar sredstvi in glasovi 10 razpolaga. . Razen v vročem letu 1971 je bila dejavnost študentov tako vštudent svetih kot v specializiranih organizacijah pičla. Popolna centralizacija, sedaj uvaja, pa ukinja še tiste možnosti, ki so jih študenti imeli do sediij, so se vključevali v skupine, ki so bile organizirane po principu samostojnosti. Nova oblika organizacije vsekakor oži krog aktivnih študentov in jih še bolj obremenjuje. To je dokazalo dosedanje delo. Zaradi zgubljanja v organiza-cijskih problemih ni bilo časa za kakršnokoli akcijo. (Nekaj predlogov je dal B. Cizej v Tribuni.) Centraliziran sistem, voden od zgoraj, pa seveda ne more računati na pobude od spodaj, posebno še, ker, vsaj po odgovorih, ki jih je dal T. Kšela v Tribuni, niti ne moremo pričakovati, da bi 10 te pobude ^rejel. • Vprašanje o koristnosti nove politike za študentske množice je še bolj zanimivo. Ce pogledamo nazaj, vidimo da od sklenitve d^užbenega dogovora o štipendiranju in zdravstvenem zavarovanju študentov ni bilo nič storjenega ali pa vsaj študentje tega nismo čutili. V tem razdobju pa so specializirane organizacije, ki skupno porabijo toliko sredstev kot sam 10, organizirale za Študente izmenjavo strokovnih piaks, smučarske izlete, cenena potovanja v tujino, športno in kulturno rekreacijo študentov in pri tem zadovoljile po-trebe številnih študentov. S čim pa se lahko pohvali 10? Kako lahko ppra-vioi porabo 50.000 ND Ietno? 0 reformi univerze in samoupravljanju na univerzi govori že več generacij, toda najnovejše teze 10 o tern oroblemu ne dosegajo niti najslabših člankov, ki jih je o tem objavljala Trib; Če bo 10 res hotel postati organ Skupnosti študentov, ki bu podporo študentov in bo tudi upošteval mnenja skupnosti, bomor. dosedanjo organizacijsko politiko. Potrcbna nam je odprta samoup demokratična organizacija, ki študentu zaupa in mu daje možnosi ia-ine kieativnosti in odločanja. Vsekakor pa ne moremo zahtevati in pričakovati samoupravljanja in demokracije drugje, če jo ne poznamo niti v lastnih vrstah. Zavedati se moramo tudi, da dejstvo, da so študentske množice tiho, še ne pomeni, da se z delom njihovih predstavnikov strinjajo, ampak da morda njihovega dela niti ne poznajo in čutijo ali pa 10 sploh ne potre-bujejo. PS. Prosim 10, da v bodoče pri odločitvah v imenu množic šteje en manj. In, Maijan Pu;v gartnik (odgovorni urednik), Edo Stefančič (likovni in tehnični urcdr. Vinko Torkar, Pavle Zgaga. Lcktor: Bora Zlobec-Jurčič Korektor: Vcra Klamenčič Tehnični sekretar: Crt Prinčič IZDAJATELJSKl SVET: Jurij Avčin, Božidar Debenjak, vv,,^ ^^,..^;. Pavcl Gantar, Franc Jakopin, Jure Mikuž (predsednik), Boris Mužcvič. Pri-mož Žagar. RADU LIPOVCU 7N URED-NlSTVU TRIBUNE milijonov starih dinarjev). Tako ravnanje povzroča nepotrebno multipliciranje obstoječe litera-ture, in s tem velike stroške. ResniČni fond oddelčnih knjiž-nic pa je daleč od registriranega v katalogih, in predstavlja verno podobo zaostale provincialne univerze. Za uvajanje študentov v siste-matično uporabljanje informa-cij in za tako poglobljen študij, ki bo dejansko vodil do znan-stveno raziskovalnega dela, je potrebno vzpostaviti nov sistem organiziranosti knjižnic in po možnosti doseči njihovo večjo integracijo. Usposobitev današnjega po-polnoma disfunkcionalnega si-stema je možna le z uvedbo informacijskegi