rosmina plačana v gotovini^
Leto II., itev. 25	V Celju, žetrtek dne 4. maja 1922.______________________________Posamezna Številka K 2‘—.
GLASILO SLOVENSKE REPUBLIKANSKE STRANKE.
Izhaja vsak	četrtek.
Stane celoletno ...............20	Din. (80	K)
„ pol leta................10	Din. (40	K)
za inozemstvo .......	35	Dinara letno
za Ameriko....................1	Dolar
Uredniitvo in upravniStvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Glavni urednik: Anton Novaian.
Oglasi za vsak mm viiine'stolpca (64 mm) K 1*20 Hali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K V-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Izjava.
Od raznih strani se mi poroča, da mi nasprotniki podtikajo, da sem na shodu SKS v Št. Jurju ob juž. žel. dne 9. aprila 1.1. v svojem govoru proti samostojnežem rabil žaljive izraze proti kralju in dinastiji. Izjavljam, da so take trditve neresnične in od nasprotnikov izmišljene. Pozivam vse tiste, ki to o meni trdijo in razširjajo take vesti, da nastopajo proti meni na za to merodajnem mestu.
Anton Novačan,
predsednik SRS.
Živela Slovenska Republika.
Ta klic odmeva danes v srcih vseh slovenskih kmetov in delavcev, kakor tudi v vseh nepokvarjenih srcih naših duševnih delavcev.
Tisoč let smo sanjali o slovenski svobodi in ko smo prišli pod okrilje Jugoslavije, so nas za Jugoslavijo preslepili, ogoljufati so nas hoteli za naše tisoč let staro slovenstvo in nas hoteli spraviti pod Beograd, dočim smo mi, pošteni kakor smo, vedno mislili da bodemo poleg Zagreba in poleg Beograda enakovredni bratje.
Prišlo pa je drugače. Belgrajski kapitalisti so napravili peklenski naklep, da poleg izsesanega in izmučenega srbskega seljaka spravijo pod svojo pest še hrvatskega in slovenskega kmeta. Izmislili so peklenski načrt v pošasti centralizma in ga s pomočjo slabih izdajalskih poslancev spravili v takozvano vidovdansko ustavo, ki lepo zveni po besedah, po svojem pomenu pa je kakor smrtna slana za slovenskega in hrvatskega kmeta in delavca.
A. Novačan.? :
Jokeljland.
(Dalje).	f Albinu Mikužu.
III.
Drugi dan je bila nedelja. Mikuž se je prebudil in skočil po konci. Začel se je hlastno opravljati; naenkrat pa se je razgledal in si mel oči. Menda je mislil, da se je zbudil doma v postelji, tam v solnčnem Žalcu, in da mora ven na trg, da. se sprehodi pod lipami in se pogovori možato v lepem jutru ... Klonila mu je glava, roke so mu omahnile. Razočaranje mu je raznežilo lice, da je bil kakor ljubica ob slovesu. Ujezila me je njegova žalost in udaril sem ga po rami:
— Ne bodite, ne bodite ... Dan dva, pa nas vse skupaj poženo domu. Saj ni mogoče, da bi nas držali, v tem brlogu dolgo easa.
Mikuž je zajecljal:
— Saj ni zavoljo mene ... Moja žena, moji otroci, to me peče...
Mi slovenski republikanci obtožujemo voditelje vseh naših strank, ker so neki za skledo leče prodali slovenskega kmeta in delavca, neki pa vsled malomarnosti in tudi vsled neznanja zakrivili, da ja da nes Slovenija politična in gospodarska razvalina.
Obtožujemo pred vsem Samo* stojneže, ki so pod hinavsko krinko: „Kmet kmeta 1“ — zvabili tisoče slovenskih kmetov na svojo stran, ko pa so prišli v Beograd, niso mogli dočakati trenotka ter so šli z vihrajočimi zastavami v vlado. Oni so danes soodgovorni za vsa nečuvena težka bremena, ki počivajo na ramah slovenskih davkoplačevalcev.
Obtožujemo tudi Slovensko ljudsko stranko, ki ni imela dovolj hrabrosti in odločnosti, da bi bila preprečila sprejetje vidovdanske ustave. Ona je sicer v opoziciji, toda še vedno hodi pridno v Beograd, med ljudstvo pa je vrgla geslo vodene avtonomije. Mi slovenski republikanci pa nočemo avtonomije, ker dobro vemo, da pridemo z avtonomijo z dežja pod kap. Ce pride do avtonomije, bo Beograd ravnotako vladal nad nami, kakor je svoje dni, ko smo imeli deželne zbore, vladal nad nami cesarski Dunaj. Mi slovenski republikanci hočemo svojo slovensko državnost, svojo slovensko republiko v okvirju velike federativne republike Jugoslavije.
Obtožujemo tudij socijalne demokrate, ki so pred volitvami z vsake strehe in z vsakega drevesa vpili: Republika. Ko bi pa bili lahko za republiko kaj storili, so se strahopetno poskrili, kakor zajec v grm, kadar lovca vidi.
Mi slovenski republikanci ne zaupamo nobeni slovenski stranki več. Mi se bomo združili, vsi kar nas je, pod ponosno republikansko zastavo
Tedaj je od cerkve sv. Daniela zapel veliki zvon. Vabil je k šesti maši ali pa je bilo že povzdigovanje. Videl sem v duhu gručo ljudi pred cerkvijo, tam stoje naši Škofljani in Trnovljčani, vsi odkritih glav in z rožnim vencem med sklenjenimi rokami ... Videl sem našega škrateljna, kako strmi pred sebe v molitvi in njegovi sivi košati brki mu vise čez brado kakor somu. Težko mi je bilo.
— Saj ne bo nič hudega, se je ojunačil Mikuž.
In je začel gospodariti na svojem ležišču. Zbudili so se tudi drugi tovariši, zehali, nekateri kleli. Savinjčan je molče vstal in stopil k zidu. Zaletel se je k oknu in skušal s sko-; kom doseči rob. Ni dosegel prvič, .poskusil je drugič; z vso silo se je . vzpenjal tudi tretjič in je padel kakor ptič od okna.
