ODPRTO V razmislek OB SEDMEM ROJSTNEM DNEVU NAŠE DRŽAVE -»-poslanstvo te številke Rešeta ima E-^prav gotovo širši pomen od -M. običajnega. V času, ko bo zagledala luč sveta, bomo zopet obujali spomine na 25. junij 1991, dan, ko so sanje vseh Slovencev postale resničnost. Skoraj istočasno, 5. julija, pa bo Ribnica vsaj za en dan postala simbolno središče izseljencev in zamejcev. Misli mi ob tem ne dajo miru in me vračajo v čudoviti junijski večer pred sedmimi leti, v ribniški grad, pa tudi na lanskoletno prvo srečanje z rojaki prav tam. Kako veliko skupnih misli, čutenja, veselja, ljubezni do Slovenije, rodne grude, državljanskega ponosa, narodne zavesti, enotnosti in prijateljstva združujeta ta dva dogodka. Politično neodvisnost in državo smo si izborili skupaj. Vsi. Mi doma in s pomočjo rojakov na tujem. To so bili zgodovinski trenutki naroda, ki se jih še morda niti dosti ne zavedamo. Svoj blesk in pomen jim navadno prida zgodovinska stroka in čas-pravičen razsodnik. Po sedmih letih bivanja v naši državi verjetno čutim nekoliko drugače kot na začetku. Slovenci, še posebej pa Ribničani, smo na plebiscitu dokazali, kako veliko nam je do samostojne slovenske države. Leta, ki so sledila, so bila trda šola gospodarskega prilagajanja z velikimi socialnimi pretresi. Sedaj se pojavljajo tudi razočaranja nad vsakodnevnimi pripetijami pri vodenju države. Prvotna čustva so se nekoliko ohladila. Prevladujejo obveze in odgovornost. Pravijo, da na mladih svet stoji. Toliko bolj zaskrbljujoče je stopicanje na mestu, ki se kaže na področju vzgoje in osveščanja mladega rodu. Nič nismo storili, da bi mlade v šolskem sistemu vzgajali v ponosne, zavedne in demokratično misleče državljane. Liberalno šolstvo caplja v okovih preživete miselnosti in država ni uspela ponuditi pristnega slovenskega pogleda na svet in lastno zgodovino. Odraščajoča mladina srka informacije preko televizije in si ustvarja amerikanizirani domišljijski svet, medtem ko o slovenskih koreninah zve bore malo. Prireditve zadnjih nekaj let v Ribnici, posvečene velikim ribniškim rojakom Gallusu, Goršetu, škrabcu, dokazujejo pravo zavest in dolg Ribničanov do zavestno prezrte preteklosti. Z demokracijo se svobodna miselnost neustavljivo vrača. Vsakoletno praznovanje Dneva državnosti in kresovanje na večer pred praznikom sta dogodka, ki ju ne bi smel prezreti noben državljan Slovenije. Vsem občanom želim vse najboljše ob praznovanju, rojakom, zbranim na srečanju, pa iskrena dobrodošlica in dobro počutje v Ribnici. Benjamin Henigman Poslanec v Državnem zboru IZ VSEBINE: OBČINSKI SKLEPI...........4 V IMENU ŠKRAB ČE VEG A LETA ... 5 DO GOZDA SMO NEMARNI......6 SEJMI IN DENAR ZA PODJETNIKE................7 EKO OTROCI................8 NAGRADNI KVIZ......... 14 ANKETA O BRANOSTI......15 PROGRAM SREČANJA.......17 MALČKI V VRTCU.........19 POLEPŠAJMO SI OBČINO...21 DRUŽINA V RIBNICI...22/23 VSE VEČ O ŠPORTU....24-26 Občina Ribnica organizira ob Dnevu državnosti SHOD PRI SV. ANI V SREDO, 24. JUNIJA 1998, OB 19. uri Program : -ob 19. uri Maša za mir v cerkvi pri Sv. Ani. Zbranim bosta po maši spregovorila poslanec Državnega zbora RS Benjamin Henigman in ribniški župan Jože Tanko. Kulturni program oblikuje MePZ Gallus Ribnica. Po uradnem delu dobrodošli v planinski koči pri Sv. Ani. Pri organizaciji prireditve sodelujejo: PD Ribnica, KUD Gallus, Miklova hiša. Iz javne razprave PREGLED SPREJETIH SKLEPOV 29. redne seje OS z dne 28.maja 1998 1. Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev v občini Ribnica. Center za socialno delo Ribnica mora v roku treh mesecev po uresničevanju določb Odloka, občinski svet seznaniti s finančno analizo. POMOČ NA DOMU Odlok je oblikovan v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, ki je pomoč družini opredelil kot socialnovarstveno storitev iz okvira javne službe, ki jo zagotavlja občina. Gre za organizirane oblike pomoči pri socialni oskrbi upravičencev v primeru invalidnosti,starosti ter v drugih primerih, ko taka pomoč lahko nadomesti institucionalno varstvo. Osnovni namen pomoči na domu je prispevati k varnejšemu Življenju ostarelih in bolnih,na ta način, da se jim z malo dodatne pomoči pripomore k samostojnemu življenju v njihovem domačem okolju. Sprejeti odlok natančno določa obseg in vsebino storitev,upravičence, izvajalca, višino plačila, razloge za oprostitev plačila ter druge pogoje. Višina prispevka plačila za pomoč na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca in se določa na podlagi lestvice,ki upravičence razvršča v plačilne razrede. Pomoč na domu bo še naprej opravljal Center za socialno delo Ribnica, ki ima v ta namen redno zaposleni dve delavki. Sprejeti odlok je torej le formalno potrdit dosedanje aktivnosti in programe, prav tako pa sedaj obstaja tudi pravna podlaga za obračun storitev. Metka Tramte, Oddelek za družbene dejavnosti 2. Odlok o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v občini Ribnica, ki ureja organizacijska vprašanja v zvezi z obvezno gospodarsko javno službo in “gospodarjenje s stavbnimi zemljišči”. Obsega pridobivanje, prodajo, menjavo in oddajanje zemljišč za gradnjo ter graditev javne infrastrukture, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč glede na njihov namen. 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ribnica, ki uvaja režijski obrat za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v okviru Urada župana, in med drugim določa, da se ta odlok uporablja tudi v vojnem stanju. 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu R7/S11 Hrastje v občini Ribnica, ki spreminja osnovni zazidalni načrt, po katerem je predvidena napeljava na centralno čistilno napravo, tako da bo zgrajena začasna čistilna naprava za 360 stanovanjskih enot. 5. Odlok o preimenovanju dela Seškove ulice, ki zajema hišne številke od 18 do 64 na desni strani in hišne številke od 1 a do 33 na levi strani, v ulico z imenom Skrabčev trg. Skrabčev trg se imenuje po patru Stanislavu Škrabcu, slovenskem jezikoslovcu. Že stoletja dolgo Ribničani pravijo, da grejo na trg, mislijo pa na osrednjo ulico, imenovano Šeškova. Vendar predloga Andreja Mateta, da se namesto Škrabčev trg del Šeškove poimenuje Na trgu, svetniki niso sprejeli. Niti niso upoštevali mnenja 25 stanovalcev in 70 podpisnikov, ki so bili na javni razpravi proti vsakršnemu preimenovanju ulic v Ribnici. Svetniki so odločili,da bo "Škrabčev trg"poimenovan del Ribnice od policije navzgor, v smeri Ljubljane, Šeškova ulica pa bo ostala vse do Male Hrovače. (Opomba urednice) 6. Odlok o preimenovanju Partizanske ceste v ulico z imenom Merharjeva ulica. Merhaijeva ulica se imenuje po Ignaciju Merharju, utemeljitelju slovenskega gasilstva. 7. Odlok o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica, ki natančneje opredeljuje upravičence do priznanj in nagrad in razloge za pridobitev le-teh, vrstni red priznanj in nagrad glede na pomembnost priznanja, zagotovitev sredstev za priznanja in nagrade ter pristojnosti na področju imenovanja in podelitve le-teh. 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju uradnega glasila Rešeto, ki uvaja Programski svet kot posvetovalno telo uredniškega odbora. Sestavljalo ga bo od pet do sedem članov z različnih področij družbenega življenja.. 9. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem, ki določa način, pogoje in postopek oddajanja poslovnih prostorov ter da se političnim strankam, zastopanim v občinskem svetu, humanitarnim organizacijam in društvom za prostore, ki jih imajo v najemu za opravljanje svoje dejavnosti, ne obračunava najemnine. 10. Sklep o delitvi premoženja med občinama Ribnica in Loški Potok, s katerim je dokončno doseženo soglasje za razdelitev še nerazdeljenega premoženja. Celotno premoženje se razdeli na osnovi števila prebivalcev tako, da Občini Ribnica pripada 87,4 % in Občini Loški Potok 12,6 % celotnega premoženja. Premoženje, ki še ni bilo razdeljeno, se deli po naslednjih ključih: - po številu prebivalcev se delijo: stanovanja, Komunalno podjetje Komunala Ribnica in kapitalski upravljalski deleži v javnih podjetjih, - po legi se delijo: športni objekti in oprema, kulturni objekti in oprema ter zdravstveni objekti in oprema. Občina Ribnica bo tako dobila 12.964.174,00 SIT premoženja več kot Občina Loški Potok, o poravnavi medsebojnih obveznosti pa se bosta dogovarjala župana obeh občin in o tem sprotno obveščala občinski svet. Dolg ribniške občine bodo zmanjševali tudi na račun storitev Komunale, ki jih koristi Loški Potok, saj nima svoje deponije. Zadeva Hydrovodpa ni rešena, ker gre za težavnejšo problematiko, ki se tiče več okoliških občin, in bo potrebno oskrbo z vodo reševati skupno. (Opomba urednice) 11. Občinski svet je soglašal s predlogom lokacijske dokumentacije za določitev funkcionalnega zenmljišča k objektom v območju stanovanjskih naselij Prijateljev in Knafljev trg v Ribnici. Nevenka Turk Kraljič Najbolj se je zapletalo pri določitvi funkcionalnega zemljišča okrog stanovanjskih blokov na obeg trgih. 130 stanovalcev je preko svetnika Marjana Hočevarja želelo dodatna pojasnila, ker so bili prepričani, da Odlok prinaša zanje negativne posledice in stroške. Zadevo je pojasnil odvetnik Lado Orel, ki je dejal, ’da gre za grozno nerazumevanje celotne problematike’. Etažni lastniki nujno rabijo funkcionalno zemljišče za vknjižbo v zemljiško knjigo, je pojasnjeval Orel. "Občina hoče narediti uslugo lastnikom in zato je ni treba izsiljevati s tem, da uredi še cestišča, parkirišča in zelenice, saj se podarjenemu konju ne gleda v zobe." (Opomba urednice) P. Stanislav Škrabec DALI SMO MU MESTO, KI MU PRIPADA Občina Ribnica seje odločila, da se vsako leto z vrsto prireditev pokloni enemu od svojih rojakov, ki je v svojem času pomembno oblikoval domači - ribniški ali širši slovenski prostor. Lani se je Ribnica poklonila spominu enega najbolj zamolčanih slovenskih umetnikov, akademskemu kiparju Francetu Gor-šetu, kateremu značaj in ponos nista dovoljevala prikljanjanja nobeni politiki. Umrl je nedaleč za slovensko mejo, med slovenskimi Korošci, ki so v mnogočem doživljali podobne, neizpete, neuresničene želje -biti in živeti med svojimi brati, Slovenci. Letos se bomo dostojno in s ponosom spomnili patra Stanislava Škrabca, enega izmed tistih jezikoslovcev, ki so postavili temelje našega knjižnega jezika in poleg pisateljev pomagali ohraniti slovenski jezik v družbi in družini evropskih jezikov. Območje ribniške prafare, arhidiakonata, ki je bil ustanovljen s posebno listino oglejskih patriarhov, je bilo še posebej Naj se Škrabčevo leto začne s filharmoniki! IMENITNOST IN BLAGOZVOČNOST KLASIKE Naj bo žal vsakomur, čigar uho je preslišalo koncertni večer Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je 23. maja tudi formalno uvedel praznovanje Škrabčevega leta. Mala akustična cerkev pri Novi Štifti namreč ni bila povsem polna, pa čeprav za poslušanje 14 vrhunskih glasbenikov, ki 'dosegajo najvišjo kvaliteto glasbenega komornega muziciranja', ni bilo potrebno plačati vstopnine. Da je glasba, ki jo ustvarjajo klasični instrumenti, pogosto poslastica tistim z izbranim okusom, je res, toda njena blagozvočnost in prefinjena izvedba sodita v vsakršno muzikalično dušo. Bili so prvič med nami. Ker le preredko lahko naše podeželsko uho zazna tako kakovostne zvoke na domačem pragu, bi bilo škoda, da bi take koncerte puščali vnemar, saj človeka plemenitijo in notranje bogatijo. Alenka Pahulje pomembno za razvoj slovenskega jezika in slovstva, saj so bili najpomembnejši mojstri naše pisane in govorjene besede rojeni prav na tem področju. Mogoče je k temu prispevala tudi srednjeveška ribniška šola, kije bila takrat, po letu 1400, ena redkih šol na Kranjskem, in je obiskovalcem dala potrebne temelje za nadaljnje študije. Zanimivo je, da so to šolo v kasnejših stoletjih obiskovali še nekateri pomembni Slovenci, med njimi tudi Prešeren in Škrabec. P. Škrabca pa letos ne bo slavila samo Ribnica, ampak tudi Nova Gorica. Njegova življenjska pot je pred mnogimi leti povezala oba kraja - Ribnico kot kraj njegovega rojstva in Novo Gorico kot njegov ustvarjalni vrhunec. Prav skupno obujanje spomina na p. Stanislava Škrabca daje obema krajema možnosti sodelovanja tudi na področjih, ki niso neposredno vezana na letošnje kulturne dogodke. Podpis listine med Ribnico in Novo Gorico bo postavil osnovo bodočega sodelovanja. Ribniška trma, zavzetost, trgovska žilica in novogoriška odprtost sta zagotovo temelja, na katerih z velikim upanjem pričakujemo uspeh na kulturnem, promocijskem, gospodarskem in drugih področjih. Nekje je zapisano: Blagor narodu, ki zna slaviti. Slaviti pomembne dogodke in pomembne osebnosti: Ribnica se je lani in se tudi letos spominja dveh pomembnih sinov, ki sta bila za življenja odrinjena in ne dovolj