Jakob Rigler P R I P O M B E K P R E G L E D U O S N O V N I H R A Z V O J N I H E T A P V S L O V E N S K E M V O K A E I Z M U I Zaradi omejenega prosiora, deloma pa tudi zaradi potrebnih kom- pozicijskih razmer i j л- razprav i Pregled osnovnih razvojnih e tap л- slo- venskem vokalizmu (dal je Pregled)1 ni bilo mogoče obravnavat i vseh problemov v zvezi s slovenskim vokalizmom, kot tudi ni bilo mogoče dokazovati nekater ih tam izrečenih trdi tev, niti obravnavat i nekater ih dosedanj ih mnenj , ki naspro tu je jo i zva jan jem v omenjeni razpravi . Za- radi ekonomičnosti tudi nisem nava j a l novih vokalnih sistemov po vsaki spremembi, a m p a k sem navedel nove sisteme šele po n e k a j spremembah, vendar tako. da preglednost ne t rpi preveč. Tu bi v obliki p r ipomb k omenjeni razprav i poskusil dodati n e k a j stvari, ki bi osvetlile še nekatere probleme, ali pa vsaj i lustrirale tam navedene pojave in rezultate. Za izhodišče opisu slovenskega vokalizma sem nastavil kot končni pras lovanski sistem: i у и ь ъ e о ü а oralui : nazalni prednji : zadnji / prednji : zadnji nelabialni : labialni / nelabialni : lahialni Ta s topnja praslovenskega vokalizma je nastopila že na naših tleh. Znana je bila na jb rž okrog 9. stoletja. Ni izkl jučena možnost, da je bil > 1 Glej SR XIV, 1 bu, slš. bol < byl. polj . dial, bul < byl, ki jih ni t reba vezati na dif tongično vrednost psla. y = iii (kot npr . Lekov),5 ker je to laže razlagati z zakasni tvi jo opusti tve labializacije bodisi še v času. ko je bil y zadnj i vokal, lahko pa je do tega prišlo tudi kasneje. Prim, zakasnitev labializacije pri po- gostnem sle. dial, bu j ti iz ubiti, kroazati iz ukazati" in и bi) t za ubiti, и mi) t poleg uomU za -miti v južni notranjščini .7 Zlasti je do tega laliko prišlo v jezikih, k j e r je bil у še vedno pozicijska var ian ta i-ja (ar t ikul i rana tudi nekoliko bolj zadaj) in posebno še v poziciji med b -f- /. Y navedenem sistemu so še obstaja la prvotna kvant i te tna razmer ja (i, y, u, ii, a, q in o dolgi, drugi kratki) . Na k r a j š a n j a določenih dolžin (npr. starega aku ta ipd.) pred tem časom po vsej verjetnosti ni mogoče misliti, čeprav je prece j lingvistov naklonjenih mnen ju o zgodnjem pra - slovanskem k r a j š a n j u nekaterih dolžin, np r . zlasti izglasne rastoče dol- žine. K r a j š a n j e izglasnih rastočih dolžin povezujejo nekateri celo z enakim li tavskim kra j šan jem; 8 to p a je nemogoče, ker bi sicer morali imeti -o namesto -a. Ni izključeno, da niso bile vse dolžine fonetično 2 Dvojno kvaliteto č (glede na izvor) je menda prvi suponiral Jagič. AfslPh VI. 1882, str. 74. Prim, tudi Nahtigal, Slov. jez.2 166; Bernstein. Očerk sravnit. grain ni. 214—215. V zadnjem času to teorijo dalje razvija Zuravlev. Vsesojuznaja konf. na slav. lil.. Leningrad 1962. 75 si.; VJa 1963, 2, str. 8 si. 3 M. Samilov, The Phoneme Jat ' in Slavic, The Hague *9б4, str. 130. 4 Prim, (s tam navedeno literaturo); Ramovš, J F VII, 192»—1929. 264; Skok, ČJKZ VI, 1927. I si.; Mareš. Slavia XXV. 1956. 4W6 si. (za jsla); Lekov, Nasoki . . . , Sofija 1960, 16. 5 L. c. 0 Prim. Ramovš, HG II, 156. ' Prim. Rigler, JNG 80. 8 Prim. Nahtigal. Slov. jez.2 31. Pripombe k Pregledu o su. razvojnih etap v slov. o o k al i zrnu enake, kot tudi danes niso," vendar so gotovo imele isto fonološko vrednost in se kot take tudi razvijale; lahko pa bi bil v tem zarodek kasnejš ih podobnih razvojev v različnih jezikih. D a kvant i te tne spremembe niso praslovanske, a m p a k izvedene že v posameznih jezikih (mislim po raz- selitvi), kar sem suponiral tudi v Pregledu, pos ta ja лее bolj jasno. K ta- kemu mnen ju se je nagibal v zadnj ih delih že Van Wi jk . dolgo ohran jena prvotna kvant i te tna razmer ja suponira v svojem sistemu Mareš in tudi Jakobson zasiopa to mnenje.10 To, da ne moremo računat i s kakimi zgod- nj imi k ra j šavami , nam dokazuje jo tudi substitucije. Če bi bil že okrog 7. stoletja skra j šan stari akut , bi bilo nerazumlj ivo subst i tui ranje tujega kra tkega a s slovanskim (oziroma južnoslovanskim) o, sa j bi ga v tem pr imeru lahko substi tuiral i s skra jšanim s taroakut i ranim a, ne pa s k ra tk im praslovanskim a, ki je v zadnj i fazi praslovanščine dal o. Raz- laganje tega dejstva s kakšno morebitno svetlo naravo praslovanskega a- ja in temno naravo tujega ne p r i h a j a v poštev, s a j nam s t rukturalni pogled na praslovanski vokalizem kaže, da praslovanski a ni mogel biti sprednj i . Prav tako ob času kont rakci je oje (oziroma a j e ) >č po vsej ver- jetnosti še ni bil poda l j šan kratki c i rkumfleks ." Tu bi omenil še to, da nimamo refleksa za é, če je bil eden od kont rahi ranih vokalov prvotni nazal, ojq ali ajq se kontrahira v q, npr . : toje > tq, nejq > nq. Takšno kont rakci jo je nastavl ja l že Valjavec,12 drugačnega mnen ja pa je Ra- movš. ki v zgodnejših delih misli, da je pri jejq eje dalo etimološki e, medtem ko pozneje pravi , da možnost kontrakci je tojq > te ni izkazana, ker bi moral biti refleks č.13 Tudi Torbiornsson" vsa j za slovenščino nima prav , ko nastavi tojq > toje > té. Kont rakc i ja je nastopila pred denazali- zaeijo in refleks je nazal. O tem ne more biti dvoma. Ne dokazuje jo nam tega samo brižinski spomeniki, k j e r dobimo že tudi kontrahi rane oblike, p a še nazale, a m p a k zlasti taki pr imer i kot koroško zec z refleksom za q (oziroma v tistem delu Podjune , ki ima še ohranjene nazale, z nazalom) iz zajqc. Pa ne samo severozahodni del slovenščine, ki je d a l j časa ob- držal nazale, tudi severno š tajersko področje, ki še raz l ikuje nazal od è • Prim, razne meritve, npr. Apeli, WSJ I. 1950. 56. 10 Van Wijk, Slavia XIX, 512: Mareš, Šlavia XXV. 445 si.; Jakobson. Opvt fonologičeskogo podhoda k istoričeskim voprosam slavjanskoj akcentologii, The Hague 1965, 4 si. 11 Glej Rigler, RSI XXIV, 1965, 85. 12 Rad JAZU 132, str. 209. 