— Ne gre, je previsoko, je dejal in nas pogledal razrogačeno in smeh se mu je širil po licu.
in v zvezi s hrvatskimi republikanskimi kmeti izvojevali našo slovensko republiko v okvirju velike Federativne Republike Jugoslavije, v kateri bodo našli prostora tudi Bolgari.
Tri reči naj si zapiše vsak slovenski republikanec globoko v srce:
1.	Ohraniti hočemo svojo staro katoliško vero brez trohnobe klerikalizma in brez trohnobe liberalizma, ker se ne maramo ne popravoslaviti in ne poprotestantiti.
2.	Ohraniti hočemo svoj slovenski jezik, ki so ga gojili in branili tisoč let naši najboljši možje.
3.	Doseči hočemo svojo državnost, svojo slovensko republiko v okvirju velike Federativne Republike Jugoslavije, v kateri bodo vladali kmetje in delavci po našem zadružnem programu.
Trdno, odločno, možato naprej. Brez strahu na levo in desno in dosegli bodemo, da bo v našem republikanskem taboru vsa Slovenija in da bode danes leto, v prihodnjem maju, rožljalo tisoč Republikanskih Vaških Svetov. -
Živela slovenska republika-v okvirju velike Federativne Republike Jugoslavije.
Anton Novačan, predsednik SRS.
Pomen napredka v kmetijstvu.
Najvažnejša in najzanimivejša je brezdvomno študija o splošnem razvoju vsega bitja. Če pogledamo v najstarejšo dobo nazaj, v ono pra-dobo, ko še ni bilo človeka na zemlji in preletimo v naših mislih celo dolgo črto razvoja do danes, se bomo dotaknili gotovo najlepših in najmarkant-nejših točk svetovne zgodovine. Spisali bi lahko debele knjige o tem,
Vojak Knez pa je trkal na vrata in klical stražo. Razbijal je dolgo in lukal skozi ključavnico. Končno je straža odprla. Rezki „was ist“ je zadonel po brlogu.
— Ich will mit Kajzar sprechen, se je zadrl Knez v slabi nemščini.
Sapi je zazvenelo in vrata so se zaprla. Knez se je opotekel in prijel za usta. Iz nosa mu je lila kri, vse po tleh je kapljala. Na srečo je bilo v brlogu nekaj vode, da smo mu iz-mili nos in ustavili kri. Knez je molčal in gledal s pijanimi očmi. Majal z glavo in končno dejal kratko:
— To je moja petnajsta šolal
Na to se je zasmejal visoko in usta so mu drhtela kakor v krču. Sedel je na deske, privlekel iz žepa molitvenik in razložil majhne podobice po kolenih.
— To je sveta Ana ... Dala mi jo je botra, moja krstna botra . .. To - je Marija z Jezusom.
In je našteval imena svetnikov,
a vendar bi ne popisali niti najglav. nejših Stadijev razvoja. Predvsem moramo pomisliti, da nobena stvarca, nobeno drevo ali žival ne zgine in da je vse, kar najdemo v vsemiru od najstarejše dobe sem le produkt vsesplošnega organskega razvoja v več ali manj izpremenjeni obliki. Nobena stvar, bodisi živa ali mrtva ni prišla dovršena na svet, temveč je potrebovala daljšo ali krajšo dobo časa, predno je zadobila popolnejšo in stalnejšo obliko. Ker je vsako stvarjenje podvrženo toku razvoja, je u-mevno, da človeku sploh ni mogoče zadrževati tega splošnega razvoja ali pa samo le za nekaj časa. Mi tega v vsemiru niti ne opazimo, ker je doba našega življenja veliko prekratka. Doba našega življenja je za svetovno zgodovino skoro brezpomembna, če pomislimo, da obstoji človeštvo po brah-manskem računu 1.655,884.722 let, današnji v dva spola se deleči človeški rod pa 18,618.765 let.
Preidemo k študiju o razvoju najvažnejše panoge gospodarstva, to je kmetijstva. S kmetijstvom se je pričelo za človeka šele človeško življenje, kajti dokler človek ni poznal kmetijskih rastlin in njih hranilne vrednosti, se je preživljal enako živalim zgolj ob koreničju in sadežih rastlin, ki jih je našel v naravi. Ker ni imel okusa današnjih sladkosnedežev, je vžival vse surovo in nepripravljeno, torej ni živel bogve kako imenitno. Sčasoma pa je jel spoznavati koristi najrazličnejših rastlin, jih začel gojiti in njih sadeže pripravljati na okusnejši način za svojo hrano. Začel je tudi obdelovati zemljo, v katero je vsejal seme kmetijskih rastlin. Obenem si je udomačil tudi nekatere živali, ki so mu pomagale pri obdelovanju zemlje, nosile tovore in dajale tudi neposredno hrano v obliki mleka.
kakor jih je bral na podobicah. Nato je vzel svojo vojaško čepico in je zatikal podobice za rob. Prebiral je po molitveniku poluglasno, kakor bi se s kom zaupno pogovarjal. Vsi smo ga gledali in molčali. Udarec, ki ga je dobil Knez od straže, nas je silno pretresel. Strah in negotovost sta nam uklenila srca. Jaz nisem odvrnil očesa od krvavih madežev na tleh ...
. i ■
Savinjčan je prešteval ljudi in našel, da nas je vseh skupaj osem-najsi. Knez pa je zacer noreti in prepevati o kukovci in o ^češčent Mariji". Drl se je vedno bolj, jezno in s pov-darkom, kakor, da bi se kregal s celo množico. Nazadnje je udktlt-Savinjčana v hrbet in se zakrohofal' blazno in obupno.
— Streljali naju bodo, je vpil, tebe prvega, mene drugega, tebe prvega, mene drugega ...
— Norec! -zk ga je zavrnil Savinjčan. Še v šestnajsto šolo boš moral!	■
Od te dobe naprej je mogel človek na polju kmetijstva že uspešno gospodariti.
