Lato XIV. ¥ Celju, dne 23. fabrnvarja ISO4. L Štev. 15. fctaaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi na| se izvolijo poàiljati uredništvu, In sicer franklrano. - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate « plačaj* 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in ta mnogokratno inseriranie primeren popust — Naročnina za celo ieto 8 kro% za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: UpravniStvu „Domovine" v Celju Naša kupčija in obrtnija. Študija. — Spisal inä. Ferdo LupSa. Vsakdo mora priznati, da je zemlja, na kateri stanujemo, za kapöijo kaj ugodna. Kolikor je tudi dežel pod našo vlado, nobena se po svoji legi v kupčijskih zadevah ne more strinjati s Slovenijo Z*kaj ne? Kratko, zato ne ker nobena druga ne leži tako ugodno ob morju kakor naSa domovina' Br«z morja ni kupčije, in če tudi je, tedaj pa ni pomembna, konkurenca jo kaj lahko zaduši. Elmo le morj« daje kupčiji oddašek. Po morju je namreč kupčija vsem drugim deželam odprta, pa tudi naša dežela je odprta za ves ostali svet. Po morju se more naše blago po celem svetu izvažati in po istem morju se za-more spet blago iz vseh krajev uvažati. Ali so si pa tudi Slovenci srečno lego svoje dežel« obračali v svoj prid? Žal, moramo priznati, da se je niso okori stili tako, kakor bi se je okoristiti mogli in morali. Večji del slovenske, posebno prekmorske kupčije je danes v tujih rokah. Italijani, Nemci itd. so se polastili naš* kupčije in na tem smo sami ErivV k«r smo že od nekdaj bili premlačni za knpčijo S kupčijo ozko zvezan je denar. Brez de narja ni kupčije! Sploh pa je kupčijski stan denaren stan. Trgovec pride prej in lažje do de narja. kakor katerisibodi drugi. Poljedelec n. pr. mora celo leto čakati, preden mu zemlja obrodi, in še potem mora često kupca iskati, ki mu blago odvzame. Obrtnik in rokodelec sta že malo na boljšem, ker njima ni treba delati po celo leto, preden prideta do denarja. Kadar je n, pr. črevljar zgotovil par črevljev, tedaj proda koj lahko svoj pridelek. Sicer pa so tudi nekatera rokodelstva glede na denarne dobodke odvisna od gotovih letnih časov. Krznar n. pr. ne proda skozi celo poletje svoje robe, ker nikomur ne bode prišlo na um, si ob kresu kupiti kožuh Narcbe je prs zidarju: celo poletje služi denar, mora pa zato držatt križem roke celo zimo. Pri trgovcu je to vse drugače. On kupi blago, pa ga čestokrat še isti dan zopet spravi v denar. Dogodi se, da poljedelcu ena huda ura ves nje-gov trud in vso njegovo delo in upanje pokonča. Rokodelcu zamore dela zmanjkati, pa tudi kupca za njegove izdelke. Pri trgovcu vsega tega ni. Če danes kupčija kaj zgubi, more pa jutri do nesti tem večji dobiček ; trgovec kupuje robo — kjer je dober kup — pa jo prodaja zopet tačas in tam, kjer je draga. V nobenem drugem stanu človek tako lahko in tako naglo ne obogati, kakor ravno v kupčiji, zato so pa tudi kupčijski narodi n. pr. Angleži, Nizozemci, Amerikanci, Nemci itd. najbogatejši narodi. Najbogatejša mesta so kupčijska mesta kakor London, Amsterdam, Nt w York, Hamburgitd. Poljedelec dospe le malokdaj iz svojega poljedelstva do bogastva, obilna žetev je morda le vsakih deset let enkrat in še tačas, ker ima vsak vsega dovolj, so njegovi pridelki dober kup za špekulante. Trgovec pa v vsem tem vse druge prekosi. Imamo dosti vzgledov, da je fant, ki je z žve-plenkami i. t d. kupčevati začel, nazadnje imel polne hiše blaga in je svoje premoženje štel na milijone. Še bolj kakor za kupčijo, je prikladna naSa zemlja za obrtnijo. Največ podpirajo in najboij pospešujejo obrtnijo seveda gonilne moči, v prvi vrsti ogenj in voda. In ravno mi Se imamo veliko bogatih premogovih Se skritih kakor odkritih zakladov; goriva nam torej ne manjka. V večjem izobilju, kakor gorivo, nam je vodna moč na ponudbo Vsak slap v naših gorah bi lahko imel svojo tovarno; na vsakem hudourniku, ki nam sedaj dela mnogo Škode, bi mogle stati tovarne, ki bi brzdale njegovo moč. Največja gonilna moč pa tiči seveda le v našem razumu, v naši volji in v naših delavnih rokah! Tajci, razumnejši od nas, polastili so se že mnogih naš h prirodninskih zakladov. Naša velika obrtnija je iatotako kakor kupčija večji del v tujih rokah, in mi smo k večjemu le fužinski delavoi. Na tem smo si pa veliko sami krivi ker zmiraj smo bili preozkcsrčni,zato glejmo in delajmo, da razmere v lastno korist na bolje obrnemo; glavni pripomoček k temu pa je seveda pouk in izobraženje. Lotimoge v prihodnje „bolj jživo večjih obrtnijskih podj«tij, ne bojmo se, da ne fai ìnógfr najti za izde'ké kupcafsaj "mejimo ob morje in se nam odpirajo vrata do celega sveta, če kupca tu n« najdemo, naSli ga bodemo