upoštevana, po smrti pa sta postavljena na tisto mesto slovenskih kulturnikov, ki jima po pravici pripada. Izjemno pomembno je, da se znamo zavzeti za duhovne velikane, katerih znanje, vrline, dela in pomen so bili iz kakršnih koli vzrokov odrinjeni. Dati jim torej mesto, ki jim pripada. Ni dovolj, da se teh osebnosti spominjamo samo ob jubilejih s priložnostnimi proslavami in obeležji. Nujno je, da se Ribnica oddolži tem ljudem tudi s trajnimi zunanjimi obeležji, med katere sodi tudi poimenovanje ulice. To je izraz spoštovanja in ne dnevna politična odločitev. Spoštovani, danes smo prišli v vrtove sv. Frančiška. V miru, ob vrhunskih glasbenih poustvaritvah premislimo, ali znamo svoje odlične rojake, svoje prednike, med katerimi p. Štanislav Škrabec zavzema vidno mesto, dovolj slaviti, dovolj povzdigniti. Jože Tanko, župan 15 pevskih zborov in 200 pevcev v Dolenji vasi REVIJA JE USPELA Množično srečanje pevcev iz Ribniške doline, Kočevja, Velikih Lašč, Turjaka in Loškega Potoka je tradicionalno; izbrane, večinoma slovenske pesmi, pa so bile melodične za uho. O velikem obisku je pričala nepregledna vrsta avtomobilov, ki so bili parkirani na vseh dovozih in celo po zelenicah. Pevce sta 30. maja zbrala Miklova hiša in KUD Gallus, pridružil pa se jim je KUD France Zbašnik. Res je, da pevci večinoma niso profesionalci, so pa vsekakor izkušeni, saj že vrsto let prepevajo v zborih, nekateri tudi v pri- znanih, precej pa se jih uči tudi solo petja. Izrazito uglašenost so tokrat pokazali pevci župnijskega zbora iz Ribnice, pod vodstvom Jožeta Osvalda, ki so nastopili kot zadnji, a s svojo izredno ubranostjo popolnoma presenetili poslušalce. Mnogi so jih poslušali kar z odprtimi usti in bučen aplavz je bil pričakovan. Ampak čestitati velja vsem, za njihov trud in dobro voljo. A. P. Imamo 25 divjih odlagališč, torej RIBNIČANI SVINJ A JO GOZD "Da bi bila kazen, ko se boš bal, da ti kaj ne pade iz rok!" Ljudje svinjamo gozd.Te slikovite ubeseditve človekovega bednega odnosa do narave, ki gaje gozdar izrekel na okrogli mizi, ni mogoče preseči. Gozd je eno samo nepregledno smetišče, je dejal vodja projekta evidentiranja te ljudske nesnage Bojan Kocjan. In kako veliko je, saj Gozdnogospodarsko območje Kočevje (kamor s 17% sodi tudi naša občina) obsega 118.000 ha. Gozda je 90.000 ha. Ko pomisliš, da 'gozdarji spet zganjajo preplah’, oni pokažejo karto črnih pik. Same črne pike, od Turjaka pa do Kolpe, pomenijo, da so ta odlagališča opažena. Druga niso vrisana. "Še posebej smo bili osupli, ko so vaščani pod Novo Štifto, Slemeni, metali smeti kar na slepo, nakar se je ugotovilo, da so jih metali v svoje lastno zajetje vode. Ugotavljamo pa, da se je stanje v zadnjih letih popravilo zaradi kovinskih kontejnerjev in rednega odvoza, tako da nismo našli pretiranega števila novih odlagališč. ” TATJANA ŽAGAR DEČMAN Na njihov uničevalni vpliv so želeli opozoriti gozdarji iz območne enote in Društvo gozdarjev Kočevje, ki so v Miki o vi hiši pripravili neposreden pogovor z vsemi,ki so v tem varstvenem področju. Udeležili so se ga le ribniški in kočevski predstavniki. Gozdarji so poudarili, da delajo za lokalne skupnosti, zato so jim zbrani podatki brezplačno dostopni, saj želijo le, da se gozd očisti, je dejal Kocjan. Sestavili so predloge občinam, po katerih naj bi preko lepakov in brošur vzgajali mladi rod in odrasle. Poleg tega naj bi v občinske odloke vključiti! zaščito gozda in izjemno visoke kazni, čimprej pa je potrebno uvesti tudi ločeno zbiranje odpadkov. Alenka Pahulje “Smeti v gozdu nas morajo motiti. Občina Ribnica je v preteklih letih naredila dobro potezo, saj je namenila denar za sanacijo divjih odlagališč, ki jih s pomočjo Komunale čistijo tudi prebivalci, kar je dobro za prevzgojo. ” PETER LEVSTIK Obodarstvo “ Smo tako mašinali, da je od čela teklo” Obodarstvo seje kot domača obrt razširilo v Slemenih predvsem zaradi kvalitetne jelovine. Po 2. svetovni vojni je bila obo-darjem gozdna služba naklonjena. Tako so se dela številčneje lotili tudi po drugih vaseh (Globel, Zimarice...). Pri izbiranju prave smreke v gozdu so imeli možje možnost poskusa (ali se les kolje). Tudi “šnops” je potem pomagal,da so obodarji lažje naložili les na kamione. Omenjeni obred je bil tesno povezan z znanjem in izkušnjami, saj je šele pravilno izbran les omogočil nadaljnje delo. Izdelovanje obodov je bilo zimsko delo in dopolnilni zaslužek na kmetijah. Mladi so prišli do prvega denarja, ko so sami naredili kolač obodov in ga šli prodat k Ivancu. Po letu 1945 so ljudje vse bolj odhajali v službe, vendar jim je obodarstvo še vedno služilo kot dodatni zaslužek. V težkih gospodarskih razmerah sredi šestdesetih let pa so mnogi mladi opustili domače obrti in odšli na delo v Nemčijo. Največji upad obodarstva je ravno čas po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Vojna in nove državne meje so prekinile z južnim tržiščem, ostal pa je spomin na “ ta črne”, ki so pri domačinih pokupili veliko robe. V preteklosti so obodarji les že v gozdu razrezali na dolžine in cepili kose na manjše zgonte. Tako je bil transport lažji. Naprej so možje doma obelili zgonte in jih zgontali do primerne debeline. Les so pri- nesli v nedeljo zvečer v hišo in ker je bil zmrznjen, se je začel tajati. Tako je bila v hiši plesen in polno vlage. Obode so spretne moške roke obrezale na rezilnem stolu, rezine (ostružke) pa so ženske spravile za podneto. Zvečer ali ob koncu tedna so obode še zmašinali (ukrivili na vreteno). Pri tem delu so pomagale tudi ženske, prav tako pa so obode tudi ubirale oziroma ravnale, da so dobile po deset približno enakih obodov. Možje so potem prvi obod zbili in potočili ostalih devet v kolač. Kolače so otroci s sanmi odpeljali do kozolca ali odnesli na gank, da so se sušili. Tam so se kot prodajna izložba (ponekod še danes) kazali različnim interesentom, ki so potem iz njih sestavljali rešeta in sita. Za izdelavo oboda je še danes potrebno veliko ročnega dela. Seveda pa se je s časom ta domača obrt posodobila: ročne žage so zamenjale motorne,“mašine” za krivljenje obodov ne poganjata več dva delavca, ampak električni pogon, delovni prostor pa seje iz nekdanje “hiše” umaknil v kakšen prizidek ali opuščen hlev. Lucija Kos Bartol, Muzej Miklova hiša 5.maj ŠTUDENTSKA TRŽNICA Študentska tržnica se je zgodila. Da bo ostalo več prostora za sliko, samo nekaj suhoparnih podatkov iz Rožne doline, kjer je tržnica bila. Predstavilo se je 48 študentskih klubov iz vse Slovenije. Obiskali so nas pomembni gosti, Janez Podobnik, županja Ljubljane Vika Potočnik ter številni župani krajev, iz katerih prihajajo klubi. Na tržnici je bilo živahno od 9h do 23h, vseskozi je potekal tudi kulturni program. Na stojnici RŠK-ja smo razdelili preko 200 prospektov o Ribnici, 100 klubskih priponk in 100 "špatul". Obiskovalci naše stojnice so lahko poskusili domačo “špago za dušo prvezat” (sadjevec) in domače pecivo. Za pomoč se zahvaljujemo Turističnemu društvu Ribnica, Marjanu Pajniču iz Zapotoka ter občinama Ribnica in Loški Potok. Andrej Kovačič Naša stojnica v popoldanskem času, ko je bila že precej izropana Podjetniki, izkoristite priložnost SEJMI V FABRIANU IN NOVI GORICI Mnogi podjetniki in podjetja se radi poslužujejo finančnih sredstev, ki jih preko poslovnih bank nudi Občina Ribnica in so namenjena dolgoročnemu investicijskemu ali kratkoročnemu premostitvenemu kreditiranju pod zelo ugodnimi pogoji. Opažamo pa,da se nekaterih drugih možnosti,ki jih nudi občina za pospeševanje razvoja gospodarstva,poslužujejo praviloma le nekatera, predvsem večja,organizirana podjetja.Manjša podjetja in samostojni podjetniki za te proračunske postavke skoraj ne kandidirajo. Ena od takih možnosti,za katere ocenjujemo,da niso dovolj izkoriščena,so sredstva,namenjena kot podpora sejmskim nastopom ribniških podjetij in predvsem podjetnikov. Zavedamo se,da veliko podjetnikov še najde sredstva za vzpostavitev proizvodnje, manjka pa jim sredstev,možnosti in poguma za nastop na sejmih, na katerih bi ponudili svoje blago in izkoristili svojo tržno priložnost. Letos se ponujajo poleg nastopa na že ustaljenih sejmih še dodatne možnosti sodelovanja na septembrskem sejmu v Fabrianu v Italiji ter na dveh sejmih v Novi Gorici - junija in novembra.Slednja bo podprla Občina Ribnica v sklopu medobčinskega sodelovanja z Novo Gorico. Še posebej dejavno se bo v priprave vključila Obrtna zbornica Ribnica,ki je prevzela vse aktivnosti v zvezi z izborom,organizacijo in izpeljavo vseh treh prireditev. Vsi,ki ste zainteresirani za sodelovanje na sejmih,dobite vse potrebne informacije na Območni Obrtni zbornici Ribnica ali na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica. Pričakujemo vaš odziv na ponujeno priložnost. Jože Tanko, župan Sredstvom javnega obveščanja ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE DR. JANEZU DRNOVŠKU Glede na to, da smo mladi polni pričakovanj, zazrti v prihodnost in nosilci Slovenije jutrišnjega dne, bi pričakovali od Vas, g. Drnovšek, več odgovornosti in spoštovanja do lastne države. Razočarali ste nas, tako Vi kot tudi Vaši ministri. Vlada, ki naj bi nas vodila po poti demokracije in poštenja v pravno državo, si očitno želi le oblasti in še enkrat oblasti. Le kako naj dmgače razumemo vse Vaše namerne ali nenamerne napake, ki ste si jih dovolili, Vam pa niti na misel ni prišlo, da bi ob tem odstopili? Tudi ustavna obtožba, ki je bila vložena in jo v teh dneh obravnava Državni zbor, Vam ne pride do živega, ali pa je vladanje resnično tako slastno. Danes Vas mi mladi prosimo, da odstopite in pustite vlado tistim, ki nas bodo vodili v prepričljivejši in varnejši jutri. Tudi če je Vaša krivda le objektivna, se, prosimo, spomnite ministra, ki je moral zapustiti svoj položaj zaradi neupravičene obtožbe, pa čeprav so proti tej Vaši odločitvi demonstrirale množice pred parlamentom in širom po Sloveniji. Menda ne mislite, da bomo zaupali takšni vladi? Očitno pa Vam je tega prav malo mar. Boste tudi na naš poziv obrnili pogled v tla in se delali, kot da se ni nič zgodilo? Spomnite se večine državljanov in državljank, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno, demokratično in pravno državo in to odločno branili v zadnji vojni za Slovenijo. Vas tudi to ne premakne, gospod Drnovšek?! V imenu tisočev mladih Vas še enkrat prosimo, da zapustite krmilo in ga prepustite tistim, ki nas bodo popeljali v svetlejši jutri, kjer se bomo morali izkazati mi mladi. Ne bomo dovolili, da bi izgubili upanje in zaupanje v to državo, kajti preveč smo ponosni, da smo del nje. V življenju niso dovolj le glasovi, ki so Vas pripeljali do vlade (čeravno so ti pridobljeni s pomočjo puckizma), marveč srce, in tega ni moč skriti slovenskim očem. Posebno mladim ne, ki nas ne zaslepijo kompcija in vse mogoče intrige. Zavedajte se, da je odločitev tudi v Vaših rokah. Ta pa nikakor ne bo ostala neopazna. Zapisana bo v zgodovino slovenskega naroda, na katero želimo biti ponosni prav vsi. Ali ne, gospod Drnovšek?! Socialdemokratska mladina Predsedstvo EKOLOŠKA PROJEKTA 1. B IN 1. D RAZREDA "OD MAVRICE DO SONCA" TER "Z GIBANJEM IN PETJEM SE PREBUDIMO V NOVI DAN" IZHODIŠČA Mi vsi smo del narave. Učiti se moramo biti z njo v sozvočju, razumevati dogajanja v sebi in okrog nas. Nekoč ... so bili ljudje bolj povezani z naravo. Danes ... je to možno v drugačnih okvirih. Zavedamo se, kako pomembni so za vzgojo medsebojni odnosi, relacije (učenec : učenec, učitelj : učenec, učitelj : starši, učenec : starši...), zgledi oziroma posnemanje zgledov, a tudi priučeni vzorci vedenja (ki ponavadi izvirajo iz družine), saj vplivajo na (ne)ugodno samopodobo in hkrati na željo po učenju in zdravju. Spoštljiv in lep odnos do vseh živih bitij in tudi stvari, bi morala biti temeljna značilnost EKO - usmeritve. Pomembno je spoštovanje avtoritet, ki znajo razločevati temeljna znanja, oziroma v predvidena vnašati tudi takšna, za (zdravo) življenje morda uporabnejša učenja. To je pomembno predvsem zato, ker dajejo učencem poleg načrtovanih odgovorov tudi sprotna, nenačrtovana, a zanje trenutno pomembna vprašanja. Tak odnos vnaša še eno bistveno prednost: omogoča večje zanimanje in dojemljivost za učenje ter pomnjenje. S svojimi dejavnostmi in lastnim zgledom želimo krepiti moč volje (v nasprotju z lastno zaspanostjo), kar skušamo razvijati na različne načine; še posebej v okviru jutranjega prebujanja, katerega drugi namen je še usklajevanje s soljudmi, ki bomo del dneva preživeli skupaj in se na ta način "prenaravnali"na vzdušje prostorov, s pridihom šolskega dela. Spontano nastali (timski) projekt "Z GIBANJEM IN PESMIJO SE PREBUDIMO V NOVI DAN" je prinesel več sproščenosti in veselja, saj ob projektu "OD MAVRICE DO SONCA" z roko v roki - predstavljata dokaj prilagojeno obliko prehoda med "malo" in "veliko" šolo, namenjeno najprej našim prvošolcem. KAJ LAHKO ZA OTROKA STORIMO V ŠOLI? To temeljno vprašanje smo si zastavili na začetku šolskega leta in s konkretnimi akcijami že od prvega šolskega dne dalje pričeli ustvarjati in uresničevati zamisel, da ima otrok pravico živeti v urejenem in zdravem okolju. V popoldanskih delavnicah (skupaj kar 10 štiriurnih srečanj), smo preuredili del pustega hodnika v večnamenski prostor, namenjen različnim dejavnostim, kot npr. ustvarjalnemu, igrivemu likovno-tehničnemu (pre)oblikovanju naravnih pa tudi "odpadnih" materialov. Iz teh smo oblikovali najrazličnejše okrasne, a tudi uporabne predmete, pri čemer nikakor nismo zanemarili učenčevega lastnega ustvarjalnega deleža. Se več, k sodelovanju smo povabili njihove starše in druge bližnje (bratce, sestrice, prijatelje, stare starše...), ki so se na naša povabila vedno odzvali z veseljem in visoko udeležbo. S pomočjo staršev smo tako že prvi teden v septembru pridobili več prostora za varno igro (zlasti v deževnih dnevih) izven učilnice. Ta prostor nam daje občutek domačnosti, nas spodbuja k ustvarjalnosti, je vedno živopisan in živahen, kakršni so tudi naši otroci. KAKO V PRIHODNJE? Ostaja nam še mnogo zamisli, ker nekaterih v tem kratkem času nismo uspeli izpeljati. V naših srcih je, denimo, močna želja po ureditvi novih igralnih površin ob šoli ter nastavitvi primernih igral, kot so plezala, poligoni, gugalnice, peskovnik ipd. Pa želja po šolskem vrtu ali sadovnjaku in podobno... Vemo, daje uresničitev tega odvisna od možnosti, želja, potreb in podpore širše skupnosti, zato sedaj ostajajo najbrž le na ravni drzne zamisli v glavah posameznih učiteljev in staršev, v bodoči devetletki pa bodo verjetno že kar potreba... Polona Golouh, prof. raz. pouka RAZSTAVA OTROŠKIH DEL Mimogrede povedano, razstavo poletnega dela si lahko še vedno ogledate na hodniku naše šole, vse do zaključka letošnjega šolskega leta. Tudi kruh ni vse Ana Mihelič in Ksenija Kljun sta osvojili Tjato Cankajjevo priznanje na tekmovanju iz materinščine. Tokrat objavljamo še drugi nagrajeni spis. Kruh. Kaj sploh je to? Nekateri bi dejali, da je to hrana, ki jo pouiijemo vsak dan, ter se tako ohranjamo pri življenju. Spet drugi, daje to nekaj, karnam vsak dan naklanja neka višja sila. Pomembna stvar v našem življenju, ampak res najbolj pomembna? Mar je tisti,ki ima kruha dovolj,njegovo srce pa je lačno kruha, srečen ? In mar so ljudje danes res tako slepi da ne vidijo, da kruh ni vse? Babica mi je pripovedovala zgodbo, ki pa je nikoli nisem povsem razumela Morda sem bila premajhna, da bi razumela besede starega človeka, ki je na tem svetu že izkusil grenkobe in sladkosti življenja V vasi je živel človek. Bil je visok,suh,temnih las in rjavih oči. Včasih je imel brke, ki pa mu niso prav nič pristajali, kot je trdila babica Živel je na majhni kmetiji in tam skrbno opravljal svoje delo. Znal se je tudi poveseliti in včasih je spustil prav kakšno krepko, toda vedno je bil nekoliko zadržan. Ljudje so se čudili tej zadržanosti,ampak nikoli niso rinili vanj, saj so poznali njegovo grenko mladost. Komaj je prijokal na svet, že je izgubil mater. Nekoč so ga otroci poslušali, kako se je pogovarjal sam s sabo. Govoril je o krivdi za smrt svoje matere in dejal, da si tega ne bo nikoli odpustil Kmetje tiste čase niso živeli ravno v izobilju, včasih jim je manjkalo celo kruha Toda pomembno je bilo to, da so držali skupaj in si v hudih trenutkih poma-gati. Človek, okoli katerega se plete nit v tej zgodbije dobil enkratno priložnost, da ne živi več tako bedno in iz dneva v dan,kakor je pravila babica. Sprejel je to priložnost, bolje rečeno, zagrabil, a s tem izdal in razočaral ostale vaščane. Ljudje so dejali,da se je prodal za košček kruha, a da s tem kruhom nikoli ne bo zares bogat in srečen. Toda on se ni zmenil za to, čeprav mu je prišlo marsikaj na uho. Preselil se je v tujino in tam užival v izobilju. Tako so minevala leta in minilo je nekaj desetletij. On pa je ostal sam,brez žene in brez otrok Nekoč ga je videl neki trgovec ter pravil o njem, da je še bolj suh kot prekla, siv pa tako, kot ga bi posuli s pepelom. Ljudje so vedeli,da ga grize črv v srcu. In res je bilo tako. Denarja mu res ni primanjkovalo, a kaj bi to. Samo predstavljajte si, kako bi bilo živeti v izobilju, a s stalno krivdo, ki pa je bila sedaj že dvojna Kmalu ga je bolezen priklenila na posteljo. Dejali so,da ga bo hitro pobralo in nekateri so mu to celo privoščilLBilipa so ljudje, ki so imeli srce tudi za tistega,ki jih je razočaral. Odšli so k njemu,on pa se jim je izpovedal: “Prosim, odpustite mi!'’ so bile njegove zadnje besede. “Le tako bom lahko vsaj umrl v miru. Vse življenje sem bil slabič, ki je ugonobil svojo mater, kastteje pa zatajil še svoje tovariše. Odpustite mi... ” Ljudje so dejali, da mu je odpuščeno, in se vrnili na svoje domove. Dejali so,da je bil dovolj in še preveč kaznovan že s tem, da je trpel zaradi izdaje, ki jo je povzročil sam Večinoma so mu vsi odpustili in vse skupaj pozabiti. Velikokrat se zamislim nad to zgodbo, ki jo sedaj razuntem. Če bi jo prenesla v današnji svet, bi imela rtajbrž naslov: “Tudi denar ni vse. ’’ Ljudje se tako “pehajo" za tem denarjem da pozabljajo na svoje otroke, ki so vendar njihovo največje bogastvo. V službah so po cel dan in še dodatno, samo da se lahko pokažejo pred sosedi, da imajo nov avto ali pa vikend m morju Toda njihova duša je prazna. Ne poznajo tistih najmanjših prijetnosti, ki bi jih doživeti s svojimi otroki. Ati kot je že Prešeren dejal v svoji Glosi, da je slep, kdor se s pesništvom ukvarja in da ni kruha od tega Toda naj kar imajo bogataši kupe zlata in svoje razkošne hiše. Kar je v srcu, je najbolj pomembno. Lepota v duši in dobrota te naredita srečnega in zadovoljnega človeka, pa čeprav si služiš kruh z Žuljavimi rokami. Ksenija Kljun, 8. a OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica Preverjeno: Zares žalostna podoba ortneških oltarjev ČRVIVI, RAZDRTI IN NA TUJEM Prej v zabojnikih, zdaj gnijejo na tleh To je usoda 5-6 metrov visokega osrednjega baročnega oltarja ter še dveh manjših na tleh novomeškega muzeja, ki jo je 16. maja spoznalo 45 udeležencev ekskurzije Kluba prijateljev Miklove hiše po Dolenjski. Oltarje so takoj po vojni odpeljali iz kapele starega gradu in so že močno razpadli,zato bo potrebno najprej pregnati črve,je dejal dr.Jure Mikuž,nakar jih bo treba rekonstruirati po delih.Celotna obnova bo stala preko 100.000 nemških mark. Dr.Mikuž je namreč v skupini tistih,ki spodbuja donatorje in občinske predstavnike,da bi se zavzeli za prenos oltarjev v Ribnico,na Marof,kjer se bo urejala prostorna galerija. Dejal je,da trije baročni oltarji sodijo med najlepše primere baročne umetnosti 17.stoletja na Kranjskem. Ogled razstavnih prostorov nekdanjega kostanjeviškega samostana pa je bil namenjen temu,da se udeleženci seznanijo s svojevrstno urejenim kompleksom. Ribniški Marof naj bi bil namreč podobno prenovljen.V spodnji, obokani predel, naj bi namestili predrpete iz starejše ribniške preteklosti, gornji del pa naj bi po projektnem načrtu preuredili za razstavljanje modernih umetnin. UMETNIŠKI NAVDIH JIM JE TELO Uživanja v likovni kulturi se moramo naučiti Razkrivajoča navzočnost telesa je razstava študentov Akademije za likovno umetnost,ki so jo 14. maja odprli v Galeriji Miklova hiša.Sedaj,ko to berete,je že prepozno za njen ogled,saj so jo zaprli 15.junija. Vredna pa je posebne omembe,ker se je Akademija tokrat prvič predstavila z risbo,čeprav le z majhnim presekom dela zadnjih desetih let. Razstavljene so bile umetniške risbe z ur večernega akta,na katerih sodelujejo študentje vseh letnikov. Ustvarjalci so množično prisostvovali otvoritvi,prav tako pa so bili navzoči tudi idejni pobudnik razstave Emerik Bernard.ostali profesorji in dekan,ki je dejal,da “razstava ni samo vsem v ponos in veselje,pač pa nudi tudi likovni užitek,saj je kreacija vrhunskih mladih likovnih strokovnjakov naše države.” Zupan Jože Tanko,ki je uvodoma spregovoril,je izpostavil pomembnost povezave 'cenjene podeželske kulturne ustanove in likovne akademije’, v čemer gaje kasneje podprl tudi dekan, češ da bo 'sodelovanje odslej še bolj plodovito." Posebnost zelo obsežne razstave je bila tudi v tem, daje bil njen drugi del na Marofu, v prostorih,ki so bili nekdaj namenjeni za skladiščenje.in je bil tako, še pred svojo prenovo v galerijske prostore, že namensko uporabljen in predstavljen širši javnosti. Alenka Pahulje Sodražani na Radiu Univox BILI SMO BRLOGČARJI Poklic novinarja ni tako enostaven Tudi učenci sodraške OŠ smo imeli možnost sodelovati na Radiu Univox v Kočevju. Te priložnosti nismo spustili, saj se tudi na naši OS dogaja veliko stvari, ki bi jih radi predstavili javnosti. Zbrali smo nekaj posameznih točk, ki so predstavile zgodovino OŠ, današnjo OŠ, interesne dejavnosti, nove pridobitve in novosti, zunanje sodelavce, kulturne prireditve, delovne akcije in drugo potrebno delo, tekmovanja in natečaje ter poročila s tekmovanj, posebne aktivnosti, ki so se na šoli dogodile ali se še bodo, ter znane osebnosti, ki so nas obiskale ali nas še bodo. Predstavitev naj bi trajala 30 minut, zato je bilo zelo težko zreducirati stvari, ki so se nam zdele pomembne. Še težje je bilo izbrati učence, ki naj bi šolo zastopali, ker je zaslužnih veliko. Ravno v tem času je potekalo veliko tekmovanj, zato se nekaj učencev le-tega ni moglo udeležiti. Izbrala sem naslednje učence: Anjo Vesel, Tejo Vesel, Andrejo Adamič, Lucijo Šilc, Danijelo Vovčko, Suzano Mihelič, Petro Štupica, Miho Lušina ter Darijana Pakiža, ki so vodili oddajo. Prvih šest učenk je predstavilo odlomek Kdo je napravil Vidku srajčico. Petra je prebrala spis z naslovom Ogenj, za katerega je na natečaju Ministrstva za obrambo, z naslovom Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, dobila drugo nagrado, in sicer knjigo Pogledi na vreme. Učenca Miha in Darijan pa sta pripravila glasbene točke: eno na harmoniko in dve na sintetizator. Slavka Tanko, mentorica Bili smo na radiu Že na začetku šolskega leta smo se prijavili k recitacijskemu krožku. Kmalu smo se začeli učiti razne igrice, med drugim tudi Vidkovo srajčico. Z njo smo za osmi marec nastopili v šoli, pozneje pa tudi v Novi vasi. Povabili so nas tudi na Radio Univox v Kočevju. Tja smo šli v četrtek popoldan. Tam smo zvedeli, kako in kdaj bomo nastopili. V soboto je bila oddaja. Komaj sem čakala, da me je oči odpeljal v Sodražico, kjer nas je čakal kombi. Odpeljal nas je v Kočevje. Na radiu je bila prva na vrsti Andreja, ki je predstavi la neko knjigo. Takrat me je zelo mučila trema. Vedela sem, da sem za njo na vrsti jaz. Ko je Andreja končala, sva z napove dovalko Heleno prebrali novičke. Potem pa sta Petra in Anja prebrali šolsko kroniko. Naša igrica je bila na vrsti zadnja. Šlo nam j e kar dobro. Jaz sem imela vlogo ovčke. Oddaja je kar prehitro minila. Odšli smo domov, vendar smo naš uspeh zalili v motelu lasnica z gostim sokom in smetano. Danijela Vovčko Tekmovanje KAJ VES 0 PROMETU? Na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici smo v letošnjem šolskem letu izvedli tudi tekmovanje "Kaj veš o prometu ?" Tekmovanje obsega: • reševanje testnih pol • vožnjo po mestnih ulicah • spretnostno vožnjo na poligonu Šolskega tekmovanja seje udeležilo 44 tekmovalcev. Najboljših 6 se je uvrstilo na občinsko tekmovanje, ki je letos potekalo v Ribnici. Poleg ribniških so tekmovali tudi učenci iz OŠ Sodražica. Rezultati občinskega tekmovanja: 1. Jani Kozina, OŠ Ribnica 2. Boštjan Ruparčič, OŠ Ribnica 3. Danijel Andoljšek, OŠ Ribnica Zmagovalec seje udeležil državnega tekmovanja v Kranju. Ivan Šega, mentor Spoštovani, ponovno ste nas razveselili z zajetnim kupom pisem, v katerih so bile ankete in rešitve nagradnega kviza. Iskreno se vam zahvaljujemo in vas še naprej vabimo k sodelovanju. Tokratni kviz je nekoliko lažji, kot je bil prejšnji, tema pa je bližajoče se Srečanje v moji deželi. Torej, če pazljivo preberete program prireditev, ki je objavljen na Poslovnih straneh, potem boste rešili kviz hitro in brez truda. Kot ste opazili, smo povečali obseg Poslovnih strani s štirih na osem, saj bodo odslej na teh straneh vsi razpisi, dražbe, vabila, oglasi, skratka, vse, kar diši po marketingu. Tokratna anketa bo temeljila na branosti glasila Rešeto, saj menimo, da ste si po 8 številkah že izoblikovali mnenje, in boste lažje ocenili naše delo. Rezultati nam bodo v odlično oporo pri nadaljnjem oblikovanju glasila. Za poslane ankete in rešitve kviza, se vam vnaprej zahvaljujemo in vam želimo veliko prijetnih trenutkov pri listanju in prebiranju našega glasila. REZULTATI ANKETE 7. ŠTEVILKE REŠETA: - Na vprašanje, kaj vas v gostiščih s hrano najbolj moti, je večina odgovorila, da ponudba