rsk~ .•. ,.5 LJubljana n~k Slovenija LETO 1995 o LETNIK 53 • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1995 VSEBINA-CONTENTS Uvodnik 2 Mirko Medved Stroški pridobivanja lesa na kmetiji Harvesting Costs on Farm 12 Toni Bukic Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Economic Operation Results of Forest Enterprises in 1993 30 Janez Pogacnik Urejanje gozdnega prostora Arranging of Forest Space 36 Matjaž Cater Visokofrekvencna elektrofotografija in vitalnost semena High Frequency Electric Photography and Vitality of Seeds 41 Milan Šinko Nova švedska gozdarska politika 43 Strokovna srecanja 54 Književnost 55 ln memoriam Naslovna stran: foto: Hrvoje Oršanic SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. Živan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDA6SKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Slovensko gozdarstvo in Gozdarski vestnik v letu 1995 Ob prizadevanjih, da pri izhajanju naše revije nadomestimo zaostanek iz preteklega leta, na zacetku novega -53. letnika revije cloveku seveda uhajajo misli k vprašanjem, kaj bo leto 1995 doprineslo slovenskemu gozdarstvu in kako se bo leto izteklo Gozdarskemu vestniku. Razmišljanja o vsem gozdarstvu vodijo k ugotovitvi, da bo leto 1995 v marsikaterem pogledu leto dokoncne normativne ureditve novega nacina delovanja slovenskega gozdarstva. Zavod za gozdove kot javna gozdarska služba za vse gozdove v letu 1995 že trdneje koraci po poteh, ki jih v grobem doloca Zakon o gozdovih, izdelani bodo preostali podzakonski akti k Zakonu o gozdovih, nadejamo se lahko sprejetju Zakona o divjadi in Zakona o urejanju prostora in graditvi, gozdna gospodarstva kot gozdarska izvajalska podjetja naj bi dobila njihovo želeno lastnin­sko podobo, Gozdarski inštitut Slovenije v letu 1995 že vozi po novih tirnicah, Gozdarski-lesarski srednji šoli v Postojni se bodo vsebine njenega nadaljnjega dela v tem letu verjetno vendarle zbistrile. Operativno delo v slovenskem gozdarstvu zacenja torej po­stopno dobivati urejeno podobo, prilagojeno spremenjenim dru­žbenim razmeram. Dolgorocnejša naloga ostaja prosvetljevanje lastnikov gozdov, prizadevanja za vecjo pomoc države pri vlaganjih v zasebne gozdove ter oživitev strokovno razvojnega (raziskovalnega) dela v Zavodu za gozdove Slovenije pa tudi v gozdarskih izvajalskih podjetjih. Z ravnijo raziskovalnega dela nismo mogli biti zadovoljni tudi v vecini nekdanjih gozdnih gospodarstev. Življenje Gozdarskega vestnika kot gozdarske strokovne revije je v veliki meri odvisno prav od oživitve strokovno razvojnega dela in ravni strokovnosti zaposlenih v Zavodu za gozdove Slovenije kot naši najštevilcnejši gozdarski organizaciji in od negovanja strokovnosti v gozdarskih izvajalskih podjetjih. V teh okoljih naj bi se stroka "konzumirala", pa tudi strokovni izdelki bi pri številcnem strokovnem kadru ne smeli biti zgolj slucajni. Strokovna revija je vselej odsev strokovnosti okolja, v katerem nastaja. Urednik GozdV 53, 1995 1 GDK: 921 :923.4:303/304:308(497.12) Stroški pridobivanja lesa na kmetiji Harvestjng Costs on Farm Mirko MEDVED• Izvlecek M. M.: Stroški pridobivanja lesa na kmetiji. Gozdarski vestnik št. 1/1995. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 21. V casu socialisticne ekonomije, visoke inflacije in nerealnih kreditnih pogojev nabava strojne opreme ni pomenila tako velikega problema kot danes, ko v Sloveniji uvajamo tržno-ekonomske odnose. Zaradi povprecno dokaj majhne gozdne in kmetijske posesti je oprema slabo izkorišcena. Prikazane so znacilnosti (ne)racionalne uporabe strojne opreme in potreben cas za amortiziranje traktorjev na razlicno velikih posestih ob upošte­vanju obsega proizvodnje v kmetijstvu in gozdar­stvu. Prikazana je analiza materialnih stroškov in izkorišcenosti delovnih sredstev v procesu prido­bivanja lesa za faze: secnja, spravilo in prevoz. Kljucne besede: zasebni gozdovi, kmetijski traktorji, pridobivanje lesa, kalkulacije. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Vecina gozdov (2/3) je bila do nedavno v lasti malih gozdnih posestnikov (250.000). Po zadnjih podatkih MKGP naj bi jih bilo celo okrog 300.000. Povprecna gozdna posest je manjša od 3 ha. Proces denacio­nalizacije, ki je v teku, je že in bo še povecal delež zasebnih gozdov, nekoliko vec bo 1udi zasebnih lastnikov z vec kot 1 OO ha gozdne površine. Problemi, povezani z zelo razdrobljeno gozdno in kmetijsko posestjo, postavljajo v pogojih tržnega gospodarstva, realnega vrednotenja dela in proizvodov pred lastnike in prav tako pred državo nove naloge. Potrebe pri racionalnejšem mi­kroorganiziranju lastnikov in po drugacnih makroekonomskih ukrepih v kmetijstvu in gozdarstvu, kot smo jih bili vajeni doslej, so vsak dan bolj vidne. * Mag. M. M., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 61000 Ljubljana, SLO Abstract M. M.: Harvesting Costs on Farm. Gozdarski vestnik No. 1/1995. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 21. ln the days of socialist economy with a high rate of inflation and unrealistically low interest on bank loans, the purchase of equipment did not present such a problem as today when a market economy is being introduced. Because forest properties and farms are, on average, relatively small, machinery is inadequately utilized. Charac­teristics of (ir)rational utilization of equipment are dealt with, and the time required for full deprecia­tion of tractors in farms of different size with reg ard to production scale of farming and forestry is presented. The paper is also concerned with an analysis of machine costs and the utilization level of equipment used for the following harve­sting operations: cutting, skidding, and transport. Key words: small-scale forestry, private fo­rests, farm tractors, harvesting equipment, calcu­lations. V predhodni raziskavi (MEDVED 1991) smo ugotovili, da so lastniki gozdov zelo dobro opremljeni za delo v gozdu in tudi v kmetijstvu. Dobro pomeni predvsem v smi­slu kvantitete, manj pa v smislu kvalitete, predvsem pri traktorjih. Precej imajo tudi druge opreme za delo pri pridobivanju lesa (motorne žage, villi, traktorske prikolice). V polpretekli zgodovini, v casu sociali­sticne ekonomije, visoke inflacije, nerealnih kreditnih pogojev in vrednosti denarja na­bava strojne opreme ni bila tako velik pro­blem kot danes, ko v Sloveniji uvajamo tržno-ekonomske odnose. Kalkulacije vrednosti lastnega dela na kmetiji tako niti niso bile zelo pomembne niti ni bila pomembna izkorišcenost razlicne strojne opreme pri delu. Zato so kmetje in tudi polkmetje kupovali že za zelo majhen obseg dela drago strojno opremo. Malo je bilo razlicnih racionalnih oblik združevanja, kot so strojne, sosedske, vaške ali dru­gacne skupnosti, ki omogocajo bolj racio­ 2 Gozd v 53, 1995 nalno razpolaganje z materialnimi in finan­cnimi sredstvi posameznikov. Predvsem na mešanih in dopolnilnih kmetijah so veliko financnih sredstev, pridobljenih iz nekmetij­skih dejavnosti, vlagali v kmetijsko proi­zvodnjo. Problem je predvsem v tem, da so se kmetje navadili imeti kar najvec lastne opre­me, ki pa je tehnološko vsako leto bolj zastarevala. Proizvajalci ne zagotavljajo vec rezervnih delov, tako da vzdrževanje postaja silno drago ali celo nemogoce. Lastniki se ob nakupu opreme najveckrat niso odlocali samo racionalno ampak tudi emocionalna. Tako so v inflacijskih casih poskušali kar najbolje naložiti svoj denar v opremo. Poleg tega so za nakup nemalo­krat izkoristili ugodne kreditne pogoje. Kak­šne so danes posledice tega, razmišljamo v tem clanku. Poskusili bomo osvetliti di­leme ob nabavi nove opreme, ki jih vsakod­nevno rešujejo kmetje bolj po lastni intuiciji kot na temelju kalkulacij. Obravnavali bomo le stroške, ki nastopajo pri najbolj razširjeni tehnologiji pridobivanja lesa v Sloveniji (u­poraba motorne žage pri secnji, zbiranje lesa s trotockovnim vitlom, spravilo lesa s kmetijskim traktorjem in prevoz lesa z enoo­sno traktorsko prikolico). Traktor je pri nabavi najvišji strošek, zato smo posebej ovrednoti li traktorje, ki jih naši kmetje že imajo. Pri tem moramo poznati nekatere temeljne podatke: moc traktorja v kW, število pogonskih osi, vrsto oz. kvali­teto kabine, starost stroja in poreklo proi­zvodnje (vzhodnoevropske ali zahodne države). V izracun stroškov smo vkljucili tudi motorne žage, ville in traktorske priko­lice. Podatki iz raziskave leta 1991 so uporab­ ljeni za izracun simulacije vrednosti traktor­jev v razlicnih socioekonomskih kategorijah lastnikov gozdov in v razlicnih velikostnih razredih gozdne posesti. Prikazane so zna­cilnosti (ne)racionalne uporabe in potreben cas za teoreticno amortiziranje traktorjev in druge opreme na razlicno velikih posestih ob upoštevanju povprecnega obsega proi­zvodnje tudi v kmetijstvu. 2. METODA DELA 2. METHOD V raziskavi izpred štirih let smo z anket­nim vprašalnikom za 865 lastnikov gozdov ugotovili, kakšno in koliko mehanizacije (motorne žage, traktorji, villi, traktorske pri­kolice) uporabljajo pri delu v gozdu. Za traktorje, ki jih uporabljajo pri delu v gozdu, smo opisali znamko, starost, moc, število pogonskih osi in vrsto kabine. Pri ugotavlja­nju stroškov pridobivanja lesa je zelo po­membna postavka v kalkulaciji spravilo lesa s traktorji. Zato smo traktorje poskušali kar najbolj natancno ovrednititi, postavke za drugo opremo, ki je manj heterogena, pa smo ocenili. Pri ugotavljanju vrednosti traktorjev smo njihovo vrednost ocenili po nekaterih osnovnih tehnicnih lastnostih, ki poleg moci vplivajo na njihovo nabavno ceno (število pogonskih osi, kvaliteta kabine). Poleg teh lastnosti je pomembno tudi, v kateri državi traktor proizvajajo, saj so tisti iz t. i. nekda­njih vzhodnoevropskih držav bistveno ce­nejši kot traktorji iz EU ali iz ZDA. Pri tem smo znamke, kot so Ferguson in Deutz, v celoti racunali kot da so bili proizvedeni v nekdanji Jugoslaviji, kjer so imeli licencno proizvodnjo. Pri vrednotenju traktorjev smo si poma­gali s prirocnikom Katalog traktorjev, ki je izšel leta 1993. Katalog vsebuje osnovne informacije, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, dodana pa je tudi nabavna vrednost brez dodatne opreme. Povprecne vrednosti traktorjev v posa­meznih socio-ekonomskih tipih posesti so osnova za oceno gospodarnosti dela pri pridobivanju lesa (secnja, spravilo in pre­voz). Pri spravilu smo upoštevali še na­bavno ceno za enobobenski vitel -3000 DEM, pri secnji nabavno ceno za motorno žago -900 DEM in pri prevozu nabavno ceno za enoosno traktorsko prikolico ­5000 DEM (nosilnost 4,5 t, hidravlicno stre­sanje). Pomembne postavke pri izracunu stro­ škov so še naslednje povprecne ocene o izkorišcenosti posameznih delovnih sred­ stev: Gozd V 53, 1995 -traktor je uporabljen na kmetijskih po­ vršinah so ur/ha letno, -traktor je uporabljen 5 ur/ha letno v gozdu, -traktorska prikolica je v uporabi 15 Ur/ha letno na kmetijskih površinah, -traktorska prikolica je v uporabi 3 ure/ ha letno v gozdu, · -motorna žaga je v uporabi 5 ur/ha gozdne površine letno, -vitel je v uporabi 2 uri/ha gozda letno, . -amortizacijska doba za motorne žage je 1 O let, . -amortizacijska doba za ostalo opremo je 15 let, -obrestna mera je 7 %, -zavarovanje je 2 %, -povprecni letni etat je neto 3 m3/ha, -povprecni ucinek pri secnji je 8 m3/de­ lavnik -p'ovprecni ucinek pri spravilu je 12 m3/ delavnik, -povprecni ucinek pri prevozu je 8 m3/ delavnik (rocno nakladanje na prikolico no­ Silnosti 4.5 t in prevoz na razdalji 1 O km). V to analizo smo vkljucili samo nepo­sredne materialne stroške in loceno racu­nati fiksne stroške (casovna amortizacija, Obresti, zavarovanje) ter variabilne stroške (gorivo, mazivo, rezervni deli in popravila). Skupni variabilni stroški v DEM/uro znaša­jo: motorna žaga-1.7 DEM, traktor-5.5 DE:M, vitel-1.5 DEM in traktorska prikolica 1.2 DEM (grafikon 5). . Potrditev o primerni ali celo prenizki višini IZbranih vhodnih podatkov (izracuni so bili 0 Pravljeni že leta 1993) smo dobili tudi v Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije, k1 je izšel kot priloga revije Kmetovalec v JUliju 1994. Katalog so izdali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po­':'navanje vsebine tega kataloga priporo­camo tudi vsem gozdarjem, ki so v dnev­nem stiku z lastniki gozdov in jim morajo Odgovarjati tudi na vprašanja o stroških Pridobivanja lesa, o stroških pri uporabi Posameznih strojev v gozdu in o stroških deta. Pojasnjuje pa tudi zakonsko dolocitev medsebojne sosedske pomoci med kmec­k1mi gospodarstvi. Simulacija za vsako sodo-ekonomsko Gozd V 53, 1995 kategorijo in štiri velikostna razrede gozda upošteva naslednje parametre, ugotovljene na osnovi ankete 1990 (MEDVED 1991): -površina kmetijskih zemljišc, -površina gozda, -povprecno število motornih žag, -povprecno število traktorjev, -povprecno število vitlov, -ocenjeno število prikolic (1, ce je pov­precno število traktorjev vec kot 1.2, oz. št. traktorjev minus 0.2, ce je povprecno število traktorjev manjše kot 1 ,2). 3. REZULTATI ANALIZE 3. RESULTS OF THE ANALYSIS 3.1. Vložena sredstva lastnikov gozdov v kmetijske traktorje 3.1. lnvestments of Forest Owners into Farm Tractors že v uvodu smo omenili, da imajo lastniki gozdov precej bogato traktorsko opremo za delo v gozdu in na kmetijah. Iz osnovnih tehnicnih lastnosti smo izracunali, kolikšna je vrednost teh traktorjev v posameznih socio-ekonomskih tipih kmetij in na razlicno velikih gozdnih posestih (preglednica 1); oboje smo cleniti, kot sledi: Socio-ekonomski tipi kmetij: 1 -cista kmetija, 2 -mešana kmetija, 3 -dopolnilna kmetija, 4 -ostarela kmetija Velikostni razredi gozdne posesti: 1 -1 do 2,9 ha gozda-zelo mala, 2-3do4,9ha-mala, 3 -5 do 14,9 ha-srednja, 4 -15 ha in vec-velika gozdna posest. Glavne ugotovitve iz gornje preglednice so naslednje: -Vrednost traktorjev ni v neposredni zvezi z vecjo gozdno posestjo, ugotovimo pa lahko, da v povprecju vrednost narašca. -Razlike med posameznimi socioeko­nomskimi tipi so še manjše, sklepamo pa lahko na rahel trend upadanja vrednosti traktorjev z zmanjševanjem aktivnosti v kmetijstvu. Preglednica 1. Izracunana povprecna vrednost traktorjev (DEM) glede na tip posesti in velikost gozda Table 1: The calculated average value of tractors with reg ard to the category of farm and forest size Socio-ekonom. Velikost gozdne posesti tip kmetije 1-2.9 ha DEM n 3-4.9ha DEM n 5-14.9 ha DEM n 15hainvec DEM n Povprecno DEM n Socio-economic Size of forest property category of farm 1-2.9ha OM n 3-4.9ha OM n 5-14.9ha OM n 15ha&over OM n Ave rage val. OM n Povprecno Average value 11446 102 13033 100 13052 301 14857 183 13292 686 Cista Fu/1-time 19690 5 15726 6 13738 65 14531 101 14426 177 Mešana Part-time 11432 52 13150 58 12612 159 15777 58 13081 327 Dopolnilna 9893 36 12570 31 13484 64 14027 17 12482 148 Supplementary Ostarela 13161 9 11319 5 12884 13 13956 7 12948 34 Senior Podatke iz preglednice 1 smo uporabili precju tudi za cetrtino šibkejši. Kljub temu za izracun simulacije povprecnih stroškov pa je njihova izracunana nabavna vrednost pridobivanja lesa za 16 razlicnih razredov 80% višja. To je tudi razlog, zakaj naši (4 x 4) v poglavju 3.4. Naši kmetje imajo kmetje tako malo uporabljajo zahodne trak­v povprecju skoraj 90% "vzhodnih" traktor­torje. Izracunane vrednosti traktorjev smo