drugje. Dasiravno so razmere obrtnije na videz zelo različne, vendar si podajejo druga drugi roko. V dokaz temu naj služi sledeči primer: Vzemimo lan Laneno seme služi v brano kuretnini, iz njega se stiska okusno olje, ki je za vsakovrstne potrebe, in iztlačeni ostanki, če za drugo n so so vsaj za peč, ker so mastni in kaj radi gore. 11 lanenega steblovja delamo predivo, iz prediva prejo, iz preje platno, iz platna obleko, iz starih platnenih prej ali cunj, ki niso več za nobeno rabo, delamo papir. Ta-le časopis, ki ga držiš, dragi čitatelj, ravno sedaj v roki, ali pa bankovec, ki ga imaš v žepu ali pismo, kojega si danes dobil od prijatelja — ves ta papir je morda samo na tvojem lanišču zrastel, če pa ne na lanišča, pa vsaj v gozdu, iz kate rega se je dobivala takozvana celuloza, ki se iatotako porablja v izdelovanje papirja; mogoče je pa tudi, da si že ves ta papir nosil v podobi obleke na lastnem telesu S tem pa še nismo pri kraju. Star, izrabljen papir ni samo zato, da nažigaš v pipi ž njim duhan, ampak on služi tudi v to, da se nareja neko testo, iz kojega se potem upodobijo vsakovrstne stvari, ravnotako kakor iz gline. Morebiti je ravno tista škatljica iz katere nosljaš, dasi tega še sam ne veš, iz papirnatega testa narejena in kakor lončenina v peščenici žgana. Ča bo danes ali jutri tvoja tobačnica doslužila, kaj bodeš ž njo? Najbolje je da jo v peči skuriš, tedaj bo vsaj malo segrela. Dragi čitatelj, ti morda misliš, da sva sedaj pri koncu, kajti kar je enkrat sežgano, tega ni več. Toda ti se motiš. Iz pepela se dela lug, in milo, s katerima se zopet prtenina pere. Lug ima v sebi več vrst soli in vsaka teh soli je za kaj druzega porabna bodisi v obrtniji, bodisi v sanitarno porabo. Iz tega je razvidno, kako vse obrtnije od visijo ena od druge, in vse skupaj zopet od — kmetovalca ! Ker pa je poljedelstvo takorekoč v podlago vsem stanom neobhodno potrebno, treba je, da se tudi kmetovaloi bolj marljivo uče spoznavati svojo zemljo. Vsak naj bi čestokrat primerjal napredek svojega zemljiSča z zemljiščem drugih bolj izurjenih in spretnejSih poljedelcev, ker po navodilih, ki so se tamkaj dobro obnesla je mo goče zboljšati tudi lastno zemljišče. Kar je no vega, naj se nikdar ne ovrže in brez pomisleka opusti, marveč naj se poskuša na lastnem zemljišču in nihče naj ne misli, da vsak po svojem, kakor so ga oče učili, najbolje gospodari. Ravno ta nespametna misel je kriva, da se naši kmetovalci še dandanes ravnajo le po nekdanjem mnenju svojih pradedov, ljudstvo pa oataje še vedno — v nevednosti, svojeglavnosti in trmi, in to je glavni vzrok, da mi tako malo napredujemo. Celjske in štajarske novice. — Danes zvečer je pevska vaja v mali .dvorani „Narodcuga doma" za igro „Legijonarji* Začetek točno ob pol 9. uri. — „Tamburaški zbor" ima jntri v sredo, dne 23 t. m ob pol 9. uri zvečer svojo prvo vajo v prostorih „Slov. delav. podp. društva". Prijatelji tamburanja naj se je udeleži v najobilnejšem številu. — Obòni zbor „Občeslovenskega obrtnega društva v Celju" se je vršil v soboto. Ker nam danes prostor ne dopušča, prinesemo prihodnjič obširno poročilo. — „Celjsko pevsko društvo" priredi v nedeljo, dne 6. sušca t. 1. igro „Legijonarji". Do-sedaj še Slovenci nismo imeli igre, ki bi se bila občinstvu v mestih in na deželi tako priljubila, kakor Govekarjevi „Rokovnjači", katerih snov je povzeta iz Jurčičevega istoimenskega romana. .Rokovnjači" so se pred 'kratkim uprizorili pet-desetič na slovenskem odru, kakor se dosedaj še ni nobena igra, niti domača, niti tuja. «Rokovnjači" pa so takorekoč le drugi del in konec romana, katerega začetek se v njih le naznačuje. Začetek je manjkal. Snov je bila tu, le obdelati jo je bilo še treba, in to je storil zopet naš Govekar, ko je podal slovenskema občinstvu svoje „Legijonarje". Sedaj vemo, kaj je gnalo „Nandeta" med ,rokovnjače", sedaj vidimo, kaj je povod Nandetovega sovraštva nasproti po-francoženemu Brnjaču. Dejanje se vrši v Celju. Pred očmi gledalcev se razvija dejanje in nehanje celjskega žiteljstva, kakor je bilo pred enim sto letjem, ko je fracoski orel zmagovito razširil svoje kreljuti preko cele Evrope. V igro je vpletenih več glasbenih točk, solov in zborov. „Celjsko pevsko društvo" je mnogo žrtvovalo, da uprizori „Legijonarje" tako izborno, kakor je uprizorilo „Rokovnjače", ki so se našemu občinstvu tako zelo priljubili. Nadejamo se torej, da bodo tudi „Legijonarji" med onimi uprizoritvami „Celjskega pevskega društva", ki se jih naše občinstvo nikdar ne naveliča gledati. Vse natančnejše ob priliki. — Premeščenje. Premeščen je iz Celja v Radgono davčni praktikant g. Franc Pichler Iz Slovenjega Gradca je premeščen