hrane. Pogrešate zdravo, kvalitetno hrano, hrano, pripravljeno na kitajski, mediteranski način. Tudi s postrežbo niste zadovoljni in pogrešate lokal, kjer bi se lahko po večeiji še malo zabavali. - Da so ob nedeljah gostilne s hrano zaprte, ne razume 98% anketirancev. Ta podatek je zelo zgovoren. - Ob praznovanjih se naši bralci odpravijo na kosilo v Kočevje, Velike Lašče, Ljubljano, malo vas praznuje v Ribnici. - Ko stopite v lokal, vas najbolj prevzame prijazno osebje in čist, prijeten prostor. Manj pozornosti namenjate jedilnemu listu in urejenosti sanitarij. - Da se odločite obiskati določen lokal, vas prepriča dobra izkušnja prejšnjega obiska. Malo manj vas privabi dobra reklama, na priporočilo znanca pa ne daste prav dosti. - Na vrašanje, kaj mislite, daje Istnikov cilj, je polovica odgovorila, gostu pobrati čimveč denarja, polovica pa skrb za dobro počutje gostov. - Najbolj pestro je bilo pri preštevanju ureja: MARKO MODREJ glasov, ki ste jih namenili gostinskim lokalom. Zaradi dobrega odziva smo se odločih, da lestvico najbolj priljubljenega lokala prenesemo v naslednje številke, saj se ta tema navezuje tudi na družabni kotiček. Kot smo obljubili, poklanjamo brezplačno reklamo zmagovalnemu lokalu. Lahko jo vidite na predzadnji, barvni strani. Lestvica lokalov je sledeča: 1. Pizzerija HARLEKIN 56 točk 2. Gostilna Mihelič 50 točk 3. Kava bar Riba 32 točk 4. Restavracija Krona 30 točk 5. Gostilna Pri Pildarju 26 točk To je prvih pet, katerih lestvica se prenese v naslednjo številko, seveda z dodatnimi kuponi, kijih boste poslali. Glasovali ste še za ostale lokale, ki pa so prejeli manjše število točk. Ti so še: Bistro Amadeus, bistro Lucija, bistro Pap, Grmada, Košček, Kegljišče v Prigorici, Izver, Travna gora, Vrba, pizzerija Patricija. Nekaj točk ste poklonili tudi kočevskim gostiščem, ki pa jih nismo upoštevali, saj je cilj ankete izbrati dober ribniški lokal, torej lokal v občini Ribnica. Še naprej ste vabljeni, da z ostalimi kuponi izpolnite tudi glasovnico za Naj gostinski lokal. Uspeh VITRE NAGRADA ZA DEMOKRACIJO IN CIVILNO DRUŽBO Letos se izteka peto leto delovanja VITRE. Veliko vas že pozna naše delo, za vse ostale pa naj vseeno povemo, da DEŽELA SUHE ROBE - področje našega dela - zajema hribovite predele Notranjske in Dolenjske. To statistično pomeni 7 % površine Slovenije, 11 občin, 390 naselij in 15 000 prebivalcev. Revitalizacija podeželja je težaško delo, vsak uspeh pa daje energijo za nadaljnje delo. Ko pa delo opazijo tudi tisti, ki majhne Slovenije skorajda ne poznajo, sta naš ponos in veselje toliko večja. Doletela nas je čast, da smo ena od petdesetih organizacij centralne in vzhodne Evrope, ki so prejele Ameriško-evropsko nagrado za demokracijo in civilno družbo. V imenu ZDA in EU so jo podpisali Bill Clinton, Jacques Sanier in Tony Blair. Na slavnostni podelitvi v Ameriškem Centru - kjer smo jim predstavili tudi projekt DEŽELA SUHE ROBE - so nam jo izročili njihovi vladni predstavniki. Nagrado smo dobili kot priznanje za pogum in prizadevanje pri uveljavljanju bistvenih načel demokratične in civilne družbe. To so številne aktivnosti, med katerimi so tudi raziskovalno aplikativne naloge, delovni in raziskovalni tabori, neformalne oblike izobraževanja odraslih in mladine, obveščanje, svetovanje in mednarodno sodelovanje. Z njimi poskušamo prodreti prav do vsakega posameznika s tega področja. Tega uspeha smo zelo veseli in verjamemo, da se vsi, ki ste na kakršenkoli način povezani z VITRO, veselite z nami. Uspeh je gotovo zasluga vseh, ki ste že sodelovali v eni izmed naših aktivnosti. Naj bo spodbuda tudi za ostale, saj je revitalizacija podeželja nekaj, kar ne more potekati izolirano od prebivalcev. Bojan Žnidaršič mač oglasi man oglasi man oglasi man oglasi mn ^si m oglasi man oglasi Prodam avto DIANA, letnik 79 (104.000 km.), reg. do 4. 9. 1998, modre barve, garažirana, L lastnik, dobro ohranjena (nova šasija, streha, novi blatniki, nove gume), cena po dogovoru. Tel: 061 - 860 - 403. Prodam motorni čoln ELAN T-l (4 metre), z motorjem in prikolico, z vso dodatno opremo, odlično ohranjen, cena 100.000,00 SIT. Tel: 061 - 864 - 087. Med Bukovico in Ribnico prodam travnik v izmeri 70 arov. Tel: 061 - 860 - 640. SKB BANKAM. poslovna enota KOČEVJE GRAFITNO PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o. TANKO .,oo POD)ETJE ZA GRADNJE, II1DROGRADN)E IN TRGOV ING NAD E B E L O aüö.:' PIVOVARNA UNION l^rro grafika OBČINA RIBNICA SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA SREČANJE V MOJI DEŽELI RIBNICA 1998 GRADBENO PODJETJE GRAMIZ d.d. TELEKOM SLOVENIJE d.d. HIDROINŽENIRING d.o.o. PETROL SLOVENSKA NAETNA DRUŽBA d.d. RISTRO d.o.o. NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. - Podružnica Kočevje LJUBLJANSKE MLEKARNE d.o.o. INLES TRGOVINA d.d. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO d.d. LEK d.d. ZAVAROVALNICA TILIA d.d. KOLINSKA PREHRAMBENA INDUSTRIJA d.d. RESTAVRACIJA KRONA STANBIRO d.o.o. MERCATOR TRGOVINA GOZDARSTVO GRČA d.d. DEBELJAK d.o.o. BLESK d.o.o. OMW ISTRABENZ d.o.o. OBČINA DOBREPOLJE RECINKO d.o.o. OBČINA VELIKE LAŠČE GRADIŠČE d.o.o. SLOVENILA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA d.d. METROPOLIS MEDIA TRGOVINA IN MESARIJA AMBROŽIČ I I I s 1 i ■I SREČANJE V MOJI DEŽELI nedelja, 5. julij 1998 ob 9. uri PREDSTAVITEV SLOVENSKE IZUMIRAJOČE OBRTI na ribniških ulicah Turistično društvo Ribnica ob 10. uri "POLKA MAŠA" s slovensko - ameriškimi glasbeniki mašo daruje fr.Frank Perkovich iz Pennsilvanije (ZDA) Nova Štifta ob 10.30 GLASBENI MOZAIK IN LUTKOVNO GLEDALIŠČE na ribniških ulicah Sodelujejo: Pihalna godba Ribnica, Turistično društvo Škofja Loka , KUD Ribnica, KUD Dolenja vas ob 15. uri MAŠA ZA IZSELJENCE mašuje slov. nadškof in metropolit dr. France Rode Cerkev sv. Štefana Ribnica ob 16.30 SPREVOD KMEČKIH VOZOV Z BALO PO RIBNIŠKO Turistično društvo Ribnica Etnološko društvo Hrovača ob 17. uri OSREDNJA SVEČANOST V POLETNEM GLEDALIŠČU RIBNIŠKEGA GRADU - POROČNI OBIČAJI PO RIBNIŠKO v programu sodelujejo: KUD Ribnica, KUD Slemena, KUD Dolenja vas. Etnološko društvo Hrovača - POZDRAVI IN GOVORI: dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice in Jože Tanko, župan občine Ribnica ob 18. uri GLASBA ZA PLES - ansambel Franca Miheliča - grajski oder - Pidži country band - grajska pristava Marof Prireditev povezuje MEDARD PUCELJ. DRUGE PRIREDITVE OB SREČANJU V MOJI DEŽELI 19. junij USTVARJALCI XX. STOLETJA. DELA IZ ZBIRKE GALERIJE ALU otvoritev razstave Galerija Miklova hiša, Ribnica 23. junij - 2. julij SLIKARSKA KOLONIJA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Most na Soči 30. junij SLOVENSKI IZSELJENCI, ZDOMCI IN ZAMEJCI predavanje Miklova hiša Ribnica L julij GRBI RIBNIŠKE PRAFARE Razstava Ribniški grad 2. julij SREDNJEVEŠKI INSTRUMENTI - razstava - koncert ob otvoritvi Dvorana glasbene šole, Ribnica 3. julij DOBRODOŠLI V SLOVENIJI snemanje oddaje z narodnozabavno glasbo TV Slovenija ŠC Ribnica 4. julij - DIRKA OLDTIMERJEV Ribnica - MLADI MLADIM lepotno tekmovanje in koncert Ribniški grad - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA Dolenja vas O DOLENJSKI BANKI Dolenjska banka, d.d. s sedežem v Novem mestu, je na 11. zboru delničarjev, ki je bil 19. maja 1998, postavila temelje poslovne politike banke za leto 1998. Tako so glavna izhodišča in cilji letošnje poslovne politike predvsem povečanje bilančne vsote za 16 odstotkov, realizacija dobička v višini 570 milijonov tolarjev, zagotavljanje likvidnosti, zniževanje rizičnosti aktive, izboljšanje kapitalske ustreznosti ter širitev in višja kakovost poslovanja. K načrtovani rasti bilančne vsote bodo največ prispevale vloge podjetij in prebivalstva, saj bo 81 odstotkov načrtovanega porasta uresničeno na področju poslovanja s podjetji in fizičnimi osebami. Njihovi zbrani tolarski in devizni depoziti se bodo povečali za 17 odstotkov. Okoli dve tretjini zbranih virov sredstev bo banka usmerila v naložbe podjetjem in občanom, 15 odstotkov pa v naložbe v vrednostne papirje. Dohodkovna politika bo usmerjena k nadaljnjemu zniževanju cene denarja in stroškov ter večji učinkovitosti poslovanja. DOBIČEK IN DIVIDENDE DOLENJSKA Predvideni dobiček v višini 570 milijonov tolarjev bo zagotavljal izplačilo dividend in kapitalsko krepitev banke, kije tudi lani ustvarila dovolj velik dobiček, da lahko, kot vsako leto doslej, izplača delničarjem 10-odstotne dividende. Na zboru delničarjev so se tako odločili, da bodo od 557 milijonov tolarjev dobička namenili za izplačilo dividend 211 milijonov tolarjev (38%), kar pomeni 800 tolarjev na delnico. 58 milijonov (10%) bo šlo za izplačilo delavcem in članom organov banke kot udeležba pri dobičku, 288 milijonov dobička (52%) pa je ostalo nerazporejenega. Eden od pomembnejših ciljev Dolenjske banke je zagotavljanje tolarske in devizne likvidnosti poslovanja, zato bo sprejemala poslovne in naložbene odločitve v odvisnosti od obsega in ročne strukture zbranih sredstev. Del sredstev bo plasirala v zelo likvidno obliko naložb, aktivno bo delovala na medbančnem trgu denarja, vodila pa bo tudi politiko usklajenega deviznega poslovanja. Devizni minimum je znašal konec leta 1997 136 milijonov nemških mark, kar pomeni 9-odstotno povečanje glede na leto 1996. ŽE 28 POŠLOVNO-ORGANIZACIJSKIH ENOT Dolenjska banka je sicer zrasla na temeljih več kot 120-letne tradicije bančništva na Dolenjskem in v Beli krajini. Ima neomejeno licenco Banke Slovenije, je banka splošnega tipa in opravlja vse vrste bančnih in finančnih poslov doma in v tujini. Odlikujeta jo zelo razvejana poslovna mreža in bogat obseg poslovanja. Že nekaj let se iz matične regije širi v celoten slovenski prostor in ima že 28 poslovno-organizacijskih enot v večjih slovenskih krajih, kot so Novo mesto, Straža, Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Trebnje, Mirna, Mokronog, Kočevje in Ribnica, Črnomelj, Semič, Vinica in Metlika, Brežice, Videm-Krško, Škocjan, Sevnica in Ljubljana. Banka je imela konec leta 1997 398 zaposlenih z zelo dobro izobrazbeno strukturo. Več kot četrtina jih ima višjo ali visoko izobrazbo, zaposleni pa se stalno izobražujejo za delo v stroki. Da banka uspešno napreduje, se kaže tudi v številu lastnikov. Konec leta 1997 je imela že 891 delničarjev, kar je 39 odstotkov več kot leto poprej. 660 delničarjev je fizičnih, 231 pa pravnih oseb, deset največjih delničarjev banke pa ima 29,5 odstotka od skupnega števila delnic. Delniški kapital banke je sicer razdeljen na 278.545 rednih in prednostnih delnic, nominalna vrednost delnice pa znaša 8.000 tolarjev. Kapital banke je v letu 1997 dosegel 8.519 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 1996 se je povečal za 14 odstotkov oziroma realno za 5 odstotkov. Banka se je v zadnjih štirih letih kapitalsko močno okrepila, saj se je v tem času njen kapital skoraj podvojil. UČINKOVITO POSLOVANJE S PODJETJI Pomembno področje delovanja banke predstavlja poslovanje s podjetji. Vloge podjetij so se v letu 1997 povečale za 22 odstotkov. Značilna je predvsem visoka rast dolgoročnih tolarskih vlog. Te so v odnosu na leto 1996 višje za 132 odstotkov, naložbe podjetij pa so višje za 22 odstotkov. Banka je imela konec leta vzpostavljene kreditne odnose z okoli 700 podjetji. Ta so koristila posojila v skupni višini 13.942 milijonov tolarjev. Banka je sodelovala pri financiranju nekaterih večjih investicijskih projektov v državi, svojim komitentom pa je tudi pomagala pri pridobivanju sredstev in drugih ugodnosti iz naslova republiških in občinskih razpisov. Pomemben delež pri kreditiranju podjetij predstavlja financiranje tekočega poslovanja. Banka je odobravala raznovrstna kratkoročna posojila podjetjem ter uporabljala še druge oblike plasiranja sredstev. Relativno velik delež so predstavljala posojila izvoznikom, pri katerih je v obliki subvencije obrestne mere in zagotavljanja dela sredstev sodelovala tudi Slovenska izvozna družba. Ob tolarskem se naglo povečuje tudi devizno poslovanje. Banka ima korespondenčne odnose s 778 tujimi bankami v 80 državah. V letu 1997 je znašal realizirani obseg plačilnega prometa s tujino 1.418 milijonov nemških mark; v primerjavi z letom 1996 se je povečal za 24 odstotkov. NA 8. MESTU MED SLOVENSKIMI BANKAMI Bančna vsota se je v primerjavi z letom poprej, 1997. letom, povečala za 22 odstotkov oziroma realno za 12 odstotkov. Banka se uvršča med prvih 10 slovenskih bank, že drugo leto pa je na osmem mestu. Njen tržni delež je znašal 3,2 odstotka. Dolenjska banka bo vse zastavljene cilje uresničila z večjo neposredno prisotnostjo in odpiranjem novih enot tudi na nekaterih drugih območjih države, kjer banka še ni dovolj prisotna. Vse večja konkurenca, sedanji in pričakovani trendi razvoja na denarnem področju zahtevajo stalno izboljševanje