jev, kar je zaradi precej nižjih nabavnih cen uporabili pri simulaciji stroškov pridobivanja tudi razumljivo. Zaradi visoke nabavne lesa. cene so zahodni traktorji po moci v pav- Grafikon 1. Povprecna velikost posestva in delež gozdnih površin Figure 1: The average size of a farm and percentage of forest area property Socio-economic category of fann Gozd V 5:3, 1995 5 3.2. Osnovni podatki za simulacijo stroškov pridobivanja lesa 3.2. Basic Data for Simulation of Timber Production Costs Izracun povprecnih stroškov oz. uporabo posameznih ~trojev smo vezali predvsem na površine kmetijskih in gozdnih zemljišc v posameznih obravnavanih kategorijah lastnikov gozdov (MEDVED 1991, KOŠIR 1993). Kakšni so ti potenciali, s katerimi razpolagajo, predstavlja grafikon 1. Z narašcanjem skupne površine posesti se povecuje tudi delež gozda v skupni površini (y-os). Delež gozda je najmanjši pri cistih kmetijah in narašca v smeri proti ostarelim kmetijam (x -os). Razlike v strukturi površin so najvecje predvsem pri zelo majhni in majhni gozdni posesti. Te zakonitosti pomembno vplivajo tudi na kon­cni rezultat skupnih stroškov pridobivanja lesa. Velike razlike med posameznimi katego­rijami lastnikov gozdov nastopajo tudi pri povprecni vrednosti naložb v osnovna sred­ stva (grafikon 2). Posamezen stolpec pred­stavlja vsoto zmnožkov povprecnega šte­vila posameznih osnovnih sredstev (pre­glednica 2) in njihovih izracunanih ali oce­njenih nabavnih vrednosti (poglavje 3.3). V nadaljevanju simulacije izracuna stroškov predpostavljamo, da v vsakem razredu opravijo v gozdu sami toliko dela, kot smo ugotovili v raziskavi izpred treh let (ME­DVED 1991). Ti deleži so loceni za vsako fazo dela (preglednica 2). V nadaljevanju razvoja metode vrednote­nja stroškov pri pridobivanju lesa v zaseb­nih gozdovih bomo upoštevali še vec spre­menljivk, ki smo jih tokrat zanemarili (ucin­kovitost pri delu, varnost pri delu -vredno­tenje delovnih nezgod, obseg letne pro­izvodnje, stroške za delovno in varstveno opremo, ... ). Za vse naštete postavke pa že na osnovi dosedanjih spoznanj lahko trdimo, da prispevajo k slabšemu kon- Preglednica 2. Oprema pri pridobivanju lesa in delež lastnega dela v gozdu glede na socio-eko­nomske kategorije in velikostne razrede gozdne posesti Table 2. Harvesting equipment and share of forest work done by owners or their family members according to socio-economic and forest property categories Socio-elenoto proizvoda(( abso­lutno previsoki. Pred letom 1 ggo je znašala blagovna proizvodnja nad 370 prodanih m3 lesa na zaposlenega. Leta i ggo je prodaja na zaposlenega padla na 312m3, leta ;gg3 pa že na 281 m3. Res je, da prodani m3 ni vec edini vir financiranja; javno službo, ki so jo opravljala GG, je financiral proracun. Vendar so jim za leto i gg3 poravnali le dve tretjini priznanih stroškov. Zdajšnjih gozdarskih podjetij pa ne bre­meni le ekstenzivna zaposlenost. Velik so­cialni problem so delovni invalidi, ki jih ni mogoce zaposliti na drugih delovnih mestih, ker teh preprosto ni. Podatkov o njihovem številu v preteklosti ni, vendar se v tem casu njihovo število ni zniževala, saj jih pred odpušcanjem šciti zakon. Po oceni je bilo leta i gg3 od vseh zaposlenih okoli 7% invalidov. Ta odstotek se bo po razdružiti bistveno povecal (do iO %). V letu 1 gg3 so podjetja še vedno oprav­ljala t.i. javno službo in zaposlovala delav­ce, ki jih bo po novem zakonu prevzel Zavod za gozdove. Ker so to pretežno gozdarski strokovnjaki z visoko izobrazbo, se je izobrazbena struktura zaposlenih v tem casu bistveno izboljšala. Tudi sicer je pri presoji presežnih delavcev pomembno vlogo imela izobrazba, zato so odhajali predvsem delavci v neposredni proizvodnji z nižjo kvalifikacijo in delavci v administraciji z nižjo izobrazbo. Leta i ggo je od skupnega števila zaposlenih v gozdarskih podjetjih imelo visoko in višješolsko izobrazbo 5,8% delavcev, tehnikov je bilo i 2,2 %, admini­strativnih delavcev pa je bilo 17,4%. Leta ;gg3 so ista podjetja zaposlovala g,7% delavcev z visoko in višjo izobrazbo, 15,3% ZAPOSLENOST v letih 1990-1993 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0~--J_ ________ L_ ______ ~~----~J_ __ _J 1990 1992 1993 število zaposlenih! number of the employed o gospodarstvo OO ~gozdarstvo economy in OO forestry Grafikon 5: Primerjava števila zaposlenih v Gozdnih gospodarstvih med leti 1990-1993 ter razmerje the sprememb v odnosu do vsega gospodarstva Graph 5: A Comparison of the Number of the Employed in Forest Enterprises between 1990 and 1993 and its Ratio in Relatlon to Entire Economy PLACE v letih 1990-1993 90000 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 Grafikon 6: Primerjava povprecne bruto place med gospodarstvom in vsem gospodarstvom v obdobju 1990-1993 (v ooo s1n Graph 6: A Comparison of the Average Gross /ncome between Forestry and the Entire Economy from 1990 -1993 (in 000 SIT) GozdV 53, 1995 23 tehnikov in 17,2% administrativnih delav­ cev. Z uveljavitvijo novega zakona, z loci­ tvijo javne službe in izvajalskih podjetij, se bo v teh izobrazbena struktura mocno zni­ žala. Nekaj o stroških dela je že bilo povedano. Poleg plac z dajatvami za socialno in pokoj­ ninsko zavarovanje spadajo med te še nadomestila plac, nadomestila nekaterih stroškov delavcev ipd. Ker pa so place najpomembnejše in ker so podatki o njih znani, se omejujemo na te. Na kratko: mocno so se povecale place zaposlenih. Po obsegu sicer ne, ce primer­ jamo rast sredstev za place (indeks 1993/ 1990 v gospodarstvu je 545, v gozdarstvu 527). Vendar je primerjava rasti povprecnih plac na zaposlenega drugacna. Indeksi gi­ banja bruto plac zaposlenih pokažejo hi­ trejšo rast v gozdarstvu: indeks plac 19931 1990 gospodarstvo 813, gozdarstvo 915. S postopnim izboljševanjem kadrovske strukture je sicer deloma možno utemelje­ vati nadpovprecno rast plac v prvih dveh letih obravnavanega obdobja, vendar je precej vecja verjetnost, da se v višjih placah skrivajo izplacila, povezana z odpušcanjem delavcev in upokojitvami. Da je temu tako, potrjujejo podatki za zadnje leto, ko je gozdarstvo zapustilo manj kot 9% delav­ cev, zato so se relativno znižali tudi ti stroški. Povprecne place v gozdarstvu so že zaostajale v rasti za gospodarstvom in niso bila redka podjetja, ki so bila med letom prisiljena zniževati place. To ni posle­ dica omejevalnega ucinkovanja tovrstne zakonodaje. Preprosto: v zadnjem letu po­ slovni rezultati niso omogocali izplacevanje · relativno visokih plac iz preteklosti. Med gozdarskimi podjetji so bila ne­ dvomno tudi takšna, ki so kršila sprejeto zakonodajo, saj niso izplacevala plac po kolektivni pogodbi. V letu 1993 je namrec v gozdarstvu veljala gozdarska kolektivna pogodba, ka­ tere tarifni del pomeni izvajalskim podjetjem v tem trenutku veliko breme. Realno vred­ notenje gozdarskega dela, zlasti težavnih pogojev dela je v praksi odpovedalo. V pogojih zmanjšanega obsega proizvodnje in posledicno prevelikega števila zaposle­nih, placevanja javne službe iz proracuna, konkurence cenenega nestrokovnega dela in stalne bojazni pred odpustom, je kolek­tivna pogodba bolj navidez kot v resnici šcitila delavce. Ne glede na trenutna gibanja in na pred­videne spremembe kolektivne pogodbe, pa bo v tej dejavnosti vselej treba racunati z nadpovprecnimi stroški zaradi nevarnega in težavnega dela. To na eni strani pomeni nadpovprecne place delavcev, na drugi pa nadpovprecno število delovnih invalidov. S tem mora racunati tudi država kot lastnik gozdov. 5.3.2 Premoženje in njegovi viri 5.3.2 Assets and its Sources 5.3.2.1 Premoženje 5.3.2.1 Assets Podatki, uporabljeni v tem delu analize, niso podatki gozdarskih podjetij, ker nam za leto 1990 niso dosegljivi. Zato uporab­ljamo podatke SDK, in sicer dejavnost 030003 -izkorišcanje gozdov. Za primer­javo med leti so ti podatki zadovoljivi. Pre­moženje je bilo leta 1993 še nerazdeljeno in podjetja so še razpolagala s tako imeno­vanim družbenim premoženjem, ki bo šele razdeljeno med zadruge, Zavod in izvajal­sko podjetje. Tako kot se omejena kolicinska proizvod­nja in spremenjeni odnosi kažejo posle­dicno v poslovnem uspehu -v bilancnih podatkih, tako se isti odnosi celo bolj izra­zito pokažejo v premoženjsko financnem položaju zdajšnjih gozdarskih podjetij. Ker ni boljše primerjave, se opiramo na dosežke gospodarstva, upoštevajoc, da so ti podpovprecni, doseženi v casu nekoliko manjše, vendar še vedno trajajoce recesije. Prav primerjava z gibanji v gospodarstvu kaže, da se v gozdarskih podjetjih dogajajo radikalne spremembe, ki jih ta hip še ne znamo ovrednotiti. Gre za dejstvo, da smo doslej obravnavali gospodarsko dejavnost, zdaj pa je gozdarstvo samo skupek nekaj podjetij, ki se jim je z zmanjšan im obsegom poslovanja in s prenosom družbenih go­zdov v last države bistveno poslabšal finan­cni položaj in kapital. 24 GozdV 53, 1995 v letu 1990 v letu 1993 pennanent assets Grafikon 7: Poslovna aktiva gozdarskih podjetij Graph 7: Operation Assets of Forest Enterprises Ko je govor o premoženju, je potrebno najprej opozoriti, da je v premoženju zajeta tudi ustvarjena nepokrita izguba. Izguba gospodarstva je v teh letih povecala svoj delež v premoženju od 3,2% na 5,6 %, delež izgube gozdarskih podjetjih pa se je povecal od O, 7% na 6,2% njihovega pre­moženja. Ne samo dejansko zmanjšanje premoženja gozdarskih podjetij, tudi pove­cevanje izgube je torej vplivalo na realno mocno zmanjšano premoženje. Izguba je ena redkih postavk premoženjske bilance, kjer je gozdarstvo beležilo vecje povecanje kot gospodarstvo. Premoženje (zmanjšano za izgubo) se je v gospodarstvu realno znižalo: indeks po­vecanja premoženja 749, indeks inflacije 853. V enaki primerjavi se je premoženje v gozdarstvu povecalo le z indeksom t 44. Kaj v tej primerjavi pomeni vrednost go­zdov kot del premoženja gozdarskih podje­tij? Pomenila je od 68% (leta 1990) do 73% (leta 1992) celotnega premoženja po­djetij, ki so se ukvarjala z izkorišcanjem gozdov. Ker so gozdarska podjetja (razen dveh) leta 1993 iz svojega premoženja izlocila vrednost gozdov, se je ta delež znižal na t 5% celotnega premoženja•. Zmanjšanje premoženja izvajalskih podjetij ni izkljucno posledica prenosa družbenih gozdov v Sklad kot tudi ne denacionaliza­cije zasebnih gozdov. Ocenjujemo, da gre " Ker med podjetja, ki so bila registrirana za izkorišcanje gozdov poleg GG spadajo še nekate­ra, je bržkone tolikšna vrednost gozdov pretežno pri teh podjetjih (zadruge, posestva ipd). Zato je v gozdarstvu registrirana še relativno visoka vred­nost gozdov, ki pa ne pripada gozdarskim podje­tjem. GozdV 53, 1995 25 okoli tri cetrtine zmanjšanega premoženja na racun gozdov, za tretjino pa so vzroki drugje. Na realno znižanje vrednosti premoženja v gospodarstvu je kljub njegovemu maj­hnemu deležu vplivalo gibanje neposlov­nega premoženja (stanovanja, pocitniški objekti ipd), ki so ga v tem obdobju pospe­šeno odprodajali. Delež tega premoženja se je v skupnem premoženju bistveno zni­žal. Enako se je dogajalo tudi v gozdarskih podjetjih, torej tudi pri njih lahko enak vpliv na znižanje vrednosti premoženja pripi­šemo delni odtujitvi. Žal se je delež zunaj­poslovnega premoženja v gozdarstvu poca­sneje zmanjševal, saj je bil leta 1993 bi­stveno vecji kot v gospodarstvu in je znašal vec kot 1 o% celotnega premoženja (v go­spodarstvu le 3 %). To je breme, ki se mu podjetja niso mogla izogniti, saj je bila odprodaja prej kot drugim, z nastajajocim Zakonom o gozdovih, onemogocena. Po­sledica je bila, da se je v gospodarstvu razmerje med poslovnim in neposlovnim premoženjem izboljšalo, v gozdarstvu pa poslabšalo: delež poslovnega premoženja se je znižal od 95% na 89%. Poslovna sredstva gozdarskih podjetij so se v teh letih, pretežno zaradi vpliva go­zdov, povecala le za 44%-v gospodarstvu za 675%. Vpliv nezadostne revalorizacije sredstev v gozdarstvu ni možno oceniti, nedvomno pa je prisoten. Ta primerjava kaže na ogromno znižanje materialne osnove poslovanja izvajalskih podjetij. Delež stalnih sredstev se je v gozdarstvu od 85% znižal na 70%, delež obratnih sredstev pa povecal od 15% na 30 %, ter se na ta nacin približal razmerju, ki velja v gospodarstvu. Materialne naložbe (zemljišca, gradbeni objekti, gozdovi, oprema, druga delovna sredstva ... ), ki mimogrede pomenijo nad 50% celotnega premoženja, so se pove­cale le za 15 %. O nematerialnih naložbah (ustanovna vlaganja, patenti, licence, vla­ganja v raziskave ... ) se v gozdarstvu ne splaca govoriti, saj je njihova vrednost leta 1993 znašala borih 757.000 SIT. Tudi dol­gorocne financne naložbe ne pomenijo mnogo. Vsa gibanja pa kažejo, da v gozdar­ 26 GozdV 53, 1995 skih podjetjih v teh letih prakticno ni bilo vlaganj. razen vlaganj v gozdove, ki pa so izloceni. · Obratna sredstva so se povecala pred­vsem na racun povecanih terjatev do kup­cev. Dobro tretjino (35 %) vseh obratnih sredstev imajo gozdarska podjetja vezanih v terjatvah do kupcev (v gospodarstvu 31 %). Pri tem so leta 1993 odpisali nad 40% dvomljivih terjatev (v gospodarstvu 25 %). Razmerje leta 1990: GG so imela 33% obratnih sredstev vezanih v terjatvah do kupcev in istega leta so odpisali le 18% terjatev. Res je, da je splošen likvidnostni položaj v gospodarstvu slab, toda položaj gozdarstva je bil zaradi zloma celulozno papirne industrije, životarjenja številnih le­sarskih podjetij in omejenega oziroma pre­dragega izvoza še bistveno slabši. Mocno se je povecala tudi vrednost zalog, medtem ko se je vrednost najbolj likvidnih sredstev -denar in vrednostni papirji -povecala le za 37%. Na slednje je vplival bistveno zmanjšan obseg poslovanja teh podjetij. 