centra, ki bo povezoval ohstoječo mrežo in koordiniral nabavo knjižnega gradiva. Že s samo koordinacijo nabave bi informacijski center v najkrajšem času postal' renta-bilen. Vrednosti intenzivnejsega ter organiziranega dbstopa do vira informacij pa finančno sploh nismo sposobni oceniti. ALEŠ VODOPIVEC Spoštovani glavni urednik! ^ buni res toliko do nniranja, kot se včasih jfrineh, potem naj te /orijo, da se v bo- iraj, kadar boš pi- nednarodnem odboru. Saj aleč - le v sosednji prostor ba stopiti, in dobil bos infor- ' prve roke. ' .,Fakultetni as oziroma ir.v ui.-ja.nost. Sprašu- daj spada INFO med te. Prvič, mednarodni drugič, INFO je identskiin organi- .^ ljubljanskim visoko- 1-----J odbor konč- eto številko r ~ večena pred-Slovencem", po-1 izdali četrto šte-smo na naslednji seji da bodo n aslednjo šte-manjšinci. Prejšnje razen druge, so pisale o problematiki malo ali nič; pač pa so ,,šiini svef pridno obv--1^•»'•-• a zasedbi FF, študent-sk iaju, o zapjlembah Tri- bu: čem. Manjšinci so šte- viiko pnpiavijali res nekani dolgo, zato pa obsega okoli 60 tipkanih strani ali toliko kot vse prejšnje sku-paj. Zato so ostale ,,novice le bežne, in tako ne morejo zajeti celotnega dogajanja na ljubljanski univerzi'. Svetujem ti, da počakaš na izid no-vegalNFA, ki bo pisal predvsem o dogodkih na Ijubljanski univerzi in v SS. Upam, da boš takrat kaj napisal Z3 INFO. da ne bo videti tako eno- si hotel povedat obstoja ne- ibora (pod- J1.l6.t, n.alo manj ci- je INFA je le vzpored- nednarodmega odbora. TONClC.LUDVIK POJASNILO 1. INFO seveda ne spada med fakultetne liste, vendar se moj na-slov ozira na poglavitno temo, kot ¦ 1 ne more obseči vsega, kar navano v članku (tisk, ki se poiavi]:; ¦ "-- - ' - kih vrstah).. 2. Pr ka INFA je izšla novemb.- ,, , .. ^am piaviš, da bo naslednja "tKjrilka obravnavala pro-bleme, ki soti jih v članku omenil. Imava pač različno mnenje o tem, ggaj je bolj pomsmbno. 3. Obravnaval sem INFO, ne mednarodnega o ibora. Razburjanje ADOLIPOVEC 1A DOLGA VAS WASHING- TON! Konc.no smo doživeb', da je The slovenian way of life (slo-venski način živijenja) dosegel dostojno uveljavitev. Kajti do-ber glas sega v deveto vas, so rekli na radiu Ljubljana (Oddaja za Izseljence 10. februaija le-tos), ko je v tej vasici Washing-.ton ob najpriljubljenejših jedeh Nixonove žene in njenih dveh hčera, pa še žene znamenitega Spira Agnewa tudi nekaj doma-čifc, slovenskih receptov. Se-veda sta Nixon in Agnew samo kamuflaza, pod katero so si tri-je stebri ngše hiše izbojevali vstop med tvorce svetovne zgo-Uovine. ,,KRONIKA št. 27 obvešča,1 da je prekinila svoj obstoj mo-skovska šola za fiziko in matematiko številka 2. V tef šoli so uči-telji delalipo eksperimentalnem programu in so učencem, ki so bili opazno nadarjeni za matematiko, posredovali dodatno znanje. Poleg običajnih obveznosti so učenci poslušali lekcije univerzitet-nih profesorjev moskovske univerze. Ugledni znanstveniki so delali z njimi brezplačno in istočasno reševnli vpmšanja, povezana s po-spešenim razvojem učencev. Šola je postala zelo znana, število prošenj je iz leta v leto raslo. Učenci so se izkazali tudi v višjih šolskih ustanovah. Toda ne samo v višji fizikalno-matematični izobrazbi, temveč tudi v Ijubezni do literature, v ostrini interesa za družbene probleme, ki po značaju pripadajo predavateljem