kakovosti bančnega poslovanja ob vse nižjih cenah storitev. Ob nenehnem dvigovanju ravni kakovosti obstoječih storitev bo banka dopolnjevala ponudbo tudi z novimi, cenovno konkurenčnimi storitvami. V skladu s sprejeto strategijo in potrebami razvoja bodo v letu 1998 potekala intenzivna dela tudi na področju obnove in dograditve informacijskega sistema. BREZPLAČNI ŠTUDIJSKI KROŽKI V DEŽELI SUHE ROBE Vsakdo izmed nas si želi na zanimiv, pester, lahek in učinkovit način pridobiti določeno znanje. To lahko dosežemo v SK. Sproščena ustvarjalnost načrtno in sistematično utira pot k postavljenim ciljem. Prepletanje izobraževalnih in akcijskih ciljev omogoča veliko kreativnosti, saj si udeleženci sami določijo obseg, globino in intenzivnost obdelave izbrane tematike. Pestrost članov krožka (starost, izkušnje, poznavanje tematike, funkcionalna znanja ...) pripomore, daje krožek dejaven in zanimiv. Bolj kot formalna izobrazba je pomembna radovednost, želja po izobraževanju, življenjske izkušnje ... skratka, želeti in hoteti. Bralce REŠETA vabimo, da se nam pridružijo v enem od opisanih. Izvajali jih bomo tam, kjer bo največji interes. S KREATIVNOSTJO DO ZAPOSLITVE S časi se spreminjamo tudi mi, naše okolje, politični sistemi, razmere za delo..., kar vpliva na zasebno in poslovno življenje. Povezave med osebno srečo in poslovno uspešnostjo so znane, zato so razumljive težave brezposelnih. V ŠK se boste naučili poskrbeti zase. SK je namenjen vsem, ki imate kakršnekoli težave v zvezi z zaposlitvijo. Po uvodni seznanitvi bomo obravnavali želje in potrebe udeležencev, teorijo preizkusili v praksi, razvijali javni govor in komunikacijo, debatirali, spoznali bistvo kvalitetne vloge, napisali življenjepis in z Zavodom za zaposlovanje poiskali poti do redne, začasne ali honorarne zaposlitve ... KOMUNIKACIJA ZA TURISTIČNI RAZVOJ PODEŽELJA Slovensko podeželje ima izjemne priložnosti v turizmu. Poiskali jih bomo in jih v krožku oživili. Kdor bo znal izkori- stiti te možnosti, bo gotovo zadovoljen. Vsi, ki želite delati v turizmu, boste predstavili ideje, ki jih zaradi različnih vzrokov ne morete realizirati. Obiskali bomo zanimive turistične ponudbe, povabili goste z izkušnjami v turizmu, spoznali osnove retorike in psihološki profil turistov, pripravili lastni poslovni načrt s skupno ponudbo, postavili cilje in si poiskali primerne oblike reklamiranja. DEMOKRACIJA NA LOKALNI RAVNI Urejanje razmer na lokalni ravni je preveč pomembno, da bi ga prepustili peščici ljudi. Molčeča večina pa ne pozna demokratičnih postopkov delovanja,zato čaka in nemočno opazuje (ne)razvoj vasi, občine in države. Vabimo vse, ki verjamete, da demokracija ni politika, in hočete narediti nekaj zase, za okolico, prijatelje, družino ... Skupaj bomo poiskali možnosti za sodelovanje in povezovanje med vaščani, razvijali sodelovanje med javnostjo in oblastjo, debatirali, praktično preizkusili oblike neposredne demokracije, za dober zaključek pa povabili na pogovor župana in poslanca. Prijave sprejemamo na VITRI (793 391). S klicem boste naredili prvi korak k uspehu. Bojan Žnidaršič, VITRA Cerknica VITRA Kmetijska svetovalna služba svetuje KAKO UNIČIMO LISTNE UŠI BIOLOŠKO ZATIRANJE Vsi si želimo lep vrt brez škodljivcev. Toda že na prvi solati, špinači, rdeči pesi,fižolu, korenju in ostalih vrtninah se pojavljajo tudi listne uši. Najdemo jih na komaj posajenih okenskih rastlinah,vrtnicah in celo na sadnem drevju. Listne uši so sesajoče žuželke. Obstaja jih več vrst in barvnih odtenkov,od zelene do črne barve. Napadajo predvsem mlade rastne vršičke, kjer srkajo rastlinske sokove, ustavljajo naraven rastlinski razvoj in prenašajo virusne bolezni. Listne uši se na neugodne razmere ob pomanjkanju svetlobe ali hrane ter ob preveliki gostoti odzovejo tako,da se razvijejo v leteče uši. Te od maja lahko opazimo v vseh kolonijah listih uši.Ob lepem vremenu jih veter zanese daleč naokrog,kjer na rastlinah gostiteljicah zasnujejo nove kolonije. Uši se pojavljajo na večini rastlin. Zaradi njihovega hitrega razmnoževanja moramo hitro ukrepati tudi mi. Napadene rastline imajo skodrano in zavito listje in zaostanejo v rasti.Uši med zvitimi listi solate ali česa drugega kasneje ne moremo več zatreti,s škropljenjem proti ušem pa zatremo tudi njihove naravne preganjalce. Rastline so iznakažene tudi zaradi sajave obloge na listih, ki se pojavi zaradi sladkih izločkov listnih uši - medene rose, na katerih se naselijo glivice. Z medeno roso pa se hranijo tudi mravlje, poleg njih pa tudi še druge žuželke,npr. čebele. KAKO ZMANJŠAMO UŠIVOST RASTLIN? - Z naravno oskrbo tal in mešanimi posevki; - če skrbimo za uravnoteženo prehranjevanje rastlin.Zato jih ne smemo pregnojiti z dušikom,poskrbeti je treba le za dovolj hranil v tleh,zračno okolje,pravo rastišče in dobro oskrbo tal; - če varujemo naravne sovražnike listnih uši: pikapolonice, tenčičarice, trepetavke, roparske stenice, strigalico. Številnim koristnim žuželkam so hrana kobulnice in druge rastline z nektarjem; - ob manjšem napadu zadošča že rahljanje tal ter dobro zastiranje tal, zadostno zalivanje, gnojenje s koprivami in listno gnojenje s tekočim gnojilom iz alg. Uši uničimo neposredno, če: • odstranjujemo ali osmukamo napadene poganjke, • prašimo rastline s kameno moko ali pepelom, • jih večkrat speremo z močnejšim curkom, • jih škropimo z raztopino mazavega mila ali drugim, za okolje nestrupenim sredstvom: • škropimo tri dni zapovrstjo s koprivovo vodo,la je stala 10-12 ur, • škropimo s čajem iz vratiča in pelina. Ob močnem napadu uporabimo piretrinsko ali piretrum -rotenon sredstvo,oziroma sredstva,ki jih uporabljamo v integriranem varstvu (to so tista,ki delujejo čimbolj specifično na škodljivca in niso dolgo obstojna) na podlagi aktivne snovi pir-imikarb - pripravek PIRIMOR WP-50.Lahko pa uporabimo tudi druge insekticide,vendar pa s tem uničimo tudi naravne sovražnike. Irena Šilc, ing.kmet., Kmetijska svetovalna služba Ribnica Sestavil: Marko Modrej Z K H M Z > o A II) 0 Pl NAGRADNI KVIZ 1. Prireditve v okviru Srečanja v moji deželi bodo letos tra- 13. Ribniški grad sega v... jale več dni. Otvoritev prve razstave v Miklovi hiši bo T - 5. stoletje A - 21. junija S - 19. junija C - 1. julija Ž - 10. stoletje ------------------------------------------------------------------ 0-11. stoletje 2. Slikarska kolonija slovenskih izseljencev bo potekala v. R - Mostu na Soči I - Ribnici K - Sodražici 3. Koncert srednjeveških instrumentov 2. julija bo... U - na stadionu P - v glasbeni šoli E - v gradu 4. Turistični rally, ki bo v soboto, 4. julija, je rally.... N - prototipov C - oldtimerjev Z - kamionov 5. Javna TV oddaja Dobrodošli v Sloveniji bo letos v Ribnici..... A - prvič B - tretjič Č - petič 6. Prireditev Dobrodošli v Sloveniji lahko enačimo z ostalimi prireditvami TV Slovenija, kot so... W - Rock Otočec, Evrovizijska popevka, Melodije moqa in sonca O - Odstiranja, Polnočni klub, Tednik N - Alpski večer, Avsenikov gala večer, Boš videl, kaj dela Dolen’c 14. Pred Ribnico je bilo Srečanje v moji deželi v..... L - Postojni S - Slovenj Gradcu D - Mariboru 1 2 3 4 5 6 7 3 8 9 10 7 1 1 11 | 12 3 13 3 14 11 Pri vsakem vprašanju obkrožite en (pravilen) odgovor in črko prenesite v zgornji lik, kjer boste ob pravilnih odgovorih prebrali geslo, ki ga boste napisali na kupon na naslednji strani. 7. Lepotno tekmovanje, ki bo v soboto, 4. julija v gradu se uradno imenuje... J - Kraljica Slovenije za kraljico sveta T - Miss Slovenije za miss sveta Z - Fotomodel leta 8. Osrednja svečanost Srečanja v moji deželi bo... U - v četrtek, 2. julija V - v nedeljo, 5. julija K - v nedeljo, 28. junija 9. Ribnica je praznovala svojo 900-letnico leta... M - 1982 A - 1992 J - 1997 Rešitve pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 1. julija 1998. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 5 lepih nagrad: 1. nagrada: enodnevno potovanje v Benetke z avtobusom (nagrado prispeva ALTER TURIST) 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 SIT (nagrado prispeva pizzerija HARLEKIN) 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 SIT (nagrado prispeva OPTIKA ANITA) 4. nagrada: 2 pizzi (nagrado prispeva pizzerija PATRICIJA) 5. nagrada: 2 vstopnici za ogled filma (nagrado prispeva KINO IDEAL) Skupni fond nagrad: 20.000,00 SIT 10. Prikaz stare ribniške bale je bil prvič uprizorjen v okviru "kmečke ohceti" leta... S - 1980 O 1973 Q - 1990 11. Bala je.... E - poljsko orodje D - zakonska postelja I - zvitek blaga 12. Poleg občine Ribnica je soorganizator Srečanja.... D - Slovenska izseljenska matica B - Ministrstvo za zunanje zadeve F - Turistična zveza Slovenije Izžrebanci nagradnega kviza 7. številke Rešeta: Rešitev: RIBNICA, MESTO TRADICIJE ZA PRIHODNOST 1. nagrada - knjiga Gostilne na Slovenskem, ki jo poklanja gostilna Pri Kuklju, prejme: MARIJA KLUN, Nemška vas 57, 1310 RIBNICA. 2. nagrada - storitve Optika Poznič, v vrednosti 6.000,00 SIT prejme: DUŠA WEINBERGER, Gorenjska cesta 1 la, 1310 RIBNICA. 3. nagrada - komplet avtopreprog, ki jih poklanja Joras center, prejme: JOŽEF VAJDETIČ, Prijateljev trg 5, 1310 RIBNICA. 4. nagrada - 2 pizzi v piceriji Patricija prejme: CITA ZAJC, Žimarice 7la, 1317 SODRAŽICA. 5. nagrada - 2 filma Fuji color, ki ju poklanja Foto Toni, prejme: NORBERT ČERNE, Grčarice 34, 1331 DOLENJA VAS. Nagrajencem iskreno čestitamo ! Kupone za prevzem nagrad prejmete po pošti! 14 ÄESEYS ANKETA O BRANOSTI REŠETA Po več kot polletnem izhajanju občinskega glasila REŠETO je pravi čas, da Vas povprašamo, kako ga sprejemate. V rokah imate najnovejšo številko, ki naj bi predstavljala dokaj stalno obliko glasila - več raznovrstnih tekstov in več fotografij, kar poveča dinamičnost in omogoča bolj kakovostno podajanje informacij. Želimo, da na podlagi te številke odgovarjate na anketo. Naj Vam pri tem pomagajo naslednja dejstva: 3500 gospodinjstev ga brezplačno dobiva na dom, kar pomeni 100% pokritost Ribniške doline. Izhaja enkrat mesečno, izdaja pa ga Občina Ribnica. Njegov namen je zapisan v Odloku: objavljati objektivne informacije o dogajanju v občini, glasilo pa naj bi poleg informacijskega izvrševalo tudi kulturno in izobraževalno poslanstvo. 1. Ali menite, da Ribničani potrebujete glasilo, ki Vas poskuša obveščati o vseh dejavnostih občine in dogajanjih v njej? a. DA b. NE 2. REŠETO berem: a. V CELOTI b. DELNO (vsaj polovico) c. SAMO TEME, KI ME Z ANIMA JO..Navedi te, katere. č. GA NE BEREM 3. Če ste pri drugem vprašanju odgovorili Č (ga ne berem), Vas prosimo, da navedete razlog:_________________________________________________ 4. Katere vsebine so po Vašem mnenju odveč? In katere pogrešate? 5. Ali se strinjate s tem, da bi Občina namenila več proračunskega denarja za povečanje obsega in izboljšanje grafične podobe? a. DA b. NE 6. Ali bi želeli, da bi glasilo izhajalo bolj pogosto - 2x mesečno? a. DA b. NE 7. Kako ocenjujete REŠETO? Lestvica je petstopenjska, pri čemer je 1 negativno, 5 pa odlično. a. VSEBINSKO 1 2 3 4 5 b. TEHNIČNO IN OBLIKOVNO 1 2 3 4 5 KUPON - NAGRADNI KVIZ REŠITEV:_______________ KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________________ Moj naslov: Tel:___ KUPON - NAJ GOSTINSKI LOKAL V OBČINI a. lokalu______________________poklanjam 10 točk b. lokalu______________________poklanjam 5 točk c. lokalu______________________poklanjam 1 točko V prejšnji številki smo uvedli DRUŽABNI KOTIČEK. Prejeli smo nekaj nepopolnih in neresnih kuponov, ki smo jih obdržali v uredništvu, srečnega nagrajenca, ki bi šel z izbrano osebo na večerjo, pa nismo izžrebali, še enkrat ponavljamo, da morajo biti vsi podatki, ki jih na kuponu zahtevamo, točni in v celoti napisani, drugače jih ne upoštevamo. Torej, izbiramo najbolj priljubljeno osebo v občini. To je lahko vsakdo, za katerega mislite, da je zaslužen za takšen ali drugačen splošni razvoj, ki je priljubljen v javnosti in bi ga radi povabili na večerjo. Večerjo plača zmagovalna oseba, ne vi, ki glasujete. Odšli pa boste v zmagovalni gostinski lokal, za katerega kupon je zgoraj. KUPON PRILJUBLJENA OSEBA Glasujem za_______________________________________ s katero/im bi šel na večerjo v naj ribniški lokal. Moje ime:________________________________ Priimek:_________________________________ Telefon:_________________________________ Ime___________________________________________________________ Priimek_____________________ Ulica_________________________________________________________ Pošta.________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon, s polnim naslovom. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasnje do L julija 1998. Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091. / Da bi dobili čim več izpolnjenih anket, bomo izžrebancem poklonili naslednje nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 SIT (nagrado prospeva Trgovina TAJA) 2. nagrada: 2 fotografska filma FUJI COLOR (nagrado prispeva Studi FOTO TONI) 3. nagrada: ledena breskev za dve osebi (nagrado prispeva Gostilna pri Kulkju, Velike Lašče) 4. nagrada: 2 pizzi (nagrado prispeva restavracija KRONA) KINOPROGRAM ZA MESEC JUNIJ IN JULIJ 1998 KINO “IDEAL RIBNICA” Kolodvorska 9 sobota, 20. junij 1998, ob 22. uri RAZSTRESENI PROFESOR ameriška komedija - uspešnica nedelja, 21. junij 1998, ob 17. uri DOBRI WILL HUNTING am. znanstvenofantastična komedija sobota, 27. junij 1998, ob 22. uri AMISTAD ameriška drama sobota, 4. julij 1998, ob 22. uri OGNJENO OBZORJE ameriški super akcijski film sobota, 11. julij 1998, ob 22. uri ZADNJI UDAREC ameriški znanstvenofantastični triler nedelja, 12. julij 1998, ob 17. uri VRT DOBREGA IN ZLA ameriška romantična drama sobota, 18. julij 1998, ob 22. uri BOKSAR ameriška akcijsko ljubezenska drama sobota, 25. julij 1998, ob 22. uri DOBRODOŠLI V SARAJEVU ameriško-bosanska vojna drama OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RIBNICA VABI 3.Turistični rally oldtimerjev Ribnica 1998 Skupna sekcija avtoremontnih dejavnosti pri OOZ Ribnica in OOZ Kočevje organizira sedaj že 3. Turistični rally oldtimerjev Ribnica 1998. Rally je vsebinsko nadaljevanje rallyja v Kočevju leta 1997. Rally v Ribnici bo v soboto, 4. julija 1998, z začetkom ob 10. uri, s startom ob 13. uri in podelitvijo nagrad ob 16. uri. Prireditev sovpada s projektom SREČANJE V MOJI DEŽELI, ki se bo odvijal od 1. do 5. julija, na njem pa bodo gostje slovenski izseljenci z vsega sveta, zato pričakujemo velik obisk rallyja. V okviru rallyja bo izdan Vodnik avtoservisnih dejavnosti na območju Obrtnih zbornic Ribnica in Kočevje, ki bo služil turistom, delili pa ga bodo po gostinskih lokalih, bencinskih servisih in turističnih birojih. Obenem bo Vodnik priložnost za promocijo članov sekcije in drugih obrtnikov, ki bodo želeli sodelovati kot sponzorji. Zanimanje za rally je že sedaj veliko.Vsi lastniki starih vozil pa se za sodelovanje prijavite na OOZ Ribnica, na tel. 061/ 861-556 ali pri vodji prireditve, Ludviku Oražmu, tel.: 864-043. V okviru prireditve predvidevamo tudi sestanek republiške Sekcije avtoremontnih dejavnosti. Na njem naj bi preučili tekočo problematiko dejavnosti. Vsi ljubitelji starih vozil vabljeni v Ribnico! ZAHVALA Sožitje društva za pomoč duševno prizadetim Ribnica se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste darovali denar na naš naslov namesto cvetja pokojnemu Vinku Matetu iz Ribnice. Se enkrat iskrena hvala. KJE: CENA: celotna: za člane planinskega krožka: 20. - 30. 7. 1998 V KRNICI (pod Vršičem) 16.000 SIT 14.000 SIT (MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE!) ŠT. UDELEŽENCEV: 33 ROK PRIJAVE: 20. 6. 1998 INFORMACIJE: - VSAK PETEK OB 17h NA PLANINSKEM KROŽKU - ZDENKA (861-195) IN CIRIL (863-258) TURISTIČNO DRUŠTVO SLEMENA IN KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA RIBNICA PRIREJATA TRADICIONALNE 3. KMEČKE IGRE V SLEMENIH, KI BODO V NEDELJO, 21. JUNIJA 1998, S PRIČETKOM OB 14.00 URI PRI SV. GREGORJU. NASTOPAJOČI BODO TEKMOVALI V : - KOŠNJI IN GRABLJENJU - IZDELAVI OBODA - PRIPRAVI PREST - IGRI PRESENEČENJA PO ZAKLJUČKU BO VESELICA S TRIOM KOŽAR. VABLJENI VSI, KI JIH ZANIMAJO STARI OBIČAJI IN SO RADI DOBRE VOLJE. SREČANJE V MOJI DEŽELI Ribnica, nedelja, 5. julij 1998 ob 10. uri "POLKA MAŠA" s slovensko-ameriškimi glasbeniki mašo daruje fr.Frank Perkovich iz Pennsilvanije (ZDA) Nova Štifta ob 9. uri PREDSTAVITEV SLOVENSKE IZUMIRAJOČE OBRTI na ribniških ulicah Turistično društvo Ribnica ob lO.uri GLASBENI MOZAIK IN LUTKOVNO GLEDALIŠČE na ribniških ulicah Sodelujejo: Pihalna godba Ribnica, Turistično društvo Škofja Loka , KUD Ribnica, KUD Dolenja vas ob 15. uri MAŠA ZA IZSELJENCE mašuje slov. nadškof in metropolit dr. France Rode cerkev Sv. Štefana Ribnica ob 16.30 SPREVOD KMEČKIH VOZ Z BALO PO RIBNIŠKO Turistično društvo Ribnica Etnološko društvo Hrovača ob 17. uri OSREDNJA SVEČANOST V POLETNEM GLEDALIŠČU RIBNIŠKEGA GRADU - POROČNI OBIČAJI PO RIBNIŠKO v programu sodelujejo: KUD Ribnica, KUD Slemena, KUD Dolenja vas. Etnološko društvo Hrovača - POZDRAVI IN GOVORI: dr. Janez Bogataj, predsednik Slov. izseljenske matice in Jože Tanko, župan občine Ribnica ob 18. uri GLASBA ZA PLES - ansambel Franca Miheliča - grajski oder - Pidži country band - grajska pristava Marof Prireditev povezuje Medard Pucelj. DRUGE PRIREDITVE OB SREČANJU V MOJI DEŽELI JUNIJ 19. junij USTVARJALCI XX. STOLETJA. DELA IZ ZBIRKE GALERIJE ALU otvoritev razstave Galerija Miklova hiša 23. junij - 2 julij SLIKARSKA KOLONIJA SLOV. IZSELJENCEV Most na Soči 30. junij SLOVENSKI IZSELJENCI, ZDOMCI IN ZAMEJCI predavanje Miklova hiša Ribnica JULIJ 1. julij GRBI RIBNIŠKE PRAFARE razstava ribniški grad 2. julij SREDNJEVEŠKI INSTRUMENTI - razstava - koncert ob otvoritvi ribniški grad 3. julij DOBRODOŠLI V SLOVENIJI Javna oddaja z narodnozabavno glasbo TV Slovenije ob 20.30 ŠC Ribnica Nastopajo: Ansambel Franca Miheliča, ans. Tonija Verderberja, ans. Štirje Kovači, Boris Kopitar, Prifarski muzikanti, Oktet Gallus, ans. Braneta Klavžarja, Franc Korbar s prijatelji, ans. bratov Poljanšek, svetovni prvak v igranju na "frajtonarco" Denis Novato s prijatelji (Italija), Bratje Smrtnik (Avstrija), harmonikarski kvartet Ali star (ZDA), folklorna skupina KUD-a Dolenja vas, Nataša Mihelič. Voditelja: Jože Galič, Barbara Novljan. Cena vstopnic: 1.500,00 SIT (parter z mizami in stoli) 1.000,00 SIT (tribuna) Predprodaja vstopnic: Mercator galanterija Ribnica, restavracija Krona, turistična agencija Alter turist Kočevje, Bistro Z Sodražica, gostilna Pri Kapcu Loški Potok, gostilna in trgovina Pri Kuklju Velike Lašče. ŽREBANJE VSTOPNIC - bogate nagrade in veliko presenečenj. Za ogrevanje bo v dvorani poskrbel domači ansambel: Trio Kožar. Po snemanju oddaje bo zabava z ansamblom Franca Miheliča in Triom Kožar. Pohitite z rezervacijo svojega prostora na največjem spektaklu letošnjega leta v Ribnici, saj je število miz in prostora zaradi TV snemanja omejeno. 4. julij 3. TURISTIČNI RALLY OLDTIMERJEV Ribnica MLADI MLADIM Ob 21.00 uri, Ribniški grad Uradni predizbor lepotne Kraljice Slovenije za Kraljico sveta. - Kraljica Ribnice za Kraljico Slovenije - Nastopajo: skupina Selekcija, Nataša Mihelič, Jasmina Movrin + presenečanja Program povezuje Marko Modrej ANSAMBEL LOJZETA SLAKA Dolenja vas POZDRAV IZSELJENCEM Koliko rojakov iz Slovenije je odšlo “s trebuhom za kruhom" v daljne dežele. Spomin na rodni dom, na hišo očetovo pa je ostal globoko v srcu slehernega Slovenca in Slovenke, ko so kakor lastovke hrepeneli po domači zemlji. Po vojni jim nečloveška ideologija stalinističnega komunizma ni omogočala vrnitve na rodno grudo. Dragi slovenski rojaki! Slovenija vas sedaj kliče, vabi in gostoljubno sprejema v svoje naročje. Tudi vi vsi ste sinovi in hčere slovenskega naroda, ki se je stoletja hranil in napajal iz krščanske vere in kulture. Prepričani smo, da vas ni premamila tuja slava, denar in zgolj materialne dobrine. Dragi prijatelji! Dežela pod Julijskimi Alpami, Karavankami in Kamniškimi Alpami vas vse sprejema z veseljem in ljubeznijo. Letos bo potekalo “Srečanje v moji deželi” zopet v Ribnici, in sicer prvo nedeljo v juliju (5. julija), ko godujeta slovenska apostola in zavetnika Evrope -sv. Ciril in Metod. Ribnica kot gostiteljica želi rojakom in izseljencem predstaviti tudi zgodovinsko in kulturno dediščino kraja. Naj nam “Srečanje v moji deželi” pomaga, da bomo še bolj vzljubili vrednote, ki jih je v zadnji črtici malo pred smrtjo poudarjal Ivan Cankar: “MATI, DOMOVINA IN BOG.” Maks Ipavec, župnik in dekan Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97) in sklepov Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 26.02. in 28.05.1998 Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, ki bo v ponedeljek, dne 06.07.1998 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3. I. Predmet prodaje je: A/ Prizidek k poslovno-stanovanjski stavbi Ortnek 16, na pare. št. 92/5 v izmeri 44 m2, k.o. Velike Poljane B/ Stavbno zemljišče pare. št. 451/28, gozd 4. raz. v izmeri 4 a 68 m2, k.o. Gorenja vas (v naselju Gor. Lepovče) - dmga prodaja II. Izklicna cena znaša: - pod A/ 2,096.520,90 SIT. - pod B/ 907.300,00 SIT III. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII. Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. Počitnice ne bodo dolgočasne ORATORIJ V SODRAŽICI Pred nami so počitnice, ki jih otroci vedno z veseljem pričakujejo. V dolgih poletnih tednih pa otroci in starši pogosto ne vedo več, kaj naj bi počeli. Da ne bi počitnice postale dolgočasne, da ne bi tega ali onega potegnile v slabo dmžbo, bo v organizaciji kluba Kresnička, ki že nekaj let deluje v Sodražici v okviru tukajšnje župnije, potekal Oratorij z naslovom Veselo srce.Dejavnosti bodo tekle en teden počitnic, od 20. do 26. julija, v prostorih novega župnijskega doma v Sodražici in na travniku ob cesti. Oratorij je vzgojni način zbiranja otrok in mladine osnovnošolske starosti in lahko tudi mlajših, zlasti v družbi s starejšimi sestrami ali brati. Ta način dela z mladino je zastavil sv. Janez Boško, ustanovitelj salezijancev. Tudi vodili ga bosta dve sestri in bogoslovec iz salezijanske družbe ob sodelovanju mladine in nekaterih mamic iz Sodražice. Otroci naj bi se v veselju srca vzgajali za lepe življenjske vrednoste in navade, se učili plemenitosti v družbi in tako koristno izrabili svoj prosti čas. Oratorij jim želi dati dom, (doživeli naj bi lepoto prijateljstva in ljubezni, čeprav v mnogo večji družini, kot sojo sicer navajeni) župnijo, (spoznanja vere naj bi prenašali v življenje, da bi začutili Božjo dobroto) šolo, (ob pogovoru in delu naj bi pridobivali delovne navade) dvorišče (na travniku naj bi se sprostili ob veseli igri). Otroci bodo skupaj s svojimi voditelji vsak dan od 10. do 16. ure. Vsak dan bodo spoznavali zgodbo mladega fanta, ki se je od svoje mladostne neugnanosti ob vzgojitelju lepo usmerjal k dobrim stvarem. Potem se bodo pogovarjali, kaj bi tudi sami lahko naredili, da bi bili dobri drug do drugega. V raznih delavnicah bodo vsak dan urili tudi svoje ročne spretnosti. Zbrali se bodo k molitvi, ki jo bodo sami oblikovali. Približno na polovici dneva bodo sedli k okrepčilu in tudi doživeli, da kosilo ni le hranjenje, ampak tudi povezovanje v družino. Popoldanski del bo namenjen družabni igri. Zadnji dan pa bodo za starše in vso župnijo oblikovali sv. mašo in pripravili razstavo izdelkov, ki jih bodo v tem tednu naredili. Za kritje stroškov (hrana, spominska majica, material za delo) bo vsak prispeval 2.000 SIT. Kjer bo iz družine sodelovalo več otrok, pa bo za naslednjega prispevek po 1.500 SIT. Število udeležencev ni omejeno. Za organizacijo je potrebna pravočasna prijava, in sicer do 21. junija, v župnišču v Sodražici ali pri voditeljicah Kresničke. Starši, omogočite svojim otrokom lep in koristen počitniški teden in jih prijavite! Franc Bizjak VIII. Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 861-090. OBČINA RIBNICA Občina Ribnica obvešča vse zainteresirane, da je javni razpis za izbiro izvajalca za opravljanje prevozov učencev v osnovne šole na območju Občine Ribnica za šolsko leto 1998/99 objavljen v Uradnem listu RS, št. 43, z dne 5.6.1998. VABILO GASILCEV Vabimo vas na svečano proslavo ob praznovanju 100-letnice PGD Sodražica, ki bo v nedeljo, 28.6.1998, s pričetkom ob 15. uri na Trgu 25. maja v Sodražici. Ogledali si boste: parado gasilcev in gasilskih vozil, kulturni program z razvitjem novega gasilskega prapora , podelitev občinskih, državnih in drugih priznanj in odlikovanj in se veselili na veliki vrtni veselici z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel Franca Miheliča. Na razpolago vam bo tudi publikacija o stoletnem delovanju našega društva. Vljudno vabljeni. “Na pomoč!” PGD Sodražica, Pripravljalni odbor POVABILO NA OGLED EK0 PREDSTAVE OB ZAKLJUČKU PROJEKTNEGA DELA v 1. b in 1. d raz. Vljudno vas vabimo na našo javno predstavitev ob zaključku projektnega dela v 1. b in 1. d razredu, ki bo v petek, 19. 6. 