13 Glej HG 1920 (litografirana izdaja), str. 194: Morfologija 88, 91. > 14 ZfslPh I. 1924, 74. in etimološkega e (v dolgih zlogih), p rav tako kaže na q v tak ih pr i - merili.15 Dvojni ref leks ë v slovenščini je bil pouda r j en že v Pregledu. Jugo- vzhodni del je ref leks za è zožil, kot večina slovanskih jezikov, severo- zahodni pa preds tav l ja s (sprva) širokim ë nekak arhaizem kot poljsko in bolgarsko področje. Zoženje ë (na j bo že vseh pr imerov ali samo èx, ki bi naio sovpadel z ozkim e za ë.,, medtem ko bi na arhaičnem severo- zahodnem področju v tem pr imeru redkejš i e2 sovpadel z ë1 — glej zgoraj) mora biti sicer razmeroma zelo staro, vendar je samo da t i r an je tega pojava tvegano. Ker vse kaže, da je povezanost med oženjem ë in denazalizacijo, sta na jb rž oba pojava tudi časovno blizu. O drugih pro- blemih glede da t i r an j a pa glej moj članek Rozwôj č w jçzvku slowen- skim.16 Zaradi novega po jmovanja razvoja ë je t reba korigirati tudi druge trditve, ki so v zvezi s p re j šn j imi razlagami. Omenil sem že, da je kon- takci ja aje > ë u temeljena s kvant i te tnimi razmerj i , zato nam gl°de kvali tete ë, k l jub temu, da je Ramovšu17 služila kot eden močnih do- kazov pri n jeni rekonstrukcij i , ničesar ne dokazuje . Novemu načinu po jmovan ja razvoja ë tudi ne naspro tu je razvoj pred r. V dialektih /. ei iz dolgega ë, ë pred r namreč ne da regularnega refleksa. Razlaga, češ da se je ë pred r zožil, seveda ne p r i h a j a več v poštev, ker se je zožil vsak ë, a m p a k je r samo prepreči l diftongizacijo.18 V zvezi z ozko kvali teto ë je zgodnja denazalizacija. Denazalizi- rani q je bil širok ä-jevski glas, za določitev kvali tete nazalov v zgodnji dobi pa nimamo povsem opri jemlj ivih dejstev. Slovenske substi tucije nam o kvali tet i ničesar ne povedo, ker imamo o za tuji ari (Korolan, Kokra) kot tudi za tu j i un (joger, ooščUi, Kungota, Žmoiiče). Take sub- stitucije nas ne smejo čuditi , sa j so popolnoma utemeljene s tedanj im fonološkim sistemom slovenščine (oziroma praslovanščine), ki ni do- puščal zapr t ih zlogov in vseboval samo po en p redn j i in zadnj i nazalni vokal. Dosti zaneslj ivejše niso niti nemške substi tucije slovenskih kra- jevnih imen, ker tudi kažejo včasih na širino, včasih 'na ožino (zlasti pri ç). Substi tuirali so namreč tudi z u. in sicer tudi v govoru, ne samo , s Npr. v zaimkih Je (Poljčane, Ziče). Južnopohorsko zec pa je drugačnega izvora kot koroško, njihov e (široki) je iz aj (prim. Pregled 60)., "> RSI XXIV, 79—92, zlasti 82—83. » ÖJKZ VI. 1927. 11: RSAZU 11, 1944, 117, 121. 18 Glej Rigler. RSI XXIV, 84. Pripombe k Pregledu o sn. razvojnih ei a p o slov. v ok ali z mu v pisavi.19 Morda to preds tavl ja le pribl ižne substitucije za zadnj i za- okroženi nazalni vokal, pr i katerem je bila pač nazalnost že razporejena čez ves vokal, ne pa skoncentr irana na koncu. Seveda pa za z d a j tudi še ne vemo. koliko se v tem odražajo morda kake praslovanske dialek- tične posebnosti različnih naselitvenih tokov. Kot je omenjeno v Pregledu (str. 29) za da t i ran je denazalizacije v slovenščini nimamo prepr ič l j iv ih dokazov, sa j v glavnem nobeno dejstvo, na katera so se za da t i r an je opi- rali, nima posebne vrednosti. T u j k e kot škumpa, škindra,20 ki bi morale bili zaradi šk- izposojene pred 12. stoletjem, nam ničesar ne povedo, ka j t i po onemitvi redukci jskih vokalov v šibki poziciji se vokal + nazalni konzonant ni več substi tuiral z nazalnim vokalom, čeprav še ni prišlo do denazalizacije. Pomanjkl j ivo označevanje nazalnosti v historičnih za- pisih. ki pa vendar še v 12. stoletju ni izjemno21 nam glede denazalizacije ničesar ne dokazuje, sa j celo v stari poljščini nazalnost dostikrat ni označena.22 Zato nas tudi pisava v brižinskih spomenikih ne sme motiti. Res da imamo v n j ih samo pe tk ra t označen nazal in še tistih pet pri- merov bi se dalo za silo razložiti drugače — predvsem kot izobrazitev n pred zaporniki (ohranitev rinezma).23 Toda sk lepanje po tem na izgubo nazalnosti (kot Vondrâk, Nahtigal , v začetku Ramovš, Kolarič)24 je po- pozneje zavrnil Ramovš,25 pri čemer se je opiral zlasti na obliko Duerun. V zadnjem času je poskusil izpodbiti dokazljivost te oblike Kolarič26 in jo razložiti kot pisno pomoto pod vplivom bavarščine, kar pa ni pre- pričljivo. Seveda so ohranjene nazale v brižinskih spomenikih suponi- rali tudi že pred Ramovšem.27 Dodal bi to, da nam kaže na nazalni iz- govor že samo men javan je med o in и za o. česar pri etimološkem o ni. oziroma je samo tolikšno, da je v pravem razmer ju z ostalimi napakami in ga zato imamo z vso upravičenost jo za pisne pomote. Torej bi v pr i - » Glej Kelemina, CZN XXI, 58. 20 Prim. Schwarz, ZfslPh Y, 125. 21 Glej gradivo pri Pirchegger, SOM 87; Kolarič, CJKZ VI. 1927, 38—39. 22 Prim. Baudouin de Courtenay, О drevne-polskom jazyke, Leipcig 1870, 79 si.; Cyran. RKJ III, Lodz 1955, 87 si. 23 Glej Nahtigal, CZN XII, 1915, 77 si.; za vuerun pa Kolarič, SR XI, 1958, 72. 24 Vondrâk, Fris. pam. 33; Nahtigal, CZN XII, 77 si.; Ramovš, HG 1920, I, 11-12, 24; Kolarič. CJKZ VI, 40; SR XI, 72. 25 Delno JF VII, 1928—1929, 296; Brižinski spomeniki 12; odločneje pa v KZSJ 33. 20 SR XL 72. " Prim. Oblak, LMS 188»), 136—137; Škrabec, Cv XXVIII, 1911, l e . meru denazalizacije moral biti ref leks za o ožji od etimološkega o, to pa v slovenščini ni možno.28 S tak im ožjim glasom skuša namreč razložiti graf iko po njegovem nenazalnega refleksa za o v brižinskih spomenikih Kolarič, toda njegovo sklicevanje na gorenjščino ne pr ide v poštev, ker je gorenjska ožina novejša, ka j t i tudi gorenjščina kaže z -o < -o : o < -u < -o na širšo kvali teto denazaliziranega o kot etimološkega o. Od zgod- neje denazaliziranil i področi j bi bilo kvečjemu za prleščino29 mogoče domnevati , da je denazalizirala o v ožji refleks od etimološkega o, to se pravi , da bi imela v začetku ka jkavsk i razvoj vokalizma, medtem ko za druge panonske slovenske dialekte to ni verjetno, ka j t i v tem pr imeru bi priš la e in o v pa r tudi v k ra tk ih zlogih, a sosednji goričanski dialekt bi, v sa j po podatk ih pr i Ramovšu.30 kazal p r a v nasprotno. Menjavan je med o in u v brižinskih spomenikih nam torej lahko kaže samo na na- zalni izgovor, ali pa je treba to men javan je z Vondrakom ali Isačenkom razlagati za neslovensko,31 ka r pa je povsem nepotrebno in neverjetno, sa j imamo isti problem substi tucije nazala z o in и tudi v k ra jevn ih imenih. Zgodnejšo denazalizacijo sem nastavil na tistem ozemlju, k j e r se je è zožil. Na prvi pogled bi temu nasprotovali ohranjeni rinezmi — po ka- terih se navadno sklepa na dlje ohranjeno nazalnost — v š ta jerskih dialektih. Vendar ni verjetno, da bi se p r i denazalizaci j i š tajerski dia- lekti bistveno ločili od drugih jugovzhodnih dialektov. Rinezmi kot mesene, ronka ipd.32 tega ne dokazujejo. To področje nagiba k sekun- darni nazalizacij i , zato so se take oblike toliko lažje razvile. Opozoril bi, da dobimo rinezeni pr i besedi mesec tudi p r i T r u b a r j u : le mesnizhne, inu le kii• ie boshy shlag vdarel Mat 8 a. Da ne gre zgolj za tiskovno napako dokazuje oblika me/nizhne v novi izdaji v N T L, 9; v C N T 1, 15, pa je popravl jeno v meffezhne. Seveda ni gotovo, ali je to Trubar- jeva domača oblika ali jo je sprejel iz govora v Laškem (vendar je v začetni fazi tudi ta govor spadal k dolenjščini). 