5.3.2.2 Viri premoženja 5.3.2.2 Assets sources Tako kot se je povecevalo premoženje, so se povecevali tudi viri tega premoženja: v gospodarstvu je znašal indeks 1993/1990 768, v gozdarstvu le 163. Najzanesljivejši vir premoženja je trajni kapital. Izlocitev gozdov iz premoženja GG se kaže v zmanjšanem trajnem kapitalu oziroma v njegovem minimalnem poveca­ nju-za 43% (v gospodarstvu za 682%). Povecanje trajnega kapitala v gozdarstvu od 7.512 mio (1990) na 10.718 mio SIT (1993) je izkljucno posledica revalorizacije, saj v preteklih treh letih akumulacija ni dosegla niti pol odstotka povecanja traj­nega kapitala. V letu 1993 je k povecanju trajnega kapitala celotna akumulacija pri­spevala 4%, vendar ne zato, ker bi se akumulacija povecala, temvec zato, ker se je zmanjšal trajni kapital. Ker je kontrolna revalorizacija v gospo­darstvu pokazala, da je bila ta, izpeljana z koeficientom drobnoprodajnih cen, preniz­ka, ni razloga, da bi verjeli, da se je v gozdarstvu z revalorizacijo ohranila realna kt 1' ' Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 v letu 1990 l. v letu 1993 trajni kapital 82,0% permanent capital Grafikon 8: Poslovna pasiva gozdarskih podjetiJ Graph 8: Operation Liabilities of Forest Enterprises Preglednica 6: Primerjava strukture virov med gospodarstvom in gozdarstvom med leti 1990 in 1993 Table 6: A Comparison of Source Break dawn between Economy and Forestry and between the year 1990 and 1993 leto 1990 leto 1993 gospd. gozd. gospd. gozd. Poslovna pasiva 100.0 100.0 100.0 100.0 -trajni kapital permanent capital 57.8 85.0 54.5 74.8 -dolgorocna rezervacije long-term reservations 1.3 0.4 0.8 0.4 -dolgorocne obveznosti long-term liabilities 8.0 1.3 10.1 1.0 -kratkorocne obveznost short-term liabilities 27.0 12.1 26.9 14.8 -pasivne cas. omejitve passive temp. limitations 1.3 0.4 1.1 1.5 -nerazporejeni dobicek non allocated profit 0.2 0.1 0.8 0.4 GozdV 53, 1995 27 vrednost premoženja, temvec je vrednost tega padla najmanj za 6% tudi na racun prenizke revalorizacije. Trdimo lahko, da se je zaradi tega zmanjšala tudi izguba, ki bi bila v gozdarstvu bistveno vecja. Spremembe družbeno ekonomskih od­nosov odseva struktura trajnega kapitala. Kaže, da so se premiki v gospodarstvu že zaceli, cetudi obotavljivo. V gozdarstvu jih še ni. Da je to posledica nove gozdarske zakonodaje, se leta 1993 še ni pokazalo, v pravi luci se bo pokazalo šele leta 1995: Namen je bil prikazati poslovanje nekdanjih GG v prehodnem obdobju do njihove kon­solidacije. Pri tem pa se ni mogoce izogniti ugotovitvi, da je svoj vpliv na tak razvoj imela tudi zakonodaja. Dejstvo je, da je od nekdanje gospodarske panoge trenutno ostala le strokovno usposobljena dejavnost, ki niha med storitvena in proizvodno dejav­nostjo. S pospešenim uveljavljanjem nove zakonodaje in takojšnjim preoblikovanjem teh podjetij, bi bila vsaj podjetjem storjena manjša škoda. leto 1990 leto 1993 aosod. aozd. oosod. oozd. Nominirani kapital 100.0 100.0 100.0 100.0 -družbeni kapital 92.7 99.9 73.1 97.8 w delniški 2.4 0.1 6.7 - -trajne vloge 4.5 - 17.9 1.8 -kapital individualneaa lastnika 0.5 - 2.3 0.4 pri cemer ponovno velja opozoriti, da po­datki o gozdarstvu ne zajemajo samo izva­jalskih podjetij, temvec tudi nekatera druga v tej dejavnosti registrirana podjetja; ver­jetno so spremembe nastale v teh podjetjih oziroma v prej izlocenih stranskih dejavno­stih izvajalskih podjetij. Poleg trajnega kapitala so kot vir premo­ženja v gozdarstvu pomembna zlasti krat­korocne obveznosti. Njihov delež se je povecal predvsem zaradi povecanih obve­znosti do dobaviteljev. Razmerje med terja­tvami do kupcev in obveznostmi do dobavi­telji se je v gozdarstvu še poslabšalo. Med tem, ko so v gospodarstvu obveznosti do dobaviteljev vecje od terjatev do kupcev, je bilo v gozdarstvu zaradi narave dela vselej obratno. Toda razmerje se je v zadnjih letih še mocno poslabšalo: terjatve do kupcev so bile leta 1990 za 1 ,03 krat vecje od obveznosti, leta 1993 pa so bile terjatve do kupcev 1, 75 krat vecje od obveznosti do dobaviteljev. 6 ZAKLJUCKI Namen tega prikaza ni bil ocenjevati (ne)ucinkovitost novega Zakona o gozdo­vih, zlasti ne na gospodarjenje z gozdovi. 1. Poslovanje nekdanjih GG in zdajšnjih gozdarskih podjetij je v zadnjih treh letih zaznamovalo vec dejavnikov, ki pa so vsi primerjalno z letom 1990 ucinkovali nega­ tivno: zaradi spremenjenega sistema obve­ zne oddaje lesa GG se je znižala blagovna proizvodnja teh podjetij za 43 %, cene goz­dnih lesnih sortimentov so zaostajale za rastjo inflacije in za rastjo cen drugih pro­izvajalcev ... Stroški so se povecevali hi­treje od prihodka, tako da je povprecna cena m3 lesa presegla doseženo pov­precno prodajno ceno. To vse je vplivalo na izrazito poslabšanje položaja podjetij, na narašcanje izgube in odpušcanje delav­ cev. 2. Kolikšen vpliv je na takšne rezultate imela nova gozdarska zakonodaja v celoti, ni možno oceniti. Dejstvo je, da bi ob nespremenjenih drugih pogojih samo pri enaki blagovni proizvodnji (in vlaganjih) kot leta 1990, izvajalska podjetja s povecano ekonomicnostjo poslovanja ustvarila za­dostni dobicek, da bi pokrila vso izgubo. 3. Izhod iz nezavidljivega položaja so podjetja iskala·predvsem v odpušcanju de­lavcev, vendar je njihovo število kljub naj­vecjem znižanju v slovenskem gospodar­stvu (razen gradbeništva) še vedno previ­soko. Rešitev so iskala podjetja tudi v 28 Gozd V 53, 1995 stranskih dejavnostih, ki so edine bile aku­mulativne. 4. Ne samo po številu delavcev tudi po premoženju so še pred njegovo razdelitvijo to osiromašena podjetja. S prodajo premo­ženja si sicer niso izboljševala svojega položaja, verjetno pa bi tudi to storila, ce ne bi prodaje prepreceval zakon. Primernejši in bolj zaželen bi bil namesto tega prikaz ucinkovitosti nove gozdarske zakonodaje v širšem smislu: koliko so te spremembe prinesle koristi gozdovom, dru­žbi, lastnikom ... V primeru boljših ucinkov za druge, bi bili celo sedanje stanje podjetij in odpušcanja delavcev opravicljivi. Ker pa tega brez podatkov in argumentov ni možno dokazati, se take analize nismo lotili. Foto: Edo Kozorog VIRI 1. Racunovodski izkazi GG za leti 1990 in 1993. 2. Podatki in kazalniki SDK za leti 1990 in 1993. 3. Mesecni statisticni pregled marec 1994, Za~ vod Republike Slovenije za statistiko. 4. Statisticni letopis 1993, Zavod Republike Slovenije za statistiko. 5. Zasebni gozdovi v Sloveniji -stanje in novejša gibanja /1987, Winkler-Gašperšic. 6. Dosežene prodajne cene gozdnih sortimen~ tev ... za leti 1990 in 1993, SZ gozdarstva Slove~ nije. 7. Realizacija blagovne proizvodnje, mesecna porocila, IGL. 8. Zaposleni po izobrazbi, mesecna porocila, IG L. 9. Porocilo o uresnicevanju srednjerocnega plana 1986-1990, september 1991, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 O. Problematika vlaganj v gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije. GDK: 686.3:(063) Urejanje gozdnega prostora·· Arranging of Forest Space Janez POGACNIK' :l 11 Izvlecek Pogacnik, J.: Urejanje gozdnega prostora. Go­ zdarski vestnik, št. 1/1995. V slovenšcini s povzet­ kom v anglešcini, cit. lit. 6. V clanku avtor poudarja, da je novi Zakon o gozdovih gozdnogospodarskim nacrtom zaupal vlogo prostorskih nacrtov v gozdnem prostoru, zato bi morali biti prostorski deli gozdnogospodar­ skih nacrtov ustrezno vkljuceni v priprave, po­ stopke in sprejeme prostorskih planov, prostor­ ske rede in prostorske izvedbene nacrte. S tega vidika avtor obravnava tudi osnutek Zakona o urejanju prostora in Qraditvi. Kljucne besede: gozdni prostor, prostorsko nacrtovanje, gozdnogospodarski nacrti. Zakon o gozdovih, Program razvoja gozdov, funkcije go­zdov. 1 UVOD 1 Introduction Zakon o gozdovih vsebuje pomembne dolocbe za urejanje gozdnega prostora, tako da ima že formalno-pravno povezavo s prostorsko zakonodajo. V tem primeru ne bi smeli za ureditveno obmocje gozdov podvajati postopke priprave in sprejema­nja pri prostorskem planiranju. Zato je po­trebno zagotoviti ucinkovito usklajevanje sektorskih interesov na osnovi jasnih, ra­zumljivih in sprejemljivih meril, ki bodo omo­gocala razmejiti javni interes od zasebne­ga. V prispevku bi navedel le splošne in posebne dolocbe Zakona o gozdovih, ki zadevajo prostorsko planiranje in urejanje prostora. Izpostavil bi nekatera dolocila in dileme, ki jih prinaša delovni osnutek Pred­loga zakona o urejanju prostora in graditvi ·mag. J.P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošiceva 38/111, Ljublja­na, SLO ·· Prispevek je bil posredovan na posvetovan­ju krajinskih arhitektov dne 22. in 23. sept. 1994 v Lendavi 30 GozdV 53, 1995 Synopsis Pogacnik, J.: Arranging of Forest Space. Go­zdarski vestnik, No. 1/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. It has be en siressed iri the article that the new Forestry Act gave the role of spatial plans in the forest space to forest managing plans; therefore those part in forest managing plan s dedicated to the dealing with space should correspondingly be incorporated into the preparations, procedures and adopting of spatial plans, spatial arrangement plans and spat1al performing plans. The Bill on Spatial Arranging and Building is also dealt with from this point of view. Key words: forest space, spatial planning forest managing plans, Foresty Act, The Program on Forest Development, forest functions. ter razclenil nove naloge gozdnogospodar­skega nacrtovanja, ki so vezane na pro­storski del nacrtov. Nakazana vsebina pro­blematike, dileme in predlogi naj bi prispe­vali k preglednejši pripravi prostorske za­konodaje ter ucinkovitejšemu urejanju pros­tora. 2 SPLOŠNE IN POSEBNE DOLOCBE ZAKONA O GOZDOVIH 2 GENERAL AND SPECIAL REGULATIONS OF FORESTRY ACT Po Zakonu o gozdovih uveljavljamo raz­polaganje z gozdovi kot naravnim bo­gastvom s ciljem, da se zagotovi sana­ravno ter vecnamensko gozdno gospodar­jenje v skladu z naceli varstva okolja in naravnih vrednot. Tako moramo zagotoviti z gozdnim gospodarjenjem trajno in opti­malno delovanje gozda kot ekosistema ter hkrati uresnicevanje vseh funkcij gozdov (proizvodnih, ekoloških in socialnih). Za­kon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozd­nim prostorom ter s posamicnim gozdnim drevjem ali skupinami gozdnega drevja zu­naj ureditvenih obmocij naselij. J Urejanje gozdnega prostora ' ( Gozdni prostor zajema gozd oz-iroma go­zdno zemljišce in tudi negozdno zemljišce, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja ure­snicevanje funkcij gozda. Pri tem je uredit­vene obmocje gozdov s prostorskimi plan­skimi akti lokalnih skupnosti oziroma re­publike doloceno geografsko zaokroženo obmocje gozdnega prostora, zmanjšano oziroma povecano za površino, ki je pre­dvidena za krcitev oziroma razširitev. Tako ureditveno obmocje gozdov zajema tudi negozdno infrastrukturo in druga negozd­na zemljišca, objekte in naprave, ki ne izpol­njujejo pogojev za ureditveno obmocje po drugih predpisih. Podlage za gospodarjenje z gozdovi so: Program razvoja gozdov Slovenije in nacrti za gospodarjenje z gozdovi. S Programom razvoja gozdov in z nacrti za gospodarjenje se zagotavljajo cilji, ki se pokrivajo s cilji varstva okolja, in to: -ohranitev in vzpostavitev naravne se­stave gozdnih združb in krepitev vsestran­ske odpornosti gozdov; -gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in ki temelji na uspešnem naravnem obnavljanju gozdov; -ustrezno izkorišcanje gozdnih rastišc v skladu z naravnim razvojem gozdnih združb; -medsebojna usklajenost gojenja go­zdov, pridobivanja lesa ter drugih dobrin v gozdu. Nacrti za gospodarjenje se izdelajo skupaj ne glede na lastništvo. Lastniške pravice v gozdovih pa se izvajajo tako, da so zago­tovljene njihove ekološke, socialne in proiz­vodne funkcije. Gozdnogospodarski nacrti imajo splošni in prostorski del, ki morata biti med seboj usklajena. Pri tem je obvezno izhodišce za izdelavo nacrtov stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režim za­varovanih naravnih bogastev. Upoštevati je treba tudi usmeritve za gospodarjenje z naravno in kulturno dedišcino v gozdnem prostoru, vodnogospodarske pogoje in us­meritve za zagotavljanje drugih funkcij goz­dov. Dolocen je tudi postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih nacrtov, tako da se prostorski deli gozdnogospo­darskih nacrtov sprejemajo po dolocbah predpisov o urejanju prostora. Poseg v gozd oziroma v gozdni prostor sta poleg posegov, dolocenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krcitev gozdov in izkorišcanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, poraslega z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. 3 DOLOCILA IN DILEME O GOZDOVIH V ZAKONU O UREJANJU PROSTORA IN GRADITVI 3 REGULATIONS AND DILEMMAS ON FORESTS IN THE ACT ON SPATIAL ARRANGING AND BUILDING Novi zakon o urejanju prostora in graditvi naj bi uredil tudi skupne potrebe, zahteve ter standarde drugih dejavnosti, ki vplivajo, ali bi lahko vplivale, na prostor in še nimajo formalnih povezav s prostorsko zakonoda­jo. Vzpostavil naj bi enostavnejše in ucin­kovitejše prostorsko planiranje, pri kate­rem se ne bi podvajali postopki priprave in sprejemanja. Uveljavil in varoval bo javni interes in izvedel razmejitev med zaseb­nim in javnim interesom po napisanih pravi­lih pravnega reda. Še posebno pomembna so dolocila o nacinu usklajevanja sektor­skih interesov in jasnost vseh postopkov v prostoru. Vse navedeno naj bi vodilo pripravljalce zakona, da se že sprejete nove zakonske dolocitve na podrocju gozdov in nacrtovanja prostorskega dela gozdnogospodarskih nacrtov razumljivo in sprejemljivo vgradijo ali razdelajo, kar je za podrocje urejanja gozdnega ~rostora sprejeto z Zakonom o gozdovih. Ce opravimo primerjavo dolocb predloga zakona o urejanju prostora in gra­ditvi (junij 1994) z dolocbami v Zakonu o gozdovih, lahko ugotovimo podvojena prob­lemska podrocja, ki še zahtevajo doloceno razdelavo ali krovno zakonodajo tega podrocja (Zakon o varstvu narave). Sodob­na pravna in biološko-tehniška misel in mednarodni akti nas opozarjajo na neka­tera nacela vzrocnosti, prevencije, koope­racije in skupnih bremen celotne družbe za zagotavljanje življenjske podlage živemu svetu. V ospredju so cilji varstva narave in krajine, omejena in smotrna vecnamenska raba naravnih dobrin. GozdV 53, 1995 31 • Pri ciljih predloga Zakona o urejanju pro­stora in graditvi je med drugim v zvezi z gozdovi navedeno: -uporabiti gozdove, ce je to nujno potreb­no, za zagotovitev javnih interesov držav­nega pomena in kadar ni drugih možnosti (kje in pod kakšnimi pogoji?); -v najvecji možni meri zašcititi vse goz­dove, ki so p9membni za razvoj gozdarst­va in divjadi. Ce so te dejavnosti državnega pomena, je treba takšna obmocja komplek­sno zašcititi. (Kdaj in kako dolociti merila in standarde za ovrednotenje in razmejitev obmocij?); -v najvecji možni meri zašcititi obmocje prvobitne narave ali druga naravna obmoc­ja, ki so pomembna zaradi svoje naravne ali kulturne vrednote ali za rekreacijo; (ob­jektiviziranje ovrednotenja socialnih funkcij gozdov ?!); -sanirati obmocja z narušenim ravno­težjem (kako normativno razcleniti razlicne obremenitve in škodljive vplive v prostoru?); -varovati okolje, naravne in kulturne dobrine, naravno in kulturno dedišcino ter druge znamenitosti. Ker moramo zagotavljati nacrtnost in racionalnost urejanja prostora, je treba na­vedene ciljne usmeritve za gozdni prostor razrešiti v postopku priprave in sprejema­nja prostorskega dela gozdnogospodarskih nacrtov oziroma programa razvoja gozdov. Zato bi morali spredaj navedene dolocbe zakona o gozdovih bolj razvidno vkljuciti v nacela zakona o urejanju prostora in gra­ditvi, smiselno in v povezavi tudi z nadrob­nimi prostorskimi plani ali deli državnega in obcinskega prostorskega (izvedbenega) nacrta. Ocenjujemo, da spredaj navedene cilje lahko objektivno razrešimo, ce med drugim zagotovimo tudi razrešitev postav­ljenih vprašanj v oklepaju. Je pa še vrsta drugih dilem, ki so vezane na dolocila o posegih v prostor, npr.: o enotni evidenci, organiziranosti, financiranju in pristojnosti služb za urejanje prostora in podobno. 4 NOVE NALOGE GOZDNO­GOSPODARSKEGA NACRTOVANJA­PROSTORSKI DEL 4 NEWTASKS OF FOREST MANAGING PLAN­NING-THE PART ON SPACE 4.1 Izhodišca 4.1 Concepts Gospodarjenje z gozdovi je tudi gospo­darjenje s prostorom, saj je gozd nena­domestljiv dejavnik, ki vpliva na ekološko stabilnost v prostoru in kvaliteto življenj­skega okolja. Zato mora biti prostorski raz­voj usmerjen. Tako je tudi gozdnogospo­darsko nacrtovanje vse bolj odvisno od pro­storskega planiranja in urejanja prostora. Ocenjujem, da ima vkljucitev prostorskega dela nacrtovanja v gozdnogospodarske nacrte osnovni namen, da zagotovimo uve­ljavitev javnega interesa nad gozdovi pri varovanju in razvoju gozdov v sistemu pla­niranja in urejanja prostora. Ker dolocamo s programom razvoja gozdov Slovenije na­cionalno politiko sonaravnega gozdnega go­spodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohra­nitev in razvoj gozdov ter pogoje za njihovo izkorišcanje oziroma vecnamensko rabo, je pomembno, da že v programu dolocimo strokovne podlage, ki bodo omogocile uskladiti in razmejiti razlicne interese v pros­toru na osnovi prostorskih delov nacrtov v gozdnogospodarskem obmocju in v gozd­nogospodarski enoti, kot to doloca Zakon o gozdovih v 10. in 11. clenu. Pri tem je treba uveljaviti hierarhijo nacrtovanja in doseci usklajeno in racionalno delo pri pri­pravi, postopku, obravnavi in sprejemu na­crtov. Tako naj bi bila vsebina prostorske­ga dela gozdnogospodarskega nacrta ob­mocja oziroma gozdnogospodarske enote obvezni minimum ali nadomestilo za plan­ske prostorske akte oziroma izvedbene pro­storske nacrte. 