ideoloških disciplin. Leta 1971 je šolo v teku štirih mesecev preiskalo desetine inšpektorjev. Ideološki razlogi nezadovoljstva so bili v njihovih ocenah prikriti. Po^ r,r»K,n-7O itpomanii^ivosti'soodpustilidirek-torja in tri njegovc -ke. lz proiesta je šolo zapustilo nekaj hčiteljev. Število prujcsunkih predavanj je doseglo ničlo. Iz preda-vateljskega zbora sn izločili vse zgodovinarje in filologe starega Formalno šola šteyiU00K&lMi. e zdaj nastavlja rajonski komite. Za Wno, v' katero je prej mogel priti komaj vsak tretji ali četrti, ndbira zdaj učenceoblast. kot /7s% formo, ki je*dane$ Se sposobna z zgpdovinskimi procesi prikazat^oložaj znanosthneke družbe. POLOŽAJ zato, ker je VLOGA^mnosti skoraj povsod na pgti v pekel Po oblik^^nju državne birokracije kpisloja, kife že zelo zgodaj napovedal etdttotcijo vseh drutb, se fe v izobraievahju (najprej v osnovnem, pozrfOfl^tiše na višjih stopnjah)utelesil ,,splošni inte-res" kot stnoter. SaNl^ihmsevečale tudi zahteve po konkretnem manju, ki s smogom fwm^^j^^j^4cw^ivljenj'e posamez-nika na proizvodni faktor. ,JSf(mi^^QN$tH(jjmKlHe delitve, ki je temeljila na jasno diferenciranih\ oblikc^pmmM lastnine, se ob koncu prefšnfega stoletja srečujemo z obtikb nove sbcialne diferen-ciacije, ki ne temelji na privatizaciji proizvedmkja^j^rjev (delo, zemlja, sredstva proizvodnje), ampak na položaju posamezriiTča in družbenih skupin v enotnem, tiidi supranacionalnem, globalnem proizvodnem procesu." (Davorin Rodin, uvod v Lukacsevo Etiko in politiko) Osnova te funkcionalizacije je oblastveni ratio. Le-ta postaja vedno bolj utrjen selektivni element pri določanju korist-nosti in uspešnosti dela. Njemu nasproti se vsaka alternativa zdi iluzorna, o čemer nas prepričuje dejstvo, da je vse manj možnosti za individilalizacijo z znanstvenega dela, če se ne nahaja znotraj okvirov tega omejenega razuma. Individualna vest in individno spoznanje o socialni vrednosti znanstvenih dosežkov sta nasproti institucijam inferiorna. Tako je vse manj tako imenovanih ,,divfih" polj, vse trdnejše pa so institucije. Pred leti sem prebral nekaf podatkov, da se sovjetska znanost spopada z zplo nizkim, komaj 50 odstotnim izkoristkom znanstve-nih kapacitet Ijudi. To pomeni, da se proizvodnji znanosti lahko funkcionalizira samo polovica, človeka. Kam izgineva drugo? Ravno raziskovanje POLOŽAJA znanstvenega dela to lahko pojasni. Sovjetska zveza je namreč zgradila zagotovo edinstven sistem izobraževanja, ki skuša zajeti vse talentirane otroke in maksimalno. razviti njihovo strokovnost. Posebne šole so postale intelektualna geta, v katerih otroci doživljajo popolno človeško uveljavitev, nekak komunizem. Priprehodu v normalno življenjepa se izgublja čedalje več izfemnosti, pravzaprav je prehod iz geta poguben, Najbolj pri roki fe psihologistična razlaga ,,neprilagoje-nosti", kcitere literarni prototip je glavni funak iz komedije Stenica. Očiten anahronizem individualnosti (zato kriza institucionalne umetnosti ,,Grafomanija! Bolezen - pravijo psihiatri. Neozdrav-Ijiva, čudaška težnja po proizvajanju pesmi, dram, romanov - na-kljub vsemu svetu... Vsi pišejo, pišejo dijaki in penzionisti. . . Sama država.'..