28 V kraščini je sicer p oh denazalizaciji imel najbrž ožjo kvaliteto kot etimološki o (z izjemo cirkuniflektiranega), toda tam je prišld do denazalizacije kasno — prim. Rigler, SR XIV, 67. 2" Na vzhodnoštajerska narečja se tudi nekoliko ozira Kolarič, C JK7. VI. 56. *> HC, Vil, 174, 31 Vondrâk, Fris. pain. 33; Isačenko, Jazyk a pôvod Frizinskych pamia- tok 68. 32 Glej Nahtigal, CZN XII, 86 si.; Tesnière, Bull, de la Soc. de lingti. 24, 155—158; Ramovš, HG H, § 62. Pripombe k Pregledu osn. razvojnih etap v sloo. ookalizmu V Pregledu (31—32) je rečeno, da kaže, da je neka povezanost med razvojem и v ii (ali bolje u) in dif tongizacijo e v ei ter o v ou. Ni sicer gotovo niti to, če sta se n e k d a j oba po java v slovenščini kri la. Za šte- vilna področja , k j e r danes ü- ja n imajo več, se ga dâ dokazat i za starejša obdobja (pogostokrat po razvoju Z-a pred и kot v nekater ih dolenjskih govorih ali v medijskem dialektu, včasih tudi po razvoju v posameznih besedah ipd.)33 Za gorenjščino pa s tarejša s topnja z ii (oziroma ii) ni do- kazl j iva (vsaj z d a j še ne). Omenil p a bi vendarle to, da se je ruskemu lingvistu Bogorodickemu34 zdel gorenjski и v pr imer i z ruskim zelo sprednj i , skora j ii. Glede dif tongizacije dolgih vokalov v smeri ie ali v smeri ei je treba pr ipomnit i , da en ali drug način dif tongizaci je ni odvisen od tega, ali se dif tongira ozek ali širok vokal, kot je domneval Ramovš.35 V resnici se lahko dif tongira katerakoli kvali teta v obe smeri. Za možnost dif tongi- zacije ozkega vokala v smeri ei pr im, poleg v članku Rozwôj e w jçzyku slowenskim36 naštetih pojavov še lokalno diftongizacijo v te j smeri v Gradištu,3 7 ki je na ozemlju,36 k je r ne bi mogli pr ičakovat i za ë širši izgovor kot za etimološki e ali q; pr im, pa tudi dif tongizacijo v smeri ei v črnogorskem mrkoviškem govoru39 in ou lokalno v beloruščini.40 Vzroki, zaka j se enkrat dif tongira dolgi e, o v smeri ei, ou in drugič v smeri ie, uo, niso jasni. Vendar bi pr ipomnil , da v slovenščini dif ton- girajo v smeri ei, ou tista področja , ki so imela v sistemu kra tk ih vokalov (ne samo pozicijsko) ozke e-jevske oziroma o-jevske glasove. Pa tudi ta področja ne d i f tongira jo v te j smeri tistih vokalov. ki so jih podal jšal i , a so bili ozki že pred podal j šan jem. Le zgodaj podal j šani s taroakut irani ë (na južnošta jerskem in centralnem področju) se ne ravna po tem, ker je bil ob poda l j š an ju zelo blizu stalno dolgemu ë in je z n j im sovpadcl (podal jšal se je ver je tno pred dif tongizacijo stalno dolgega). N a j d a l j so šla z dif tongizaci jo v smeri ei, ou š ta jerska in nekatera p rekmurska narečja , ki so tudi imela na jveč k ra tk ih ozkih e-jevskih in o-jevskih glasov (prim. 33 Glej Rigler, SR XI, 1958, 207—ai 1 ; JNG, § 22, 58. 34 Uč. zap. kazanskago univ. LXXII, 1, 1905. dial. zam. 13—14. 35 CJKZ VI, 11-12; JF VII, 296; KZSJ 186; RSAZU II, 1944. 120; SR IV. 1951, 5. 30 RSI XXIV, 81. 37 Vurnica, ZNŽO V, 1900, 130—131. 38 Prim, opis tega področja pri Ivšic, Rad JAZU 196, str. 162—174. 39 L. Vujovid, JF XXIII, 1958, 235 si. 40 E. F. Karskij . Belorusy, Jazvk belorusskogo naroda 1, 131'—132. historične vokalne sisteme v Pregledu 44—45). Severozahod, ki ni imel kratkih ozkih e-jev in o-jev, nima diftongizacij v smeri ei, ou. Jugo- vzhod, z ozkim e za kratki è, je sprva ozke dolge e in o diftongiral v ei in ou. Centralni dialekti niso nadal je zožili več nobenega kratkega e-jevskega ali o-jevskcga glasu (razen kasneje samo pozicijsko), ampak so celo kra tki e iz ë eliminirali s tem, da so ga razvih v i (oziroma pozi- cijsko v e). Ti dialekti tudi niso pozneje dolgih vokalov več diftongirali v smeri ei, ou. Štajerski in panonski dialekti pa so kratki e obdržali, oziroma so štajerski dialekti še kra tka etimološka e in o zožili (glej Pre- gled 37, 44—45), panonski pa o (Pregled 37, 45, 57). S tem so kratke e-jevske in o-jevske glasove v svojih sistemih še pomnožili. Tuka j so tudi pozneje še vedno diftongirali dolge vokale v smeri ei. ou. V tej smeri so ti dialekti diftongirali (če je do diftongizacije prišlo) tudi podaljšane reflekse staroakutiranih nazalov, toda nazali se niso podaljšali kot ozki (Pregled 45). Prav tako se niso podaljšali kot ozki tudi južnoštajerski novoakutirani e in o (Pregled 35). Vokali, ki so se podaljšali kot ozki, so se diftongirali v smeri ie, uo (oziroma se ponekod na jbrž direktno ožili). V to skupino gredo zlasti severnoštajerski novoakutirani e in o ter kasno podaljšani staroakutirani ë (ki je na tem področju sovpadel z novo- akut i ranim e) pa tudi sekundarno akcentuirani e in o na tistih področ- jih. k jer so jih podaljšali kot ozka. deloma tudi podal jšana kratka i in и (Pregled 59), če sta se prej nekoliko razširila, l u d i prekmurščina ima kra tke e-jevske in o-jevske vokale in tudi tam so se dolgi vokali difton- girali v smeri ei, ou. medtem ko dobimo pri lokalno (zelo pozno) podalj- šanih ozkih e-jih in o-jih diftongizacijo v smeri ie, uo.