4.2 Program razvoja gozdov Slovenije 4.2 The Program on the Development of Slovenian Forests V Program razvoja gozdov Slovenije je treba vkljuciti: 1. Usmeritve za vkljucevanje gozdnogo­spodarskega nacrtovanja pri urejanju pro­ 32 Gozd V 53, 1995 stara za naslednje vsebinske sklope: -ovrednotenje funkcij gozdov .z objek­tivno sprejemljivimi merili in v dolocenih krajinskih tipih dolociti prepovedi, omejitve in usmeritve za prilagojeno gozdno gospo~ darjenje; -pripravo strokovnih podlag oziroma meril za dolocanje gozdnega prostora, na osnovi katerih bi vkljucili v gozdni prostor: ves gorski svet nad gozdno mejo, ne rodo~ vitni svet in kmetijske enklave med gaz~ dom (vkljucno s celki) ter pas ob robu goz­da in manjše površine gozdne vegetacije; -strokovne podlage za ugotovitev ran­ ljivosti gozdnega prostora; -prednostna obmocja za gozdarstvo; -izhodišca za razreševanje nasprotij v gozdnem prostoru v dvofaznem sistemu sprejemanja prostorskih planov; -makroekonomski pogoji za vzdrževanje in razvoj gozdov zaradi javnega interesa. 2. Usmeritve za razvoj usklajene (so­casne) rabe gozdnega prostora za: rekre­acijo in turizem, vodno gospodarstvo, na­ravno in kulturno dedišcino, lovstvo, kmetij­stvo, rudarstvo in za podrocje koridorjev infrastrukture ter dolociti obliko ali nacin prve faze uskladitve. 3. Programsko razvojne kazalce na: -publikacijskih kartah (npr. gozdni pro­stor, varovalni gozdovi in gozdovi s poseb­nim namenom, poškodovanosti gozdov, ob­mocja za premene ali sanacijo in obmocja nacrtovanih posegov v gozd); -tabelah: (npr. razvoj gozdnih fondov, razvoj gozdarskih dejavnosti, rezultate ok­virne valorizacije funkcije gozdov, strokov­ne predloge izlocenih obmocij, preglede nacrtovanih in opravljenih posegov v gozd, vlaganje v vzdrževanje gozdov in poško­dovane ter razvrednotene gozdove). To je: pokazati je treba stanje, probleme in raz:. vojno dinamiko nakazanih usmeritev v pros­toru. 4.3 Nacrti gozdnogospodarskega obmocja 4.3 The Plans of a Forest Managing Region Z zakonom o gozdovih je doloceno, da se akti o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove oziroma gozdove s posebnim na­menom morajo uskladiti najkasneje do 26.6.1996. Do uskladitve aktov so zava­rovana naravna bogastva gozdov z izjem­no poudarjeno katerokoli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funk­cijo varovanja naravne in kulturne dedišcine v gozdnogospodarskih nacrtih obmocij z ve­ljavnostjo od 1.1.1991 do 31.12. 2000 (glej prilogo 1 ). V navedenih nacrtih (14 gozd­nogospodarskih obmocij v Sloveniji) so že vkljucene naslednje strokovne podlage za urejanje prostora na obmocni ravni: -opravljena okvirna inventarizacija in valorizacija vseh funkcij gozdov; -oznacen in ocenjen gozdni prostor; -dolocena obmocja gozdov; -pripravljen strokovni predlog obmocij varovalnih gozdov l. in 11.; -pripravljen strokovni predlog gozdov s posebnim namenom; -obmocja za sanacijo poškodovanih goz­dov; -obmocja razvrednoten ih gozdov, ki so primerna za premene; -odpiranje gozdov s cestami; -predlog prednostnega obmocja za goz­ darstvo; -ugotovljeni posegi in nasprotja v pro­storu; -predlogi za usklajevanje nasprotij; -pripravljen predlog za obmocja, kjer je potrebna podrobnejša valorizacija funkcij gozdov; -napravljena ocena pricakovanih stroš­ kov za varovanje, vzdrževanje in krepitev vseh, zlasti pa izjemno poudarjenih funkcij gozda in gozdnega prostora. Po naši oceni so ta gradiva (in sinteza vseh 14 obmocnih nacrtov) ustrezna osno­ va in vir podatkov, da pripravimo ucinkovit program razvoja gozdov Slovenije in se vkljucimo v pripravo prostorskega plana oziroma prostorskega reda za Slovenijo. 4.4 Nacrti za gozdnogospodarsko enoto 4.4 The Plan s for a Forest Managing Unit Z Zakonom o gozdovih je doloceno, da morajo nacrti za gozdnogospodarsko enoto od 1.1.1995 vkljuciti prostorski del, in to: -prevzem obmocij, ki so razglašena za varovalni gozd oziroma gozd s posebnim namenom, kjer je izjemna poudarjenost funkcij v širšem interesu; GozdV 53. 1995 33 Preglednica 1: Rezultati okvirne valorizacije funkcij gozdov Table 1: The Results of a Skeleton Adjusting of Forest Functions Zap. vrsta funkcije površina gozdov prekrivanje funkcij prekrivanje štev. Function type Forest area Over/ap . of funct. v •• Ser. v ha v%vseh v ha v% vseh Overlapping no. in ha gozdov RS in ha gozdov RS in% in%ofa/l in%ofalf fore:st:s of fore:st:s of (5:3)x1QO Slovenia Slovenia 1 2 3 4 5 6 7 1 varovanje gozdnih zemljišc in sestojev 224894 20,4 127790 11,7 57 2 hidrološka 172227 15,7 80434 7,4 47 3 klimatska 17410 1,6 13115 1,2 75 4 biotopska 53299 4,9 29434 2,7 55 5 zašcita 24803 2,3 16288 1,5 66 6 turisticna, rekreacijska 90692 8,2 73938 6,8 82 7 varovanje naravne in kulturne dedišcine 155924 14,2 94564 8,7 61 8 higijensko -zdravstvena 57314 5,2 31889 2,9 56 9 poucna 2701 0,2 1965 0,2 73 10 raziskovalna 11066 1 9561 0,9 86 11 estetska 47718 4,3 39406 3,6 83 Grafikon 1: Izjemno poudarjene funkcije in njihovo prekrivanje Graph 1: Extremely Stressed Functions and TheirOver/apping 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 izjemno poudarjene funkcije/ extremely stressed functions O prekrivanje funkcij O površina gozdov overlapping of forest area functions -prevzem ureditven ih obmocij gozdov iz gospodarskega nacrta gozdnogospodarske prostorskih aktov; enote, razen njegovega prostorskega dela; -dolocitev prostorsko razpršenih goz­-dolocitev gozdov za sanacijo; dov, ki spadajo v druga ureditvena ob­-dolocitev obsega in usmeritve za ob-mocja, za katere veljajo dolocbe gozdno-mocje gozdov s posebnim namenom, kjer 34 Gozd V 53, 1995 je izjemna poudarjenost funkcij _gozdov v interesu lokalne skupnosti; -usmeritve za ureditvena obmocja gozw do v; 1 -dolocitev intenzivnosti gospodarjenja z 1 gozdovi; -dolocitev obmocij, pomembnih za ohraw nitev prosto živecih živali; 1 ;j -dolocitev rabe gozdov in negozdnih 1 zemljišc, ekološko oziroma funkcion·alno pow l l vezanih z gozdom, tj. za ves gozdni prow star; -izdelavo pregleda in zasnove gozdarw ske infrastrukture in drJ-lgih nacrtovanih posegov v gozdni prostor; r -dolocitev ,vec furikcionalnih obmocij; -dolocitev prostorsko ureditvenih pogo-jev po prostorsko-ureditvenih enotah v skla­du s predpisi o urejanju prostora. Tako opredeljena zakonska dolocila za gozdnogospodarsko enoto pa morajo po 1 naši oceni upoštevati: -spredaj opisana izhodišca, usmeritve in okvirne razvojne kazalce Programa raz­voja gozdov Slovenije in -vsa nova spoznanja, dopolnitve ob­mocnih nacrtov in nova zakonska dolocila s podrocja urejanja prostora, ki naj bi bila usklajena z novo gozdarsko in drugo sek­torsko zakonodajo, ki tudi vkljucuje gozdni prostor. 5 ZAKLJUCEK Z Zakonom o gozdovih je gozdarska stroka pravno formalno dobila zahtevne naloge pri planiranju in urejanju prostora, saj zajema obmocje gozdov 52% površine Slovenije, gozdni prostor po dolocilih zako­na pa prek 70%. Za racionalno in ucinkovito prostorsko planiranje moramo z zakonom o urejanju prostora odgovorno uveljaviti jas­nost vseh postopkov v prostoru. To pome­ni tudi, da je treba z zakonom dolociti mesw to in vlogo prostorskih delov gozdnogospo­darskih nacrtov. Ocenjujem, da bodo vsi prostorski deli gozdnogospodarskih nacrtov z nakazana vsebino v hierarhiji gozdnogow spodarskega nacrtovanja ustrezno vkljuceni v priprave, postopke in sprejeme prostor­skih planov in prostorskih redov kot tudi v prostorske izvedbene nacrte. V ta namen naj bi se upoštevale v cim vecji meri nakaw zane rešitve v prispevku. Ocenjujem pa, da bo vse dileme in probleme mogoce rešiti postopno z organiziranim timskim delom, v katerega bodo vkljuceni gozdarji s prido­bljenimi novimi znanji in izkušnjami ter strow kovnjaki drugih strok, ki jih zahteva to inter­disciplinarno podrocje. 5 Conclusion ln the Forestry Act forestry profession has been defined to carry out demanding tasks in the field of planning and the arranging of space because forests cover 52% of Slovenian area and 70% thereof are occupied by forest space as stated by legal regulations. To achieve rational and effecw tive spatial planning transparency of all the proce­dures in the space has to be introduced by the Act on Spatial Arranging. This also means that the role of those parts in forest managing plans which deal with space have to be statutorily defined. It has be en estimated that all of these parts, indicat­ing the hierarchy in forest managing planning, are also going to be incorporated into the preparaw tions, procedures and adopting of spatial plans and spatial orders as well as into spati al perform­ing plans. The solutions presented by the article should therefore be taken into consideration to the highest extent possible. Yet all the dilemmas and problems are going to require gradual solu­tions and organi z ed team work, performed by fo­ restry experts as well as experts of other branchw es required by this interdisciplinary field. 6VIRI 1. Pogacnik, J.: Gozdnogospodarsko nacr­tovanje in prostorski del, Zb. posvetovanja "Stro­kovna izhodišca za pripravo pravilnikov o gozdno­gospodarskem, gozdnogojitvenem in Jovskogo­jitvenem nacrtovanju, s. 61-71, ZGIS, Ljubljana 1994 2. Pogacnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v obmocnih gozdnogospodarskih nacrtih, GV 1992, št. 5·6, s. 294-303 3. Šinkovec, J.: Nekateri problemi lovstva in gozdarstva, tipkopis, 1994 4. Zakon o gozdovih, Ur.l. RS, štev. 30, 1993 5. Predlog zakona o urejanju prostora in gra­ditvi, junij 1994 GozdV 53, 1995 35 GDK: 232.318-{)15.25 (043.2) Visokofrekvencna elektrofotografija in vitalnost semen High Frequency Electric Photography and Vitality of Seeds Matjaž CATER' Izvlecek M. c.: Visokofrekvencna elektrofotografija in vitalnost semen. Gozdarski vestnik št. 1/1995. V slovenšcini, cit. lit. 1 O Vitalnost semen se preizkuša na razlicne naci­ne. Negativna stran skoraj vseh metod je, da trajajo najmanj dva dni, semena pa so po takšnih preizkusih mrtva. Ugotavljanje vitalnosti semen z visokofrekvencno elektrofotografijo je hitro in se­men ne poškoduje. Semena bukve (Fagus sylvatica L.) in gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) so bila izpostav­ljena elektromagnetnemu polju visoke frekvence za krajši cas in fotografirana. Na fotografijah se vidi ojacan elektromagnetni potencial živih se­men. Primerjava vitalnosti semen preizkušanih s to metodo in normalno uporabljanim biokemijskim preizkusom vitalnosti s tetrazolom {TTC), kjer pride do obarvanja živih embriov, je dala skladne rezultate. Metoda z elektrofotografijo ima pred biokemijsko metodo prednosti predvsem v hitro­sti, ceni in semenih, ki ostanejo živa. Kljucne besede: seme, vitalnost semena, vi­sokofrekvencna elektrofotografija. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Shranjevanje semen gozdnega drevja je namenjeno vzgoji sadik v letih, ko ni obro­da, zašciti genetske pestrosti in preventivni zašciti pred morebitnimi katastrofami; za­radi takih dogajanj je naravno pomlajevanje oteženo ali celo nemogoce in tedaj pride do izraza shranjeno seme avtohtone prove­nience. V gozdnem semenarstvu se za ugotavlja­nje in dolocanje vitalnosti semen uporab­ljajo razlicni nacini in metode. Najbolj so v uporabi biokemijske metode, ki veljajo za zelo zanesljive. Vitalnost lahko preizku­šamo z mehanskimi in radiografskimi preiz­kusi ter s klasicnim preizkusom v kalilniku. Seveda so preizkusi specificni, prilagojeni * M. c., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 61000 Ljubljana, SLO Synopsis M. c.: High Frequency Electric Photography and Vitality of Seeds. Gozdarski vestnik No. 1/1995. ln Slovene, lit. quot. 10 The vitality of seeds is tested by various met­hods. The negative side of almost all methods used is that they last at least two days and seeds are destroyed after passing the test. The vitality of seeds can also be tested very quickly by using high frequency electrophotography, which doesnt damage the seeds. The seeds of common beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) were exposed to a high frequency electromagnetic field for a short time and photographed. On the photo­graphs obtained the amplified electromagnetic potential of live seeds. A comparison of the vitality of seeds using this method with normally used biochemical tetrasol method {TTC), where live embryos are stained, showed similar results. The advantage of the high frequency elektrophoto­graphy method is in the speed, low price and live seeds after passing the test. Key words: seed, vitality of speed, high fre­quency electrophotography. zahtevam vsake drevesne vrste, tako da so danes postopki standardiziran·i. Po vsa­kem od do danes uporabljanih preizkusov je seme po preizkušanju mrtvo, razen pri uporabi kalilnika, za kar potrebujemo daljši cas z upoštevanjem dormantnosti pri posa­meznih vrstah. Vitalnost izražamo z dele­žem živih semen od celotnega števila obravnavanega semenja. Ugotavljanje vitalnosti semen z visokofre­kvencno elektrofotografijo daje možnost preverjanja na hitrejši nacin. Seme izposta­vimo elektromagnetnemu polju za krajši cas. Na fotografijah se vidi ojacan elektro­magnetni potencial živega semena. Po preizkusu ostane seme živo; možno je tudi zasledovanje upada vitalnosti po doloce­nem casu na istih semenih, kar je zanimivo za drevesnice, in dolocitev dopustnega casa shranjevanja semen. Metoda se je že pokazala za uspešno pri ugotavljanju vital­nosti semen koruze (6). 