DIPL. ING. KAREL GRAD KAKO SO NOTRANJE ZEMELJSKE SILE OBLIKOVALE SELŠKO DOLINO Prostor Selške doline je večkrat doživljal nemirna obdobja, podobno kot ostala Slovenija in sosednja ozemlja, v času ko so se rojevale gore. Pritiski in sile, ki so delovale v Zemlji, skladovnicam kamnin niso dovolile počivati. Večkrat so jih dramile iz spanja in jih celo prepodile iz njihovega ležišča. Kamnine so pod pritiski pokale, se zvijale, nagibale, gubale, trgale in bile v končni fazi porinjene druga prek druge bliže ali dlje od mesta nastanka. Prav te sile so povzročile, da je na območju nekdanjega obširnega morja, imenovanega Tethys, prenehalo usedanje kamnin. Rodile so se Alpe, Dinaridi in druga gorovja. Morje se je postopoma umaknilo. Proces, ki vodi do nastanka gora, strokovno imenujemo gorotvornost ali orogeneza. Na območju Selške doline so bili gorotvorni procesi posebno živahni pri kraju zgornje krede in v terciarju. Erozija je v mlajšem terciarju gore znatno znižala. Ponekod je ostalo le gričevje ali celo ravnina. Gubanje kamnin si do neke mere lahko ponazori vsak sam s potiskanjem pol papirja, ki naj predstavljajo plasti. Pri vodoravnem, nasprotno usmerjenem pritisku se pole papirja prično gubati. Vzbočene — konveksne dele gub imenujemo antiklinale, konkavne dele pa sinklinale. Kolikor traja pritisk dalje, se gube trgajo in cele skladovnice kamnin lahko potujejo več kilometrov daleč. Take pakete imenujemo luske, pokrove. Najbolj zanesljiv znak večjih premikanj je tam, kjer leže starejše kamnine na mlajših. Pravilo, da vsaka stvar laže in bolje teče, če jo mažeš, tudi v naravi ne odpove. Običajno je drsel paket odpornih kamnin npr. apnenca in dolomita po glinasto lapornatih kamninah ali obratno. Še danes vidimo primere, da so bloki in grušč apnenca ter dolomita pomaknjeni po pobočjih Jelovice, Ratitovca na glinasti podlagi tudi več kilometrov daleč proti dnom dolin. Če si dobro ogledamo kamnolome v Selški dolini, posebno še tiste v dolomitu in apnencu, npr. v bližini Praprotnega ali v Železnikih, lahko zapazimo številne razpoke, prelome, zdrobljene kamnine in zglajene površine, ki so podobne ogledalom. Take razpoke oziroma prelomi so običajno številnejši v določenih smereh. Prelomi so lahko dolgi celo več kilometrov in segajo različno globoko. Ob globokih prelomih se sproščajo po svetu še danes v globini več kilometrov notranje napetosti in povzročajo na površini potrese. Če imajo prelomi zvezo z magmatskimi kamninami, lahko prelomi služijo kot dovodni kanali za rudne raztopine. Morda je tako razložiti pojave galenita in sfalerita pri Knapih. Mirno lahko trdimo, da so vse kamnine razen najmlajših kvartarnih usedlin pretrpele gubanja, narivanja in razlamljanja. Ti procesi so se periodično ponavljali. Pritiski so prihajali večinoma s severa in severovzhoda. Geologi so v zadnjih letih ugotovili na prostoru Selške doline več tektonskih enot, ki leže večkrat druga na drugi, podobno kot opeka na strehi. Stične ploskve seveda niso ravne, pač pa nepravilne vijugave površine, so pa večinoma nagnjene proti severu. Naj naštejemo te enote od severa proti jugu. Apnenci in dolomiti Jelovice in Ratitovca leže kot nekakšna plošča, imenovana Jelovški pokrov na srednjetriasnih glinastih skrilavcih, drobah in vulkanskih kamninah. V zahodnem delu so v stiku celo