Kaj je za Avstrijo boljše: ali svobodna knpčija ali branivna colnina? Preimenitno prašanje je ravno sedaj razdvojilo ustavake v dunajskem državnem zboru. Kakih 40 poslancev še vedno jaha angleško-liberalnega konja in zagovarja svobodno kupčijo. Toda večina, kakih 130 poslancev, pa je zatajila svoje doaedanje liberalno prepričanje o tej stvari in upije na vea glas: zaprimo vse državne meje, naložimo tujeniu blagu mogoce veliko branivno colnino, sicer vai pogineino! Kateri imajo prav? ,,Slov. Gospodar" reče: resnica je tukaj na sredi! Za tako tuje blago, katero nam je potrebno, pa ei ga doma sami pripraviti nikakor ne moremo, bodi kupčija 8vobodna; na tuje blago pa, katerega imamo doma dovolj ali gavaajgotovo imeti zamoremo, ae mora naložiti colnina, katera bo naa branila poplavljanja po tujih pridelkih. Tako veleva razurnno narodno gospodarstvo, opirajoče se na skuanjo. Le pomislimo sledeSe: 1. Vsaka dežela uvaža iz tujib dežel več ali manj takih reči, kojih sama popolnem pogreša, n. pr. kavo, bombaž ali pavolo, bavvila, diaieje (gvii-c). Uvažajo se tudi taki fabriški izdelki. za katere doma še nobenih fabiik ni. Ako bi vlada pri takem blagu na meji pobirala uvozno colnino, bi to ne bila branivna colnina, ampak huda dača, katero bi lastnim dižavljanom nalagala, ker bi ti morali, n. pr. kavo, tera bolj di-ago kupovati, 5em večja colnina bi na njo nastavljena bila. Tukaj je tedaj želeti, da ae colnina zelo zniža ali popolnem odpravi; tukaj smo lehko in radi za svobodno kup5ijo. — 2. Pomislimo drug aluSaj! Avatrijo obdaja mnogo sosedov. Mogo5e je, da marsikteri izmed njib: žito, vino, klavno živino, tabak ifd., potem železo, tkanino itd., zamorejo bolj po ceni pridelovati inprodajati, kakorpami. To je mogoče in sicer zarad mnogih uzrokov: ker imajo na primer bolj rodovitno zemljo, dobre le- tine, boljše kmetijstvo, izvrstnišo vinoreJ8tvo, obilo premoga, bogate rude, številne železnice, nizke tarife, plovne reke, priličae kanale, dobre steze, veliko fabrik, najnovejae mašine, zvedene delavce, roenjše dače, mnogo deuarja, nizke obresti .... Kaj se bo tukaj zgodilo, 6e velja svobodna kupčija, kakoišno so naai liberalci v poslednjib 10 letib pri naa zagovarjali, in deloma upeljali, 6e naa ne branijo visoke colnine? No, bolj sie5ni so8edi, tujci naa bodo kar poplavili s svojim bla- gom, naae domače gospodarstvo in obrfnijstvo bodo dušili, jegov napredek zabranili, denar iz dežele pobrali; sploh od liberaleev hvalisana svo- bodna kupSija na8 bode apravila v goapodarsko aužanstvo tujcev. Francozi in Nemci poienski pri- delajo veliko vina z manjaimi stroški, kakor mi. Če tedaj svoje vino svobodno k nam uvažajo, potem stisnejo naaemu vinu poprejšno ceno, vino- rejci pri naaib visokih dacah in dragih delavcih ne morejo ahajati, ne v vinoreJ8tvu napredovati, zgubijo veselje in pogum in V8e hira. Takisto velja o drugem blagu, na primer o železu, o tkaninab. Tukaj je svobodna kupčija pogubna; prazue beaede libeialcev o svobodi itd. ne po- magajo nič/ Skušnja poslednjib 10 let naa neruilo uči, da 80 naši sedanji državni gospodarji zabiedli. Neare5ne trgovinske pogodbe, kakoršne je vlada na podlagi kupčijske svobode z vnaujimi država- mi, posebno z Nemčijo, Belgijo, Fiancozko, Laško in Angleško sklenila, so nani neizrečeno škodile! Treba bo jih preklicati in na tuje blago, kakors- nega ima.no doma sami dovolj ali ga V8aj imeti zamoremo, naložiti visoko branivno colnino! (Konec prih.)