V e s t n i k. Učiteljski konrikt: G. Ferdo Wigele, učitelj v Starem trgu pri Ložu, je nabral velikonočni ponedeljek pri zaroki gospice Vikice Pečetove na knj. kr. podr. št. 305. 24 K. Živela mlada zaročenca, živele vrle darovavke in darovavci! G. Prančišek V e r b i č, učitelj v Slavini, 20 K na knj. kr. podr. št. 162. G. J. Stupica, učitelj v Draž- gošah, 16 K in sicer 10 K kot zahvalo za oproščenje vojaščine, 6 K pa nabral na velikonočnern obedu pri prijatelju J. Arrniču v Sorici. Slovenski šolski muzej: Učiteljsko društvo radovljiškega okraja je plačalo 10 gld. Srebrna poroka princezinje Grizele. Dne 20. mal. travna so slavili v Monakovem ter na vseh evropskih dvorih srebrno poroko najstarejše hčere našega cesarja, princezinje Gizele in bavarskega princa Leopolda. ,,Mala princezinja", kakor jo je imenoval narod, je bila v svojih otroških in dekliških letih jako skrorana ter velika nasprotnica vsakemu nakitju. Niti rokavic ni hotela nositi, da se je morala njena komornica zateči k laži, češ, da ji dvorska straža ne bode izkazala dolžne časti, ako ne obleče rokavic. Zato je tudi vedno stegala svoje ročice proti straži, kadar je šla preko dvora, da vidi, da ni brez rokavic. Najbolj vesela je bila raala prinoezinja v obiteljskem krogu. Svoje roditelje je obiskovala dvakrat na dan ter jim rada pripovedovala o veliki bedi, v kateri žive siroraaki. Poleti je rada hodila dalec na izprehod, pozimi pa je pletla volnene robce in čepice za dobrodelna društva. Naprara svojim služabnikom je bila princezinja Gizela jako blaga, tuje pregreške je sodila zelo rnilo. Leta 1872. je bila uvedena v društveno življenje. V svoji beli opravi je bila nad vse dražestna. Še isto leto je došel na budapeštanski dvor princ Leopold, kateri se je v lepo princezinjo zaljubil, in še isto leto sta se zaročila. Princezinja Gizela je v svojem zakonu jako srečna ter iraa štiri otroke. Dve hčeri sta že omoženi, sina pa štejeta po 18 in 15 let. Cesar Pranc Josip I. se je mudil več dni v Monakovem pri svoji hoeri. Monakovčani so mu prirejali simpatične ovacije. Imenovanje. UČitelj na državni deški ljudski šoli v Trstu, gosp. Jos. Lavrenčič, je imenovan okrajnirn šolskim nadzornikom za tržaško okolico. Razpis učiteljskih služeb. V tem okraju se razpisujejo sledeče službe: 1. Nadučitelja-voditelja dvorazrednice v Batujah, 2. učitelja-voditelja enorazrednic v Gaberjah pri Sovodnjah, Plaveh in Vedrijanu, 3. potovalnega učitelja za Srednje-Kambrežko, 4. učiteljic v Ajdovšcini, Kalu, Lokavci in Cerničah. Vse službe so 3. plačilne vrste z dohodki, določenimi v šolskih postavah 10. sušca 1870. in 15. vinotoka 1896. Potovalen učitelj dobiva še 100 gld. potnine. Prosivci naj vlože prošnje s izpričevali učit. sposobnosti najdalje do 4. rožnika 1898. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Gorici. V Gorici, 12. mal. travna 1898. C. kr. okrajni šolski svet. Kaznovalni stol. Neki Yankee je izurail stol, kateri s pomočjo elektrike sarn tepe vsakogar, kdor sede nanj. Tak stol baje že uporabljajo na neki šoli v Kolaradu, kjer so spočetka te nove vpeljave celo sicer pridni otroci nagajali, da poskusijo to novo, originalno napravo, katera neki zdravju ni prav nič škodljiva. Viško - glinška čitalnica priredi dne 1. vel. travna t. 1. na Glincah v prostorih g. J. Travna veselico, katere čisti dohodek je namenjen učiteljskemu konviktu. Zaoetek veselici ob 6^/2 uri zvečer. Deželni odbor kranjski je imenoval zastopnikom v c. kr. okr. šol. svetu kamniškem g. pl. Garzarollija, c. kr. okr. sodnika v Kamniku. JuMlejno leto. Letošnje leto 1898. je jubilejno leto. V tera letu slavimo namreč 700 letni spomin kronanja Premysla II. za dednega kralja češkega, 5501etni spomin ustanovitve pražke univerze, lOOletni spomin rojstva Palackega, 701etni spomin rojstva Leva Nikolajeviča Tolstega, 501etnico presvetlega cesarja Prančiška Jožefa I., 501etni spomin leta 1848. in 501etnico, kar je odpravljena tlaka. Jos. Korošec. Šlezijska specijaliteta. Okrajni šolski svet v Fryštatu razpisuje za enorazredno javno šolo v občini Vrbici mesto učitelja. V tej uradni izjavi se pravi, ker ima sola nemški poučni jezik, se mora v češki jezik prestavljati. S tera razpisom je v Šleziji uvedena nova specijaliteta, ki nirna para na celem svetu. Taka šola z nemškim poučnim in s češkira prestavljajočim jezikom je plod specijaliteta šlezijskih možgan, in nima primere med civilizovanimi narodi. (Pač, na Koroškem.) Kaj si misli razumni človek o takih oblastvih, katera so izumile takošen šolski nestvor; gotovo, da jih vodi strast, da skušajo na tak način grmanizovati. To se razume, da šleski višji urad na vse to ne bode nic ukrenil in se ne bode protivil takšnemu barbarstvu. Uvesti se mora tudi, da se rabi dosledno za češko-tschechisch, mesto dosedanjega wbohmisch". Naš nkrainerisch" jezik smo srečno prekrstili v -slovenisch". Le Korošce nas še pitajo z ^bindisch". J. K. OdlikoTanje. Cesar je podelil gospodu Josipu Barle-tu, ravnatelju raestne šole v Slov. Gradci, zlati križec za zasluge. Cestitamo vrlemu rodoljubu na tem odlikovanju. Zahvala. Visoki deželni zbor, slavni raestni zastop in slavna hranilnica kranjska so tudi letos darovali znatne podpore po 200 gld. ,,Narodni Šoli" za nakup šolskega blaga revnim šolam in šolam za silo. Za ta velikodušni dar izreka odbor ,,Narodne Šole" vsera imenovanim korporacijam najtoplejšo zahvalo v imenu obdarovanih šol. Ljubljana, 16. raal. travna 1898. Ant. Razinger, Jos. Cepuder t. č. predsednik. t. č. tajnik. Prošnja. One č. gg. clane ,,Vdovskega učiteljskega društva", ki še do sedaj niso plačali letnine za 1. 1898., nujno prosimo, da store to vsaj dne 1. vel. travna, ker bi sicer po § 10. društvenih pravil prenehali biti cleni tega društva. Za odbor ,,Vdovskega učiteljskega društva": Juraj Režek, Jos. Cepnder, t. č. predsednik. t. č. blagajnik.