z jurskimi sedimenti. Neposredni stik Jelovškega pokrova in podlage je večinoma prekrit z grušči. Približna meja poteka od Jamnika prek Dražgoš, vznožja Kosmatega vrha in Ratitovca in se nadaljuje dalje proti zahodu. Kako daleč je premaknjen Jelovški pokrov, ne vemo. Prek Jelovice in Ratitovca poteka več prelomov v smeri severozahod—jugovzhod. Ti prelomi so strmi. Na prelome je moč sklepati po zdrobljenem Legenda: naplavine rek in potokov — holocen d V 3 > la 1 4 » melišče — holocen a A k "2 <3°e? o • C 6o morena — pleistocen M 5- _ 10 7" -it 12"" '. ■ ■■ : : •. konglomerat, peščenjak, slvica — oligocen ploščat, lapornat apnenec, lapor — zg. kreda črn, glinast skrilavec, lapor, ploščast apnenec, ponekod z manganom (zaliloški skrilavec) — jura plastovit dolomit in apnenec z rožencem — zg. trias debeloskladovit apnenec, podrejeno dolomit (dachsteinskl apnenec) — zg. trias plastovit dolomit (glavni dolomit) — zg. trias pisani peščenjak, argllit, pole apnenca — zg. trias črn glinast skrilavec, drobnik, tulit, tuf, podrejeno apnenec — sred.trias keratofir, porfir, porflrit in njihovi tufi ter tufiti — sred. trias dolomit — sred. trias peščen skrilavec, dolomit, laporni in oolitni apnenec sp. trias temnoslv apnenec in dolomit — zg. perm prevladujoč rdeč kremenov peščenjak z vložki sivega peščenjaka (grOdensld skladi) — sred. perm črn glinast skrilavec, kremenov peščenjak in konglomerat — permokarbon nariv _____ prelom ta nahajališča fosilov rudni pojav: (U) uran, (Pb) svinec, (Zn) cink, (Cu) baker rudni pojav: (Mn) mangan več vrtin vrtina kamnolom Karto priredil K. Grad po podatkih kar-tlranja geologov Geološkega zavoda Ljubljana: S. Dozeta, V. Ferjančiča, K. Grada in M. Znidarčiča materialu, smeri in razporeditvi vrtač in suhih dolin in po proučevanju letalskih posnetkov. Važnejši prelomi so: Danjarski prelom, ki poteka od Danj prek Selške doline v smeri Vancovca in Rovt. Ratitovški prelom, imenovan po Ratitovcu, poteka od Nomnja prek Ribičeve planine in Železnikov. Dražgoški prelom se vleče od Soteske v Bohinju prek Selške planine in vzdolž potoka Češnjica do Selške doline. Jelovški prelom poteka od Martinčka prek Jamnika v smeri Nemilj. Na območju ostalih enot so prelomi slabše vidni kot na prostoru Jelovice in Ratitovca. Naslednjo južnejšo tektonsko enoto imenujemo Selški pokrov. Obsega predvsem srednje- in zgornjetriasne ter jurske kamnine na obeh straneh Selške doline in v Davči. V osrednjem delu je med Vancovcem in Petrovim brdom deloma še ohranjena sinklinalna zasnova. Severno krilo te »sinklinale« je zaradi pritiska Jelovice in Ratitovca proti jugu prevrnjeno, raztrgano in naluskano. Zaradi pretežno plastičnih glinastih skrilavcev, lapornatih apnencev in dolomitov često opazimo manjše gube. Te so posebno številne v dolini Davče. Z južne strani leži Selški pokrov v zahodnem delu na zgornjetriasnem dolomitu Blegoša. V dolini Zadnje Smoleve v smeri Dolenje vasi in Knapov se stika Selški pokrov s Škofjeloško-žirovskim. Tu je dobro vidno, da sedimenti starega zemeljskega veka leže na srednje-triasnih kamninah. Skofjeloško-žirovski pokrov je ohranjen na obsežnem prostoru od Praprotna prek Knapov, Dolenje vasi, Martinj vrha, vzhodnih pobočij Blegoša in dalje v smeri Idrije. Ta tektonska enota med vsemi ostalimi najbolj ustreza nazivu pokrov.