36 GozdV 53, 1995 V botanicnem pogledu izraz seme ni najbolj ustrezen (gre za plod ...: seme s soplodjem), vendar ga zaradi ustaljenosti rabe v nadalnjem besedilu tudi sam uporab­ljam. Il 2. VISOKOFREKVENCNA ELEKTROFOTOGRAFIJA il 2. HIGH FREQUENCY ELECTRIC PHOTOGRAPHY Pojem visokofrekvencne elektrofotogra­ iii~ H ; / fije je v svetu bolj poznan pod imenom Kirlianova fotografija in vzbuja zanimanje ; 1 predvsem med ljudmi, ki vidijo v tej tehniki edinstven nacin opazovanja energetskih LI polj, povezanih samo z živim. O tej tehniki obstaja mnogo teorij in predpostavk, vendar :_:_·ji vpliva na rezultate mnogo dejavnikov, za­radi cesar je rezultate težko kvantificirati. ! . Z elektrotehniškega zornega kota gre za elektricne izpraznitve v plinih, imenovane razelektritve (8). Med dvema elektrodama ustvarimo mocno elektromagnetno polje, zaradi ionizacije postanejo plini elektricno prevodni. Molekule prehajajo iz višjih v nižja energetska stanja in pri tem emitirajo fotone znatnih energij. Nastajajo sledi, ime­ novane streamerji, ki so vidne s prostim ocesom in oznacujejo robove elektronskih plazov. Pojav je podoben elektrooblocnemu i 1 varjenju, ker gre za obliko pulsirajoce raze­·lektritve. ce postavimo v omenjeno polje objekt, v našem primeru seme, se glede na nje­gove lastnosti pri razelektritvi okrog robov pojavi znacilen obroc, imenovan korena, saj oblika spominja na krono (lat. coro na). V naravi se pojavlja ko rona med nevih-. tami na konicah strelovodov, jambo rov ladij, ob konicah letal in v gorah z videzom svetlecih sijev ali trakov. Pojav je poznan pod imenom Elijev ogenj. Med pojave raze­lektritve spada tudi polarni sij. Zacetki uporabe visokofrekvencne elek­trofotografije v medicini segajo v leto 1908. V eni od londonskih bolnišnic je Valter Killner uporabljal elektrofotografijo v diag­ nosticne namene in iz oblike, barve in velikosti razelektritve diagnosticiral stanje bolnikov. Trdil je, da se pojavijo spremembe v razelektritvi prej, kot zunanji simptomi bolezni. V svetu so bile v letih 1968, 1972 in 1973 organizirane znanstvene konference, kjer so obravnavali elektrofotografijo in njene aplikacije. V Združenih državah so leta 1989 na univerzi Lehigh izdelali nacin za ugotavljanje sprememb in poškodb v struk­turi materiala. Metoda je hitra, poceni in dosega natancnost dolocanja nepravilnosti z NMR (z nuklearno magnetno resonanco). Nepravilnost materiala se kaže v spre­membi razelektritve, uporabnost pa v odkri­vanju mikrorazpok na letalih in ladjah (4). Zanimivih odkritij v zvezi z elektrofotogra­fijo je še veliko, kljub dejstvom pa velja, da je dobro tovrstne rezultate in izsledke razi­ skav obravnavati z dobršnjo mero kriticno­sti. Na razelektritev vpliva namrec množica dejavnikov, kot na primer frekvenca apara­ ta, zracni tlak, temperatura prostora, zracna vlaga, stanje fotografiranega objekta in omrežna napetost, na fotografije pa poleg omenjenih še cas ekspozicije in cas, ko so fotografije v postopku razvijanja. Majhne in na videz nepomembne razlike lahko prika­ žejo naravnost senzacionalne zakljucke, ki jih je zaradi množice dejavnikov velikokrat nemogoce ponoviti. 2.1. Fotografiranje semen 2.1. Photographing of seeds Visokofrekvencni aparat je izdelek Danila Ogrinca iz Slovenske Bistrice in je namizne izvedbe. Opazujemo lahko razelektritve objektov v mejah dimenzij 20 cm x 25 cm. Nastavljivi sta frekvenca in cas ekspozicije. Za opazovanje je potrebno spojiti objekt s premicno elektrodo, kot kaže skica 1. Ce namestimo pod objekt opazovanja opticno obcutljiv material (film), ta zazna razelektritev, ki jo lahko ovrednoti mo. Foto­grafiramo lahko na dva nacina: a) pod objekt namestimo film, z obcutljivo emulzijo obrnjen navzgor. Po fotografiranju film razvijemo in napravimo fotografije, ki so realna, pozitivna fotografija razelektritve; b) pod objekt namestimo foto papir, ki ga po fotografiranju razvijemo. Rezultat je ne­gativ, ki ga je najveckrat laže vrednotiti; Gozdv 53, 1995 37 Skica 1. Shematski prikaz fotografiranja objekta Figure 1. Schematic Presentation of Photographing an Object elektro da 1 efectrode pleksi steklo 1 perspex dielektrik 1 dielectric 220V 50 Hz Skica 2. Razmerje površin korone in semena kot koeficient vitalnosti f Figure 2. The Ratio between the Crown and Seed Area as a Coefflcient of Vitality t P1 površina korone 1 crown area P2 površina semena 1 seed area f ~ P2: (P1 + P,) x 100 Za preizkus vitalnosti je bilo fotografiranih f20 bukovih semen (Fagus sylvatica L.) in 120 semen gorskega javorja (Acer pseudo­platanus L.). Naenkrat je bilo mogoce foto­grafirati le eno seme. Rezultate fotografira­nih semen smo vzporedili z rezultati bioke­mijskega preizkusa vitalnosti s tetrazolom na istih semenih, ki v postopku obarva vitalne dele semen rdece. Sledilo je fotogra­firanje vecjega vzorca javorjevih semen (200 semen) in vzporejanje fotografij z rezultati kalitve istih semen. Fotografije so bile napravljene po postopku s foto papir­jem tako, da so bili rezultati vidni takoj. Delo je potekalo v temnici; po ekspoziciji razelek­tritve je bilo potrebno potopiti foto papir v razvijalec za natanko dolocen cas in nato v fiksir, po tem pa spirati s tekoco vodo. Postopek je enak izdelavi crno belih foto­grafij, potreben material je mogoce dobiti v vsaki trgovini s foto materialom. Ker vpliva na razelektritev množica dejavnikov, so bila semena posneta v serijah po dvajset semen v kolikor mogoce enotnih pogojih. Za vrednotenje fotografij je bil izbran koeficient vitalnosti f, razmerje med po­vršino semena in celotno površino korene, tako da so bili rezultati med seboj primerljivi (skica 2). Omenjeno razmerje je v primeru vitalnih semen nižje, saj pripada vecji delež koroni, kot semenu. Velja tudi obratno; v primeru nevitalnih semen je razmerje višje. Za vsako serijo je bil dolocen mejni interval, ki je locil vitalna semena od nevitalnih. Predpostavljal sem, da je negativna vred­nost testa s tetrazolom in višja vrednost koeficienta f znak za nevitalno seme. Vzorec semen je bil nakljucen, dobljen v semenarni Semesadike Mengeš, fotografi­ranje in poskus s kalitvijo pa je bil v celoti opravljen v Gozdarskem Inštitutu Slovenije. 3. REZULTATI 3. RESULTS Vzporejanje koeficienta vitalnosti, doblje­nega po fotografiranju semen in po kemij­skem preizkusu vitalnosti s tetrazolom, je pokazalo v primeru bukovih semen 98 %, v primeru javorjevih semen pa 97% ujema­nje. Nevitalna semena so imela manjšo koreno in zato nižji koeficient vitalnosti zaradi vecjega relativnega deleža semena. 38 GozdV 53, 1995 Na razliko so najverjetneje vplivali VISJI elektrokemijski in elektromagnetni poten­ ciali, ki so v neživih semenih manj izraziti ali jih sploh ni. Vsi življenjski procesi so povezani z elektrokemijskim potencialom membran na nivoju celice, zato lahko ute­ meljeno trdimo, da s fotografiranjem raze­lektritve zaznamo življenjski potencial se­mena. Mejni interval je bil spremenljiv, zato je bilo mogoce primerjati le semena znotraj posameznih serij. Fotografija prikazuje živo in mrtvo bukovo seme ter elektrofotografiji istih semen, ki sta bili napravljeni pred kemijskim preizkusom. Razliki sta ocitni. Vzrok za neskladje v rezultatih lahko morda išcemo v dejavnikih, ki jih ni bilo mogoce ovrednotiti ali nanje vplivati npr. zracni tlak, nihanje omrežne napetosti, ko­licina ozona itd. Kjub 5% neskladju lahko recemo, daje ujemanje metod zelo visoko. Vzporejanje rezultatov elektrofotografij in kalivosti javorjevih semen je pokazalo 95% ujemanje. Predvideval sem, da so bili vzroki za neskladje rezultatov isti, kot pri preizku­šanju vitalnosti semen. Primerjava elektrofotografij in klasicnega te­sta vitalnosti (ITC) pri vitalnem in nevitalnem bukovem semenu A Comparison of Electric Photographs and Clas­sical Vitality Test (TTC) with a Vital and Nonvita/ Beech Seed :! 4. RAZPRAVA 4. DISCUSSION i Poskus je dokazal, da je nacin preizkuša­nja vitalnosti semen z visokofrekvencno 1 \ elektrofotografijo uspešen, saj se ujema s kemijsko metodo preizkušanja vitalnosti s tetrazolom (TTC), ki velja za najsodobnej­šo. Pred slednjo ima test z elektrofotografijo naslednje prednosti: metoda je ponovljiva z istimi sem eni, kar omogoca zasledovanje upadanja vitalnosti semen; · semena ostanejo po preizkusu živa in nepoškodovana, kar omogoca vzporeja­ nje z rezultati kakšnega drugega preizkusa vitalnosti; · metoda je nekajkrat hitrejša in cenej­ ša, preizkus ni vezan na uporabo dragih kemikalij; · dodatno tretiranje semen, kot na pri­ mer namakanje in segrevanje v termostatu, ni potrebno; · fotografije so trajne, rezultati so vidni takoj. Zaradi tehnicne izvedbe je mogoce foto­grafirati naenkrat le eno seme, ki se prilega površini aparata z eno ravno ploskvijo. Vseh semen, žal, ni mogoce fotografirati -zaradi velikega osnovnega potenciala apa­. rata, tudi mejni interval ni absoluten, vendar je stalen znotraj posamezne serije. Fre­kvenca delovanja aparata je po navedbah v tuji literaturi veliko višja (30000s-1), kot pa frekvenca, s katero so bile napravljene 1 fotografije (1500s-1 -3000 s-). Menim, da so naštete pomanjkljivosti tehnicno rešljive, s cemer bi lahko povecali enostavnost in uporabnost te metode. 5. ZAKLJUCEK 5. CONCLUSION Uporaba visokofrekvencne elektrofoto­grafije je v naravoslovju in dejavnostih, kot je gozdarstvo, šele zaceta. Ugotavljanje vitalnosti semen je lahko le eden izmed nacinov, s katerim bi se lahko olajšal ali poenostavil dosedanji nacin dela. Seveda bo potrebno iz procesa izlociti motece de­javnike. Metodo bi morda lahko s pridom uporabili tudi pri ugotavljanju vitalnosti obo­lelega drevja, saj zazna razelektritev proce­ se, ki šele cez cas preidejo v ocitno fizicno opaznost, takrat pa je za uspešno ukrepa­nje že prepozno. ce se bodo izkazala Gozd V 53, 1995 39 predvidevanja nekaterih znanstvenikov za pravilna, se obeta elektrofotograliji širša uporabnost. LITERATURA LITERATURE 1. Boyers, O. G., Tiller, W. A., 1973, Gorana discharge photography, Journal of applied phy­sics, Vol.44 No. 7, July 1973 2. cater, M., 1994, Diplomsko delo, Bioteh. fakulteta, add. za gozdarstvo, Ljubljana Foto: Edo Kozorog 3. Johnson, K., 1977, The living aura, Haw­thorn books, New York 4. Lerner, E., 1989, Kirlian photos find hidden flaws, Circle reader, New York 5. Lebar, M., 1975, Diplomsko delo, fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 6. Pliberšek, T., 1990, Diplomsko delo, Višja agronomska šola, Maribor 7. Stilhmer, R.,1990, Kirlian-fotografie, NatCJr­liche Heilkr3fte, Lingen verlag, K61n 8. Tehnicka enciklopedija, 1969, 3. zvezek, Jugos!. leksikogr. zavod. Zagreb 9. Tiller, W., 1974, Are psychoenergetic pictu­res possible?, New scientist, 25. 4.1974 10. Wood, B., 1984, The healing power of colour, The Aquarian press, Northamptonshire GDK: 93i (485) Nova švedska gozdarska politika Milan ŠINKO* UVOD Skoraj istocasno, ko je Slovenija junija i 993 dobila nov Zakon o gozdovih, je bila v švedskem parlamentu sprejeta nova go­zdarska politika, ki je dolocila osnovne smernice zakona o gozdarstvu (The Fore­stry Act), ki je zacel veljati i. i. i 994. Prejšnja je veljala od leta i979, z neznat­nimi spremembami v osemdesetih letih. Osnovne znacilnosti prejšnje švedske goz­darske politike so bile: -mocen poudarek na lesni proizvodnji, ker so pricakovali pomanjkanje lesa v za­cetku naslednjega stoletja; -gozdni prostor postaja vedno bolj po­memben, vendar je podrejen proizvodnji lesa; -velika vloga države v gozdarstvu; -subvencije iz posebnih gozdarskih davkov so bile pomemben prispevek finan­ciranju gozdarskih investicij, predvsem ob­novi gozdov na severu švedske; -država je izvajala gozdno inventuro za obvezno gozdnogospodarsko nacrtovanje; -izobraževanje lastnikov gozdov in po­glabljanje znanja gozdarskemu osebju sta bila pomembna ukrepa gozdarske politike v poznih osemdesetih letih. Uspešnost prejšnje politike je bila po mnenju parlamentarnega odbora, ki je vodil njeno analizo, velika, vendar premajhna na podrocjih varovanja narave in proizvodnje visoko kakovostnega lesa. Posebno se je izkazalo, da je tedaj veljavni zakon o go­zdarstvu oviral pozitivni razvoj na okoljevar­stvenem podrocju. Za mnoge spodbude se je pokazalo, da so bile neucinkovite, stroški za gozdno inventuro, za gozdnogospodar­sko nacrtovanje pa previsoki. Ob razisko­valnem delu se je tudi povecalo znanje o nevarnosti modernega gospodarjenja z go­ * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljub lja~ na, Vecna pot 83, SLO zdavi za dolocene naravne vrste in ekosi­ steme. Velik vpliv na spremembo gozdarske po­litike imajo tudi ucinki onesnaževanja zraka. Izmed merljivih ucinkov je pomembno zaki­sanje tal, ceprav povezave med novimi vrstami škod v gozdovih in onesnaževa­njem še ni mogoce dokazati. Kljub temu pa obstajajo indikatorji, da je taka zveza mo­goca in pomeni resno grožnjo na daljši rok. Na razvoj gozdarske politike je vplivalo tudi mednarodno dogajanje na podrocju varstva okolja, še posebno sprejem Agende 21, sicer pravno neobvezujoce izjave na konferenci UNCED. NOVA POLITIKA VSEBUJE DVA ENAKOVREDNA CILJA: OKOLJSKI IN PROIZVODNI CILJ Z okoljem povezan cilj se glasi: -Produktivnost gozdnega zemljišca mora biti ohranjena. Zagotovljena morata biti biološka in genetska pestrost. Gospo­darjenje z gozdovi mora zagotoviti prežive­tje naravnim rastlinskim in živalskim vrstam v naravnem okolju in mocnih populacijah. Ogrožene vrste in ve~etacijski sistemi mo­rajo biti zavarovani. Scititi je treba zgodo­vinske, estetske in družbene vrednosti go­zdov. Proizvodni cilj je: -Gozdovi in gozdno zemljišce morajo biti uporabljeni ucinkovito, upoštevaje trajni in vrednostni donos. Struktura gozdne pro­izvodnje mora zagotavljati zadovoljevanje razlicnih clovekovih potreb v prihodnosti. MNOGONAMENSKA RABA ŠVEDSKIH GOZDOV z gozdovi je treba gospodariti tako, da je možno potrebe po proizvodnih in drugih ciljih zadovoljevati na naceloma vsakem GozdV 53, 1995 41 hektarju gozdnega zemljišca. Na ta nacin se sicer zmanjšajo zahteve po posebej zašcitenih naravnih obmocjih, ki jih je zdaj 2,8% gozdnega zemljišca. Ocenjujejo, da bodo delež morali nekoliko povecati, pred­ vsem na jugu švedske. Naravni rezervati so predvsem na severu švedske v državnih gozdovih. V zašcito nameravajo vkljuciti tudi zasebne gozdove. LASTNIK GOZDA JE ODGOVOREN ZA GOZDNO OKOLJE Upoštevanje okoljskih zahtev mora biti vkljuceno v gospodarjenje z gozdom in jih mora lastnik gozda izvajati. Primera takega ukrepa sta pušcanje starih dreves po konc­nem poseku ali skrb za gozdna mocvirja, ali pa izlocanje iz gospodarjenja manjših površin, navadno manjših kot 0,5 ha z red­ kimi in ogroženimi vrstami. ce so stroški takih ukrepov previsoki, jih mora nadome­stiti država. Stroške narodnih parkov in naravnih rezervatov pokriva država. Go­ zdarji morajo skrbeti za doseganje okoljskih ciljev gozdov in za nadzor. Državni organi s podrocja okolja so odgovorni za razvoj in ocenjevanje okoljskih vidikov gozdarske politike, pri cemer pa morajo sodelovati tudi gozdarske oblasti. VEC POUDARKA JE NA IZOBRAŽEVANJU, MANJ NA ZAKONIH, SPODBUDAH IN INVENTURI Razmerje med posameznimi instrumenti za doseganje ciljev gozdarske politike se na švedskem spreminja zaradi splošne usmeritve, da deregulira in zmanjša inter­ vencije države v gospodarstvo. Ukinili so poseben gozdarski davek (0,8% vrednosti gozdov), iz katerega so se financirale spodbude v gozdarstvu, pri ce­mer imajo lastniki gozdov zdaj vecjo nepo­sredno odgovornost. Poenostavljena zako­nodaja daje lastnikom vec svobode pri ukrepanju, zato pa je vecji ,poudarek na njihovem izobraževanju in poglabljanju zna­nja. V prejšnjem sistemu je vecji del stro­ škov izobraževanja nosila država, po no­ vem zakonu pa bodo morali njihov znaten 42 GozdV 53, 1995 del nositi lastniki gozdov sami. Brez placila bo še naprej izobraževanje o zakonskih predpisih in nadzoru. Spodbude namenjajo samo za podporo gozdnemu okolju, pojmu, ki si ga v Sloveniji najlaže predstavljamo kot okoljske funkcije gozdov oziroma posebno zanimiva rasti­ šca. Spodbude bodo namenjali na treh podrocjih: -apnenje zakisanih tal zaradi onesna­ ženega zraka, -gojenje listnatih gozdov na jugu šved­ ske, -izvajanje posebnih dejavnosti za izbolj­ šanje varstva narave, rekreacije in krajine in vzdrževanje kulturne dedišcine v gozdo­vih. Gozdna inventura, ki temelji na vzorce­ nju, je omejena na državno raven in je povezana z gozdnim okoljem. Ni vec name­njena gozdnogospodarskemu nacrtovanju na posamezni posesti, ampak spremljanju dogajanj in razvoju gozdarske politike na državni ravni. Poseben poudarek je na spremljanju mocvirnatih obmocij, ki jih ni dovoljeno izsuševati, in drugim posebnim rastišcem. Izdelovanje gozdnogospodar­skih nacrtov za lastnike ni vec obvezno. GLAVNE POSEBNOSTI NOVEGA ŠVEDSKEGA ZAKONA O GOZDARSTVU Zakon je zacel veljati 1. 