1998, ob 18.30, v Ideal centru. Prikazali bomo plese in pesmi letnih časov ter igrico z ekološko tematiko: Prišla bo pomlad ali Medvedek, zakaj nočeš pospraviti gozda? Nastopali bodo vsi učenci 1. b in 1. d razreda ter gostujoči iz "Bibe, bube, baje", kar je skupno preko šestdeset otrok. Predstava bo hkrati prikaz našega (vsakodnevnega) "jutranjega prebujanja", s poudarkom na sodelovalnosti vseh izvajalcev. Idejne zamisli, sooblikovanje predstave, sodelovalno vodenje in načrtovanje pri celoletnem projektnem delu pripadajo timu, v katerem sta predvsem obe razredničarki: (1. b) HILDA MODIC in (1. d) POLONA GOLOUH ter tudi študentka MAJA MODIC. Pri predstavi sodeluje še LILI GLAVONJIČ s skupino najmlajših iz "Bibe". VRTEC RIBNICA Vsi starši soglasno ZA novi program POMEMBEN JE OTROK “Tudi hoja po lužah je velika izkušnja za otroka,” je dejala Andreja Jaklič Šimnic.ki je starše seznanila z novo metodologijo vzgoje,Korak za korakom. V petih igralnih kotičkih se bodo otroci od 3-4 ter 3-5 let,v izbranih dveh skupinah po 18 oseb,igrali družino,se opismenjevali in brali,gradili kockaste zgradbe,se naužili peska in vode ter namiznih iger. Šimničeva je članica projektne skupine,ki izvaja program od 1.95 v določenih vrtcih po Sloveniji.Letos pa bodo preizkusili tudi jaslični program. “Že po prvem letu uvajanja je Korak za korakom,ki ga izvaja Pedagoški inštitut,dosegel takšno kakovostno spremembo,da so ga sprejeli tudi začetni razredi osnovne šole." S septembrom ga bodo tako sprejeli tudi v Vrtcu Ribnica,ki se je z njim 'spogledoval že dve leti’,je dejala ravnateljica Andreja Hojč. Novost, ki otroka uči samostojnosti in ga vodi v osebnostni rasti,je tudi v tem,da vzgojiteljice niso več ključne osebe,pač pa so to otroci in starši s svojimi zamislimi in izkušnjami. Malčki so veliko na prostem,tudi v dežju,ker se jim poskuša privzgojiti zdrav,naraven odnos do okolja in zato ima vsaka igralnica svoj živi kotiček z živalmi ali rastlinami. Program naj bi otrokom dal "tisto več." Učil naj bi jih odzivati se na spremembe,jih razvijal v kritične mislece,jih učil prepoznavati in reševati težave ter bi spodbujal njihovo ustvarjalnost,domiselnost in iznajdljivost. VPIS V NOVO SOLSKO LETO JE OPRAVLJEN Vrtec Ribnica je 19. maja izmed 89 vlog že izbral 75 tistih otrok, ki bodo s prvim septembrom stopili v novo okolje. Kljub vsemu so do začetka šolskega leta mesta še prosta, čeprav zdaj le dve. Vrtec je s 333 otroki že napolnil svoje prostore, toda odločitev staršev še ni povsem dokončna,je povedala Darja Šilc, pomočnica ravnateljice. Število otrok ostaja v tistih okvirih,ki jih določajo zmogljivosti vrtca. Odklonjeni so bili namreč le:cn otrok s s posebnimi potrebami, premladi,ali pa so bili oddelki že prenapolnjeni,je povedala Šilčeva. MALA reportaža o VELIKEM družabnem popoldnevu TAKO PISANO JAKO RADOŽIVO ...ko bi vsaj bilo večkrat Bolje gledat kot tvegat,so si rekli nekateri in ostali spodaj.Tisti drugi so šli pa malo gori naokoli... Vsi smo se ozirali v nebo. Kaj zdaj,pa menda ja ne bo padalo? Ne, ni, in tako je na družabno popoldne Vrtca Ribnica prišlo toliko staršev in otrok,še babice so bile tamkaj,da je zelenica kipela od življenja kot že dolgo ne.Prvi prišlekov pogled se je zagotovo ustavil na BALOOONU,ki je lebdel nekaj metrov od tal .Ni si vsak malček upal tja gor,pa čeprav je bil privezan z vrvmi,so pa zato otroci nenehno gomazeli po zapravljivčku,ki jih je razvažal naokoli. Dan je bil dan tem malim,prisrčnim mravljinčkom,ki so neznansko uživali v tem, ko so resno poučevali svoje starše,kako je treba določene zadevice pravilno narediti,nalepiti,pritrditi;se zadovoljno muzali in se nagajivo pogledovali.Ustvarili so rožnat napis Bralni medvedek in Ljubljanske mlekarne,ker je bilo vse to dogajanje zaradi prid- stavkov,ki so jih poslušali v letošnjem letu in zbirali papirnate medvedke kot dokaz za delavnost.Prebrali so 1200 knjig in narisali preko 1000 slik. Radovedno vprašanje,kako neki se imajo,je pri otrocih naletelo na sramežljivo skrivanje za obleko svojih mamic,starši pa enoglasno:Srečajmo se večkrat letno! Alenka Pahulje nih bralcev malih,a pomembnih prvih Pomembno Ježeštana, je tistole kakšna gneča drevesce je bila tule tam zadaj, gor. Sem ter Polno je tja so kar kamenčkov napol viseli z sodelovanja in prijateljstva. Prav vsak ga je lahko zapravljivčka. prilepil gor. Društvo prijateljev glasbe Sodražica na obisku pri Tonetu Potočniku KDOR POJE, SLABO NE MISLI Pri tako velikem številu dobrih pevcev, kot jih premore Sodražica, je bilo skorajda nujno ustanoviti društvo, v katerem se zbiramo ljubitelji petja. Občasno se nam pridružijo gostje, še posebno ob kakih »večjih« stvareh. Velikonočna maša, ki jo je prenašala nacionalna televizija iz farne cerkve v Sodražici, je bila povod za povabilo Toneta Potočnika. Ob njegovem igranju na orgle nam je zastajal dih in zato smo vsi skupaj še z večjim veseljem sprejeli povabilo na obisk na njegovem domu. Vest, da živi naš gostitelj na pobočju Ratitovca, je marsikdo slišal šele v avtobusu in tako je bil vzpon do zapuščene vasi Zabrdo, kjer prebiva Tone, precej težji. »Rekreativna ekipa« društva seje pod vodstvom gostitelja vzpenjala po pravih gorskih poteh. Spremljalo nas je skorajda poletno vreme, čeravno maj še ni bil na polovici. Trud se je izplačal. Z vsakim metrom višje je bila pokrajina v dolini bolj čarobna in končno smo dosegli enega naj lepših pogledov na Triglav, ta dan žal nekoliko v megli. Dan smo začeli okoli sedme ure zjutraj, ko seje polovica neprespanih ter druga polovica že popolnoma prebujenih oči posedla v avtobus in smo šli. Proti Železnikom. Ni manjkalo smeha in ne petja, kot se za tako družbo spodobi. Med nami so bili tudi člani (beri članice) Mladinskega centra Kresnička, ki tudi sicer večkrat priskočijo na pomoč, ko se v Sodražici kaj dogaja. In če se nič ne dogaja, pomagajo poskrbeti, da ni dolgčas. Ko smo prestopili na gorenjsko stran, se je razživel naš vodič in nam precej podrobno predstavil kraje, zemljo in ostale pojave, mimo katerih smo se vozili. Vendar pa ni bil preveč hud, ko je opazil, da so nekatera ušesa gluha za njegove besede. Marsikateri pogled se je raje sanjavo pasel na pozno - jutranji pokrajini. Sonce. Zeleno grmovje. Hribi. In lačni želodčki tistih,' ki doma niso imeli časa ali pa volje za jutranji prigrizek. Železniki so nas sprejeli taki, kot so običajno. Nihče se ni kaj posebno pripravljal na naš prihod. Saj tega niti nismo pričakovali. Samo da je bil tam Tone, pa smo se takoj počutili kot doma. Velikonočna maša iz Sodražice je tu doživela prvo reprizo - kot ponavadi celo boljšo od premiere. Tone se je na domačih orglah še bolj razživel, kar je pripomoglo, da so glasovi zveneli še bolj milozvočno. Ko smo potešili eno človekovih primarnih potreb, kosilo namreč, je Tone začel zmigovati z glavo in vprašujoče pogledovati v naša obuvala. »Kaj vi veste, kam gremo?« Vse nam je razložil. »V gore. Tudi sneg je še ponekod. Vsi ne boste mogli z mano.« Tako je nastala rekreativna ekipa, kjer smo se zbrali vsaj za silo obuti. Ostali pohodniki pa so jo mahnili po cesti. Dobimo se v Zabrdu! Veseli so bili ti kraji našega obiska. Zapuščene hiše, odmaknjene od civilizacije. Življenje tisti, ki dihajo z naravo. Ki je nimajo namena ustrojiti, ampak seji znajo prilagajati. Taki, kot je Tone. Skrivnosmi glasbenik, ki se ne zna ločiti od orgel. Njegove orgle, visoko v vasici pojo melodijo, ki izvira na pobočju Ratitovca. Deležni smo je bili ob koncu našega snidenja. Slovo v objemu. Avtobus, poln utrujenih, a zadovoljnih obrazov, je na poti domov počasi utihnil. Objel nas je vonj šmarnic, nabranih v nepozabnem dnevu. Slišati je bilo tih glas: »Še se bomo vrnili v ta konec«. In verjamem, da ni zvenel le v mojih ušesih. Darja Šilc Ob tristoti obletnici izida Slave Vojvodine Kranjske DRAGO KOŠIR RAZSTAVLJAL V LJUBLJANI Komentar: Darja Šilc O našem velikem virtuozu, ki igra z dletom, smo vam pisali v februarski številki. Prav nič pa ne bo narobe, če se ga spomnimo še enkrat. Povod za to je njegova že peta razstava na Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani, ki smo si jo lahko ogledali zadnje dni zaljubljenega maja in prvi teden v pravem poletnem juniju. Da v naši ljubi dolini žive čisto pravi umetniki, nam je navadno znano šele tedaj, ko so že davno pokojni, v najboljšem primeru pa, ko jih začno slaviti drugje. Kot da bi se bali priznati, kako veliki ljudje žive okoli nas. Ali pa se spet bojimo, da bi bil sosed »kaj več« od nas samih. Tako, Draga Koširja so povabili v našo prestolnico. Na otvoritvi je za pravo vzdušje poskrbel Ribniški oktet. Slavnostni govornik dr. Božidar Voljč je imenoval Koširja za žlahtnega predstavnika in nadaljevalca slovenskega izročila, ki zares dobro pozna naše šege in navade, z motivi svojih del pa je daleč prekoračil tradicionalna področja slovenskih rezbarskih umetnikov. Čas je za razstavo doma. Izven meja Ribniške doline so ga sprejeli za svojega. Sedaj bi moral ustrezati tudi našim merilom. Njegova ustvarjalnost je izredna. Število likov, ki jih je izrezljal s svojim dletom, se približuje številki 2500. Vse tiste stvaritve, ki ne krasijo galerij, cerkva in domov, čakajo na milost in nemilost razstavljalcev. Morda bi lahko izkoristili prednost, da je njihov oče naš človek, in poskrbeli, da bi njegove umetnine dobile kako stalnejše razstavno mesto. Mešani pevski zbor KUD Gallus IN PRETEKLO JE 15 LET ... » Z nocojšnjim pevskim večerom želimo zaznamovati 15 letnico Mešanega pevskega zbora KUD Gallus. S pesmijo in besedo vam bomo pripovedovali o tem, kar počnemo in čutimo. 15 let je veliko dni, ur in trenutkov. Že samo dejstvo, da smo tu in da ste z nami vi, dragi poslušalci, priča o tem, da nam je lepo, da nas popolni trenutki ustvarjalnosti in lepote povezujejo in obvezujejo, da čutimo, da so drugi prikrajšani za nekaj pomembnega v življenju.« S temi besedami se je 22 maja začela napoved jubilejnega koncerta. Slišali smo petnajst pesmi, skoraj izključno slovenskih. Program je bil izredno pester, ritmično in dinamično, pa vendar lepo zaokrožen v celoto. Lahko samo pohvalimo dobro izvedbo, morda celo presenetljivo dobro, za kar gre gotovo zasluga zborovodkinji Bernardi Kogovšek. V odmoru med obema deloma so pevci in pevke prejeli iz rok predsednika KUD Ribnica Jožeta Lampeta Gallusova priznanja, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Enajst pevcev in pevk je dobilo srebrne značke za petnajst let prepevanja v organizirani skupini. Ostali pa so prejeli bronaste značke, ker že najmanj pet let pojejo v eni od skupin. Zbor torej sestavljajo resnični ljubitelji petja. Občinstvo, ki je napolnilo avlo, je z navdušenjem sledilo programu, večinoma so poslušalci stari znanci, opazili pa smo kar nekaj novih obrazov. Morda je ta doživeti pevski večer koga izmed poslušalcev tako navdušil, da se bo zboru celo priključil. Prijetnosti je svoje prispevala tudi povezovalka programa Vika Petrovič. Zbor seje poslovil s pesmijo S tu ledi, s katero je tudi povabil poslušalce na začetku. Občinstvo je pritegnilo melodiji in s kozarčkom penečega vina so si vsi skupaj nazdravili. Večer se je zaključil v čudovitem razpoloženju. Lepo -z eno besedo. Nada Lavrič RIBNIČANI, POLEPŠAJMO Sl OBČINO Akcijo Moj kraj urejen in čist, ki poteka znotraj vseslovenske akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista, je v letošnjem letu občina razširila na vse krajevne skupnosti. Lani je akcija potekala le na območju turističnega društva Ribnica. Za čim boljšo akcije smo določili organizacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov turističnih društev( Ribnica, Sodražica,Grmada in Slemena), ki pokrivajo celotno ribniško področje, in predstavnika Občine. Strokovna komisija si bo ogledala urejenost in splošni videz hiš, balkonov, oken, dvorišč, vrtov, javnih površin, lokalov in njihove okolice ter za vsako območje turističnega društva izbrala najlepše. Fotografije bodo razstavljene na javnih mestih. Ocenjevanje bo potekalo konec avgusta, podelitev priznanj najlepši vasi in ulici v mestnem naselju, pa bo v sklopu prireditev Ribniškega sejma. Vabimo vas, da se vključite v akcijo, predvsem zato, da bi živeli v urejenem in prijaznem okolju. Le če bomo vsi sodelovali, bo naša občina postala privlačna za oko in bivanje. za Organizacijski odbor Alenka Henigman DO GRMADE SE LAHKO PELJEMO PO ASFALTU Delo se je zaradi slabega vremena zavleklo za pol leta, a cesta je sedaj nared. Z dobrepoljsko pihalno godbo in mešanim župnijskim zborom iz Ribnice so 7. junija slovesno o-tvorili 2, 5 kilometrov dolg asfaltirani odsek od Velikih Poljan do Grmade. Trak sta prerezala ribniški župan in Hubert Kozler, predsednik Sveta KS Velike Poljane,v tem junijskem vročičnem dnevu pa so bili tudi urad- ni govori zelo kratki. Poslanec Henigman je dejal, da upa, ”da bodo goveda in telički, ki jih je srečal med potjo navzgor, še ostali na kmetijah," k čemur lahko precej pripomore tudi boljša cestna povezava z dolino. Dve vasi sta bili do sedaj odrezani, je povedal Hubert Kozler, zato je urejena cesta “izrednega pomena za KS,” poleg vsega pa bodo odpravljene tudi zimske težave s pluženjem. Prav tako bo lažji dostop na Grmado, ”saj seje prej marsikdo odrekel prašni poti, da mu ni bilo treba prati avta,” je dejal predsednik KS, ki pričakuje, da bo asfalt povečal obisk na to pozabljeno turistično točko. “In tudi lovci bomo imeli nekaj od tega,” je dejal Kozler. "Lažji dostop v v svoj zeleni revir." Alenka