- daje pravico - neocenljivo pravico! - da se prištevaš med nepriznane genije," piše Andrej Sinjavski) je rezultat razmer, v katerih se človek lahko tudi institucionalno potrdi samo v funkcionalizaciji. V socialnih teqrijah, ki so za tako stanje deloma odgovorne, fe prišlo do prevladovanja funkcionalizma. Z ideolo-škimi mistifikacijami pogosto nastajajo zbrke, in zgodi se, da nekdo obsodi metodo kot ideologijo z ,,dialektičnim" izgovorom, da vsaka metodologija implicira določeno ideologijo. Pozablja se seveda, da prava nevarnost funkcionalistične ideologije prihaja od same oblasti. ,,Funkcionalizem nujno izhafa iz pozitivistične revi-zije marksizma. Povečani interes zanj je pogojen z naslednjimi stvarmi: najprej s težnjo, da se resnično izpopolni funkcioniranje družbenih organizacij, ki imafo v hitrem spreminjanju v vseh deže-lah vnto težav pri rekrutiranju in izobraževanju kadrov, drugič z željo politične birokracije, da... poudari bolj tehnične in tehno-loške probleme družbenega razvoja; tretjič, da prevede vsa vpt#< šanfa glede anticipacije prihodnosti... na neposredne naloge b&tj politično-pragmatične narave; četrtič, da zmanjša iniciativo in km tičnost Ijudi ter družbenih skupin v družbenem življenju v imenu logike ,sistema' in ,ekspertov'..." (I. Kuvačič, Cemu, uostalom, sada još i ovaf marksizam? Praxis 3-4/72) Deloma lahko prav s temi tendencami razložimo, zakaj so v Sovjetski zvezi navsezadnfe le priznali sociologijo, pa tudi, zakaj so na Zahodu dpživele splošne in posebne sociologije tak razmah. Delež funkcionalizacije dela lahko v razmerah, ko je vsa znan- stvena (in to s sodobnimi metodami) dejavnost posredovana z državo kot zaščitnico ,,splošnega" interesa, kaže ostrino razredričga konflikta. NaStafa namreč poseben model odnosov, kjer tystitucije predstavljajo ,,splošni" interes, posameznik pa je absolUtno raz- taščeni zasebnik, katerega delovna sila se lahko potrjuje sam& v Čluženju institucijam.. Konflikt posamezn(ka z njimi tako postctja bolitičen konflikt, kar se recimo v Sovjetski zvezi kaže v Številnih pčjenjih znanstvenikom in drugi inteligenci, ki se zateka tudi k Ulegalnemu združevanju in ilegalni informativni dejavnosti. t Uvodni primer ne potrebufe nobene interpretacije; pomemben je pzaradi tega, ker lahko obliko takega konflikta prenesemo tudi na sdntga področja dejavnosti (informacije, kultura, umetnost) ter ga tposplošimo tudi na druge družbe. Pred sto dvajsetimi leti je podo- ben pojav registriral tudi Marx (18. brumaire Ludvika Bonapar- teja), ko je oblast izvajala manf rafinirane, tada ideološko še ekspli- citnejše pritiske prek nastavljanja učitelfev in z zmanjševanjem kompetenc krajevne samouprave. Lahko rečemo le, da danes ,,splošni" interes ni le.navidezen, ampak čisto realen interes, od katerega so odvisni deli družbe. Z novejšim časom je tovrstne spremembe doživela tudi univerza. Spomnimo se samo, da so recimo v Sovjetski zvezi naložili znan-stvenikom izpite iz ,,družbeno-politične ustreznosti"; z njim si poleg znanstvene preizkušnje lahko zagotovijo delo v državni insti-tuciji. Ta izpit predstavlja ,,kvalifikacijo", ki jo je nemška knežev-ska oblast zahtevala za na&top v državni službi (K. Marx, Kritika Heglovega državnega prava). Fenomen birokracije se je od takrat razširil na vse tiste, katerih eksistenca je usodno povezana s polo-žajem v državni strukturi in katerih politična opredelitev se obli-kuje ustrezno tem položajem. Na Zahodu lahko opazimo, da iz~ ginja klasični akademizem (K. Mannheim, Ideologija in utopija: akademizem je danes ostal kot neposredni odnos samo še v univer-zitetnih ustanovah, ki niso neposredno vključene v ,,proizvod-njo".). Univerzitetni študij se reducira napridobivanje kvalifikacije (diplome), za kar niso več potrebne univerze, posebno okolje, kjer se vzgaja univerzalen odnos do sveta, kjerje intelektualna kritika še ostala vrednota, ampak zadostujejo že izobraževalni kurzu Poleg drugih je treba ravno v tem iskati vir naprednih študentskih gibanj in tak konflikt tretirati kot razredni konflikt. M. Pungartnik 1 Kronika tekočih dogodkov je največje ilegalno glasilo v SSSR. V ^ ZNANOST, ZNANSTVENIKIN DRUŽBA Delo nekega znanstvenika je odvisno od tega, kar v sebi čuti, poleg tega pa nanj vpliva tudi družba. Zato ne moremo reči, da se kdo z znanostjo, ukvarja kar tako. Pred tisoč leti se ljudje niso ukvarjali z znanostjo kar tako. Torej mora imeti današnji znan-stvenik za svoje delo kak motiv ali pa dela samo zato, ker se z znanostjo ukvarjajo tudi drugi, in je potem znanost zanj le moda. Vprašanje, v čem najde znanstvenik motiv za svoje delo, je iz-redno zanimivo, tem bolj zato, ker različni ljudje nanj različno odgovorijo. V zveži s tem se postavi še cela vrsta drugih vprašanj: kakšna je pot od študenta do raziskovalca; kaj raziskovalca pripelje do tega, da se ukvarja ravno z določenim problemom; kakšen naj bo odnos znanstvenik- družba; ali naj bo znanstvenik za svoje delo družbeno odgovoren; ali.naj se ukvarja bolj s temeljnimi čistimi ,,znanstvenimi" raziskavami ali pa naj gleda bolj na to, da imajo ljudje od znanosti čim prej kako korist? V čem je merilo kvalitete raziskovalca? Ali je znaiiost zadnje čase v krizi? Odgovori na take in podobne probleme skušajo osvetliti širšo človeško in družbeno problematiko znanosti. Saj ta ni nekaj sa-mega po sebi, temveč so jo zaradi nečesa ljudje naredili. O teh stvareh sva se pogovarjala z vodilnimi ljudmi na inštitutu ,,Jožef Štefan" v Ljubljani. Nekateri so odgovarjali z veseljem,ne-kateri pa so se nekoliko bali razmišljati o stvareh izven čiste zna-nosti. Pogovarjala sva se z načelniki oddelkov za fiziko, kemijo, za biokemijo, elektroipko in z načelnikom reaktorskega oddelka. Izvlečke iz pogovorov objavljava v skrajšani obliki. f DR MILAN SCHARA - FIZIKA Razpravljati o vlogi znanosti v družbi je eno, biti raziskovalec kot sestavni del družbe pa drugo vprašanje. Na inštitutu se sreča-jemo s problemi, ki so neposredno povezani z vsakdanjo prakso. Prav kvalitetni kadri, ki so bili vzgojeni v raziskovalni atmosferi ob kvalitetnem raziskovalnem programu inštituta, vam lahko največ prispevajo za povezovanje z okolico in reševanje aktualnih proble-mov družbe. Pri tem je morda odveč poudarjati aplikativne raz-iskave. Te so drage in ozko usmerjene, zato zahtevajo neposrednega uporabnika, ki ve, kaj hoče, in je raziskave pripravljen tudi finan-sirati. V sedanjem obdobju komaj pokrivamo osnovni raziskovalni minimum, ki nas lahko vsaj delno zaščiti pred neznanjem, torej neposrednim tehnološkim izkoriščanjem razvitejših. Objave del v strokovnem tisku z recenzijo preprečujejo zapiranje v ozke lokalne okvire in so zadovoljiv kriterij kvalitete razisko-valnegadela. Publiciranje je sprotno preverjanje kreativnostj in kva-litete raziskovalcev. Želel bi poudariti, da so se prav iz osnovnih