*1 Navedeno razmerje sicer za samo razlago različnih dif tongizacij ne zadošča. Oboje je verjetno — mogoče tudi skupa j z razvojem u-ja — že posledica nekega načina izgovora. Vendar nam vse to že da je slutiti, da diftongizacije slovenskih vokalov, ki predstavl ja jo na prvi pogled po- poln konglomerat vseli mogočih razvojev, niso slučajne, ampak z nečim utemeljene. Diftongi ei, ou so bili v starejši dobi (deloma so še zdaj) obravna- vani kot enofoncmski, kar nam dokazuje razvoj etimološkega m > v v vzhodnih dialektih, kaj t i če bi predstavljal он dvofonemsko skupino, bi se obenem z m > v razvil tudi dif tong on v OD; ravno tako pa nam 41 Za diftongizacijo dolgih vokalov v prekmurščini je zelo ilustrativen v Pregledu (61) navedeni vokalni sistem iz Gorice, za diftongizacijo podaljšanih ozkih pa prim. Vratuša, SJ II, 1959, 223. Pripombe k Pregledu o sn. razvojnih etap v slov. vokali zrnu tudi razvoj /-a v vzhodnih dialektih p rav tako kaže na monofonemsko obravnavanje dif tonga o».42 Ti dif tongi pa so morali imeti tudi svoje po- zicijske kombinatorne variante. Y določenih pozicijah je namreč izgovor diftongov ou in ei otežkočen. Če je ej -j- istozložni и še mogoče izgovar- jati in se tak izgovor zlasti v takih pr imerih, k je r ga podp i ra jo sorodne oblike, pogosto še drži,43 izgovor oni (istozložno) skora j ni bil mogoč pa tudi ouu ni dosti lažje izgovorljivo. Zaradi tega so se ti glasovi v poziciji pred istozložnimi и in i lahko razvijal i na poseben način.44 Ko je prišlo do dif tongizaci j , je v takih pozicijah monoftong lahko ostal kot pozicij- ska var ianta k di f tonga in se potem lahko po narečj ih različno razvijal in vkl jučeval (odvisno pač od fonološkega sistema) v d rage foneme. Ta seveda ni mesto, da bi podrobno obravnaval te pozicijske razvoje po raznih govorih. Pojasniti je treba le pr incip , po katerem so se odvijali , ka j t i po p re j šn j ih razlagali bi, če j ih ne ovržem ali pokažem drage mož- nosti za razlago, večkrat nasprotovali nekaterim osnovnim razvojem, ki so suponirani v Pregledu, med drugim npr. prehodu c i rkumflekt i ranega in zgodaj podal jšanega novoakutiranega o v dolenjski narečni skupini v и preko di f tonga 011. Pozicijski ö se je lahko zožil (v u, če so ga v si- stemu sploh imeli) ali razširil, lahko pa se je razvi jal tudi paralelno kot prvi del dif tonga ou, to se pravi , če se je ou asimiliral v u, je tudi pozi- cijski б dal u, če je ou > au pa a. Tako imajo npr . v Zibiki.45 k j e r je au za zgodaj podal jšani o, za moj obliko mai (poleg muoi, ki je analogična po oblikah s sekundarno naglašenim o). Dolenjski milj je lahko posledica prvega ali drugega vzroka. Lahko se je i oziroma и tudi silabiziral: mâuii (Zadrže pr i Šmarju).40 Če se je pozicijska var ianta razvi jala paralelno z dif tongom, je zaradi potencialno nerealiziranega drugega dela, lahko kadarkol i izgubila zvezo z dif tongom in se še vedno kot dolžina vključila v drug foneni. Tako dobimo npr . : oaiunca (Ribnica) z refleksom za č, oieunca (Ig) z refleksom kot za etim. e ali nazal, oiaunca (Sajevec p r i Rib- nici), veaunca (Raščica) z refleksom kot za sek. akc. e. Nas lednja možnost je, da se di f tong skra j ša in se razvija kot krač ina: čreiuli/čreuli > čreuh > črouli, prim, čduli »škornji« (Raščica). Sem moramo šteti tudi prek- 42 Glej Rigler, SR XIII, 1961/62, 241—252. 45 Nekaj primerov glej pri Rigler, JNG 56. 44 Za severozahodno področje je znano, da dolgega č pred istozložnim j ne diftongira v ie (glej Škrabec, Cv. XX, 1903, 7 d). 45 Po gradivu, ki ga je zapisala M. Založnik. 40 Po zapisu dr. T. Logarja za SLA. mursko obliko moi, tvoi (Cankova),47 ki ne preds tav l ja morda nepodal j - šanega arbaizma, a m p a k gre pr i n j e j za sekundarno k ra j šan je , sa j je poda l j šan je v teb zaimkih zelo staro, povezano tudi s srbohrvaščino. V srbohrvaščini gre namreč v pr imeru moj za zgodnejše da l j šan je kakor p r i drugih novoakut i ranih (oziroma skra j šan ih s taroakut i ranih) pri- merih, kot nam dokazuje jo npr . posavske oblike тбј : kräj, ki predstav- l ja jo samo zgodnejše prot i kasnejšemu da l j š an ju in ne kot meni Belic,48 da bi zaradi uporabe v nenaglašeni poziciji dobile sekundarno drugačno intonacijo. Obl ika moj se je namreč da l j ša la še v času, ko so bili kra tk i novoakutirani (in skra jšani s taroakut i rani) vokali še povsod rastoči, medtem ko so bila druga da l j š an ja pred sonorniki kasnejša , ko se je ponekod omenjeni naglas že razvil v padajočega. Prece jšn je težave pa povzroča -OD V gen. pl. in v domov, za kar imamo v dolenjščini 16. stoletja ou. sedaj pa ima dolenjščina u. Ce bi se ou zgodaj skrajša l v du, bi ta skra j šan i ou še vedno moral sovpasti z dif tongom ou za б (npr. domou bi moralo sovpasti s *kdou za kdö), in spet dati že pred 16. stoletjem u. ali sovpasti z ou v nom. sg.. ki p a je do z d a j ohranjen. Če se ni skra jša l , bi pričakovali , da se bo razvijal kot v moj. Ramovšu je delal ta po jav vsa j na prvi pogled m a n j težav, ker je izhajal pr i dolenjskem и (za c i rkumflek t i ran i in zgodaj podal jšani novo- akut i rani o) iz d i f tonga i/o in ne ou. Po Ramovšu4 9 bi se ou skrajša l v où in šele po 16. stoletju asimiliral v u. Toda verjetnost asimilacije k ra tkega naglašenega ou v и po 16. stoletju je nekoliko dvomljiva. Upoštevati mo- ramo namreč, da se je celo skra jšani пи po 16. stoletju razvi ja l v ou50 in sicer na jbrž ne glede na intonacijo kot bi kazal p r imer polšter. Možno je, da bi se izglasje drugače razvijalo,51 toda tudi ou ( *stô(j > stô iu рдџ1 > *роџо > рои (prim, о razvoju / Rigler, SR XIII, 245 si.) in ne kot misli Ramovš (HG II, 12), da je stô posplošeno i/, nenaglašene pozicije in da je роџ že sekundarno iz pö. in to iz */«'<' < P°U < P»l Pripombe k Pregledu o s п. ra zu o j ni h etap o si OD. D ok al i zrnu anta v zvezi z и obdržal vsa j v nekater ih govorili še do 16. stoletja52 (pri T r u b a r j u beremo npr . tudi : garmouie NT L, 180, koffourni N T L, 273), se nato razvil v и in se brez s k r a j š an j a asimiliral z и (йи > й),ъз le v redkih govorih se je skra jša l in dal ou. Tako dobimo npr . v jugozahod- nem delu notranjščine5 4 obliko domou, na istem ozemlju pa dobimo tudi sou iz *süü < sûu < sid < sol. Če je oblika пои namesto *пп iz пою znana na širšem ozemlju kot sou iz söl je to zaradi večjih možnosti za analogično podp i ran je sk ra j šan ja . Ni pa tudi gotovo, da Trubar jeva pisava -ou p reds tavl ja splošnodolenjski pojav. Lahko gre samo za lo- kalno skra j šan je , ki se do z d a j v dolenjščini ni ohranilo. Pri d rugih piscih 16. stoletja dobimo namreč tudi zapise z uu, izjemoma celo pri T r u b a r j u : domuu K (1550) 95: pofluu K (1550) 156; Vduu NT L, 237. Dalmat in pa ima domou, a paralelno tudi moj. vendar v poziciji pred j tudi u. Glede odvisnosti vokalne kvali tete od kvant i te te je že v Pregledu rečeno, da to ni nič specifično slovenskega, ker je to povsem običajen pojav tudi v drugih jezikih. Na str. 32 v op. 11 so navedeni avtorj i , ki so za slovenščino upoštevali odvisnost vokalne kvali tete od kvanti tete. Za Baudouina so ustrezna mesta že navedena, za druge pa prim.: Brandt , Načer tanie s lav janskoj akcentologii S.