Obdelovanje zemlje se je vršilo v začetku na najpreprostejši način. Rahljali so jo pred setvijo z različnimi lesenimi pripravami, kakor kavlji, razraščenimi rogljatimi debelimi vejami, katere so vlačili po zemlji, priostrenimi lesenimi lopatami in kijci itd., katere so znali že dokaj spretno uporabljati. Zemlja je rodila v tistih časih dovolj. Ljudje so se naselili samo po najrodovitnejših krajih, kjer ni bilo velike suše, niti preveč moče, ne zime in ne prevelike vročine. Zares srečni so bili takrat ljudje.
Vse to je danes nemogoče. Zemlja je čimdalje bolj obljudena, njena poprejšnja rodovitnost pa ponehava, čeravno jo intenzivnejše obdelujemo. Lahko nam bo razumljivo to iz tega, če pomislimo, da je danes tisočkrat toliko ljudi na svetu kot nekdaj, površina zemlje pa je ostala ena in ista. Zategadelj se moramo zadovoljiti tudi s slabšimi legami, ter se boriti z vsemi mogočimi težkočami, da pridelamo toliko živeža, kolikor nam je potrebno za življenje. Vedno naraščanje ljudske mase je vzrok, da je na svetu čim dalje težje živeti. Ne toliko roke, ampak iznajdljiv in bister razum, ki stika zmi-rom po novih virih za prehrano nas vzdržuje še na površju.
Jasno je in vsakdo mora priznati, da je od kmetovalca odvisno celo svetovno gospodarstvo v sedajnosti in bodočnosti. Ker ne moremo zadrževati numerične množitve človeškega rodu in tako omejiti potrebe ljudstva, nam je treba misliti na drug izhod iz stiske za vsakdanji živež — na zvišanje proizvodov naše zemlje. Prva in največja naloga vsacega poljedelca torej je, da skuša čim več proizvajati. Da to dosežemo je potrebno, da si podredimo glavne činitelje zemeljske proizvodnje, zemljo, zrak in svetlobo v našo službo ter jih izkoriščamo kar najbolje. V kmetijskih šolah se dajejo navodila, kako je izkoriščati naravne snovi in sile in kako obdelovati zemljo. Glavni namen agrarne reforme je zvišanje produkcije z intenzivnejšim obdelovanjem; tudi gospodarske zadruge imajo nalogo pospeševati proizvajanje pridelkov.
Kot gospodarju dela in proizvodov bi kmetovalcu po vsej pravici pripadalo, da bi imel tudi državno upravo v svojih rokah. Le na ta način bi bila dana garancija za dobro o-skrbo cele države z zemeljskimi] proizvodi. Državno gospodarstvo je v
veliki meri odvisno od posameznih gospodarstev; čim bolje so urejena posamezna gospodarstva, tem boljše je urejeno državno gospodarstvo.
Akoravno po nekod že precej intenzivno gospodarimo in veliko proizvajamo, vendar to ne bo zadostovalo za bodočnost. Prišla bo doba, ko bo celi svet izgledal kot en sam vrt, pa še kljub temu ne bo vsega dovolj. Kedo li bo potem prevzel odgovornost prehrane za človeštvo ? Gotovo tudi kmetovalec.
Kmetovalci! Zavedajmo se te naše velike odgovornosti za človeško družbo in zahtevajmo zato najširšo svobodo in pravico samoodločevanja v državi, kajti od nas in našega dela je odvisno svetovno gospodarstvo sedaj in v bodočnosti. — Ivan Štampar, upravitelj Zorkovac pri Karlovcu.
Militarizem.
Konji določeni v uporabo oficirjev! Tudi v tej postavki se da prihraniti precejšnje svote denarja. Skušnja svetovne vojne nas uči, da višja poveljstva do brigade niso rabila jahalnih konj, ampak le avtomobile. To pa ne morda iz komoditete, marveč samo iz operativnih razlogov.
Če jih ne rabijo v vojnem času, je tem manj upravičeno držati jih v mirni dobi, ko sede gospodje generali za zelenimi mizami ter izdelujejo različne načrte in predpise za slučaj vojne. Čemu torej vsakemu generalu in vsakemu generalštabnemu oficirju po dva lastna konja, ki žreta na državne stroške ali boljše povedano, požirata naše davke.
Imamo nad 40 pukovskih okružnih komand in večje število drugih različnih vojnih komand. Komandanti, adjutanti in drugi štabni oficirji, ki so zaposleni pri teh komandah nimajo s frontnimi trupami ničesar opraviti, vsled česar jim tudi ni treba lastnih konj v uporabo. Ti gospodje še svojih konj v pravilni ježi niti ne prezračijo, saj vidimo k večjemu kakega sluga nategovati in mrcvariti to živino, ki je sicer navadno prav dobro rejena. Čemu tak drag luksus!
. Pri kavaleriji in pri artileriji ima vsak oticir do zadnjega potporučnika po dva lastna konja na državni krmi. Da je prva celo popolnoma nepotrebna smo dokazali v 22. številki „Naše Vasi", pri drugih pa je v času vojne zadostoval po en dober konj za enega oficirja.
Istotako bi zadostoval pri pehoti po en državni konj za vsacega komandanta in komandirja.
Mislimo, da se ne motimo v računu, ako postavimo,, da se krmi na ta način 1200 konj več, kot je potrebno.
Prav nič bi se ne čudili, ako bi tudi naši mornarski oficirji ne imeli pristojbin za lastne konje na državni krmi kot nadomestilo za ladje.
Napoleon je rekel: Nič ni nemogoče. Torej še prav posebno ne v Biskupeji. Ker ne maram nadlegovati cenjenih bralcev s številkami, navedem samo končno svoto, ki je izračunana po ključu „Naše Vasi" šte';e vilka 22, ter znaša v tem slučaju 60. miljonov kron na leto.
Koliko kilometrov železnice bi zgradili s to svoto. Kako izvrstno bi bilo, ako bi g. finančnemu ministru padlo na um, najeti investicijsko po sojilo pri g. vojnem ministru namesto da bi postavil gornjo svoto med izdatke za Vojno in Mornarico. Davkoplačevalci bi bili tega gotovo veseli, jezne pa bi bile samo milostljive gospe od gg. častnikov, ker se ne bi mogle voziti več v lastnih ekvipažah, od katerih pa gotovo ne plačajo davkov, kot jih moramo mi kmetje, obrtniki in industrijalci. Tudi tukaj se ravnajo po rimskem pregovoru:
Quod licet Jovi, non licet bovi — ali, kar lahko dela gospod, ne sme delati hlapec.	Kljukec.