raziskav na oddelku za fiziko razvile aplikativne smeri, ki so pri-peljale do realizacije novih metod in naprav, ki se uporabljajo v industriji, medicini in kmetijstvu tako pri nas kot v inozemstvu, kamor je institut uspel plasirati svoje izdelke. Nagel razvoj posameznih disciplin zahteva vse večjo specializa-eijo. Interdisciplinarna področja so postala nujnost, in le najkonser-vativnejši posamezniki se oklepajo cehovske miselnosti. Količina znanstvenih informacij strmo raste. Računalništvo je vmesni člen, ki bo v prihodnosti morda uspelo olajšati povezavo informacya-raziskovalec. UtO/ DR. M (COPlC - REAKTORSKI ODDELEK Kaj mladega znanstvenika pripelje do določene strokovne usme-ritve? Tu njegovi načrti ne odločajo mnogo. V načrtih ima lahko povsem nekaj drugega, vendar se mora podrediti svojemu okolju. Okoliščine ga obračajo zdaj sem zdaj tja. Razni projekti ga vodijo na vedno nova področja in nakoncu se lahko znajde celo tam,kjer je na začetku želel biti. Mlad raziskovalec se mora vključiti v neko raziskovalno skupino. zveio pomemDno je, v k.rt lrnl-nr na katerem izmed drugih pod-ročij. Bolj odrejen je zato, ker je maksimalno objektiviziran. Objektivizacija je v tem, da film ni dober, ker o njem tako misli-mo selektorji, ampak je po pre-soji drugih Ijudi. Vsak fllm iz mšega uradnega, pa tiidi iz astalih programov, mora prema-gati predhodne selekcijske pre-preke. j 1. kvalifikacijo na nacional-[nem festivalu kot prijavo za mednarodne festivale 2. vizo selekcijskih komisij mednarodnih festivalov 3. nagrade žirije, če je film prikazan na mednarodnem fe-stivalu 4. na koncu je vsekakor po-trebno, da film ustreza našim merilom. Število filmov, ki jih ne vzamemo v program, ni majhno. Poudariti moram, da pri iz-boru filmov za Fest kriterij pu-blike ni zapostavljen niti za tre-nutek. Ndsprotno, ker je publi-ka ena izmed prvih obveznosti, pri selekciji programa njen glas vedno prisoten. Po treh festih še nimamo velikih izkušenj, toda fasno se je pokazalo, da je formula Festivala festivalov ozU roma najboljših filmov sveta, naš festival uradno ime- mogoča. da formula dobrega taja vse aktualnejša tudi na uglednejših festivalih, t. im. ,,kvalifikacijskega filma". V tem smislu si je beograjski Fest pridobil ugled v mednarod-nem filmskem svetu, saj se je pokazal kot skup filmov vrhun-ske umetniške vrednosti, skup estetskega elitizma, ki, lahkore-čemn. noataia kriterii mase. Temu v prid nedvomno govori več kot 120.000 gledalcev na predstavah filmov Festa '72. Prepričan sem, da je festival tudi tretjič potrdil principe svo-je splošne umetniške in kultur-ne politike; da je. predstavil filme, ki tematsko in miselno izražajo duh in senzibilnost časa in sredine, iz katere izha-jajo; da je šlo za dela močne volje, odločnega aganžmana in strastne pripravljenosti braniti izražene ideje. Globoko sem prepričan, da je šlo za filme, ki so bolj ali manj neposreden izraz stvamega življenja in nje-govih vsakodnevnih tokov." Program letošnjega Festa: 1. uradni program ,,Najboljši filmisveta" 2. prvi specialni program ,,Najnovejša dela velikih režiser-jev. in znanih mladih ustvarjal-cev" 3. drugi specialni program ,,Filmska parada" so sestavljali filmi za otroke in mladino 4. razni vzporedni programi so nadaljevali tradicijo predstav po tovarnah, kasarnah, šolah, v študentskem centru, rud-nikih.. . 