1. 1994 in ima 41 clenov. -Obnova mora biti narejena po konc­nem poseku in resnih poškodbah gozdov; -pogozditi je treba tudi gozdno zemljiš­ce, ki ni poraslo z drevjem (npr. nekdanje kmetijsko zemljišce) in gozdno zemljišce z nizko lesno zalogo, razen kadar je tako zemljišce pomembno za varstvo narave; -uporabiti je mogoce samo primerne metode obnove; -trgovina in uporaba semen in sadik je omejena in nadzorovana; -posek mora biti ugoden za razvoj se­stoja ali obnove gozdov. Država lahko do­loci starostno mejo gozdov za posek. Za redcenje ali cišcenje, ki koristi razvoju go­zdov, ni potrebno dovoljenje; -starostna distribucija gozdov mora biti za vsako posest razumno enakomerna. Zahteva po enakomernosti starostnih razre­dov je vecja v vecjih kot manjših posestvih. Vlada lahko doloci najvecji možni posek v dolocenem obdobju in s tem prepreci, da bi bilo na doloceni posesti vec kot polovica golosekov ali mladih sestojev; -gozdni posestnik mora obvestiti go­zdarske oblasti o nameravanem koncnem poseku, nameravanem osuševanju in o tem kako bo upošteval varstvo narave in zgodovinski vidik. ce je posek omejen, je lastnik opravicen do denarnega nadomesti­ la; -škode zaradi insektov morajo prepre­cevati s primarnim gospodarjenjem; -listnati gozdovi (predvsem hrasta in bukve) na jugu švedske se ne smejo spre­meniti v druge vrste gozdov; STROKOVNA SRECANJA -pri ocenjevanju okoljskih vplivov novih gozdnogojitvenih in drugih metod ter nove vrste dokumentacije za obnovo gozdov je treba upoštevati mnenje državne gozdar­ske uprave; -varstvo narave in upoštevanje zgodo­vinskih vidikov morata biti sestavni del vseh vrst gospodarjenja in opravil. Ekstenzivna raba gozdov je dovoljena na neproduktivnih zemljišcih; -kazni so denarne kazni in najvec šest mesecev zapora. Sestavni del kazni je tudi zaplemba na nedovoljeni nacin dobljenega lesa ali ustrezna protivrednost. VIR Sweden's New Forest Policy in The Forestry Act, Skogsstyrelsen, 1994 1 GDK: 945.3 1 Sklepi posveta Gozdarsko izobraževanje 1. Nove organizacijske in gospodarske razmere v slovenskem gozdarstvu terjajo prenovljen in celosten pristop k izobraževa­nju za potrebe stroke, lastnikov gozdov in širše javnosti, skladno s splošno prenovo strokovnega in poklicnega izobraževanja ter v skladu z dejanskimi potrebami v pri­ hodnosti. Gozdarsko izobraževanje mora temeljiti na dolgorocnih ciljih PROGRAMA RAZVOJA GOZDOV V SLOVENIJI, ki so: -Ohranitev in pospeševanje biološke pestrosti gozdov ter sonaraven in trajnostni razvoj vseh njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. ~ Ohranjanje naravnega okolja in ekolo­škega ravnotežja v krajini. -Ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju. Gozdarsko izobraževanje mora temeljiti na nacelu sonaravnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo, ob upoštevanju naše posebnosti -visokega deleža zasebnih gozdov. 2. Potrebujemo CELOSTNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA V GOZDARSTVU. Po­budo za pripravo takega programa dajejo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano Republike Slovenije, Zveza gozdar­skih društev Slovenije in udeleženci tega posveta. Ministrstvo za kmetijstvo in go­zdarstvo prevzema pokroviteljstvo nad pri­pravo programa in imenuje interdiscipli­narno delovno skupino za pripravo pred­loga takega programa. Ministrstvo za kme­tijstvo in gozdarstvo bo, v sodelovanju z vsemi dejavniki in zainteresiranimi imeno­valo delovno skupino v najkrajšem možnem casu. Temeljna izhodišca za program so tudi sklepi tega posveta. 3. Potrebe po celostnem pristopu k obravnavi programa gozdarskega izobra­ževanja se kažejo na treh pomembnih po­drocjih: -pri poklicnem in strokovnem izobraže­vanju ter usposabljanju za potrebe proi­zvodnih in strokovnih del v gozdarstvu ter pokrivanju tovrstnih kadrovskih potreb; GozdV 53, 1995 43 -pri izobraževanju in usposabljanju las­tnikov gozdov za potrebe gospodarjenja z njihovimi gozdovi in za opravljanje nepo­srednih del v njih; -pri izobraževanju in osvešcanju javno­sti, od šolske mladine do javnih inštitucij, popularizaciji gozdov in gozdarstva ter njuni promociji v širši javnosti. 4. Težišce bodocega izobraževanja v gozdarstvu se mora v bodoce premakniti k lastnikom gozdov, k javnosti ter na podrocje odpiranja gozdarske stroke k interdiscipli­ narnemu sodelovanju in izobraževanju. Takšna usmeritev bo od strokovnih delav­cev v gozdarstvu zahtevala dodatna znanja in sposobnosti, vodila pa bo k vecjemu zaupanju v njihovo delo in s tem k vecjemu ugledu stroke v javnosti. 5. V interesu lastnikov gozdov in države potrebujemo poseben program izobraževa­nja in usposabljanja lastnikov gozdov. Po­sebnost slovenskega gozdnega prostora je visok delež zasebnih gozdov (80 %) in iz­jemna lastniška in parcelna razdrobljenost zasebne gozdne posesti. Nuja zagotavlja­nja uspešnega opravljanja vecnamenske vloge gozdov terja uspešno sodelovanje lastnikov gozdov, javne gozdarske službe in države. Za uspešno gospodarjenje z gozdom in izvajanje del v njem bo moral lastnik imeti vse vec znanja, biti bo moral opremljen in usposobljen za delo v gozdu. Za ustrezno izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov bodo potrebne vecidel neformalne oblike izobraževanja, zato bi moralo biti v javnem interesu, da država zagotovi ustrezne oblike sofinanciranja ta­kega izobraževanja in ustrezne stimulacije lastnikom, ki se bodo izobraževali. Pri izo­braževanju lastnikov bo potrebna pomoc države iz vec razlogov: -Lastniki gozdov so dolžni opraviti vsa potrebna in nacrtovana dela v svojih gozdo­vih, zato morajo biti za takšna dela primerno strokovno usposobljeni. Kakovostna iz­vedba del mora biti v interesu lastnikov pa tudi najširše javnosti, ce naj gozdovi uspe­šno in trajno opravljajo svoje splošnokoris­tne funkcije. -Lastniki gozdov morajo biti primerno izobraženi in usposobljeni tudi zato, da bodo dela v gozdovih lahko opravljali varno in ucinkovito. Tudi zmanjšanje nesrec pri 44 Gozd V 53, 1995 delih v gozdu mora biti skupni interes lastni­ kov in države. 6. Poleg že vpeljanega rednega poklic­nega programa za poklic "kmet--j]ozdar" bo treba izdelati programe izobraževanja in usposabljanja za odrasle lastnike gozdov in sicer za štiri poglavitna podrocja in kate­gorije lastnikov: -za lastnike z vecjo gozdno posestjo, ki sami ne bodo delali v gozdu, potrebujejo pa znanja za uspešno vodenje svojega gospodarstva: -za lastnike, ki imajo majhno gozdno posest in sami v gozdu ne bodo delali, potrebujejo pa temeljna znanja, potrebna za pravilno razumevanje gozda in njegove vecnamenske vloge: -za lastnike gozdov, ki bodo v svojih gozdovih in v okviru sosedske pomoci opravljali vsaj del potrebnih, predvsem eno­stavnejših del, je treba pripraviti program temeljnega izobraževanja o gozdu in go­spodarjenju z njim ter program usposablja­nja za opravljanje posameznih gozdnogo­spodarskih del; -za lastnike gozdov, ki so opremljeni za dela v gozdu in nameravajo opravljati vsa dela v svojih gozdovih in v vecjem obsegu sodelovati pri delih v okviru sosedske po­moci, je treba pripraviti program, ki jim bo dal solidnejša znanja o gozdu in gospodar­jenju z njim in jih usposobil za strokovno, racionalno in varno opravljanje del v gozdo­vih. 7. V okviru ciljev izobraževanja in uspo­ sabljanja lastnikov gozdov mora posebej izstopati cilj, da želimo in moramo v dogled­nem casu razpoloviti število nezgod pri delih v zasebnih gozdovih. Poseben argu­ment so statisticni podatki in primerjave z razmerami v gozdarsko razvitejših državah. Ti podatki dokazujejo visok delež težjih nesrec in smrtnih primerov pri delih v za­sebnih gozdovih pri nas. Samo osebni stro­ški nezgod v zasebnih gozdovih, po stro­kovni oceni Gozdarskega inštituta, dose­gajo pri nas tretjino vrednosti proizvodnje iz zasebnih gozdov. V okviru navedenega cilja zato ne bo dovolj le izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov, temvec bo treba osvešcati tudi vse tiste, ki v zvezi z gospodarjenjem z zasebnimi gozdovi, pa tudi širše, sprejemajo politicne odlocitve. Usposabljanje za varno delo v gozdu rnora postati dodaten interes lastnikov gozdov , njihovih združenj, države pa tudi zavaroval­ nic. 8. Programi za izobraževanje lastnikov gozdov bodo morali biti pripravljeni in orga­nizirani tako, da bodo potekali kontinuirano, na vec nacinov, prilagojeno potrebam in interesom lastnikov, ter po vsej državi. K izdelavi teh programov in sodelovanju pri njihovem izvajanju bo zato treba pritegniti tako pristojne državne institucije, izobraže­valne zavode in gozdarske strokovnjake kot organizacije lastnikov gozdov in zavaro­valnice. Skladno s potrebami in interesi naj bodo razlicne tudi oblike izvajanja teh pro­gramov, zato jih je treba sistematicno vklju­citi v svetovalno delo javne gozdarske slu­žbe. Organizirati je treba cikluse krajših predavanj za lastnike gozdov in tem potre­bam prilagoditi tudi vsebine strokovnih pu­blikacij in clankov v revijah in casopisih, namenjenih lastnikom gozdov. Tecaje izo­braževanja in usposabljanja je treba organi­zirati po vsej Sloveniji, tudi z možnostjo pridobitve javne listine o usposobitvi. 9. Novi sistem strokovnega in poklicnega izobraževanja je treba graditi na dosedanjih uspešnih oblikah strokovnega izobraževa­nja in usposabljanja ter ga postopoma pri­lagajati novim razmeram, pogojem in potre­bam. Svoj vpliv in interes morajo v novem sistemu imeti zagotovljen vsi pristojni in zainteresirani dejavniki, pokrivati mora vse kadrovske potrebe. Skladno z izobraževal­nim sistemom je treba pripraviti tudi novo, casu in razmeram prilagojeno nomenkla­turo poklicev v gozdarstvu. 1 O. Izobraževalni sistem za potrebe go­zdarstva naj bo celovit, vertikalno povezan in vsestransko prehoden, skladen s splo­šnim sistemom poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji, primerljiv z izo­ braževalnimi sistemi v tujini. Sistem naj omogoca selektivno in smotrno kadrovanje mladine v gozdarske poklice ter ustrezno izobraževanje in usposabljanje v rednih šolskih programih kot tudi v oblikah izobra­ževanja, usposabljanja, dokvalificiranja, prekvalificiranja in pošolskega izobraževa­nja odraslih. Av1onomen je pri tem fakultetni in podiplomski študij gozdarstva. 11. Posebnost izobraževanja v gozdar­stvu so majhne kadrovske potrebe po raz­licnih poklicnih in strokovnih profilih ter relativno drago izobraževanje in usposab­ljanje. Hkrati potrebe po celovitem sistemu izobraževanja narekujejo zagotovitev ustre­znih racionalnostnih pogojev, smotrnost in kakovost izobraževanja, optimalne mate­rialne in kadrovske rešitve. Smiselno bo torej tudi v prihodnje organizirati in izvajati poklicno in strokovno izobraževanje (izven Univerze) v enem izobraževalnem zavodu, ki bo izvajal programe rednega šolanja in organiziral tudi ostale, obšolske in pošolske oblike izobraževanja in usposabljanja odra­slih. V ta namen mora biti zagotovljeno financiranje specificnih potreb gozdarskega izobraževanja, zavodu mora biti zagotov­ ljena sodobna materialna osnova, razpola­g.ati mora z lastnim gozdnim revirjem. 12. V gozdarstvu ostaja do nadaljnega odprta dilema, kako organizirati poklicno izobraževanje v okviru dualnega sistema. Vsekakor obstoja vrsta razlogov, ki vsaj deloma govore tudi v prid periodicno orga­niziranega pouka in delnega usposabljanja na delovnem mestu. V tem primeru bo treba pravocasno poskrbeti za predhodno izobrazbo terenskih izobraževalcev (inš­truktorjev, mentorjev) in zagotoviti ustrezne financne in materialne pogoje za takšno usposabljanje na terenu tam, kjer bo to smiselno. V povezavi z gozdarsko opera­tivo bo treba zagotoviti sodelovanje primer­nih strokovnjakov pri pripravi ucnih progra­mov in pri delu ustreznih izpitnih komisij. 13. V nacelu bo treba tudi razcistiti, v domena katere zbornice bo sodilo poklicno izobraževanje gozdarjev, saj sta na po­drocju izvajanja del v gozdarstvu že danes prisotna tako podjetništvo kot obrt. S tem v zvezi bo treba doreci tudi sistem strokov­nega izpopolnjevanja in napredovanja go­zdarjev, saj se bo treba odlociti med mož­nostjo mojstrskih ali delovodskih izpitov. Vec utemeljenih razlogov govori v prid ene zbornice, ki bo pokrivala skupne izobraže­valne interese za potrebe gozdarstva v Sloveniji. Stroka bo v okviru svojega zdru­ženja morala oblikovati predlog nove no­menklature poklicev in dolociti poklicne pro­file v gozdarstvu. 14. Pri poklicnem izobraževanju in uspo­sabljanju gozdarjev morajo biti v polni meri Gozd V 53, 1995 45 upoštevana spoznanja strokovnih ved: me­dicine dela, fiziologije, ergonomije, kinezio­logije, psihosociologije dela, gozdarske teh­nologije in drugih. Izoblikovati moramo športne sposobnosti bodocega gozdnega delavca. Gozdnemu delavcu je treba omo­gociti družbeno uveljavitev njegovega pokli­ca, utrditi si mora cut poklicne pripadnosti, svojemu delu mora biti strokovno dorasel, sposoben ga mora biti opravljati ucinkovito, odgovorno, varno zase, za druge in za gozd. Delodajalci naj na izobraževanje in usposabljanje delavcev gledajo kot na enega kljucnih dejavnikov konkurencnosti pri delu in zaposlovanju. Sindikati naj v poklicnem izobraževanju vidijo zagotovilo konkurence pri zaposlitvi, pogoj za ustrezno placilo dela in pogoj za poklicno napredova­ nje, sredstvo za zagotavljanje socialne var­ nosti delavcev. Gozdni delavec mora biti sposoben ohraniti svojo delazmožnost in zdravje skozi vso delovno dobo, kar mora biti tudi interes države. Delavca naj pri delu stimulirajo tudi možnosti strokovnega izpo­polnjevanja in napredovanja. 15. Odprto ostaja vprašanje prihodnosti gozdarskega tehnika. V okviru reorganizira­nega šolstva in potreb po kadrovanju v gozdarske poklice vidimo, v primeru upravi­cene opustitve poklica "gozdarski tehnik", dve možnosti: -Gozdarskega tehnika lahko nadomesti gozdarski delovodja, ki bi ga izobraževali prek sistema napredovanja gozdnega de­lavca po sistemu 3 leta + 2 leti. S tem bi odpadla oblika rednega šolanja na dvoletni stopnji in bi prišlo v poštev le izobraževanje odraslih v ustreznem seminarskem ciklusu. Bi pa gozdarska šola na ta nacin izgubila status popolne srednje šole in možnosti izobraževanja za maturo. S tem bi se izpo­stavilo vprašanje kadrov in kakovosti pouka na gozdarski šoli. -Ob navedeni možnosti zagovarjamo in predlagamo uvedbo štiriletnega naravo­slovnega programa tehnicne gimnazije, z možnostjo mature in zakljucnega izpita. Na ta nacin bomo omogocili kadrovanje mla­dine v bodoci študij strokovnih gozdarskih in drugih naravoslovnih poklicev in zagoto­vili bomo potrebne normativna, kadrovske in kakovostne pogoje na dosedanji gozdar­ski šoli oziroma na bodocem gozdarskem šolskem zavodu. 16. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ima sedanjim · razmeram in potrebam ustrezno izdelan celovit sistem študija, ki temelji na nacelih sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in drugimi obnovljivimi viri ter nacrtnega ohra­njanja naravnega okolja. Z novim zakonom o visokem šolstvu oddelek ohranja univer­zitetni študij z diplomo, preneha pa doseda­nje višješolsko izobraževanje. cetudi višje in visoko šolstvo ne sodi v izkljucno po­drocje univerze, oddelek pripravlja program visokega strokovnega izobraževanja v tra­ janju treh let. študij na visoki šoli bo name­njen usposabljanju strokovnjakov za samo­stojno delo v gozdnem revirju, nanj se bodo lahko vpisali kandidati z opravljenim za­kljucnim izpitom srednje šole. Oddelek ohranja in dopolnjuje programe podiplom­skega in pošolskega izobraževanja, vse vec bo poudarka na univerzitetnem interdis­ ciplinarnem študiju varstva okolja. Tako zasnovan program bo zahteval nove habi­litirane ucitelje, sodobne laboratorije in la­sten terenski ucni objekt, s tem v skladu pa bo treba rešiti vprašanje financiranja dejavnosti oddelka. Ustvariti bo treba pogo­je, da bodo nacrti gozdarskega oddelka lahko uresniceni. 17. Potrebujemo mednarodno promocijo našega sonaravnega gospodarjenja z go­zdovi, zato podpiramo aktivne oblike med­narodnega sodelovanja na podrocju izobra­ ževanja in znanstvenoraziskovalnega dela v gozdarstvu. Komisija za izobraževanje pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije 46 Gozd V 53, 1995 GDK: 945.3 Nekatera izhodišca za izobraževanje v gozdarstvu* Franc FERLIN** Spoštovane gospe in gospodje, kolegice in kolegi gozdarji, in še posebej negozdarji, spoštovani predstavniki lastnikov gozdov, spoštovani gostje, dovolite, da vas najprej najlepše pozdra­vim na tem posvetu o prihodnjem izobraže­vanju v gozdarstvu. Zaradi pomembnosti za gozdarsko stroko, lastnike gozdov in javnost oziroma za oblikovanje gozdarske politike na tein podrocju, smo ta posvet še posebno težko pricakovali. Preprican pa sem, da ne samo mi gozdarji -ceprav je le prvenstveno namenjen nam samim-za oblikovanje usmeritev in politike izobraže­ vanja in komuniciranja na vseh ravneh znotraj stroke (in znanosti) ter še pomemb­neje-zunaj nje (z lastniki gozdov in javnos­tmi). Seveda si ne domišljam, da bi v tem svojem referatu lahko sam podal izhodišca za izobraževanje v slovenskem gozdarstvu. Le-ta naj bi dal šele današnji posvet. Želel pa bi opozoriti na nekatera težišca, nacela in usmeritve, zapisane v Programu razvoja gozdov v Sloveniji pa tudi v samem zakonu o gozdovih. Najpomembnejši (temeljni) dol­ gorocni cilji programa razvoja gozdov so: o ohranitev in pospeševanje biološke pestrosti gozdov ter sonaravni in trajnostni razvoj vseh njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, o ohranitev naravnega okolja in ekolo­škega ravnotežja v krajini, o ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju. Sistem sonaravnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo, kar temelji na tradicionalni specifiki naravnega in lastniškega stanja naših gozdov, v sode- * Pozdravni govor na posvetu Gozdarsko izo­braževanje v Ljubljani, 8. decembra 1994. ** Mag. F. F., dipl. inž. gozd., državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 61000 Ljubljana, Parmova 33, SLO lovanje aktivno vkljucuje tudi lastnika go­zda. Od njega je zato zelo odvisna uspe­ šnost uresnicevanja sonaravnega koncepta gospodarjenja. V konceptu trajnostnega razvoja gozdov je tako pomembno »vzpo­ stavljanje ravnotežja« v trikotniku: gozd (gozdna krajina), podeželje (podeželska krajina) in lastnik gozda Oavnost), ki med drugim temelji na ozavešcanju in strokov­nem izobraževanju ter na uspešnosti sode­lovanja med vsemi omenjenimi »sogovorni­ki«. Težišca prihodnjega izobraževanja v gozdarstvu -kot predpogoja uspešnosti sonaravnega, ekološko in ekonomsko traj­nostnega, vecnamenskega gospodarjenja z gozdovi-se morajo zato vse bolj pomikati ))ven<< iz gozda (in klasicne gozdarske stro­ke) v njegovo naravno okolje ter k lastniku gozda in javnosti(m). Nujno je torej »odpira­nje« gozdarske stroke ter interdisciplinarno sodelovanje in izobraževanje. Za vzdrževa­nje ravnotežja v omenjenem trikotniku so med drugim potrebna precejšnja dodatna znanja in sposobnosti -najprej seveda tistih, ki lastnike gozdov in javnost ozave­šcajo in izobražujejo -pretežno gozdarjev javne gozdarske službe. Od njihovega zna­nja, sposobnosti ter pridobljenega zauganja bo namrec odvisen uspeh pri lastnikih go­zdov in javnosti. Gotovo imajo najpomemb­nejšo vlogo pri tem revirni gozdarji. V Pra­vilniku o pogojih, k' jih morajo izpolnjevati delavci javne gozdarske službe, smo zato zanje (za tiste, ki imajo manj kot 15 Jet delovnih izkušenj v gozdarstvu) predvideli obvezno ddiZobraževanje na višji šoli. Pre­ prican sem, da to svojo vlogo, kot poudar­janje in ne kot zapostavljanje njihovega stanu, kar je bilo pred casom zapisano v odgovor na našo odlocitev, razumejo tudi ))prizadeti« revirni gozdarji. Seveda pa bo potrebno znotraj stroke tudi dodatno izobraževanje (revirnih go­zdarjev in drugih) na nekaterih podrocjih, Gozd V 53, 1995 47 ki naj bi jih javna gozdarska služba prevze­mala v prihodnje (razširitev temeljnih znanj, npr. biologije, za potrebe naravovarstva (biološka pestrost)), razširitev znanj pri us­merjanju populacij prostoživecih živali, znanj, potrebnih pri upravljanju zavarovanih obmocij -vse skupaj v povezavi z lastniki in javnostjo, kar je še posebej zahtevno. Vkljucevanje lastnikov gozdov oziroma (in) podeželskega prebivalstva v ohranjanje biološke pestrosti pa je med drugim zapi­sano tudi v Konvenciji o biološki pestrosti (1992), katere podpisnica je tudi Slovenija. Pricakujem torej, da bo izobraževalni pro­ces (na fakulteti) sledil tem temeljnim usme­ritvam, ki predstavljajo dolgorocno (trajnos­tno) vizijo izobraževanja, ki tako ni odvisna od t. i. >'trenutne politike<< ali morda >>od trenutnih domislic tega ali onega posame­znika ali organizacije«, kot je bilo pred kratkim zapisano v informaciji BF-GOZD o višješolskem študiju gozdarstva. Sana­ravno gospodarjenje v razdrobljenih zaseb­nih gozdovih v Sloveniji namrec je in bo ostala naša slovenska gozdarska resnic­ nost in nujna usmeritev, zato bo vanjo nujno prenesti težišce strokovnega izobra­ževanja in raziskovanja. Ob tem seveda ne moremo biti zadovoljni z dosedanjimi (fakultetnimi) študijskimi pro­grami, ki so se po letu 1986 zelo malo spremenili in te usmeritve še mnogo pre­ malo upoštevajo. Potrebno bi jih bilo zato vsekakor dopolniti. Žal tudi za omenjeno višješolsko doizobraževanje revirnih go­zdarjev to še ni bilo uresniceno. Dosedanji programi tako ne omogocajo celovito (daj­oblikovanje (revirnega) gozdarja za uspe­šno usmerjanje sonaravnega gospodarje­nja v zasebnih gozdovih. Upam, da je tako zasnovan novi predlog programa triletne visoke šole. Zaradi omenjenih slabosti bo vsekakor potrebno dodatno izobraževanje delavcev javne gozdarske službe (tudi revirnih go­zdarjev) na razlicnih »robnih« strokovnih podrocjih, posebej pa na podrocju psiholo­gije, komuniciranja ter na andragoškem podrocju. V tem smislu že tece oziroma se koncuje izobraževanje gozdarskih inšpek­torjev in nekaterih predstavnikov javne go­zdarske službe na Andragoškem inštitutu. Izkušnje bodo vsekakor dragocene za raz­ 48 Gozd V 53, 1995 širitev izobraževanja tudi za druge delavce javne gozdarske službe. Velik motiv slovenske gozdarske stroke Uavne gozdarske službe) bi torej moral biti prav razvoj sonaravnega gospodarjenja v lastniško razdrobljenih (zasebnih) gozdo­vih, ki bi lahko služil kot enkratni primer Evropi in svetu. V tem smislu bi lahko bila zanimiva ideja, da se GŠC in BF-GOZD dodeli zaprošeni gozdni revir namesto v državnem (kar naceloma ni vprašljivo) kar v zasebnih gozdovih. V njem bi šoli na ~_šolski nacin teoreticno in prakticno usmer­ jali in v dogovoru z lastniki tudi (zanje) izvajali gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Sicer pa je poleg neposrednega izobra­ževanja lastnikov gozdov ter posrednega­ v sodelovanju z revirnim gozdarjem v lastni­ kavern gozdu (pri skupni izbiri dreves za posek, kar je gotovo najbolj ucinkovito) pomembna tudi splošna »popularizacija<< sonaravnega gojenja med lastniki gozdov (npr. v obliki poljubno-strokovnih publikacij). Le-ta se je z izdajo prve knjižice »Nega in varstvo mladega gozda« po vec desetletjih že zacela. Prišle pa bodo še druge publika­cije. Potrebujemo tudi mednarodno promo­cijo sonaravnega gospodarjenja -z aktiv­ nim mednarodnim sodelovanjem na stro­ kovni, znanstveni in državni ravni (od ZGS, GIS, BF-GOZD do MKG). Gozdarstvo bi lahko veliko prispevalo na podrocju medna­ rodnega izobraževanja za sonaravne go­ spodarjenje (npr. izmenjava strokovnjakov, posredovanje ekspertov, teoreticno in prak­ticno šolanje za sonaravno delo z gozdom). Koncept izobraževanja in ozavešcanja v gozdarstvu, ki torej temelji na filozofiji traj­nostnega, sonaravnega razvoja, bo dolgo­rocno uspešen le, ce bomo z njim dovolj zgodaj seznanjali tudi (naj)mlajši del javno­ sti. Aktivnosti v zvezi s tem so ena izmed pomembnih vsakoletnih nalog javne go­zdarske službe v sodelovanju z drugimi (vladnimi) in nevladnimi inštitucijami. Poskr­beti pa bi bilo potrebno, da bi koncept sonaravnega ravnanja z vsemi obnovljivimi naravnimi viri cimprej postal tudi sestavni del tovrstnih šolskih ucbenikov. ce nihce drug, bi morala o tem najprej kaj ukreniti Biotehniška fakulteta. Recimo, zacenši s preimenovanjem v Fakulteto za obnovljive naravne vire. Sicer pa se pomembnosti izobraževanja zaradi uresnicevanja javnih funkcij država vsekakor zaveda. Javna gozdarska služba je zato v celoti financirana iz prore?-cuna, v dolocenem delu je bilo sofinancirano tudi srednješolsko gozdarsko izobraževanje. V celoti je bilo (oziroma bo) financirano tudi doizobraževanje revirnih gozdarjev. Sofi­nancirano bo tudi izobraževanje lastnikov gozdov, namenjena pa so tudi proracunska sredstva za popularizacijo in ozavešcanje ter podporo nevladnim organizacijam. Izobraževalni sistem v gozdarstvu mora vsekakor upoštevati spremenjene razmere v gozdarstvu. Potrebujemo izobražene ka­dre na vseh nivojih, ki bodo kos številnim novim nalogam in ki bodo sposobni sodelo­vanja z lastniki gozdov. Potrebujemo izo­bražena in ozavešcene lastnike gozdov, ter vso, prioritetno pa mlajšo javnost. Izvajanje gozdnih del rnora biti kakovostno, zato . potrebujemo dobre, usposobljene izvajalce. GDK: 945.3 Potrebujemo vrhunske strokovnjake v pro­ cesu izobraževanja in raziskovalnega dela. ln nenazadnje, potrebujemo dovolj stro­kovno in sposobno inšpekcijsko službo, še posebno ker je naš cilj celovitost inšpekcij­skega nadzora v smislu gozdarstva, lovstva in naravovarstva hkrati. ln koncno, na pod­rocju gozdarstva potrebujemo strokovno in suvereno državno upravo. Slednje je se­veda posebno pomembno tudi na med­ državni ravni. ln na koncu: izhodišca in usmeritve da­ našnjega posveta bodo zelo koristna za dooblikovanje nekaterih temeljnih vsebin izobraževanja v Programu razvoja gozdov, sicer pa bodo lahko podlaga kompleksnejši študiji-izobraževalnemu programu, ki naj bi ga v krajšem casu za naše skupne potrebe pripravila interdisciplinarna skupina strokovnjakov. Veliko uspeha! Gozdarsko izobraževanje in Zavod za gozdove Slovenije* Primož ILEŠIC** Spoštovane dame in gospodje, cast mi je, da vas lahko pozdravim v imenu Zavoda za gozdove Slovenije in vam ob tej priliki zaželim prijeten in uspešen dan. Na Zavodu za gozdove Slovenije se dobro zavedamo velikega pomena, ki ga ima izobraževanje v današnjem casu, saj samo primerno izobražen uslužbenec Za­ voda, ki permanentno skrbi za svoje izobra­ ževanje, lahko trajno dosega optimalne de­ lovne rezultate. Na Zavodu za gozdove pripravljamo ce­lovit sistem internega izobraževanja, ki bo potekalo v sklopu posameznih strokovnih oddelkov Zavoda. Gre za naslednje strokovne oddelke: * Pozdravni govor na posvetu Gozdarsko izo­braževanje v Ljubljani, 8. decembra 1994. ** P. 1., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 61000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO -add. 11 -oddelek za nacrtovanje raz­voja gozdov in gozdnega prostora -add. 111-oddelek za gojenje in varstvo gozdov -add. IV -oddelek za tehnologijo dela in gozdne prometnice -add. V -oddelek za usmerjanje raz­voja populacij prostoživecih divjih živali -add. VI -oddelek za racunalništvo -add. VIl -oddelek za financne in pravne zadeve -add. Vlil-oddelek za razvoj podeželja ter za stike z lastniki gozdov in javnostjo. Izobraževanje bo sicer neformalno, ven­dar bomo izdajali potrdila o udeležbi in zahtevali, da se pridobljeno znanje prenese v prakso. Gozdarsko izobraževanje bo usklajeno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji, s programom dela Zavoda in z razvojem kadrov. GozdV 53, 1995 49 Seminarji, delavnice, posveti, okrogle mize in druge krajše izobraževalne oblike so glede na našo dejavnost najbolj primer­ ne. Mnoge vsebine so namrec vezane na krajše roke, kar pomeni, da morajo usluž­benci Zavoda dovolj hitro pridobiti kvalitetno znanje, ki jim cim hitreje omogoca rešiti strokovne probleme, prilagoditi delo, uskla­diti organiziranost in podobno. Prednost dajemo izobraževanju, ki je permanentno, intenzivno, ciljno in problemsko orientirano na posamezne aktualne teme. Izobraževanje mora seveda potekati po posebej dogovorjenem urniku, ki se mora predvsem ravnati po rezultatih sprotnega preverjanja vsebine v delovni praksi. S kombinacijo svetovalnega in izobraževal­nega dela dobimo posebno dobre rezultate. Gozdarski izobraževalni program je po­trebno prilagoditi posamezni ciljni skupini. Ko natancno preucimo temeljni namen izo­braževanja, pregledamo znacilnost ciljne skupine in temu primerno prilagodimo pro­gram izobraževanja. Ciljne skupine, ki jim na Zavodu za go­zdove Slovenije posvecamo posebno po­zornost, so: 1. Uslužbenci Zavoda za gozdove Slo­venije, loceno po profilih (revirni gozdarji, vodje krajevnih enot, vodje odsekov in od­delkov, vodje obmocij). Vsak od naštetih profilov se srecuje s specificnimi problemi, zato zahteva tudi specificen pristop. Glavni nosilci: vodje strokovnih oddelkov Zavoda. 2. Gozdni posestniki. Tu je zelo po­membno vedeti, ali gre za gozdne posestni­ke, katerim je dohodek od gozda glavni vir preživljanja ali ne; ali gre za gorsko oziroma nižinsko kmetijo; ali pa celo za mešcana, ki niti tocno ne ve, kje njegov gozd leži. Razumljivo je, da je razlicne kategorije gozdnih posestnikov potrebno temu ustre­zno tudi diferencirano izobraževati. Na tem mestu bi želel posebej poudariti izreden pomen revirnega gozdarja, ki je v nepo­srednem -lahko recemo osebnem kon­taktu z gozdnim posestnikom. Zato je zelo pomembno, kako je strokovno izobražen in usposobljen za komuniciranje on sam, da bi lahko znanje prenašal naprej. Poudarek je torej na osebnem kontaktu in svetovanju. Glavni nosilci: revirni gozdarji Zavoda. 3. Splošna javnost. Gre predvsem za osvešcanje javnosti. Seveda je tudi javnost strukturirana. Poseben pomen gre tukaj delu s šolami in vrtci, saj se na ta nacin že v zgodnji mladosti privzgoji mladi generaciji ljubezen do gozda, ki jo potem spremlja celo življenje. Poleg šol je tu še delo z raznimi društvi in organizacijami in ne na­ zadnje tudi s poslanci v državnem zboru. Glavni nosilci: vodja oddelka za stike z javnostjo in vodje obmocnih enot Zavoda. Na podrocju gozdarskega izobraževanja želi Zavod za gozdove Slovenije sodelovati z vsemi, ki imajo podobne interese in cilje, saj se zavedamo, da bomo z združenimi mocmi lažje kos zahtevnim nalogam, ki so pred slovenskim gozdarstvom. Na koncu bi želel posebej poudariti dej­ stvo, da mora gozdarsko izobraževanje služiti predvsem sonaravnemu, multifunk­ cionalnemu in trajnostnemu konceptu go­spodarjenja z gozdom in gozdnim prosto­rom, ki ima v naši deželi dolgoletno tradicijo. Gozdarsko izobraževanje mora bistveno prispevati k reševanju vseh problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo v gozdnem pro­storu, reševati mora probleme gozdnih po­sestnikov in biti odprto za sodelovanje širše javnosti. 