v Celje davčni pristav g Maks Fekonja. — Imenovanje. Štajarski Slovenec g. Matija Valpotič, računski revident pri deželni vladi v Sarajevu, dobil je naslov in značaj računskega svetovalca. — Tesnopisni in knjigovodski tečaj. Prihodnji četrtek, t. j. 26. t m. vrši se v mali dvorani .Narodnega doma" sestanek obiskovalcev teh tečajev, pri katerem se bode določilo čas in prostore za poučevanje. Ob tej priliki se bodo sprejemale tudi prijave k obisku enega ali dru gega tečaja. K obema tečajama je tudi damam prest pristop. — Celjski slovenski trgovski uslužbenci za družbo sv. Cirila in Metoda. Čisti dohodek II, trgovskega plesa dne 17. v Celju v znesku 122 K 28 vin. se je priposlal družbinemu vodstvu v Ljubljani. Čast gg. prirediteljem za njihov blagi namen, ki je naklonil družbi to lepo svoto. — Slovenski napisi na naših železnicah in slovenske občine. V zadnji številki našega lista smo priobčili imena onih občin, ki so vpo-slale peticije za slovenske napise. Med temi pa nismo Citali imena narodnega trga Žalca (!), Braslovč. Polzele, Griž Velike Pirešice, Mozirja(!), Ljubnega, Bočne, Solčave, okrajnega zastopa gor-njegrajskega itd itd. Radovedni smo pač, kako morejo ti zastop', občinski in okrajn', zagovar jati svojo počasnost, ali pravzaprav brezbrižnost. — Savinska dolina slovi kot skoz in skoz narodna. In vendar ni vse kakor bi moralo biti. Nekaj vzgledov: Vransko, naroden trg, ima pošto, katere poštni voz vozi od Vranskega do Št. Petra — samo nemški napis „k. k. Post Franz". Ali ni to sramota ? Samonemških poštnih pečatov imamo tudi dovolj. — V velikem kraiu Savinske doline je trgovina, kjer je običaj, da | se vsakega boljše oblečenega človeka pozdravi . in ogovori nemški. Ia to je ena narodnih trgovin, j Videl sem .narodno" šolo, v katiri je v vodjevi pisarni vse polno samonemških napisov. Ob meji Spodnje Sa v. doline je „narodea" trg, v katerem kar mrgoli nemškutarija. — Sploh se priporoča, da bi Se takim škandalom posvečevalo več po zornosti in se jih razsvetlilo z električno lučjo. — Polzelaka nemškutarija dviga glavo. Ne vemo sicer, ali je to predpuatna burka ali so se v resnici tako razkoračili. Dolgo so se smnkali okrog Slovencev, dobro vedoč, da je ,Nemcev" premalo za vsak nastop. Eden nji hovih vodij je to sam priznal, češ, mi smo svojo politično ulogo že doigrali, .wir werden das Kraut nicht fett machen". Ko se jim pa Slovenci niso dali preslepiti, in so jim obrnili hrbet, poskušajo s silo. In glejte: izmislili so si bojkot in ga pri nekem narodnem obrtniku že začeli. Sicer je smešno, če hočejo Nemci bojkotirati, pa značilno je zanje, da se drznejo sredi Sav. doline nastopati tako. Slovencem pa so sami fK>kazali pot, po kateri jim je hoditi. — Prt med nami je prerezan. — Vrgli ste nam rokovico in mi jo sprejemamo! — Na Polzeli se že dalje časa, — posebno intenzivno pa zadnje dni — širi agitacija za nemško šolo, ali bolje, ponemčevalnico. Opozarjamo narodne kroge na to predrzno izzivanje. O tem spregovorimo še prav odločno. Za danes povemo samo to, da število nemških otrok še dolgo ne dosega polovice ducata, in to so otroci priseljencev, ki bivajo na Polzeli od danes do jutri, in ne domačinov. O kaki .potrebi" torej niti ne more biti govora. Nasprotnikom pa povemo, da bodo stali narodni Polzelani zvesto na straži in se bodo vedeli ubraniti vsakega navala. Torej: Na svidenje! — Zahvala. Č. g. župnik Franc Ogrizek je daroval tukajšnji šolarski knjižnioi precejšnje število knjig, za kar mu izreka podpisano šolsko vodstvo iskreno zahvalo. Šolsko vodstvo Črešnjice, dne 20. svečana 1904. M. Kožuh, šol. vodja. — Konjičani pri narodnem delu za Žiče. Ravnokar preteklo nedeljo se je vršila v Žičah slavnost, na kateri so dični naši sosedje Konjičani zopet pokazali, da se čutijo z nami kot Ciani iste bojne vrste, v kateri je treba medsebojne požrtvovalnosti in pravega bratoljubja, da se slednji ne umakne nasprotniku. Kakor prihaja .Sokol" na svojih pešizletih v slovenske vasi, kjer se ga pričakuje z radosti utripajočim srcem, prikorakali so najprej gg. samci, potem pa je sledil voz za vozom najodličnejših rodbin, da slednjič skoro ni bilo prostora. Umevno je torej, da se jim je ob tej priliki, — akoravno šele pozno zvečer — izrekla oficijelna zahvala bral nega društva, za kojega eksistenco so prispevali doslej 60%. Njihova izdatna gmotna pomoč omogočevala j« doslej delavnim silam v Žičah, doseči tolikih in tolikih uspehov. Ta pobratimska vez pa, ki traja že tako vrsto let v bojnem svetu, mora dobiti v bližajoči ae pomladi še idealnejši značaj, v vročih volilnih bojih moramo pokazati, da temelji na iskrenem domoljubju in v znamenju, narodnega blagrj