V Ljubljani se je pred kratkim konstituiral odbor, ki nas je naprosil da objavimo sledeče vrstice: „Jaz sem zapustil šele pred šestimi tedni pokrajino Volge in grozni pogledi, s katerimi me je gledala gladna deca me še danes preganjajo. Za njih, v imenu teh otrok, V imenu ljubezni in človečanstva prosim Vas, da preko Vaše vlade pomagate hitro! — Dr.
Nansfcn".

H	3j£
'	;;l'/v.
Naslov „Odbora gladujočim v Rusiji" je Ljubljana, vseučilišče. Kongresni frg;išiev. poštnočekovnega ra-_čuna je 12.840. Kjer še ni krajevnih odborov	prosimo	društva	ali	posameznike,	ki	bi hoteli	zbirati	prispevke,
da se javijo naravnost ljubljanskemu odboru. Poštne položnice se dobe pri poštnih uradih.
Rusija gladuje.
Kdo gladuje v Rusiji? Ruski kmetje in delavci gladujejo! Umira jih na miljone, mi pa to gladovanje mirno gledamo. Mi slovenski kmetje in delavci gledamo mirno, kako se naši državniki ogibljejo svojih velikih slovanskih bratov na genovski konferenci samo zato, ker imperijalistična Francija to zahteva.
Pustimo jih pa sedeti v svojih frakih in cilindrih ter pojdimo preko njih in zakličimo tja do Genove! — Pozdravlja te, ruska matjuška, slovenski kmet in delavec; tudi on bode pomagal, da ozdraviš in postaneš močnejša in silnejša, kot kedaj poprej.
Namesto, da bi nazdravili s kozarcem vina bomo nabirali za tvoje gladujoče matere in tvojo umirajočo deco. Darujte torej kmetje in delavci, ker pomoč Rusiji je naša pomoč.
Darove naj sprejemajo pri vsaki priliki „Vaški Sveti" in jih pošljejo s seznami vred uredništvu „Naše Vasi" v Celju, katero bode mesečno objavilo vse darovalce in podajalo točen račun o sprejetem denarju. Kdor hitro da, dvakrat da. Pomoč je nujna!
Pribičevič in naše šole
Gospod Pribičevič! Roke proč od naših šol! Ne draži sršenov, ker te utegnejo strašno opikati. Nobeden pošteno misleč Slovenec ne bode dopustil, da bi nam ti s tvojimi demokratskimi in samostojnimi pristaši kvaril naše šole ter ukinjeval verouk in vsiljeval cirilico. Mi smo v Evropi, ki piše z latinico; zakaj bi se naj ravno naši slovenski otroci učili dvojne pisave in čitanja, ko dobro vemo, da se v štirih letih nauči otrok komaj ene pisave za silo pisati in enega berila za silo čitati.
Posledica nove šole bo, da otrok ne bode znal niti tega niti onega. Srbščina bodi predmet srednjih šol, to pa šele takrat, ko bode tudi slovenščina vpeljana v srednjih šolah po neslovenskih krajih. Zakaj bi ravno brat Slovenec moral biti oni tepec, da bi se moral prilagoditi vsem običajem in razmeram v bratovi hiši, medtem ko vidimo v Sloveniji veliko srbske inteligence, kateri pa z malimi izjemami niti ne v glavo pade, naučiti se slovenskega jezika. S temi gospodi pa občujejo vsi naši inteligenti samo srbijanski. Več ponosa doma! Gostoljubnost je jako lepa vrlina, toda ne sme biti suženjska, ampak dostojna. Pokažimo se v svoji hiši vedno kot dostojni gospodarji, ne pa kot hlapci. Poteip nas bodo bolj spoštovali in iudi Pribičeviču ne bo prišlo na um posrbovanje Slovencev.
Tisti gospodje pa, ki so bolj turški, kot Turki sami in katerih idejal je, da zgine s površja naš materni jezik, za katerega smo se borili stoletja in o katerem trdijo tudi glasoviti učenjaki Slavisti, da je prvotni jugoslovanski jezik, tisti gospodje, katerim
Knez je oživel, vstal in začel z so ga ustavili fantje in ga peljali v nožičem kraspati po zidu številke, kremo. Tam so pili žganje, veliko so Ena, dve, tri, napisal jih je petnajst pili, Knez pa je postal žalosten in po vrsti. In je razlagal svojih petnajst . jezen. Razbil je vse in ranil z nožem šol. Prva njegova šola je bila, ko so krčmarico. Zaprli so ga, in to je bila doma apno gasili in je njegov bratec njegova trinajsta šola. Štirinajsta šola padel v jamo gorečega apna. Druga je bila, ko je zapela „bojna tromba", šola je bila prava šola z učiteljem. Rekla je: „Tutu, tutu. Knez ne pride z abecedo in s palico. In vse lepo v nikdar več domu!" re<Ju jih je našteval. Deseta šola je	Pripovedoval je živo in se za-
bila v Zagrebu. Služil je za kočijaža ganjal od časa do časa v svoj bridki in imel dekleta, mlado Madžarko, ki grenki smeh. Nazadnje si je želel ci-ga je veliko^ veliko stala. Med svoje gareto in je zlezel pod deske, da bi šole je uvrsfif tudi smrt svoje matere, našel kak „čik".