-Peterburg 1880, 101—102; dal je pr im. Nahtigalovo p redavan je o »kavzalnem neksusu med akcentom in vokalno kvali teto v slovenščini« (glej Č J K Z VI, 242): Ljapunov, Neskolko zamečani j o slovensko-nemeckom slovare Pleteršnika 13—14: Tesnière, RES IX, 1929, 89. Seveda tudi Škrabec v svojih delih upošteva odvisnost kvali tete od kvanti tete, čeprav tega zakona točno ne formu- lira. Ramovš je na te j odvisnosti vokalne kvali tete od kvant i te te zgradil vso svojo teorijo o razvoju slovenskega vokalizma, toda pr i tem je zašel predaleč in spregledal zelo pomembne razvoje v slovenskem vokalizmu, kot so npr . razvoj č in u. ki v začetni fazi niso bili odvisni od kvantitete. O dvojnih refleksih za kra tk i i v centra lnih dialektih5" (Pregled 37) je zaradi p o m a n j k a n j a tekstov težko. Neobsežni rateški rokopis iz 1370 ima z a n j i. Pr i T r u b a r j u pa imamo pogosto men javan je med i in e. Vendar zaradi te Trubar jeve pisave ni treba sklepati , da je govoril mogoče zelo ozek e, ki bi ga enkra t pisal z i, drugič z e, kot se je to npr . zgodilo pr i prvih raziskovalcih što- kavskega krašovanskega dialekta in na jb rž tudi pr i starih slavonskih in dubrovniških zapisih.57 T ruba r namreč m e n j u j e e ~ i zlasti v takih pr imerih , k j e r je e lahko pisal analogično po dolgih zlogih, pr i drugih primerih, k j e r sorodnih oblik z dolgim è ni bilo, ali so bile semantično preveč oddaljene, tega men javan ja nima. Kra tk i naglašeni zlogi so se. kot je znano, v slovenščini dal jša l i v različnih časih. Centra ln i (z južnoštajerskimi) in zahodni dialekti so kratki akut v nezadnj ih zlogih zgodaj podal jšal i , koroški in severno- štajerski pa pozneje. Toda že pred da l j šan jem v centru in na zahodu so nastopila posamezna da l j šan ja in vokalne kvali tete teh pred regularnim da l j šan jem poda l j šan ih vokalov so iste kot pr i c i rkumflekt i ran ih voka- lih (za o v dolenjščini u). Te pr imere zgodnjega da l j š an ja je podrobno obravnaval Ramovš." Razlage teh podal jšav nas na tem mestu prav- zaprav ne zanimajo. Omeni l bi le to, da nekatere izmed naštet ih pozicij na jb rž niso dovolj utemeljene. 1 ako mislim, da se vzglasni o razvi ja enako kot v drugih pozicijah. Dolenjsko je uôsam, uôistar, uôsounak,** uočam, unie ipd. Vse to bi bilo t reba razlagati s protet ičnim m ali na kak drug način. I oda zaka j potem protet ični ro ne bi nastopil pr i d ru- gih pr imerih, ko pa je imel za nastop p r a v iste pogoje. Na slučaj ih ne moremo gradi t i razlag, zato ta razlaga ni ver je tna. Pri pr imerih z и za o v vzglasju opazimo, da so zastopani v istih kategori jah, ki imajo û za o tudi v internih zlogih. Tako dobimo uknu paralelno kot kuhi, ûrjem kot pûjdem, usje gnéizdu kot bližja puot (ki seveda tudi nima и analogično po buk »bog«). Dolenjsko йкпа torej ne bo zaradi vzglasja, 55 Rokopis oddan za Zbor. za fil. i ling. ' 5* Najbrž se je ta prehod izvršil v vseh centralnih dialektih — glede črno- vrškega glej moj članek Fonološka problematika slovenskega črnovrškega dia- lekta. Zbor. za fil. i ling. IX, 1966. 97—111. 57 Glej Ivič, V*J a 1958, 1, str. 8—9. 58 JF II, 1921, 227—239, in KZSJ 199—202. 50 Kraško mûsouAik ne zadošča za kako dokazovanje, ker predstavlja kra- ščina (zlasti komenski govor od koder je navedeni primer) mešan dialekt. Pripombe k Pregledu o su. razvojnih etap o sloo. v o k al i zrnu a m p a k preds tav l ja le zgodnje da l j šan je novega akuta v p lura lu nevtral- nih substantivov. Tudi dolenjsko plieča ipd. lahko preds tavl ja tudi zgodnjo podal jšavo in ne samo tisto, ki je nastala po splošnem da l j š an ju naglašenih k ra tk ih nezadnj ih zlogov. Seveda ima to da l j šan je lahko svoj začetek v določenih sklonili in je potem posplošeno. Rožanščina p a npr . te zgodnje podal jšave v p lura lu ni izvršila, oziroma je posplošila voka- lizem nepodal jšanih sklonov, ker ima npr . seäli z refleksom normalno podal jšanega è (Sele)00 in tudi uoqnd, pl. uoqna z refleksom normalno podal jšanega o in analogično intonacijo (Št. Jakob); v ziljščini pa je različno po primerih in različno po sklonih. Tudi nekatere posameznosti, ki jih n a v a j a Ramovš, je mogoče enostavneje razložiti. Omenil bi le, da je npr . vokalizem v obliki znuooa61 analogičen po določni obliki, l a analogija, ki bi lahko nastopila že sama po sebi,02 zlasti ker je nom. sg. mase. skra j šan in ni imel u-ja, je izvedena po vzorcu primerov z naza- lom kot guost, guôsta, gostu, ta guosti, na guostu in nato tudi ndu, nova, пооп, ta nuôoi, na nuovu, znuooa. Koliko so ista na jzgodnejša da l j š an ja nastopila tudi izven centra, je za z d a j še težko določiti, ker m a n j k a podatkov. Prekmurski primeri z ou niso še zanesljiv dokaz, da kažejo na isto da l j šan je kot dolenjski u. kajt i tam imajo ou tudi za praslovanski o, to se pravi , da bi podal j šani o lahko dal ou tudi kasneje s k u p a j z refleksom za o in ne samo takra t kot c i rkumflekt i rani o. Teoretično vzeto ni nujno, da je p rekmursko oukna identično z dolenjskim ukna. Paralelno kot so v centru, ki je p re j kot sever podal jša l nezadnje kra tke naglašene zloge (novi in skra jšani stari akut) , podaljšal i nekatere pr imere p r e j kot je nastopilo splošno dal j šanje , je lahko sever, ki je to splošno da l j šan je kasneje izvršil, v tem vmesnem času podaljšal še ne- katere kategori je besed. V tem času podal jšani vokali ne bi več kvali- tetno sovpadli (seveda velja to le za e in o) z najzgodneje dal jšanimi (cirkumflekt iranimi) , toda do splošnega da l j šan ja bi že dobili svojo po- sebno kvali teto in bi se razlikovali od vokalov, ki bi bili podal jšani ob splošnem da l j šan ju . To možnost sem uporabil za razlago nekaterih p r e j nepojasnjenih vokalnih refleksov na področju, ki ni zgodaj podal jša lo nezadnj ih kra tk ih naglašenili zlogov. Y Pregledu (>9—40) sem namreč Isačenko. Sele 59. »' Prim. Ramovš, JF II. 234. 