Dal Bog opra vičenim nadam govornikovim sijajne izpolnitve! — Laško. Nekaj posebnega je bila za Laško veselica bralnega društva dne 14. t. m. Morebiti še niste bili nikdar premajhni obe veliki dvorani delniške pivovarne za kako veselico, kakor zdaj. Človek se niti ganiti ni mogel, mnogo jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Kmetskega ljudstva se je kar trlo, kar kaže, da je dovzetno za poštene zabave, ako se mu le ponudi. Obenem pa povdarjamo, da 80 se udeležili veselice menda tudi vsi trški Slovenci. O, koliko nas je bilo! Le iščimo in zbirajmo se ter skupno tudi v javnosti na8topajmo za svoje pravice. Počastili so nas Slovenci iz Celja, Rimskih toplic itd. Veselica je nepričakovano dobro uspela. Ni se poznalo ne pevskemu zboru, — ne igralkam, da so vsi bili prvič na odru. Burka .Zakleta soba" je privabila mnogo smeha, imejmo seveda posebno pred očmi preprosto ljudstvo, kojemu je bila dozdaj gledališka predatava več ali manj neznana. Pa tu ae je videlo, kako igra vabi občinstvo. Dajmo mu priliko. Slovenski mladenič in mladenka imata že vrle zmožnosti tudi za gledališki nastop — le budimo jih. Ako bode naše društveno življenje kazalo tako veličastne pojave, se bo odmev glasil tudi v javnem življenju laških Slovencev. Mi moramo imponirati laškim posili-nemškim terorizatorjem in jim dati priliko, še večkrat nam prepovedati slovensko zastavo, kakor zadnjič, da jim ne zavre njihova slovenska kri iz strahu pirSi* našim javnim nastopom» Mi vstajamo, — a njih je strah — bi lahko rekli pri tej priliki! Da očividno je, da vsak nastop Slovencev v oči bode naše .prijatelje". Torej laški Slovenci, utrdimo si svoje društveno in s tem tudi javno življenje! — Nova škropilnica. Po predlogu g. Jožeta Balona na Bizeljskem napravila je tvrdka H. Msyfarth in drugi na Dunaju novo brizgalnioo proti peronospori i. o. Syphonia iz bakra s 15 litri vsebine. Ta brizgalnica s« je tako dobro na Bizeljskem obnesla, da se vsakemu zaradi njene dobre tvarine in ročnosti priporoča. G. Balonu pa vsa čast, da se briga za zboljšanje tako koristnih vinorejskih strojev. — C kr. okrajno sodišče v Kozjem nas je z ozirom na našo notioo .Kaj je to?" prosilo, da priobčimo stvarni popravek, da o. kr. sodišče v Kozjem pošilja slovenskim strankam dvojezične poštnohranilnične položnice. (En izvod je bil priložen). Upamo, da smo storili svojo dolž-nost napram gornji c. kr. oblasti. Druga sodišča niso k naši notici ničesar pripomnila, dasiravno je izšel pred kratkim odlok c. kr. pravosodnega ministrstva, v katerem se nalaga c. kr. sodiščem, da naj ista takoj vse potrebno ukrenejo, da se izogne nejasnim poročilom ali da se nejasna poročila popravijo. Skrbeti morajo zato, da se časopise takoj obvesti o resničnih razmerah do godkov, ki so se dogodili pri sodiščih, in gledati nato, da se v vseh listih poroča resnično. — Mi smo torej poročali popolnoma resnično, kajti naša sodišča previdno molče. — Inžener Ferdo Lup&a je bil v preteklem tednu sprejet v avdijenci ministrskega predsednika dr. pl Körberja, naučnega ministra dr. pl. Hartla in pri drugih merodajnih vladnih krogih in visokih osebah v zadevah svojega projekta severno tečajne ekspedicije. Sliši se, da je sodba kakor kritika o tem jako ugodna in bo zato vlada tudi podpirala to znanstveno podjetje. Nadalje je predložil omenjeni gospod kot delegat naših kmetov razne prošnje poljedelskemu ministrstvu. Upajmo, da besede, s katerimi je inž. Lupša razjasnil stališče našega kmeta, niso bile zaman! — S«. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnje bralno društvo je priredilo dne 7. t. m. voliko veselico s petjem, igro: .Eno uro doktor", igranjem na glasovir in šaljivo godbo s papirnatimi godali. Kot resna točka je bil govor o potrebi splošne naobrazbe s posebnim ozirom na potrebo višja gospodarske naobrazbe slovenskega kmeta. Vse točke programa so prav dobro uspele ter poka zale ne samo dobro voljo, ampak-tudi zmožnost in zanimanje sodelovalcev, ki so želi vseskozi od strani številno zbranega občinstva bogato priznanje. Najbolj pa dokazuje dejstvo, da se je morala veselica v celem svojem obsegu dne 14. t. m. ponoviti v popolno zadovoljnost občinstva. S to prireditvijo si je pridobilo bralno društvo novih zaslug in neomajano zaupanje ljudstva ter zre lahko z veseljem na veliko število svojih članov, katerih ima že 140; a še bolj ponosno je lahko na druge svoje uspehe, kajti upravičeno trdimo, da je društvo letos povsem zadostilo svoji nalogi: izobraževati ljudstvo Vršilo se je tekom te zime devet poljudn;b predavanj narodno gospodarske in tudi znanstvene vsebine. Vsa predavanja so bila prav dobro obiskana. Društvo je razpolagalo z raznimi časopisi in knjigami ter si letos nabavilo tudi krasno slikan, velik glediški oder. Tako delujemo v majhnem vztrajno in složno za višje cilje našega naroda ter utijuiemo svoje stališče, obenem pa s pro-bujo ljudstva rušimo vpliv našega narodnega nasprotnika. — Srebrno poroko obhajal je v nedeljo, dne 14 svečana t. I. g. Franc Vraz, cbčečislani rodoljuo in mnogoletni občinski predstojnik v Cerovcu v krogu svojih sorodnikov in iskrenih prijateljev, Vrli dvojici še mnoga leta! Društveno gibanje. — Katoliško slovensko politično društvo j na Teharj h zboruje prihodnjo nedeljo, dne 28- t. m. ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Jurija Štiglica v Slancah. Spored: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3 Volitev odbora. 4 Vprašanja in nasveti, ö. Prosta zabava, pri kateri sodeluje pevski odsek .Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju". K prav obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor. — Šaleško učiteljsko društvo je na zadnjem svojem občnem zboru izvolilo naslednji odbor: Predsednik g. Ivan Koropec (Šoštanj); podpredsednik in blagajnik g. Fran Skaza (Velenje); tajnica gdč. Anica Pfeifer (Velenje) ; pevo vodja g. Anton Nerat (Šoštanj); odbornik g. Alojzij Trobej (Št. Ilj). — Učiteljsko diuštvo sa brežiški in sev-niiki okraj bo zborovalo dne 6. marca t 1. v šoli na Vidmu. Zborovanje ae prične ob 10. dopoldne in se vrši po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Stavkova analiza po Kernu (g. Jamšek). 4. Želje in nasveti. Obilne udeležbe pričakuje odbor. — Čitalnica v Ljutomeru je pri svojem zadnjem občnem zboru izvolila za tekoče leto sledeči odbor : g. Ludvik Babnik, tržan, predsednik ; č. g. Anton Srabočan, kaplan, podpredsednik; g. Fran Zacherl, učitelj, tajnik; g. Ivan Kryl, realni učitelj, knjižničar; gg Franc Schneider, nad-učitelj in Franc Čeh, učitelj, odbornika. — Bralno društvo za ljutomersko okolico je izvolilo za to leto sledeči odbor : č. g. Janko Kociper, kaplan, podpredsednik ; č. g. Anton Srabočan, kaplan, podpredsednik; g. Janko Karba, učitelj, tajnik; g. Fran Zacherl, učitelj, blagajnik; gg Anton Mišja ml. in J. Murekar, knjižničarja; gg. Fr. Žabota in Filip Seršen odbornika. Reditelji gg. Rakavec, Mihalič, Fras, Šalamun, Pu oonja st., Jelen, Delanič. Knjižnica se je preselila v župnijsko hišo (v prejšnje stanovanje g. Kryla). Novoizvoljeni odbor nam daje upanje, da bode društvo procvitalo. — .Zvezda", izobraževalno in podporne druitvo na Dunaju, izvolilo je na svojem petem občnem zboru sledeče gospode v odbor: Jakob Pukl, predsednik; dr. Fr. Göitl, podpredsednik; Jakob Šeme, blagajnik; Radolf Malič, tajnik; Ivan Tomaževič, Frano Šašteršič, Frano Merlak, Ivan Vončina, Ivan Peterman, Gabriel Messner, Ivan Luzar, Ivan Mladič in Josip Smerda. — Posebno zahvalo izrazil je občni zbor Beatevi Ijivo delujočemu pevo vodji g. Vinko Krušiču in pri zadnjih konoertih in zabavah sodelujočim gospicam in gospodom: Jelioi Krušičevi, Marici Korbarjevi, Anici Šašteršičevi, Marici in Mili Luzarjevi, Idi Schöntagovi, Mary Stekarjevi, Ivani Pirčevi, Marijani Zmerzlikarjevi, gospe Jeny Pir-čevi, gospodom članom slav. akad. društva .Slovenije* Osolinu, Rekžu, Stojcu, dalje Fr. in Jos. Frasu, Kazetu Kunaverju, ravnatelja Ivana To maževiču in si hrvatskemu druätvu .Prosvjeta". Društvo je izgubilo več udov gg Rudolfa Rusa, in Ivana Karlina, ki sta se preselila v domovino. Umrli p» so: Vrla pevka gospica Emica Krušič, gg. kontrolor Mat Kokalj, Ivan Cater, Iv. Krakar. Droštvo je priredilo 9 zabav in 3 izlete. Podpore je prejelo več potrebnih Slovencev in Slovenk. Dohodkov je bilo 1003 K, stroškov pa 441 K. Čisti imetek znaSa 552 K. Društvo je dobro napredovalo. Druge slovenske novice- — Ljubljana dobi novo pokopališče. Sedaj je končno določeno, da se zgradi novo pokopa lišče za Ljubljano na savskem polju proti To mačevemu. Razlastitveno delo se je že pričelo. — Šolska étatistika za Kranjsko. V šolskem letn 1901 — 1902 je bilo na Kranjskem 336 javnih ljudskih šol, 16 ekskurendnih šol in 38 zasebnih šol. — Vse te škole je obiskovalo 47.552 otrok (67 260 je bilo šoloobvezanih). Po-navlialno šolo je obiskovalo 14 258 otrok (16 264 šoloobvezanih). — Na ljudskih šolah na Kranjskem je delovalo 713 učnih oseb. — Namešče-anje učiteljic na enorazred-nih ljudskih éolah se je na Kranjskem najbolj vdomačilo v postojnskem šolskem okraju. Nič manj kakor na sedmih enorazrednicah so nameščene učiteljice — Pomiloščenje Cesar je pomilostil 83 kaznjencev in kaznjenk v avstrijskih kaznilnicah. Pomiloščenih j« v Mariboru 7, v Gradiški 3 in v Begunjah 6. — Vlak povozil je v bližini Trsta železni Slega