Doma je bil nekje pri Sevnici in je	Tista nedelja se je vlekla v ne-
zvedel za smrt svoje matere, ko je skončnost. Dopoldne smo že še ne-bila že pokopana. Prišel je po noči kako pretolkli. Na dvorišču vojaški domu, šel naravnost na pokopališče šunder, godba, glasovi... Nad meter tulil v-grob: „Se niste nič ogla- stom zvonovi, opoldne pet minut od-sili, mi niste nič znamenja dali, a ?" prta vrata našega brloga, ko so nam Mati pa mu je odgovarjala iz groba:	dajali hrano. Pomnim še, da ni bilo
„Jej, Franček! Doma na polici je žlic in da je neki tovariš treščil z žegnana voda. Teci mi po njo, grob menažo v zid. Popoldne pa je bilo mi požegnaj, so gospod pozabili*1, umiranje. Neznosno soparno je bilo Knez je letel domu, toda med potjo v brlogu in Še vedno nove žrtve so
prihajale. Bili so sami kmetje, tihi malo, nekaj tesne svetlobe upanja, možje, ki se niso pritoževali. Sedali Mikuž je silno trpel in se po vrhu še so po tleh, kakor je kdo mogel, za- boril s svojo možatostjo in skrbjo za kaj na deskah ni bilo več prostora. . deco, ženo in dom. Tisto noč menda Nabralo se nas je do trideset in ko ni nihče zatisnil očesa, drugi dan pa je prišla noč, smo se stiskali kakor smo se plašili solnca, ki je tako ža-ribe v ribniku, kadar odteče voda. lostno vrglo snop .sijaja v naš brlog.
Žejo in glad in neznosno vročino	Proti tretji uri popoldne pa so se
v brlogu smo lahko pozabili. Morila vrata na stežaj odprla in narednik, pa nas je vse po vrsti tista strašna pravi Nemec, je zakričal: „Vsi ven negotovost, kaj se bo zgodilo z nami. na dvorišče 1“ Pobrali smo se in se Vedeli smo, da je vojna slepa za	rinili,	vsak je	hotel biti prvi. Mikuža
pravico in zakone, vedeli smo	tudi,	pa je	skrbelo.	Posrečilo se mu je, da
da je sovraštvo državne oblasti do je vprašal narednika, kam nas po-nas Slovencev neizmerno in da nas peljejo. Narednik je odgovoril robato, bodo ugonobili, kakor koli bodo ho- da bomo že videli kam in nas je teli. V brlogu se je šepetalo o	stre-	meril	s pogledi zaničevanja. Na dvo-
Ijanju ... Kar popeljejo nas po	noči	rišču	so nas	obdali z gostimi stra-
nekam na samoto in nas postrelijo žarni in po kratkem čakanju smo od-od zadaj kakor pse. Domišljija, vsled korakali v sprevodu iz vojašnice. Šli živčne napetosti še bujnejša, nam je smo mimo Narodnega doma do ma-slikala vso grozo tako nizke pasje gistrata, tam pa bogve zakaj par tre-smrti. Zdelo se mi je, da ležimo na nutkov čakali. Ob obeh straneh so dnu globokega vodnjaka. Vse okrog stali ljudje in prodajali zijala. Oziral mrak in obup in le gori visoko nekaj sem se po znancih in zagledal znano
smo mi slovenski [kmetje in delavci prepobožni, pa naj poberejo svoja šila in kopita in naj iščejo službe |izven Slovenije in naj gredo propagirat takšne šole drugam.
Zato ne bodemo nikakor dopustili, da bi se z našimi davki ustanavljale v Sloveniji šole, ki jih ljudstvo ne mara, če nam pa bodo vsiljene, pa bodo prazne vse dotlej, dokler ne zadobi Slovenija samostojno državnost v združenih jugoslovanskih državah, nakar si bodemo uredili naše šole po svoje, nikoli pa jako, kot bi to hoteli Pri-bičevič in njegovi slovenski kimovci.
B.
Republikanski shod v Ljubnem.
V nedeljo dne 30. aprila 1922 se je vršil v Ljubnem v prostorih gostilne Klemenšek shod Slovenske Republikanske Stranke pod predsedstvom posestnika JožefaTolstovršnika. Shodu je prisostvoval komisar okrajnega glavarstva iz Mozirja g. Dr. Šiška. Udeleženci po številu okrog 200 samih kmetov in delavcev, so z zanimanjem in z odobravanjem poslušali enourni govor predsednika SRS Novačana. Govornik je podal pregled našega gibanja in razložil, zakaj smo se proglasili za Slovensko Republikansko Stranko. Povdarjal je, da mi Slovenci posebno mi slovenski kmetje in delavci moramo braniti in zastopati tri naše narodne vrednote: katoliško vero, podedovano od naših pradedov, naš jezik, ki smo ga s toliko ljubeznijo in žrtvami negovali tekom 1000 let, končno moramo zahtevati in doseči svojo slovensko republiko v okvirju velike federativne republike Jugoslavije, v kateri bodemo z brati Hrvati, Srbi in Bolgari živeli v slogi in sreči. Nadalje drugi del našega programa zadružni zemljoradniški program, po katerem smo člani velike večine prebivalstva kot kmetje in delavci, ki se morajo osvoboditi gospodarski od kapitalističnega družabnega sistema. O agrarni reformi je govoril urednik Štampar, ki je pobijal trditev raznih
publikanskih Vaških svetov, nakar je predsednik Novačan pozval zborovalce, da delujejo z vso vnemo za našo Slovensko Republikansko Stranko. Nato je bil shod zaključen in razvil se je živahen pogovor med zborovalci, posebno ko sta vstopila druga dva za shod naznanjena govornika, Mahen in Cerar, ki sta vsled grdega vremena, in vsled dolge pešhoje shod zamudila. Spoznali smo se vsi v prisrčni družbi in se proti večeru odpravili nazaj proti domu.
Našim vrlim republikancem v Ljubnem in okolici kličemo: Živeli zavedni možje kmetje in delavci, ki bodo v slogi z idealnimi duševnimi delavci dosegli tfaši Slovenski Republikanski Stranki srečo in svobodo slovenskega naroda.
Svetovna politika.
Genovska konferenca.
Z rusko-nemško zvezo obenem si je postavila velika ententa popolnoma druge smernice. Lloyd Džordž je prvi spoznal dalekosežni pomen te zveze ter je v svojem govoru nedavno povdarjal, da Anglija ne gre za nobeno ceno v kako novo klavnico. Rusiji se bliža vedno bolj Amerika in celo Anglija in današnji francoski režim se^ vedno bolj obsoja. Ruski delegat Cičerin nastopa čimdalje bolj zmagoslavno in se od groženj Francije ne da prav nič uplašiti. Kdo ve, ali bo tudi naša zunanja politika znala izrabiti položaj in se preorijentirati, ali pa bo še nadalje ostala slepo orodje imperijalistične francoske kokete. Vse drugače bi danes izgledala Evropa, ako bi se tlačene evropske države že pred ali takoj po versail-skem miru združile v močen blok proti Veliki ententi.