Pahulje DA JE ŽE SPET NEKAJ O CERKVI? DA, A NA PRAVI NAČIN. ODPIRAJMO VPRAŠANJA in iščimo odgovore,ki so ključnega pomena za življenje Cerkve.K temu pozivajo vsi cerkveni predstavniki, da bi tako lahko smiselno začrtali pot novega razvoja.Odločitve bodo sprejemali jeseni, na SLOVENSKI SINODI. Moramo govoriti o tem, kar nas vznemirja, boli, v nas pušča dvom in sili h grobemu kritiziranju duhovnikov, institucije, celo religije. A izhajali bomo iz ribniškega okolja. Dekan Maks Ipavec se nikoli ni bal odkritega pogovora in tehtnih vprašanj. Začeli smo mi, pridružite se nam vsi, ki ostajate brez pravega odgovora. Se vam zdi.da se tisti, ki venomer kritizirajo udejanjanje Cerkve v javnosti in razglabljajo o njenih načelih in delovanju, počutijo ogrožene ali pa v sebi goiiio zamere? “Ja, tudi jaz imam včasih ta občutek. Na radiu, tv, v časopisih je več negativne kritike glede delovanja Cerkve, a ta nima vedno možnosti, da odgovori, 2ato sem vesel za časopis, revijo ali lokalni časopis, konkretno Rešeto, če objavi tudi kaj o Cerkvi, življenju duhovnikov. S tem ko to vsebino sprejmete, pokažete, da ste demokratični. Nič nimam proti temu, če se pojavi zdrava kritika na naš račun, ker se jaz ne bom počutil ogroženega, saj sem siguren v svoje prepričanje. Bistveno je, da drugemu pustiš, da misli tako, kot je sam prepričan, do česar je sam prišel. Vem, da nisem tako ločen od države, da v tej državi ne bi smel nič reči. Potem bi bila to težka diktatura. Tej državi bi rad tudi pomagal, saj sem soodgovoren za življenje ribniške župnije in občine in s tem ne ogrožam nobenega politika, župana ali poslanca. Ne smemo iti eden proti drugemu. Le tako bomo imeli lep, dober časopis, ki bo dihal zdravo demokracijo in svobodo in ne bo prihajalo do zapletov. ” Izberi Življenje ie pomenljivo geslo sinode na Slovenskem... kHoiffisteh 2 DRUŽINA V RIBNICI 1848 - 1878 H ' Renata Lesar, ; diplomirana zgodovinarka; ■Nr ^ avtorica ^ mm podlistka,ki je 1 .' ~J|lr povzet po nje- V ni diplomski M nalogi, Dru- • W žina v Ribnici ■L , 1848 - 1878 “Otrok in glažev ni nikoli preveč (če se eni ubijejo, pomro), - ostani jih še zmirom za potrebo,” je zapisal Janez Trdina. OTROŠKA UMRLJIVOST V Rojstno matično knjigo so vpisovali tudi umrljivost otrok, kjer jih je bilo vpisanih 184, od tega 151 (82,1 %) dečkov in le 33 ( 17,9 %) deklic. Za trg Ribnica je 41 vpisov,za vasi pa kar 143. Največ vpisov je za leto 1878, kar 41 (1849 - 30, 1848 - 21). Otrok, ki so se rodili mrtvi, niso krščevali, tisti pa, ki so živeli vsaj še nekaj ur, so bili krščeni v sili. DVOJČKI V tem obdobju se je v župniji Ribnica rodilo 68 dvojčkov, torej 136 otrok. V 25 primerih sta bila oba dvojčka dečka, v 21 pa deklici. V 22 primerih sta bila mešan par,deček in deklica. Umrlih otrok, ki so se rodili kot dvojčki,je bilo 25 (18 dečkov in 7 deklic), oba dvojčka pa sta umrla istočasno v devetih primerih. NEZAKONSKI OTROCI Za dekleta je bilo včasih, še posebej, če so bila revna, težko najti ženina. Tako se je rodilo kar veliko število nezakonskih otrok,sad prepovedane ljubezni. Od teh jih je mnogo umrlo zaradi slabših življenjskih razmer,otroci pa,ki so preživeli, so ostali pri mami, ki se je poročila z njihovim očetom ali pa z drugim moškim. 54 očetov je otroke kasneje priznalo. 6.5.1860: Martin Žlebnik je Barbaro v zakon vzel in sinje imel zmirej ime. 1.10. 1863: Anton Petek, der die Mutter geehelichet hat erklärt sich als Vater des Kindes... 27.1.1853: Jernej Češarek aus Ribnica erklärt sich als Vater des Kindes, die Mutter geehelichet hat. V preteklosti pa so obstajale tudi pravne ovire, ki so preprečevale sklepanje zakonskih zvez. Od skupnega števila 4021 otrok, kolikor jih je bilo rojenih v župniji Ribnica,je bilo nezakonskih 221 (116 dečkov in 105 deklic),kar predstavlja 5,05 %. Če primerjamo vasi in trg,potem ugotovimo, da seje kar 64,3 % nezakonskih otrok rodilo na vasi, na trgu pa 35, 7 %. Največ mamic je bilo samskih; bile so dekle, služkinje, hčere gostačev, hčere kočarjev,krošnjarjev,posestnikov,kajžarjev ,nekaj pa je bilo vdov. KRSTI Krst je zagotovil novorojenemu otroku vstop v vaško skupnost. Z obredom so otroka zaščitili pred zlo usodo in zagotovili dobro prihodnost njemu in tudi staršem in družini,predvsem z izbiro botrov. “Stara pravljica govori,da ribniška mati malega dojenčka položi v zibel,to postavi na hišni prag in jo ziblje. Če se fantek iz zibeli zvrne čez hišni prag na cesto,bo Janezek za po svetu,če pa se v vežo zvali, bo Štefanček za dom.” Ponavadi je šel oče takoj po porodu prosit kakega soseda, sorodnika ali premožnejšega človeka za krstnega botra svojemu otroku. Pri tem so pazili na družbeni položaj in ugled botrov. Otrokovo ime sta izbirala botra. Prvorojenec je ponavadi dobil ime očeta ali enega od botrov ali pa ime bližnjega godovnega zavetnika,svetnika. Pet napogostejših moških imen: Franz-Franziscus (379 vpisov),Johann “V našem narodu je precej prisotna kultura smrti. Stara se in premalo je pomladi, življenja v našem narodu. Slovenci bi se morali življenja bolj veseliti, preveč so pesimistični, kar je poudarjal že I. Cankar: hlapčevstvo, otožnost, žalost, pesimizem... ravno teh lastnosti pa majhen narod ne sme imeti. ” Pravzaprav knjižica o sinodi kar malo preseneča, ker so v njej zapisane natanko tiste polemične trditve, ki buriio negativna razmišljanja o Cerkvi. Tudi to npr., da nas krščanstvo utesnjuje in da evangelija ne bi smeli jemati preveč zares... “Jaz bi ločil evangelij od nepristnih kristjanov, ki se včasih odmikajo od božje besede. Kristjani smo ravno zato toliko kritizirani, ker ne živimo iz evangelija. Se Gandhi je dejal, da ima rad Kristusa in njegov nauk, a mnogi kristjani ga ne prepričajo. Vera utesnjuje tistega, ki jo napačno sprejema in uresničuje. Tudi cerkvena pravila so strožja kot se nam zdi evangelij, zato med njima nastane napetost. ” Bi lahko rekli, da je Cerkev v mnogočem toga? “Nikoli ne sme odstopiti od evangelija, je pa res, da ima določene predpise, ki so lahko zelo povezani z evangelijem ali pa so lahko zelo togi. Farizeji so na primer zaradi paragrafov mnogokrat pozabili na človeka. Črka mori, duh pa oživlja, jim je govoril Jezus, ker je treba pomagati človeku. ” V kakšnem smislu se želi Cerkev predrugačiti? Človek dobi občutek, da se želi približati ljudem. Kai nai bi to pomenilo, recimo. za ribniškega človeka? “Prvi problem je, kako najti stik s sedanjim človekom, otroki, mladimi, odraslimi, starši, bolnimi, invalidi, oddaljenimi...Jaz bi zelo rad nagovoril ribniškega človeka v govorici, ki bi mu bila razumljiva, da ne bom 'govoril nad glavami’. Cerkev ni diktatorka, ni sovražnica človeka. Je kot dobra mati, ki te sprejme, ko te nobeden več ne mara. Mislim, da bi morali več delati z odraslimi, ne samo z otroki, še posebej je težavno, kako nagovoriti ljudi, ki niso povezani s Cerkvijo. ” Cerkvi se poleg tistih globokih zamer (križarske voine. pokvarjenost papežev...) očitajo tudi mnoge, boli sodobne poteze. Da se sili starše k plačevanju obveznosti za veroučnega otroka, o privilegijih in izprijenosti nekaterih duhovnikov...Kako Vi zavračate te očitke, ali pa iih morda sprejemate? “Duhovniki smo nekoliko različni po načinu dela in uresničevanju duhovniškega poklica. S posvečenjem človeška čustva ne izginejo. Lahko pa imaš bolj zdrava čustva in si po naravi bolj moder, usmiljen, velikodušen ter boš tudi kot duhovnik imel do otroka bolj razumevajoč odnos. Do njega ne boš nastopil grobo, če bo kdaj zamudil k verouku. A tudi sam moraš imeti lepo otroštvo. Vem, da so nekateri duhovniki strožji, ker so imeli takšne starše, imeli stroge kaplane in župnike in je ta spomin ostal v njih....Pristen duhovnik mora znati podajati znanje otroku in mu obenem nuditi veliko lepih doživetij..„da ne bo živel v strahu, ali bo šel k svetemu obhajilu in drugim zakramentom...Duhovniki smo včasih premalo pozorni na to, kako pridobiti otroka, mladostnike in starše oziroma kako lahko jih odbiješ ali izgubiš... ” (Se nadaljuje) Pogovarjala sta se Maks Ipavec in Alenka Pahulje S fSoMiste/z DRUŽINA V RIBNICI 1848 - 1878 (297), Anton (249), Joannes (196), Joseph (161),...ženskih pa: Maria (574), Francisca (284), Johanna (170), Agnes (147), Margaretha (81). Nekatera imena so bila v petdesetih Arko - Miklovi, trg Ribnica priljubljena, pa so potem 'izginila’,zopet druga so se pojavila šele v šestdesetih in sedemdesetih letih. Torej so že tedaj upoštevali modo imen. Renata Lesar Naslednjič: POROKE. “Večina deklet se je poročila do 30. oz. 35. leta starosti, večina fantov pa do 40. oz. 45. leta.” j/tčrctjO-rilsCCru- Jlxrveay eJ&A&cw&C , ff ?c&rn^iz^fr-tr'y-dv-t-- o/ /&c <=#„ LETNI VKT OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Z" ^ Vrvarska 3,1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto ANTENSKI SIST 8mt m Partizanska 2, Ribnica, telVfax: 061/860-657 Delovni čas: 8” do 185 sobota- 8*sc IK'- dograditev MM MA A. 5 . ; 4 ,,,. uwäB'vMT/.'P.y . r; Osemletne izkušnje, preko 10OOmontai razlog za zaupanje m kvaliteto! GARANCIJA "12 . SEC POP» b£:."rv.^'g SF4* WS Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept 00 Z 00 <44 SSMMMM NEPREMIČNINE Franc TANKOs.jj. Del, čas: od 10-17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 0(M PRODAMO HIŠE: - Ribnica-Breg, obnovljena starejša hiša, vel. parcele 300 m2, el. voda, CK, tel., cena 8.091.000,00 SIT. - Ribnica-Grič, dvostanovanjska hiša dim. 12,5 x 8,5 m, vel. parcele 880 m2, dve garaž, CK, SAT, tel., EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24.180.000,00 SIT. Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hn/aški obali. - Sodražica - Gora, starejša kmečka hiša z gospodarskim pošlo. vel. parcele 787 m2, el., primerna za vikend, cena 3255.000,00 SIT. - Sodražica - center, starejša stanovanjska hiša, primerna za poslovni prostor, vel. parcele 1668 m2, el., voda, cena 7254.000,00 SIT. - Sodražica - dograjena in kompletno opremljena manjša stanovanjska hiša 6 x 7 m z drvarnico na lepi lokaciji vel. par. 1600 m2, takoj vseljiva, voda, CK, el, tel., cena 12.276.000,00 SIT. - Ribnica-Dolenja vas, starejša stan. hiša, vel. parcele cca 470 m2, el, voda, cena 4.900.000,00 SIT - Ribnica-Loški PotoK starejša hišica z nekaj zemlje vrtom in manjšim gospodar, poslopjem, el, voda, cena 3.627.000,00 SIT VIKENDI: - Stara Cerkev - Koblarji, manjši vikend, opremljen, velikosti 4 x 6 m, el, voda, telefon, parcela 1400 m2, cena 3.999.000,00 SIT. STANOVANJA: Ribnica - strogi center - šest sobno stanovanje primemo za poslovne ■ostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče velikosti 96 m2. Elektrika, voda, tel, mtralno ogrevanje, cena 16.740.000.00 SIT. Ribnica - center, trosobno 110 m2, pritličje, možen poslov, prostor, el, xla, tel, klas. ogrevanje, cena 5.394.000,00 SIT. POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - center, gostinski lokal 399 m2, od tega stanovanjski del cca 150 m2 potreben adaptacije, mnogo pomožnih objektov cca 300mz, lastni parkirni prostor 1200 nr, zelenica 600 m2, vrt cca 160 m2, el, voda, klas. ogrevanje PARCELE: - V Hrastju 41a sčasoma zazidljiva - Ribnica - Gorenja vas, kmetijska parcela cca 26a, cena po dog. - Ribnica - Breže, zazidljiva parcela cca 1200 m2, el, voda ob par. - Ribnica - Dolenji Lazi, dve zazidljivi parceli, 1000 m2 in 1200 n pridobljeno lokacijsko dokumentacijo, sprememba namembnosti plačana lepi sončni lokciji, bližina el, vode, tel, cena po dogovoru. GOZDOVI: - Podtabor - gozd 3, vel. 7ha 93a 85m2 k.o. Podtabor, cena po dogovoru. - Rakitnica, gozd vel. 10ha 60a OOm2, k.o. Rakitnica, lepo dostopna, cena po dogovoru. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - Goriča vas - poslovni prostor cca 60 m2 za mimo dejavmost, na zelo dobri lokaciji, dokumentacija urejena. - Ribnica - center - poslovni prostori 20 m2, opremljen, el. voda, tel. cK z odkupom opreme, oddamo. STANOVANJA" UREDIMO VAM VPIS STANOVANJ V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POKLIČITE NAS! Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! SE PRIPOROČAMO! ffUter turi „oče. . 061/85* d o o Turistična agencija Alter turist obvešča vse cenjene stranke, da se je iz NAME preselila v nove prostore na TZO 12-18 (ob parkirnem prostoru za NAMO). Če še nimate rezerviranih počitnic, potem smo mi pravi naslov. Pri nas lahko dobite turistične aranžmaje, letalske vozovnice... Vse za maturantske izlete, medene tedne ... Obiščete nas lahko vsak dan od pon. do pet. med 9. -13. in med 15.-17. uro. Zastopamo: čS KOMPAS HOLIDAYS j ouobtour ^rf) SB ODISEJ Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Tel.: 861-128 NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez. doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20 tor., čet. 8 - 12 in 16 - 1 8 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 1 8