02 Prim. npr. v članku O akcentuaciji sufiksa -ost (v tej številki SR) opombo 9. suponiral , da so na tem področju določene (po govorih različne) besedne kategori je dal jšal i p red splošnim da l j šan jem. Da so t akšna da l j š an j a možna nam dokazuje jo tisti dialekti , ki splošnega da l j šan ja še do danes niso izvedli. Sem spada (seveda z izjemo tistih lokalnih govorov, ki so izgubili kvant i te tne opozicije) zlasti prek- murščina s prleščino in h rvaška ka jkavšč ina . Za ka jkavšč ino nava ja Ivšič63 podal jšave v naslednj ih t ip ih : 1. zelje; 2. nom. pl. n. sèla, rebra; 3. gen. pl. lonec; 4. lok. instr. pl. m. in n. köni(h), kôli(h); 5. ad j . kot dôbri, sirôki; 6. štev. irêii, sèdmi; 7. ad j . kot ženski, konski. Prekmurski dialekt da l j ša pribl ižno iste kategori je kot ka jkavšč ina . Dodat i je treba zlasti podal j šavo v sedanj iku oksitoniranih glagolov: näse, ziibé (C ankova).64 ki je v ka jkavšč in i nisem zasledil, se pa v slovenščini pojavi tudi v ziljščini. '5 Nima pa tudi p rekmuršč ina podal j šave v prezentu korensko novoakut i ranih glagolov, kakršno je t reba suponirat i na koro- škem področju, celo metatonijskega novega c i rkumfleksa nima v pre- zentu dosledno izvedenega.66 Koroško področje (vsaj vzhodno, za zahodno ni jasno, ker so tam do zda j refleksi izenačeni) je predčasno podal jša lo n e k a j kategori j več. Omenit i je treba predvsem predčasno poda l j šan je kra tkega novega akuta v prezentu glagolov (zlasti v t ipu hodim). Pr im, iz Kaple na Koz jaku : yôdim, lomim, močhn, modlnn, nosnn. prosim itd. : koBža, skoçda, moôkd'r, proßsen; ženim se, sedom »7« : neeso »nesel«. To zadnje bi bilo sicer lahko analogično po femin., ker je refleks za sekundarno akcentuirani e tudi ее. Tako so po Ramovševem vzorcu te oblike do z d a j razlagali tudi drugi. Toda Vuzenica ima npr . nie su, nêsla: pieku, pekla."1 Refleks sekundarno akcentuiranega e je monoftong. monoftongičen je tudi ref leks za è v tistih pr imerih, ki bi se po naši teoriji predčasno dal jša l i : mêlem, pêlem, sêdum, Irêtki."* T u k a j [в v niêsu, pieku ne more 63 LJAZU 48. 1936, str. 72: Beliéev zb. 1937, 185. 04 Pavel. о. е.. 53. 38. 41. 65 Prim. Grafenauer, AfslPh XXVII, 1 <>05, 210. < Prim, mislim (po izvoru ustreza obliki mislim), dèlan. Pâvel, o.e., 113; podobno tudi Ivšič, I.JAZU 48. str. 71. V prleščini se dobijo izjemoma celo oblike kot niislin, pàdnen (v Vidmu ob Sčavnici po dipl. nalogi A. Kocbekove). V ka j- kavščini tipa mislim ne inetatonirajo menda samo ikavski kajkavci. V tem smislu je treba dopolniti v Pregledu str. 39. opombo 20. 07 Po diplomski nalogi 1). Vobovnika. •* Iz naloge ni jasno razvidno, ali sta oba kvalitetno enaka ali različna. Pripombe k Pregledu o sil. razvojnih etap и slov. v ok ali zrnu biti analogičen po drugih oblikah in če ne bi sprejeli predlagane teorije o predčasnem da l j šan ju , se znajdemo pred problemom od kod tu na- enkrat [e, ki je sicer v tem govoru refleks s taroakutiranega nosila (enako kot pr i motika > mbtika). Na ro- bovih tega ozemlja je to razmer je še ohran jeno (v poknj iženi obliki bi se glasilo liodil. hodila, hodili), drugod so ostale oblike (z izjemo sg. mase.) večinoma izenačene po femin. (hodili, delali). Ponekod — kot npr . v Kapli — p a kaže, da je p lur . mase. pr išel v metatoni jsko kategorijo. Vzroki so nejasni, vendar je začetek po vsej verjetnost i u temel jen v ™ Gradivo je iz diplomske naloge Zinke Zorko-T.ebove. ki predstavlja do zdaj najpodrobnejši opis kakega govora s tega področja. 10 S l a v i s t i č n a r e v i j a 145 nekili analogičnih posploševanjih, pri kater ih se je končno plur . mase. morda kot nemarki rana oblika oddelil o oko (prim.: seno < seno, nebo < nebo). Enako s tanje pri t ipu nesli mi je znano iz Koprivne pri Črni na Koro- škem: nêsu, nêsua, rièsli, plur . fem. pa nesle; pa tudi za Sele je po gra- divu pri Isačenku mogoče sklepati na enakšno akcentuacijo. Za ostale zgoraj navedene glagolske t ipe iz Kapic bi pr ipomnil , da je brola : brali (ô je refleks dolgega a, 3 pa kra tko akcentuiranega, oziroma takega, ki je prišel pozno pod akcent) verjetno iz brala : brali, ka r je pogostna oblika na severovzhodu: po tem se je uravnal (udi tip stali; jiado p reds tav l ja staro splošnoslovensko metatonijo, medtem ko je jeedla in jeclli enako razvito kot zgoraj obravnavani ti]) goreli: pri sedel je prodrl refleks mi- žala iz prezenta , dubletne oblike pa imajo è in so razvite tako kot pr i jesti. Blizu časa splošnega da l j š an ja nezadnj ih kra tk ih naglašenili zlogov na severu sem v Pregledu (40) datiral tudi razvoj dolgega эха ali e, oziroma nekje blizu konca 13. stoletja. Za da t i ran je tega razvoja še ni- mamo kakih podatkov, zato sem se lahko opiral le na relativno krono- logijo jezikovnih pojavov in na da t i r an je v srbohrvaščini, k je r ga da t i ra jo v konec 13. stoletja. '4 Mogoče se bo dalo za da t i r an je še k a j na j t i v zapisih kra jevnih imen, ki glede na ta pojav še niso preiskana. Pripombe k Pregledu o su. razvojnih etap v si o o. vokalizmu O razvoju a v slovenščini se je že precej pisalo. Predvsem je t reba omeniti, da je Oblak7 5 na osnovi njegovih dveh različnih refleksov v dolgih zlogih (a : e) delil slovenščino na dve glavni narečni skupini . Ra- movš" je te j delitvi nasprotoval, ker je slovenščino delil na več narečnih skupin, a obenem je tudi menil, da Miklošičeva delitev po refleksih za è bolj ustreza celotnemu načinu govora. Vendarle je Ramovš v svoji raz- pravi o razvoju 4 in ъ v slovenskem jeziku77 mislil, da ima razvoj dol- gega a v a ali e svoj vzrok v dialektični dvojnosti slovenskega a že od vsega začetka — od sovpada ь in ъ in da 1o preds tav l ja na js tare jšo dia- lektizacijo slovenskega jezika. V Pregledu sem glede na dejstva lingvi- stične geografi je in relativne kronologije to mnen je zavrnil in pr ikazal , da je razvoj a v a ali e kot tudi morebitna dialektična različnost a n e k a j stoletij mlajš i kot na js tare jša dialekt izaci ja slovenskega jezika. Je pa ostalo še n e k a j problemov, o kater ih je t reba spregovoriti tuka j , zlasti glede enotnega razvoja dolgega a v vseh pozicijah in glede sovpada refleksa za dolgi a z refleksom za praslovanski nazalni e v severno- štajerskem, panonskem in koroškem osnovnem vokalnem sistemu. Verjetno je, da sprva ni bilo kakega