paznika Zakrajšeks, očeta peterih otrok. Truplo paznikovo je bilo strašno razmesarjeno. — Tržaški Slovenci so poslali v Petrograd tri brzojavke, v katerih izražajo željo, da zmaga rusko orožje v Aziji. — Italijanska irredenta v Istri «L?ga Nazionale*, laško društVo za raznarodovanje naše dece, je sklenilo, da še to leto otvori več ljudskih šol po litri. — Tako bo osrečila čisto slo ; vensko vas Krkavce na Koperščini, dalje na Li- i vadah izpred Oprtlja, kjer ni niti enega rodom Italijana, le nekaj naseljencev in uskokov. Tretja .Legina" šola se ustanovi v vasi Sv. Ivan od Sterne, občina Višnjan v poreškem okraju, kjer ni Italijanov, le bogataš Palesini, zagrizen lahon, ima na svojem posestvu nekaj Lahov in odpadnikov. Četrto šolo otvori v Raklju pod Barba nom, in otroški vrtec v Sišanu, občina puljska. Eno leto torej odpre .Lega" pet svojih šol v čisto slovenskih ali hrvatskih krajih. — Boj med vojaki in civilisti. Pri neki plesni veselici v puljskem arzenalu je prišlo do pretepa med topničarji in civilisti Šest posre dujočih policajev je ranjenih. Izmed vojakov jih je pet precej nevarno ranjenih, dočim so vsi civilisti, tudi ranjeni, ušli. — Wallburg zopet na površju. Naši bralci se pač še spominjajo senzacijonalne obravnave, ki se je vršila v Ljubljani proti nekemu Stau-dingerju zaradi ponarejenja dokumentov, s ka terimi se je hotelo dokazati, da sta Ernest Wallburg in njegova sestra zakonska otroka nadvojvode Ernesta, ne pa nezakonska. Staudinger je bi\ takrat obsojen na več mesecev ječe. Sedaj je pa Ernest Wallbarg v Budimpešti sam tožen zaradi istega delikta, ponarejanja dokumentov, in bo obravnava v kratkem v Budimpešti. Dopisi Iz Celovoa. Vkljub tema, da so razmere za nas koroške Slovenoe jako žalostne, da Ger-manija s svojim mečem silno ndriba po nas, opazajemo, da se je slovenski živelj v Celovca zadnji čas začel nekoliko gibati. Jasen dokaz tema je predpustna zabava, katero so rodoljubi priredili dne 9. t m. v dvorani .Massigarten". Da je ta veselica uspela tako sijajno, se imamo zahvaliti v prvi vrsti slavnostnemu odboru, kajti poprijel se je neustrašeno težavne svoje naloge. Nadalje pevskemu društvu .Drava* iz Gline, našemu tamburaškemu zboru .Bisernica* in diletantom Občinstvo, katero je mnogoštevilno došlo iz vseb krajev Koroške, imelo je ta večer prav lep užitek. Pred vsem je dosegla izvrstno uprizorjena šaloigra .pri hišnici" velih uspeh. Bilo je od smeha .za poò'c" in občinstvo je z burnim ploskanjem pohvalilo diletante Istotako 80 želi pevci in tamburaši veliko hvale. Vse je navdušeno poslušalo lepe pesmi in naši pridni tatnburaši so morali koračnico „V boj" in .Mladi vojaki" ponavljati. K plesu je svirala tukajšnja stara mestna godba. Pri njenih zvokih se je mladina pridno vrtela do jutra. Celovški rodoljubi ! Upamo, da nam nudite še večkrat tako zabavo in v tej nadi Vam kličemo: Naprej! Ne udajmo se! Narodno - gospodarske novice. Kaj koristi in kaj stane gnojenje travnikov ? (Piše I. Bele.) (Dalje.) Premnogo jih pa je, ki se nočejo prav poprijeti. Zakaj neki ? Da ne bi pa nič slišali o tem, ni verjetno. Pa nekaj druzega. Nezsupnost je glavna ovira napredku. Pretirana nezaupnoat je pa smešna Da kmet na vsak nasvet, kateri se mu vriva, ne preobrazi celega gospodarstva, stori kaj pametno Čj pa kaj pametnega izve, kar se je po drugod že tolikokrat imenitno obneslo, je pač nespametno, če istega ne poskusi v malem. Z malim poskusom ne riskira mnogo, a ima vsaj zmožnost, kaj dobrega doseči. Poskusi v malem so kakor v marsikaterem drugem oziru posebno še glede porabe umetnifi gnojil potrebni. Na vsaki zemlji ne vplivajo ista enako. Kmet naj torej na svojem posestvu svojo zemljo z malim poskusom, ki je poceni, takorekoč vpraša, kaj da ji pri ja. Za tak poskus odmeri si n. pr. po 3 daljše proge travnika, tako da so vse enako ve like, n. pr. 1000a, in da je na vseh teh progah enaka zemlja in enake razmere. Na eno progo trosi fosforovo kislino n. pr. po 13—20 kg super-fosfata, na drugo nič, na tretjo pa fosforovo kis lino in kalija n. pr. 13 — 20 kg superfosfata in 10—20 kg 40°/, kalijeve soli. Če hoče še z več gnojili ali v drugem razmerju poskušati, odmeri si še več prog Stane pa ta poskus malo, pa se mu že z uspehom istega leta dobro poplača Ko liko večjo korist mu pa ponuja taka podlaga za prihodnjo8t. Pri takem poskusu lahko že kmet opazuje, kako gnojilo kaj vpliva, če je trava bolj gosta ali ne, ali če je bolj visoka, ali če bolj detelje porastejo, če postane torej krma boljša. Kositi in spravljati se mora seveda krma na vsaki progi posebej, pa ob enem času in tako se s tehniko lahko natančno prepriča, vsled katerega gnojenja je najboljši