Sigurno je, da bi danes ne postojalo več reško, irstrko, goriško, dalmatinsko in koroško vprašanje,' posebno tedaj ne, ako bi se bili združili z Bolgari. Tudi bi he bilo raznih plebiscitov, pri katerih so nam Italijani, Francozi in Angleži rezali meso na našem narodnem telesu ter smo mo-strokovnjakov, ki pravijo, da izvedba rali klanjati hrbet vsakemu francoske-
mu kaprolu, kateri se je vozil po našem ozemlju. Tudi Rusija danes ne bi gladovala in italijanska lira bi ne bila tako visoko navita, da si Italijan kupi lahko za par lir našo govedo.
agrarne reforme znižuje produkcijo, kar je samo pesek kapitalistov v oči
nerazsodnežem.
■ ■■ -•	' * • • ..
Sprejeta je bila enoglasno in z
velikim navdušenjem pristavska resolucija, četudi je socijalni demokrat g. 'me‘dtem"ko naš delavec, kmet in urad-Krušič skušal motiti shod. Izgovoril nik stradajo.
pa je komaj dva stavka, nakar so ga ]asno se danes vidi, kaj je En-zborovalci burno prekiniU in zahtevali tenta hotela doseči na genovski kon-od predsednika, da mu je vzel besedo, ferenci; njene račune pa je temeljito Govorilo se je še o organizaciji re- prekrižala rusko-nemška zveza, ki bo
učiteljico, s katero sva še pred par hočef	P^gmla za seboj vse
dnevi prijetno kramljala. Tudi ona me,	zd h“Joc,c
je opazila. Pozdravil sem jo in iskal Riiai nn}nar. Vi™.*!, i? njenih očeh troho sočutja in simpatije. Ona pa mi ni odzdravila, ampak je strahopetno okrenila glavo in gledala v stran. Pljunil sem od gnusa in ponovil v srcu svojo kruto sodbo o Slovencih; O, zbastardirano pleme hlapcev in sužnjev, o, podlo potomstvo grajščinskih valptov, kruhoborska zalega brez ljubezni in značaja 1....
Mikuž se me ’ je držal za roko.
Odleglo nam je, ko smo prikorakali v jetnišnico bivšega okrožnega sodišča. Porazdelili so nas po celicah, dva po dva, nevarnejše kakor Savinjčana in Kneza, pa posamez. Z Mikužem se nama je posrečilo, da sva ostala skupaj. Našla sva se v pravi ječi, v tesni celici v drugem nadstropju, in vrata so se zaprla za nama, točno, padla nama na pleča
jaslih, katerih sta bila že preveč navajena ali pa jima gospod Pašič v svoji nenadkriljivi premetenosti vrgel kako dobro vabo, na katero sta nasedla. Lahko pa je tudi mogoče, da ju je en sam pogled v Pašičevo častitljivo brado tako fasciniral, da sta postala naenkrat zopet voljna in mehka.
Kraljeva civilna lista.
V	„Službenih Novinah“ z dne 29. aprila je izšel zakon o obči upravi, zakon o oblastni in srezki samoupravi, ki skupaj z zakonom o razdelitvi države tvori celoto. V teh „Službenih Novinah" je izšel tudi zakon o kraljevi civilni listi, ki se glasi:
1.	Civilna lista lista kralja Aleksandra se zviša na 24 miljonov dinarjev letno in se do ene četrtine plačuje v valuti one države, kjer se morajo plačati izdatki računajoč po kurzu francoskega franka.
2.	Ta civilna lista velja od 1. junija 1.1. Za to potrebna vsota se vstavi v proračun za leto 1922.
3.	Ta civilna lista se ne more zmanjšati brez privoljenja parlamenta.
4.	Ta zakon stopi v veljavo, čim ga sprejme narodna skupščina in podpiše kralj.
Zmešnjave v agrarni reformi.
V	Sloveniji so si radi agrarne reforme baje prišli v lase pokr. namestnik Ivan Hribar in SKS, ker so samostojni agronomi dobili križanski svet v Ljubljani po 2 K m2, za katerega se je potegovala tudi mestna občina ljubljanska. G. Ivan Hribar je povzročil tudi odstavitev upravitelja Windischgratzovih veleposestev — Atanasije Rističa — ki je član teroristične „Narodne Obrane* ter se je ta pritožil pri vsemogočni SKS kot državotvorni in „zelo interesirani na agrarni reformi*. Kako dolgo bodo še samostojni cincali z izvedbo agrarne reforme in dražili ž njo interesente ?
Rusi,^ Bolgari, Nemci in našimi naj-bližnjimi sosedi Madžari, Avstrijci in Čehi proti ententi in zmaga bo naša. Zasijalo nam bo svobodno gospodarsko solnce; Trst, Reka, Jadransko in Sredozemsko morje bo jugoslovansko in tedaj bo naše vstajenje. Rešeni bomo tlačiteljev el sega sveta in vsega imperijalizma, ker z združenjem pretežne slovanske Evrope mora pasti ves na imperijalistični podlagi zgrajeni svet.
kakor velika svihčena ploča.
•iU .	' ••	:	'	■■ ■	• ' •
N';
(Dalje prih.)
Domača politika.
Neodločna politika Muslimanov.
Turška ministra Vilovič in Omerovič od dr. Spahove avtonomistične skupine, kF sta nedavno radi nesoglasja v muslimanski organizaciji zapustila vlado, sedita že zopet na ministrskih stolčkih. Zbudilo se jima je najbrž zopet poželenje po vladnih
Domače vesti.
Vse nove naročnike, ki jim prilagamo danes položnice, prosimo, da bi poravnali naročnino. Vsi tisti naročniki, ki lista niso sprejeli, bodisi vsled netočnega naslova, ali pa, kar se čestokrat dogaja, da ga je kak politični nadutež v svoji zagrizenosti pred dostavo nazaj poslal, naj to blagovolijo naznaniti našemu upravništvu v Celju.