dvojnega od pozicije odvisnega razvoja. Ne s t r in jam se s Tomšičem,78 ki meni, da se je na tistem področju, ki sicer dolgi polglasnik vokalizira v a, v določenih okoliščinah lahko polglasnik vokaliziral v e. in sicer v soseščini glasov iz srednjega dela ustne votline ali labialov, kada r bi se posamezna oblika, ki je imela dolg akcent , preveč oddal j i la od svoje besedne osnove. Čeprav bi bila dvojna vokalizacija iz različnih pozicijskih (kombinatornih) var iant polglas- nika načelno mogoča in jo pri novejših vokalizacijah kra tkega polglas- nika pogostokrat tudi na jdemo v naših dialektih — sicer v p rece j dru- gačnih okoliščinah kot so bile tedanje 7 ' — vendar možnost različne vokalizacije v tistem času ni ver je tna . Da nekoč ni bilo kake pozicijske var iante polglasnika ob dental ih in labialih. nam dovolj jasno dokazu- jejo številni drugi primeri z vokalizacijo v a v enakšni poziciji. Glede 74 Prim. Oblak, AfslPh XVI. 1894, 176: Belič, E] IV, 517. 75 AfslPh XVI. 163. 70 Dialektološka karta II. 77 Beličev zb. 1957, 359—546. 78 J iS VII, 1961/62. 192. 70 Zdaj gre navadno za pozicijsko prehajanje etimološkega kratkega a v prednji ali zadnji redukcijski vokal, ki sta v dialektu obstajala iz reducirani!) t, и in kratkega sonantnega /. 10* 147 oddal j i tve od besedne osnove pa je treba pr ipomnit i , da je e bližji э-ju v bistvu samo takra t , kada r imamo pred očmi pisano besedo (zaradi slovenskega pravopisa) . In ker je bila a l ternaci ja a : a v raznih morfo- loških oblikah dovolj pogostna, u v a j a n j e nove al ternaci je v kak ih pet ih pr imerih ne bi prispevalo k večji jasnosti in bližji povezanosti oblik, niti ne bi bilo v skladu z ekonomiko jezika. Besede, ki bi kazale na vokalizacijo v e, so večinoma knj ižne : potemnil (ljudski je samo glagol potemneti, ki ima v opisnem deležniku akcent potemnèl), zmedlil, za- meglil — nastale so v govoru izobražencev ali vsa j pod kn j ižn im vplivom. Isto velja za glagol šepnili, o katerem je pisal že Škrabec,80 razen tega bi pr i tem onomatopoetičnein glagolu lahko obstaja la še dubleta z eti- mološkim e. Le oblika ta tenki je razš i r jena tudi v nekaterih dialektih (mislim na take dialekte, ki jih še ni zajel vpliv knj ižnega jezika). Toda povsod je nastala sekundarno in ne preds tav l ja razvoja dolgega a v e. Za n jen nas tanek je več možnosti. У takih dialektih, ki so izenačili e in j v predtoničnih zlogih (bodisi v i kot v horjulščini ali v э kot ponekod v gorenjščini ipd.), jc v oblikah, ko ni bilo akcenta na prvem zlogu, sovpadel э pr i tanak z vokalom e p r i pr imer ih kot mehak, težak ipd.; s tem je bila dana možnost za analogijo: po ta méhki, ta težki je nastalo tudi ta tenki, posebno ker pr i podobnih ad jek t iv ih p rev ladu je e. Druga možnost za razvoj v e pr i tem ad jek t ivu p a je nastopila tam, k j e r so skupino nk palatalizirali8 1 v tik, oziroma so to potem lahko razvili še v ink in a se je lahko i-ju asimiliral. Tako smo dobili npr . v Podnanosu têiijku, ka r bi sicer tam ustrezalo refleksu za è, to p a se je lahko po monoftongizacij i dal je razvilo v têijku. Poleg vsega tega pa bi še opo- zoril na dejstvo, da pri podobnih ad jekt iv ih lahko pr ične vdirat i ref leks e-ja tudi namesto drugih vokalov, npr . v tesen prodira e namesto č. Moščanski govor, ki je na meji vokal izaci j dolgega a v a ali e, ima po Toporišičevem opisu82 dvojni refleks, in sicer v soseščini velarov e, drugod p a a. Tu gre za razmeroma dosleden pojav, čeprav nekateri pr i - meri tudi nasprotuje jo . Pr i Toporišiču so taki izjemni pr imer i razloženi z analogijami. Toda že bl ižnj i sosednji govori kažejo nekoliko drugačno razvrstitev a : e,83 čeprav se primeri posebno ne raz l ikuje jo na vsem tem 80 Cv. X, 1891, 8 h; XXXI, 1914, 6 b—c. 81 Prim, o palatalizaciji te skupine Ramovš, HG II, § 55. 82 Dolenjski zbornik 1961, str. 212. 83 Prim. Ramovš, HG VII, 150; dalje prim.: lâxki, mSša, sSte, tflša, oSški. merto&ški, mfiln : tçnki, g enim, zamçknim, dotêknim, kêsn, dpznim (Zg. Obrez Pripombe k Pregledu osn. r azvojnih etap o slov. vokali zrnu področju, ki meša oba refleksa, to je od Laškega do Sotle. Vendar k te j vsa j delni enotnosti ni pr ispevala toliko kaka pozicijska razvrstitev', kot to, da nas topa e v celi kategori j i glagolov II. vrste, ki imajo s lučajno v osnovi velarni konzonant. Tudi tu moramo računat i s prvotno enotno ( tuka j ver je tno v a) in ne z dvojno od pozicije odvisno vokalizacijo. Po vsej verjetnosti gre namreč pr i tem za kasnejši sekundaren pojav, ki je nastal na osnovi mešanja dialektov, kot je mislil že Ramovš.84 Refleks e nastopa predvsem v pr imerih, pri ka ter ih ima dolenjščina, ki ima refleks a, navadno drugačno akcentuaci jo in je tore j š tajerski refleks (e) toliko lažje razumlj iv, ker je na tem prvotno na jb rž dolenjskem področju šta- jerska akcentuaci ja izrinila dolenjsko in s tem se je razširil v teh pri- merih tudi š tajerski refleks za polglasnik (npr. dotéknem nasproti obi- ča jnemu dolenjskemu dotaknem,85 megla proti dolenjskemu maglà ipd.). V Pregledu (41) je rečeno, da je refleks za a. ko se je razvil v e, z izjemo prleščine in južnoštajerskega področja sovpadel z denazalizira- nim refleksom za q — to se pravi sovpadel bi na področju severnoštajer- skega in panonskega osnovnega vokalnega sistema (na skici na str. 47 na področj ih IV in V). Precej težav pa je s tem v pohorskem dialektu. Razni podatki temu sovpadu večkrat nasprotujejo. Tako n a j bi npr . po Ramovšu80 v pohorščini sovpadel novoakutirani a s s taroakut i ranim č. Toda verjetno so na to trdi tev vplivali pr imer i z a ob nazalnem konzo- nan tu (v taki poziciji se v nekaterih pohorskih govorih vokali ožijo), ka j t i novejši mater ial (zlasti za SLA in š tudentske seminarske naloge) bi tega ne potr jeval . Težave so tudi v tem, da Ramovš večkrat nava ja v opisu dialekta refleks za določen praslovanski glas iz enega, a ref leks za drugi glas iz drugega k ra j a , tako da ni mogoče sestaviti sistema. Deloma nasprotu je jo sovpadu dolgih a in q tudi pohorski primeri , ki jih nava ja I.ogar87 za okolico Polskave, ki kažejo pr i q nekoliko širšo kvali- teto — toda verjetno gre tu samo za okolico Spodnje Polskave, ki spada pod južnoštajerski osnovni vokalni sistem, kjer je razl ikovanje možno. Razen tega kaže ponekod v pohorskem dialektu kot bi c i rkumflekt i rani pri Artičah — po sem. nalogi A. Volčanškove); vas, dân, max, maša, sâje »sanje«, lâgek slaliek« : liën, premiêkne, upifyne. giêne (Lokavec — po zapisu M. Orožen za SLA). 