uspeh To se lahko neposredno na travniku opazuje Dalje se lahko opazuje, kako krma živini tekne, kako ji gre kaj v slast in kako gnoj po tej krmi na druga zemljišča vpliva. Samo uspeh računiti po diferenci v teži pridelka od gnojnega in negnojnega zemljišča, je za kmeta, ki ne prodaja krme, torej nepravilno. Druge po dedice tacega gnojenja namreč znajo biti še mnogo važneje, nego samo večja množina pridelka. Če se tudi z gnojenjem morda ne pridela toliko stotov krme več, da bi, stem stroški za gnojenje popolnoma pokriti, znajo pač druge posledice mnogo večje važnosti biti. Kmet naj bode torej temeljit v svojem opazovanju. Žttlibog pa je navadna površnost že mno-gokatero dobro stvar za dolgo časa pokopala Kdor se je na podlagi tacega poskusa pre pričal o veliki gospodarski koristi, kojo mu je moč tem potom doseči, isti je pač lahkomišljen, če tega ne stori. Kmet se v takih slučajih zaščiti z izgovorom gmotne nezmožnosti. Marsikateri, ki se smatrajo prijatelji kmeta, ga podpirajo v tem izgovoru. — Ali res tako slabo stojimo, da niso kmetu pristopna več sredstva, s katerimi celo gospodarstvo lahko povzdigne in pri katerih se mu za nje porabljen denar neprimerno visoko obrestuje. Mislim, da ne. Saj bi bili v takem slučaju vsi denarni zavodi, vsi obrti, trgovine itd. za kmeta brez pomena, če bi bil on tako insolventen, da ne bi zamogel si niti toliko denarja nabaviti, da bi začel po malem gospodarstvo na boljo stopnjo spravljati po poti, ki mu porabljen denar znabiti v enem letu podvoji. — Da, hvala Bogu niti v najsiromašnijih krajih temu ni baš tako. Pustimo torej prazne izgovore in spravimo vso eneržijo vkup, da zasledujemo svojo korist, katero nam nudi sedanja tehnika kmetijstva. Marsikateremu se zdi gnojenje travnikov predrago. Kol'ko pa to stane? Videli bomo, da prav zaprav nič. Gnojenje ima namen, da travniku povrnemo redilne snovi, katere smo mu s košnjo odvzeli. Kaj pa vzamemo travniku? V pošte v pridejo v prvi vrsti kalij, fosforova kislina in dušeč. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. — Avstrijska delegacija je nadaljevala raz pravo o vojnem proračunu. Vojni minister baron Pitreich se je najprej zahvalil za dobrohotno naklonjenost v delegaciji. Zagovarjal je temeljito ! enotnost armade, prosil je, naj politični boji ne j postanejo taki, da bi zanesli razpor v armado, j Nadalje je zagovarjal enotni poveljni in službeni i jezik in čisto vojaške potrebe. Glede polkovnega ' jezika je rekel, dà je njegova intenzivneja gojitev potrebna že zaradi skrajšanega službovanja. Vendar se ne sme dopustiti, da bi nastal kon flikt med službenim in polkovnim jezikom. ? utemeljevanju svojega tajnega ukaza je rekel minister, da ni vzroka, zakaj bi se častnik ne smel oklepati narodnosti, iz katere izhaja; toda vsi častniki morajo čutiti, delovati in misliti kot častniki enotne armade. Narodni agitaciji čast niki ne smejo pristopiti. Vsi častniki so brez razlike narodnosti in vere tovariši med seboj. GJede očitanja, da minister za podčastnike ne zahteva znanja nemščine, se je sklioeval minister na dosedanji običaj in na potrebo dobrih, fizično in moralno zdravih podčastnikov, za kar so najboljši kmetski sinovi. Po kratki debati se je sprejel vojai proračun z resolucijami in peticijami vred. V večerni seji se je sprejel iz-venredni vojni proračunov katerem se dovoljuje 15 milijonov za nove topove. — Maoedonija. Macedonski odbor je izjavil v svojem glasilu, da prepreči vsak boj, da turška diplomacija ne bo imela povoda za obrekovanje in motenje reform. Na ta način pa nosi turška vlada popolno odgovornost za vse, kar se dogodi v Macedoniji. — Albanci so se vzdig nili iz dveh vzrokov: ker se tirja od njih desetina in vojaki. Dosedaj jim obojega ni bilo treba dajati, ker so imeli v tem oziru privilegije. Upor se je začel v Mitrovici ter se je naglo raz širil na Skjplje, Prizrend, Djakovo. Ker je to neposredno na avstrijski meji. boji se Turška da bi začela posredovati Avstrija. Zaradi tega je odposlala v nemirne kraje sedem vlakov vo jaštva; z vsakim vlakom se je pripeljalo približno 1000 mož. Iz Skoplja so odšli topničarji in konjeniki v Mitrovico Rusko-japonska vojna. Nesreča na Bajkalskem jezeru se potrjuje iz Petrograda, a to poročilo trdi, da je le ob jezeru skočil s tira železniški vlak. Eden vojak je mrtev, 5 težko, 14 lahko ranjenih. Na jezeru se ni zgodila baje nobena nesreča. Harbin, 20 svečana. Železnica je nepoškodovana. Japonci, ki so hoteli razdreti most čez Sungari. so obešeni. Opazili so čete Čunguzov z japonskimi poveljniki, ki hočejo najbrž razdreti železnico. Ruske čete jih zasledujejo Vsak dan pridejo novi vlaki z vojaštvom. Vsi