5. program ,,Fest na TV", ki je plod tesnega sodelovanja med ftlmom in televizijo v Srbiji, bo trajal vse leto,. do naslednjega festivala. Takšna programska politika dokazuje, da se fe Fest resnično odpri vsem strukturam gledal-cev, razširil svoj avditorij in po-stal last Ijudskih mas. Toda to lahko postane usodno za festi-val Stara resnica je, da si široke mase želijo predvsem ,,kruha in iger". Če kriterij publike posta-ne najvišji estetski kriterij festi- vala, postane kulturno-umetn ška vloga takšne manifestac^ vprašljiva. Jcano fe, da tudi naši socialistični družbi zave, širokih mas rti dosegla tis\ stopnje razvofa, da bi lahko bi bazična osnova umetniške^ vrednotenja. Ta stopnja je na brž samo možnost. ideal. ' Film je najmlafša umetnost vendar v svojem relativno krat kem zgodovinskem razvoju vse-buje dve očitni razvojni etapi nemi in zvočnifilrn, inje v vel kanskem ftevilu del zaobsegal najrazličnejše smeri, idejna ho tenja, stile, estctske koncei cije. . . Zato je za razumevanj sodobnega filma potrebnd pc znati že prehojena pota. To p je tudi osnovni razlog, da kriti rij Ijudskih mas ne more bi baziččen kriterij festivala. 0 tem problemu se hkrati odpii vprašanje kultiviranja publike filmske, danes že avdio-vizua ne, vzgoje. Formula Festa fe festival fi stivalov. Toda metoda, ki jo j prej razložil Milutin Čolič, p kateri so filmi z drugih festivt lov selekcionirani, velikokrc preide v zgolj mehanično zbin nje nagrajenih del. Namen bec grajske manifestacije pa ni, d bi bila le serija drugod nagrajt nih fllmov, arripak prikaz tistt ga, kar trenutno celuloidn konstelacijo karakterizira ko mtvarjalno in kvalitetno. Klfu temu, da je nemogoče doseč maksimalno objektivizacijo po\ ma dober fllm, bi morali seleh torji izostriti svoja merila vrec notenja. Izbrati bi n.orali prec vsem tisto, kar je dobro in n samo, kar je za dobro progk šeno. Filmi kakor TAKj VRSTA LJUBEZNI Alberta ievilacque, MIMIMETALURG |Z RANJENIM PONOSOM Line Vertmuller, BOLNICA Arthura 0lerja, GOYA Konrada Wolfa, fEKLE Z OTROKOM Goergea ¦Mackenzyja... nebi smeli biti mrščeni v program Festa. j Vrh letošnjega festivala tvori tyet filmov: RUBLJOV sovjet-režtserja Andreja Tarkov-RDECIPSALM Madžara Miclosa Jancsa, italijanska filma $MRT V BENETKAH Luchina pcontija in AFERA MATTEI tfmncesca Rosija ter ameriški tom Allana Pacule KL UTE. 1 RUBLJO V je genialna umet-niška stvaritev, harmonična kmes avtentičnosti in filmske ptilizacije, ki prav gotovo spada med največja dela, karjih je do-'iej dala sedma umetnost. Dra-'maturško je sestavljen iz sedmih tdebv: to so ali Breughehke 'dike 15. stol. ali pa simbolične-\zgodbe, ki se vežejo na osrednjd \pripoved o Andreju Rubljovu, mkarju ikon, človeku-umetniku takratne Rusije. Kljub stoletju oropanem vsake človeškosti Rubljov ohrani Ijubezen in vero v samega sebe, v Ijudi švojega časa in v smisel umetniškega \ustvarjanja. Ne preda se stoični ikontemplaciji - ustvarja in mkljub surovemu času v delih }izpove svoj optimistični moral-m ideal, ki je hkrati ideal vsega naroda. Film je hvalnica delu in Jusiji, ki se je takrat osvobajala \barbarstva. \ Viscontijev film SMRT V IBENETKAH je nastal po isto-imenski noveli Thomasa Manna. Avtor je Aschenbacha, ki je pri Uannu pisatelj, transformiral v dasbenika, ki spominja na Gu- stava Mahlerja, in uporabil