84 HG VII, 150. 85 Ta akcentuacija se tudi v dolenjščini čedalje bolj izgublja. 86 HG VII, 165. 87 RSAZU V, 1959, 85. itj. zgodaj dolgi) a dal enak ref leks kot stalno dolgi è.BS Toda tudi tu gre za sekundarne razvoje. Enak refleks kot za è (ei) na jdemo zlasti v be- sedah kot Deis »vas« in dein »dan«. Vendar Deis p rav lahko razlagamo s parazi tskim j (kot ojster ipd.), da pa tudi oblika dein (oziroma podobni primeri ob nazalnem konzonantu) ni regularna, kaže že to. da ni ome- jena samo na govore, ki imajo ei za dolgi è, a m p a k se teritorialno nada- l ju je tudi v take. ki sploh niso dif tongiral i nobenega glasu v ei (npr. dein, lein v Kap Ii). rud i v Ramovševih Dialekt ih (168) opisani kozjaški govor naspro- tu je suponiranemu sovpadu refleksov za a in q (v dolgih zlogih). Glede na v Pregledu suponirani razvoj vokalizma se mi zdi opis kozjaškega govora sumljiv, čeprav je o tem težko ka j reči. ker to področje skoraj še sploh ni raziskano. Na razpolago imam samo podatke za / g . Kungoto.8* I i podatki pa se z Ramovševim opisom kozjaškega dialekta ne u jemajo , temveč po t r j u j e jo mojo teorijo. Verjetno je Ramovšev opis sestavljen kot sem že zgoraj omenil za pohorščino — po podatkih iz različnih kra jev , tako da ne predstavl ja enotnega sistema. Za prekmuršč ino je sovpad dolgega a ( tuka j samo c i rkumflekt i ra - nega. ker se akut i rani še ni podaljšal , oziroma se lokalno podal j šu je šele v novejšem času. ni pa se podal jšal takrat kot na koroško-štajerskem področju)"0 in q bolj jasen. V rokopisni diplomski nalogi o govoru Gorice nava ja sicer I. Colčeva poseben refleks za dolgi a. vendar so jo do tega privedli le pr imeri ob nazalnem konzonantu z inonoftongom kot pozicij- sko varianto. \ laki poziciji imajo tudi drugi e-jevski glasovi enako varianto. \ drugačni poziciji pa kažejo narečni teksti iz tega govora enak refleks za dolgi a in q (ei). Za koroško področje, k jer so bili v tistem času, ko se je dolgi a razvil v e, nazali na jb rž še povsod ohranjeni , sem nastavil za refleks dolgega a posebno kvaliteto, ki pa na j bi bila oralni korelat k q. ki na j bi se z njim kvali tetno enako razvijal (podjunski a za â je paralelen к Ц za q) in ob denazalizacij i q z nj im sovpadel. Samo podatki iz ene ziljske vasi bi temu nasprotovali. V gradivu za SLA je za Blače v Ziljski dolini na Koroškem (zapis I. Gra fenaue r j a ) za dolgi a drugačen refleks kot za q. To gradivo je uporabil tudi I. Logar \ razpravi Sistemi dolgih Npr. v gradivu za SLA zu Lobnico. "* I zg rad iva za SLA (zapisal dr. T. Logar). "" Izjema so seveda kategorije s predčasnim dal jšanjem. Pripombe k Pregledu osn. razvojnih etap o sloo. ookalizmu vokalnih foneinov v slovenskih narečj ih ." k jer nava ja , da je sovpadel refleks za ь, -<, z refleksom sekundarno akcentuiranega e in ne z refleksom nazala. \ tem govoru so refleksi nazalov v primeri z drugimi ziljskimi govori, ki že itak nimajo posebno široke kvali tete za nazale, še nekoliko zoženi. Širšo monoftongično kvaliteto pa so zavzeli sekundarno akcen- tuirani vokali (toda fonetično gledano ti sekundarno akcentuirani vokali kvali tetno sploh niso široki, ampak komaj nevtralni). Obe kvaliteti se le slabo razl ikuje ta in si po magnetofonskih posnetkih tega govora, ki mi jih je dal na razpolago E. Stankiewicz, '2 nisem mogel ustvari t i jasnega mnenja o kvali tet i refleksa za a. Zdi se mi. kot da bi tudi za nazal včasih nastopila tista nekoliko širša kvali teta kot pri a. V tem primeru bi šlo pri razl ikovanju obeh kvalitet za neki sekundarni pojav. Če pa je v tem govoru refleks za q res različen od refleksa za a, bi to bilo mogoče takole pojasnit i : Suponirat i bi bilo treba dolgo ohranjene nazale v dolgih zlogih in q bi se moral pred denazalizacijo zožiti, tako da ne bi več ostal v ko- relaciji z e2 iz koroškega osnovnega sistema (Pregled 4-6), a m p a k bi prišel v korelacijo z e', ki je tu sovpadel tudi z e. e: bi se sicer moral ožiti ob- enem z nazaloin. a to oženje bi lahko preprečilo to, če bi bil v tem govoru v tisti dobi e2 tako širok, da bi stopil v korelacijo z u. S tem so vsa j do neke mere p o j a s n j e n e n e k a t e r e spo rne s tvar i iz p r v e g a de la Preg leda . O področ j ih , ki sem jih izločil iz osnovnih vokal- nih s is temov (na skici na str . 47 so označena s č r k a m i ) in o n a d a l j n j e m razvoju posamezn ih osnovnih voka ln ih sistemov pa bo t reba še spre- govori t i . Р е з ю м е Статья яиляется дополнением к первой части статьи »Об:юр основных этапов развития в словенском вокализме« (CP, XIY, 25—78). В предыду- щей статье нельзя было из-за ограниченного места и необходимого компо- зиционного размещения ни аргументировать некоторые высказанные положения, ни опровергать некоторые противоречивые мнения. В настоя- щей статье освещаются особенно проблемы природы у, первобытных количественных отношений, контракции, è и носовых гласных. Представ- " SU XIV. 1<Х>>, I t i si., za Hlače sir. 122. " Posneto približno v istem času. kol je nastal Grafenauerjev zapis. ляется тенденция, до некоторой степени присущая словенскому языку, тенденция взаимозависимости между качеством кратких е- и о- гласных и способом дифтонгизации долгих в направлении ie или ei. Подается т а к ж е позиционное развитие долгих е и о в связи с тавтосиллабическим j или т . Более подробно освещаются нерегулярные более ранние удлинения удар- яемых кратких (акутированных) гласных, имеющих большую пестроту. Следует предполагать не только удлинение в определенных категориях, которое произошло перед удлинением акута в центральных и в западных диалектах, но в тех диалектах, в которых поздно удлинились ударяемые непоследние слоги, следует предположить еще одно более позднее удли- нение определенных категорий, однако это произошло у ж е перед общим удлинением. В статье представлены т а к ж е и проблемы единственного развития долгого а в а или е во всех позициях, и совпадения долгого э с рефлексом праславянского носового е в северноштирийской, панонской и каринтийской основных вокальных системах.