Našim somišljenikom. O-
pozarjam vse pristaše Slovenske Republikanske Stranke, da se ne dajo zapeljati od nasprotnikov, h kakim nepremišljenim izjavam proti kralju in dinastiji. V svojih govorih naj sploh kralja in dinastije ne omenjajo in naj gledajo, da bodo imeli vedno dve zanesljivi priči na razpolago proti lažnjivim nasprotnikom. Zavedajte se vsi obstoječih zakonov, katerih se bodo vlada in naši nasprotniki posluževali proti nam v polni meri. Bodite previdni in možati, da ne bo nepotrebnih žrtev, slovenskim republikancem v škodo, našim nasprotnikom pa v zverinsko škodoželjnost in triumf.	Anton Novačan,
preds. SRS.
Na našem shodu v Ljubnem se je nabralo za tiskovni sklad „Naše vasi* 172 K. Plemenitim darovalcem prisrčna hvala.
Obhajanje delavskega praznika v mestu Celju. Na praznik delavcev dne l.maja se je zbrala v mestu Celje velika množica različnih delavcev, ki so s svojim obhodom po mest-
nih ulicah protestirali živahno proti vednemu naraščanju cen različnih živ-Ijenskih potrebščin. Izjavljali so, da ne zahtevajo zvišanja svojih plač, ampak samo znižanje cen, s čim je treba takoj začeti in sicer v prvi vrsti pri veletrgovcih in prekupcih, ki zahtevajo po 50 in še več odstotkov zaslužka. Strinjamo se z njihovimi izjavami in umevamo njih slabi gmotni položaj, toda na zboljšanje ni upati vse dotlej, dokler ne odslovijo svojih dosedanjih političnih voditeljev, ki nimajo korajže nastopiti energično za popolen preustroj celega družabnega reda in vladnega sistema, kar je ena kardinalnih točk našega programa.
Dopisi.
Iz Ljubnega: Kako dolgo še bo trajalo? Kako dolga še bodo vladali različni oderuški mogotci nad nami? Skrajni čas bi že bil, da bi se to nasilstvo vojnih dobičkarjev-oderuhov že enkrat za vselej prenehalo. Ti mogotci so kakor neukrotljiv zmaj, da še celo orožništvo nima miru zaradi njih.
Dne 8. aprila 1922 so ti samosil-niki poslali zopet orožnike na poizvedovanje za br. Zalesnikom ter prišli k njemu z nasajenimi bajoneti, kakor da bi bil kak razbojnik, češ, da je on tri mogotce iz Ljubnega razžalil, ker jim je pred nekaj tedni resnico odkrito povedal, kakor jim je šlo.
Lansko poletje so pošiljali orožnike med nas kmete, ki so povpraševali, če Zalesnik kaj politično govori in kaj vse govori, itd.
Mi kmetje zahtevamo, da se nas ne nadleguje in da se A. Zalesnika pusti v miru, ker se mu nima ničesar krivičnega dokazati.
Sicer so si ti mogotci drugače nasprotni med seboj ker so različnih barv od zeleno—samostojne do rudeče socijaldemokratske in do modre—klerikalne, če se pa gre potlačiti ubogo ljudstvo se pa vse tri barve združijo. Ako se nam bo zdelo potrebno, jih prihodnjič vse z imeni navedemo.
Mi vemo predobro, zakaj so dne 8. aprila 1922 poslali zopet orožnike, samo zato, ker je sklical A. Zalesnik za 9. aprila t. j. občni zbor krajevne organizacije SZS in so mislili, da bi Zalesnika na kak način vlovili in zaprli ter s tem preprečili vršitev občnega zbora. Pred nekaj časa so sklepali v gostilni g. Podpečana socijalni patriotje, kako bi naj ukrenili, da bi spravili Zalesnika v zapor ali taborišče itd.
Mi kmetje iz Ljubnega povemo tem nasilnežem, da se bori Zalesnik zakonitim potom za kmetsko-delavske pravice in da je naše kmetsko ljudstvo že spregledalo, vsled česar jih pravočasno opominjamo, da prenehajo s takim postopanjem proti Zalesniku in proti nam, ker nam je ležeče na tem, da se ohrani mir in medsebojna strpljivost v našem okolišču.
Kmetje: Martin Terbovšek, Janez Kumprej, Janez Dežnik in Silvester Rebernak.
Po svetu.
Trgovci z mrhovino pred sodiščem. Pred mariborskim okrajnim sodiščem sta se morala zagovarjati znani živinski trgovec Simon Prah iz Pesnice in mesar Kliček iz Pobrežja, ker sta prodajala na trgu crknjeno živino. Pred istim sodnikom je Stal tudi mesar Nindl iz Maribora, ki je hotel prodati meso poginule krave župniku pri Sv. Petru. Nindlov hlapec je stražniku, ki ga je zasačil, ko je peljal s slamo pokrito mrhovino, rekel,
da bo to „meso* še drago prodal in ga prosil, naj ga ne naznani, ker bo Sicer izgubil službo pri svojem gospodarju. Vsi trije obtoženci so seveda vse tajili in je bila razprava končno v svrho zaslišanja nadaljnih prič preložena.
V pijanosti podiral 'nagrobne spomenike. Na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljubljani je policijska straža aretirala nekega čevljarskega pomočnika, ki je v svoji pijanosti podiral nagrobne spomenike. Podrl je 19 kamnitih in 18 železnih spomenikov ter poškodoval tudi 2 grobnici. Pijani su-rovež je bil izročen sodišču.
Veliko okamenelo drevo so izkopali v Josipdolu pri Ribnici pri gradnji industrijske železnice in kamnolomov na postajo Brezno. Drevo je dolgo 8 m, debelo pa 40 cm ter ga obdaja plast črnega premoga.
Organizacija špiritistov. Zadnjo nedeljo je zborovalo v Brnu o-krog 500 zaupnikov špirilističnih društev na Moravskem. Sklenili so, da bodo razširili svojo organizacijo na vse ozemlje češke republike.