japonski de lavci so zbežali od železnice. Kitajski delavci bodo po kitajskem novem letu zopet začeli delo. Petrograd 20. svečana Danes se je raz glasilo uradno poročilo o pomorski bitki pri Če-mulpo. Poročilo pravi, da so se Rusi borili z ne-dosežno hrabrostjo. Na križarki .Varjag* je bik) ubitih 33 vojakov in 1 tficir, 17 vojakov je težko ranjenih, dva oficirja sta lahko ranjena. Na ladji „Korejec" ni bil nihče ranjen. Kc so Rasi spoznali, da se ti dve ladji ne moreta obraniti velikanske premoči Japoncev, sta ruska za-povednika „Varjaga" in „Korejca" sama dala razstreliti svcji ladji, da nista padli Japoncem v roke. London 20. svečana. Iz japonskega vira se potrjuje, da so Rasi res prekoračili reko Jalu in da marširajo na Pujgjang. To je strategično velevažna postojanka, nekake korejske Termopile. Tu je bila že v 16. stoletju velikanska bitka in tu so Japonci 1. 1894 v veliki bitk porazili Kitajce. Pujgjang je nekak ključ do Söula. Dunaj 20. svečana. Včeraj seje vrSil prvi boj na kopnem. Kozaki so napadli Japonce na korejanskem ozemlju. Mnogo Japoncev je vjetih. Petrograd 20. svečana. Vest, da namerava 10.000 Kitajcev iz Paotingfu v Shankaihvsn, je izmišljena. Petrograd, 22. svečana. Vojni minister Kuropatkin je odstopil kot vojni minister in je s posebnim carskim ukazom imenovan zapoved nikom armade v Mandžuriji. Petrograd, 22. svečana. Ruski trgovoi hočejo darovati 50 milijonov rubljev za nove vojne ladje. Ruska cesarLa ima zbranih v svoji palači 500 dam, ki pripravljajo obvezila za ranjene vojake. Moskva, 22 svečana. Načelstvo staro-vercev je ponudilo vladi, da prevzame za tri milijarde državnih zadolžnic. Petrograd, 22. svečana. Ruski poslanik poroča iz Šangaja o boju pri Čamulpu Poročilo se vobče strinja z japonskim. Rusi so potopili japonsko torpedovko in japonska križarica „As sama" je morala nehati streljati. Japonska križarica „Takačimo" seje potopila in „Anama" je oddala na prevozno ladjo 80 mrtvih in ranjenih. London, 22 svečana Listi poročajo, da je 10000 Japoncev na potu k reki Jalu, kjer so Rusi zbrali že večjo armado. Petrograd, 22 svečana. Sibirska železnica odpelje vsak dan 3600 mož. Z ruske in japonske strani se va!é velike vojaške čete proti meji ob reki Jalu. Japonsko brodovje se je zopet prikazalo pred Port Arturom. Poročila o japonskem napadu dne 14. t. m. niso resnična. London, 22. svečana. Rusko brodovje je je dobro preskrbljeno s premogom na potu po Rdečem morju na vztok. Pariz, 22. svečana. Angležki minister za zunanje posle je, kakor se poroča, v pogovoru z ruskim veleposlanikom, zagotavljal, da hoče kralj Eivard posredovati za premirje z Japonci, ako izrazi to željo ruski car Loterijske številke. Trst, 20. februvarja 1904: 51. 30, 14, 24. 72. Line, „ „ „ 74 63, 32, 60, 31. Vabilo na redni občni zbor „Slovenske posojilnice pri Sv. Benediktu v Slov. goricah registr. zadruge z neomejeno zavezo" ki se bode vršil ■v nedeljo, d_xie ©. sušoa 1904 ob pol 4. uri pop. v šolskih prostorih. ])hev« skd: 1. Poročilo naòeÌ8tva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1903. 4 Sprememba pravil v dveh tečkah. 5 Volitev cačelstva in nadzorstva. 6 Razni predlogi. (77) l Načelstvo. Od-Aretriük: dr. Josip Karlovšek naznanja, da je odprl z današnjim dnem svojo odvetniško pisarno v Celju, Rotovške ulice št. 12, I. nadstropje, tik zraven nemške cerkve. CELJE, dne 23. svečana 1904. (83) 2-1 Za Ljutomer in okolico. POZOR! Podpisani si usojam slav. občinstvu ter oaobito gg. gostilničarjem vljudno naznaniti, da som prevzel založništvo piva p. n. „Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg" ter imam odslej naprej v zalogi pivo v steklenicah in sodčekih. Družbina ledenica, zgrajena po ameriškem načinu, nahaja se na vrtu za hramom h. St. 27. na Starem trgu. Ker je pivo varjeno po Češkem načinu in izborne kakovosti, vabim vljudno gg. gostilničarje, da odslej naprej naročajo edino le delniško pivo združenih pivovaren Žalec in Laški trg katero naj ne manjka v nobeni narodni gostilni. Z odličnim spoštovanjem (82) 1 Ljutomer. franjo Sever. (vdxs VCIV) pxixi [»y®,«) (vdx*) c^V) pXDv*) pXDo c/JXi r/JV1! pxiv) rxlx.*. hm^mmmdmä M hm^ Gostilno na račun gg odda b (50) 3—3 Jožef Škerlea v Gornji Radgoni dobremu krčmarju, katerega žena je dobra kuharica. — Znanje slovenskega in nemškega jezika 200 K kavcije in potreben kapital za posel se zahteva. wwwwww^www^ yjCxP'.^^Q, uXiy Gxi>«J tX najboljši pod- tfiai UaV IV MOJ lil/ pomoček za dobro rejenje domačih živali, priporoča in pošilja navodila brezplačno trgovina z železnino JVIerkur' Peter ZMIa.jd.i0, Celje. Bogata zaloga raznovrstne železnine, poljedelskega orodja in strojev. TRSNE ŠKARJE!