nje-govo 3. in 5. simfonijo. Nemški skladatelj in dirigent pride v Be-netke, da bi se odpočil od na-pomega dela in napravil obra-čun s svojo umetnostjo. Na Lidu, v hotelu z vedno isto, jučno rutino prihajanja, obedo-vanja, odhajarija.. dečka Tadja, ki mu postane po^ osebljenje ideala čiste lepotef kakršnega poskuša ustvariti v svojih delih. Kljub koleri, ki se, pojavi v mestu, Aschenbach ostane in nekega jutra, ko opa-zuje Tadja na obali, lame. Impre-sionistična tehnika, počasen ritem gibanja kamere in Mahler-jeva glasba ustvarjajo dovršeno avdio-vizualno atmosfero, ki je metafora za silo, s katero se v svojem duhu bori Aschenbach, da bi dosegel nedosežni ideal le-]j90te. V manjši meri je to tudi ~ metafora razkrajanja buržoaz-nega družbenega sistema. RDEČI PSALM je remek delo filmske stilizacije. Oblikov-no je podoben religioznemu obredu. Logika dogajanja je ne-realna. Film je poetična pripo-ved o tragičnem koncu nekega kmečkega upora, poln simbolov in prežet z elementamim Ijud-skim upanjem v boljše, ki živi prek vsake fizične smrti. Na platnu plešejo, žalujejo, & se igrajo, Ijubijo uporni knfetjm in delavci in vojaki, ki se na za-četku priključijo upornikom -na koncu vojska izvede krvav pokol. KLUT Attana Pacule je sub-tilna kriminalka človeških od-nosov in v mnogočem daleč drugačna od fllmov tega tako popularnega žanra v Ameriki V bistvu melodramsko temo s ,,happy endom" je znal režiser izraziti sveže in stilno zanimivo. V glavno zgodbo med prostitut-ko in preiskovalnim inšpektor-jem je vgradil še niz epizod in sestavil mozaik najrazličnejših 'na. italijanske produkcije vanja, odhajanja... , opazi ne- usod socialnega di navadno lepega štirinajstletnegcT1'H Filmi italijans^ ,,—-v- fRIZNANJE POLICIJSKEGA OMISARJA Damiana Oamia-ija, DELA VSKIRAZRED, KI RE V RAJ Elia Petrija in AFERA MATTEI Francesca Rosija so izrazito družbeno an-gažirani in jih lahko označimo kot politični ,,neorealizem". Ostro, včasih ironično kritizi-rajo italijansko politično situa-cijo, zakostenel administrativni in sodni sistem, korupcijo, kije privilegij višjih razredov. Rosijevo delo je nekakšna film-ska reportaža. Avtor nam rdz-kriva skrivnostno smrt in pod-jetniško kariero Matteia, ki je izgubil bitko z naftnimi mo-gotci in koncerni v imenu pre-pričanja, da nafta pripada le ti-stim, katerih last je. Posebno pozornost je vzbudil Peter Bogdanovič, naš rojak iz Amerike. Njegov pelo dober film POSLEDNJA KINOPRED-STAVA je slika ,,mesteca Pey-^oda posneta z druge, o bolj realne in nepotvorje-nšistrani. Neki kritik je zapisal: ,,Film je elegija Ameriškega sna in njegov epitaf." Videli smo tudi Bogdanovičevo spretno zrežirano komedijo filmskih gagov WHAT!S UP, DOC?. Ostali filmi (nekaj sem jih] omenil), ki so kvalitetna umetniška dela in katerih mesto' v programu je popolnoma upra-vičeno, predstavljajo festivalsko sredino. Naštel jih bom samo nekaj. PEKLENSKA POMA-RANČA Stanleya Kubricka je šokantna onvetlovska vizija družbe prihodnosti. Govori o nasilju in zlasti o tem, da se na-silje ne zdravi z nasiljem. Louh Bunel je še enkrat obračunal z gospo v DISKRETNEM ŠAR-MU BURŽOAZLE; Polanski nas ni zadovoljil z ekranizacijo Shakespearove tragedije MACBETH; KLAVNICA št. 5 Georgea Roya Hilla je častno delo, vredno njegovega pred-hodnega dehi, o Butch Cassi-dyiu; ^Codpllin' BOTER in $ / FRANCOSKA \