Zaročenec — morilec. V Beogradu se je odigrala grozna ljubavna tragedija. Kavarnar Stanimir Trpkovič je bil strastno zaljubljen v 23 letno Natalijo Konstantinovlč, s katero je bil zaročen. Sumil pa je, da ga Natalija ne mara in da je nekdo drugi osvojil njeno srce. V nedeljo popoldne je prišel v stanovanje Natalijinih roditeljev ter prosil za razgovor s svojo zaročenko. Bila sta sama v sobi. Nenadoma se je zaslišal obupen krik
mlade deklice — njen zaročenec ji je po kratkem razgovoru zasadil v prsa dolg kuhinjski nož. Nezavestna se je zgrudila Natalija ter kmalu nato izdihnila. Zaročenec je planil na ulico ter se v izvoščku odpeljal na policijo, kjer so ga obdržali v zaporu.
Za zabavo.
Zakaj to? Med veroukom tolmači gospod katehet učencem : Bela barva, to je barva veselja. Zmirom kadar smo veseli, izražamo to veselje s povdarjanjem bele barve; n. pr. na svatbi nosi nevesta belo obleko, ker je bela barva znamenje radosti, a dan njene poroke je najveselejši v njenem življenju. — „Prosim lepo, gospod profesor*, vzdigne mali Peter dva prsta in vpraša: „Zakaj tedaj tudi ženin ne nosi na dan poroke belo obleko, temveč ima navadno črno?*
C e grata. Sodnik vpraša obtoženca, ki je kradel kakor sraka. „Kaj ste pa mislili, ko ste posestniku pokradli vse klobase, meso in slanino?* „Mislil sem si“, odgovori obtoženec, „če grata bo prata, če pa ne grata, bodo pa zaprta vrata!*

Novo srečo in veselje življenja dobi vsaka dama, ako svojo zunanjost polepša ter se s tem vsakemu bolje dopade. Mnogo in vedno se čuje hvaliti kako priljubljena sredstva so za nego lepote: Fellerjevo „Elsa“-lilijno mlečno milo, „Elsa“-obrazna pomada, „ElsaManochina pomada za rast las od lekarnarja Eugen V. Fellera, Stubica donja Elsa-trg št. 318. Hrvatska.
Iščem mlin
z nekoliko zemlje v najem ali za kupiti. Naslov v upravništvu lista 5_a „Naša Vas“.
Hiša na prodaj!
Novo zidana hiša s 4 sobami, lepo kuhinjo, veliko vežo in kletjo se takoj proda. V hiši je gostilna in trgovina; Pred hišo lep vrt in ena njiva. Nahaja se na razkrižju 3 cest. Cena se izve pri lastniku: Primož Koritnik Jur-klošter pri Laškem. 2-2
Fotograf .Pelikan*
umetniški zavod v Celju Razlagova ulica poleg hotela Union, priporolia ceni. občinstvu svoje slike v znani dovršenosti.
SLIKE: za poroke, za društva, za tovarne, za nagrobni kamen, rizbe za klišeje, za lepake, razglednice in razno reklamo, povežave po vsaki sliki in vsaki izpeljavi.
6—4
Kupujemo vsako množino
bukovega ogjja
Ponudbe naravnost na tvrdko
E. Macerata & Co., Trst
Via Cassa Risparmio 8- 4-4
Kupujem vsako množino
smrekovega lesa,
debelina 10'—50 črn, parjene bukovirte in ' stavbenega' lesa franko državne — m v.'''.-;-'. , - meje.	..^v ■
Ponudbe na Fratelli Odoerdi Roma . < (Rim) Via - Vespasianp . 58 . ali Hotel „Union* Celje. ‘ ;	«-2
Štefan Borlak
lesna trgovina, Celje
parna žaga Št. Jur ob juž. žel.
Kupuje in prodaja : vsakovrstni les. :
14-11
Oglejte si 52-10 manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Celje-Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo. ::
Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer'sukno za moške in ženske obleke, cefir, sifon in raznovrstno manu* fakturno blago.
Kupim
okrogel les
na vagon naložen franko vsake postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslaii na
IVO ČATER,
parna žaga v Celju. $2-9
Anton Lečnik
urar, zlatar, optik,
CELJE, Glavni trg 4.
Popravila foino in dobro.
Za zlato in srebro se plačuje najvišja cena.
.... ■—J2'_12'
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA* L1LIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote*; 4 kosi z zamoiom in poštnino 120 kron.
„ELSA* OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, Zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato - belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zametom in poštnino 80 kron.
„ELSA* TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lllijoo mleko 21 K; Brkoraaz 10 K; najfioejšl Hega-pcder dr- Klogera i velikih originalnih ikatulfah 40 K: najfinejšl Hega zobni prašek v patent škatljah 40 K; puder za gosp., v vrečicah 8 K; zobni prašek v v4škalljah 12 K; v vrečicah 8 K : Sachet dišava za perilo 12 K; Scberapoon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K: najfinejši parfem po 48 in 60 K; Močna voda za lase 80 K. Za fe razne predmete se zamol in poštnina
posebej računa.	9_7
EUGEN V.FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg št. 318, Hrvaško.
VAŠA ŽELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Naifineiše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. Naročne ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste.	n- 9
[g2j§2§>3,^[Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979
Samo 1 dinar je treba poslati .a stroške ako želite da se Vam takoj brezplažno pošlje veliki katalog.
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak 52_18
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Štefan Lokar
Gaber j e pri Celju m 15
Kupuje in prodaje vsakovrstni
stavbeni in rezani les.
Franc Cater
posestnik: In lesni trgov-e c v CELJU
se priporoCa	52-18
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
		
	TISKARNA A. RODE	
	Vizitka, poročna naznanila, zavitki, pisma, ražuni, bolele, vabila, lepaki, letakl/ posmrtniee, cirkularji, stroSkovniki, trgovske karta, knjige v vseh velikoskih, broiure, časopisi ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali vež barvah. ::: Izdelovanje itampilij iz kavžuka. LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje vsa v svojo stroko spadajoža dela ceno in okusno.	
	CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.