50 Gozd V 53, 1995 GDK: 935.4:972.1 Drugo srecanje v okviru ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi Antalya, Turcija, 23. do 24. januarja 1995 Slovenija se je na drugi ministrski konfe­renci o varstvu gozdov v Evropi junija 1993 v Helsinkih skupaj s 36 evropskimi drža­vami s podpisom štirih resolucij obvezala, da bo s trajnostnim gospodarjenjem zago­tavljala biotsko pestrost gozdov, ohranjala njihovo življenjsko, regeneracijsko in pro­ izvodno zmožnost ter s tem zdaj in v prihodnosti omogocala izpolnitev ekoloških, gospodarskih in družbenih funkcij gozdov. Prav tako se je obvezala, da bo varovala prvobitne gozdove, sodelovala z deželami v prehodu v tržno gospodarstvo na po­drocj4 gozdarstva in sooblikovala strategije za dolgorocno prilagoditev gozdov na pod­ nebne spremembe. Slovenija je doslej dejavno sodelovala pri spremljanju izvajanja dolocil vseh reso­lucij, zlasti pa pri oblikovanju meril in kazal­cev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in za zagotavljanje njihove biotske pestro­sti. Izdelana merila in kazalci, ki se bodo v prihodnje še dopolnjevali, bodo omogocali spremljanje usklajenosti ravnanja z gozdovi posameznih držav podpisnic z usmeritvami, ki so dolocene v resolucijah. Merila in kazalce povzemajo tudi druge neevropske države in nevladne organizacije, ki so kot opazovalke navzoce na srecanjih evropskih držav, zato je mogoce upati, da se bo proces trajnostnega gospodarjenja z go­ } zdovi postopoma razširil po vsem svetu (tudi v skladu z dolocili konference Združe­nih narodov o okolju in razvoju, ki je bila v Rio de Janeiru v l. 1992). Srecanja v Antalyji se je udeležila triclan­ska delegacija iz Slovenije pod vodstvom } državnega sekretarja mag. Franca Ferlina, ki se je o uresnicevanju Helsinških resolucij pogovarjal tudi z ministrom za gozdarstvo države gostiteljice, gospodom Hasanom Ekincijem. Na srecanju je bila sprejeta An­talyjska izjava, s katero so države podpis­nice (29 udeleženk), neevropske države (19), mednarodne organizacije in nevladne organizacije ugotovile, da so evropske države dosegle napredek v uresnicevanju obvez konference v Rio de Janeiru. Dose­žen je bil tudi dogovor, da se mora ta proces nadaljevati, pri cemer si je treba prizadevati za širitev povezovanja z drugimi državami in organizacijami. V izjavi je bilo ugotovljeno, da lahko izkušnje, ki so si jih pridobile evropske države pri oblikovanju meril in kazalcev za trajnostno gospodarje­nje z gozdovi, pomenijo velik prispevek k mednarodnemu soglasju o bistvenih prvi­nah varstva gozdov. Poudarjeno je tudi bilo, da je treba pri nadaljnjemu razvijanju meril in kazalcev zdajšnjim kolicinam dodati še nove opisne kazalce in poglobiti znan­stveno in tehnicno delo na tem podrocju. Udeleženci srecanja so se tudi obvezali, da bodo sodelovali pri pripravi konvencije, ki bo zajemala vse svetovne gozdove. Pri tem je zlasti pomembno sodelovanje na bliž­njem srecanju FAO/COFO oziroma na sre­canju ministrov, pristojnih za gozdarstvo v Rimu ter na tretjem sestanku komisije Zdru­ženih narodov za trajnostni razvoj (CSD), ki bo v aprilu 1995 v New Yorku. Slovenska delegacija je v Antalyji predla­gala, da bi se moralo delo pri razvijanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na­daljevati tudi s prakticnim preucevanjem sonaravnega dela z gozdovi in pri tem izrazila svojo pripravljenost za prvo organi­zacijo takega srecanja. Predlog je bil spre­jet, kar je tudi pomembno priznanje našemu konceptu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. GozdV 53, 1995 51 DODATEK 1: POVZETEK HELSINŠKIH RESOLUCIJ HI : Splošne usmeritve za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi Trajnostno gospodarjenje z gozdovi je prvic opredeljeno na visoki politicni ravni: Trajnostno gospodarjenje pomeni delo z gozdovi in njihovo rabo na tak nacin in po taki stopnji, da bodo zagotovljene njihova biotska pestrost, produkcijska sposobnost, regeneracijska kapaciteta, vitalnost in nji­hova zmožnost izpolnjevati zdaj in v prihod­nosti ustrezne ekološke, ekonomske in so­cialne funkcije na krajevnih, nacionalnih in globalnih ravneh. Trajnostno gospodarjenje bo vkljuceno v nacionalno gozdno politiko, praksa gospo­darjenja z gozdovi pa bo morala biti usmer­jena k vzdrževanju in izboljševanju biotske pestrosti in produktivnosti gozdnih ekosiste­mov. Bolj si bo treba prizadevati za zmanj­ šanje onesnaževanje zraka vsaj do ravni, ki ne bo ogrožala gozdnih ekosistemov, vkljucno z zmanjšanjem emisij plinov, ki povzrocajo ucinek tople grede. Pri gospo­darjenju z gozdovi oziroma pri usmerjanju njihovega razvoja bi se morale izbirati dre­vesne vrste, ki so dobro prilagojene narav­ nim razmeram. Države podpisnice si bodo prizadevale pospeševati recikliranje in rabo gozdnih dobrin namesto rabe proizvodov iz neobnovljivih naravnih virov. H2: Splošne smernice za ohranjanje biotske pestrosti evropskih gozdov Ohranjanje in primerno povecevanje biot­ske pestrosti sta spoznana kot bistveni prvini trajnostnega gospodarjenja z gozdo­ vi. Biotska pestrost, ki zajema znotraj­ vrstno, medvrstno in ekosistemsko pe­ strost, mora biti upoštevana v pripravi goz­dne politike, operativnih smernic in zakono­daje. Posebno pozornost je treba pri tem nameniti ohranitvi prvobitnih in znacilnih gozdov. H3: Sodelovanje z državami z gospodarstvi v prehodu na podrocju gozdarstva Države podpisnice se obvezujejo, da bodo spodbujale sodelovanje z državami z 52 Gozd V 53, 1995 gospodarstvi v prehodu na podrocju go­zdarstva tako, da bodo poudarjene pobude teh držav. Sodelovanje naj bi potekalo predvsem z namenom podpore obvarova­nju gozdov in trajnostnemu gospodarjenju z njimi. H4: Strategije za proces dolgorocnega prilagajanja gozdov na podnebne spremembe Države podpisnice si bodo prizadevale poglobiti mednarodne in nacionalne raz­iskave, sodelovanje ter opazovalne metode s podrocja oblikovanja strategij za proces dolgorocnega prilagajanja gozdov na pod­nebne spremembe. Spoznana je namrec, da lahko podnebne spremembe vplivajo na zdajšnje stanje gozdov, obenem pa je tudi znano, da lahko z gozdnogojitvenimi ukrepi ublažimo ucinke podnebnih sprememb sa­mo, ce obenem skrbimo za zdravje gozdov oziroma ce zmanjšamo emisije. Poleg tega si je treba prizadevati, da bomo z lesom kot obnovljivim naravnim virom nadomeš­ cati rabo neobnovljivih virov. DODATEK 2: EVROPSKA MERILA IN KOLICINSKI KAZALCI ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI (sprejeti na prvem srecanju spremljanja Helsinške konference v ženevi, junija 1994) 1. Vzdrževanje in ustrezno izboljševanje gozdov ter njihovega prispevka h globalnemu krogotoku ogljika 1.1 Površina gozdov in druge gozdnate površine ter spremembe v površini (po gozdnih in vegetacijskih tipih, lastninski strukturi, starostni strukturi ter nastanku gozda) 1.2 Spremembe v: a) skupni kolicini lesne zaloge b) lesni zalogi na hektar po rastišcnih kategorijah c) starostni strukturi ali porazdelitvi po debelinskih razredih 1.3 Skupna zaloga ogljika in njena spre­memba v gozdnih sestojih 1 '1 ~~ 11 11 ;r 2. Ohranjanje zdravja in vitalnosti 1 gozdnih ekosistemov 1 2.1 Skupna kolicina in spremembe v de­pozicijah onesnaženega zraka v, zadnjih petih letih (ocenjeno na stalnih ploskvah) 2.2 Spremembe v osutosti gozdov v zad­njih petih letih (po UN/ECE in EU klasifika­ciji osutosti) 2.3 Škode, ki jih povzrocajo žuželke in bole>;~i v smislu odmiranja ali manjšega pnrascanJa b) letna površina gozdnih pogorišc c) letna površina gozdov, poškodovanih po podnebnih motnjah d) delež pomlajevanih površin, poškodo­vanih po divjadi in drugih pašnih živalih 2.4 Desetletne spremembe uravnoteže­nosti hranil in kislosti (pH in CEC); stopnja zasicenosti CEC na ploskvah evropske mreže ali druge ustrezne nacionalne mreže 3. Ohranjanje in spodbujevanje proizvodnih funkcij gozdov 3.1 Razmerje med prirastkom in pose­kom 3.2 Delež gozdne površine, na kateri se gospodari na podlagi gozdnogospodar­skega nacrta ali smernic za gospodarjenje 3.3 Spremembe v vrednosti in kolicini nelesnih gozdnih dobrin (npr. lov in divjad, gozdni plodovi, gobe ipd.) 4. Ohranjanje, varovanje in ustrezno povecevanje biotske pestrosti gozdnih ekosistemov 4.1 Spremembe v površini: a naravnih in starih polnaravnih tipov gozdov b strogo zavarovanih gozdnih rezerva­tov c gozdov, v katerih je dolocen poseben režim gospodarjenja • 42 Spremembe v številu in deležu ogro· zemh vrst v razmerju do vseh vrst v gozdo­vih 4.3 Spremembe v deležu sestojev, go­spodarjenih za ohranjanje in rabo gozdnih genetskih virov (genski gozdni rezervati, semenski sestoji, ipd.); razlikovanje med naravnimi in vnešenimi vrstami 4.4 Spremembe v deležu mešanih go­zdov 4.5 Delež naravno obnovljenih gozdov v primerjavi s celotno obnovljeno površino gozdov 5. Ohranjanje in primerno povecevanje varovalnih funkcij pri gospodarjenju z gozdovi (predvsem varovanje tal in vode) 5.1 Delež gozdnih površin, s katerimi se gospodari predvsem s ciljem varovanja tal 5.1 delež gozdnih površin, s katerimi se gospodari predvsem s ciljem varovanja vode 6. Ohranjanje drugih socio-ekonomskih funkcij in pogojev 6.1 Delež gozdarskega sektorja v bruto domacem proizvodu 6.2 Zagotovitev rekreacije: površina do­stopnih gozdov 6.3 Spremembe v stopnji zaposlenosti v gozdarstvu, predvsem v ruralnih obmocjih mag. Sašo Golob Gozd V 53, 1995 53 KNJIŽEVNOST GDK: 377.7+945.39 Tadej Brate: Gozdne železnice na Slovenskem Vec kot cetrt stoletja so trajale raziskave na terenu in v zaprašenih arhivih, da je Tadej Brate, inž. strojništva in svetovalec za tehniške dedišcino pri Ministrstvu za kulturo pripravil za tisk svojo novo knjigo o zgodovini in razvoju gozdnih železnic na Slovenskem. Delo pri nas prvic prikazuje celotno zgodovino in pregled tridesetih goz­dnih železnic, ki so bile ukinjene že pred desetletji ali celo stoletjem. Delo dokazuje, da smo imelf Slovenci svojo prvo železnico že leta 1820, in sicer v idrijskih gozdovih. Bila je to prva gozdna železnica na svetu! Razvoj gozdnih železnic nam kaže osup­ljive podatke o tem, da so bili prav gozdarji tisti, ki so uvajali najsodobnejše nacine vleke in transportnih metod na svojih pro-gah, desetletja preden so se uveljavile na javnih progah. Po gozdnih tirih so ropotali stroji na parni pogon, prve elektricne, ben­cinske, dieselske lokomotive in lokomotive na sesalni plin. Omrežje vseh prog na Slovenskem je presegalo 300 km. Gozdne železnice so bile pomemben dejavnik gozdnega transporta pri nas. Na­stale so tiho, brez proslav in slovesnih prireditev. Kot so se pojavile so tudi tiho izginile v zgodovino. Bratetovo delo skuša iztrgati pozabljenju ta del naše tehniške zgodovine, ga ovrednotiti in prikazati bralcu v primerni obliki. Knjiga naj bi izšla v februarju. Narocila sprejema av1or na naslov: Tadej Brate, Langusova 9, Ljubljana. IN MEMORIAM GDK: 902.1 Zdenko OTRIN (1933-1994) Konec lanskega "leta smo postali siroma­šnejši za dragoceno življenje našega ucite­lja in sodelavca mag. Zdenka Otrina. ce­prav smo vedeli, da je težko bolan in da mu pešajo moci, smo vendarle upali, da se bo še vrnil med nas. Zdenko je svoje bogato in ustvarjalno življenje zacel pred 61 leti v Zemunu, kamor je družino zanesla pot ocetovega službova­nja. V šolo pa je hodil doma v Sloveniji in se po koncani srednji šoli vpisal na gozdar­ski oddelek Biotehniške fakultete. Po di­plomi leta 1962 je vec kot 25 let delal v ljubljanskem gozdnem gospodarstvu, v obratih v Kamniku in v Domžalah, nato pa kot vodja tehnicno proizvodnega sektorja. Posebno pozornost je posvecal moderniza­ciji gozdne proizvodnje. Organiziral in pre­daval _je na številnih seminarjih. Za svoje 1novat1vno delo je dvakrat prejel priznanje gozdarskih sindikatov -inovator leta. Od vsega zacetka se je vkljuceval tudi v raziskovalno delo v okviru raziskovalnih programov IGLG in gozdarskega oddelka BF ter bil ves cas dragocen sodelavec, saj je v raziskovalno delo vnašal potrebe in zahteve prakse in veliko prispeval tudi k prenosu in uporabi raziskovalnih rezultatov v naše gozdarsko delo. Strokovno znanje je dopolnjeval tudi na krajših strokovnih izpopolnjevanjih v tujini, leta 1975 pa je na gozdarski fakulteti v Zagrebu koncal magistrski študij. Ves cas je bil tudi vkljucen v širša stro­kovna dogajanja v stroki. Na Splošnem združenju za gozdarstvo Slovenije je vrsto let vodil komisijo za pridobivanje lesa, nosil je tudi velik del bremena pri organizacijskih pnpravah za kongres IUFRO v Ljubljani, še posebno pa je pomemben njegov prispevek k razvoju stanovske organizacije Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar­ stva Slovenije, v kateri je bil tudi predsednik in od leta 1984 tudi njen castni clan. Do svoje prerane smrti je bil tudi predsednik uredniškega sveta revije Gozdarski vestnik. Kljub nacetemu zdravju se je leta 1989 odlocil, da bo svoje dragoceno znanje in izkušnje prenašal tudi študentom in je zacel na višje in visokošolskem študiju predavati predmet Tehnologija gozdne proizvodnje. Kljub stopnjujoci se bolezni je svoje peda­goške obveznosti izpolnjeval prakticno do zadnjega dne, zmanjkalo pa mu je moci za dokoncanje zacete doktorske disertacije. . Zdenko je spadal med tiste naše kolege 1n sodelavce, ki ne izstopajo z veliko bese­dami, nikomur ni vsiljeval svojega mnenja, bil je skromen in dejaven, priljubljen tako zaradi strokovnega dela in doseženih rezul­tatov kot zaradi svoje življenjske vedrine. Zdenka ne bo vec med nami, pogrešali ga bomo v vseh prihodnjih preizkušnjah, pogrešali ga bomo njegovi kolegi in sode­lavci na fakulteti, v slovenskem gozdarstvu, še zlasti pa ga bo pogrešala njegova druži­na. Poslavljamo se z bolecino v srcu, z globoko zavestjo, da smo ostali brez do­brega tovariša. Njegovo delo in njegova misel pa ostajajo z nami. Slava mu! dr. Iztok Winkler Gozd V 53, 1995 55 IN MEMORIAM GDK: 902.1 Prof. dr. Joerg BARNER (1918-1994) Starejši sodelavci našega Gozdarskega instituta se profesorja Barnerja iz Freiburga v jugozahodni Nemciji še dobro spominjajo. Tudi za minuli božic in novo leto je profesor Barner pisal svojim znancem in prijateljem v Sloveniji in kot vedno pismu priložil eno od svojih najnovejših publikacij. Nekaj dni pred novim letom je v svojem 77. letu nenadoma umrl. Z njim je že v petdesetih letih sodeloval inž. Jože Miklavžic. To je bilo v casu, ko sodelovanje s tujino še zdalec ni bilo samo po sebi umevno. Takrat se je evropsko in tudi naše gozdarstvo veliko ukvarjalo s topoli. Tako je profesor Bamer leta 1956 prvic obiskal Slovenijo in nam posredoval svoje bogate topolarske izkušnje. Njegova usmerjenost v podrobna ekološka razisko­vanja ga je kmalu pripeljala na slovenski Kras, kjer je l. 1959 v bližini Petrinja proucil ekološke vidike razlicnih nacinov pogozdo­vanja s crnim borom. Njegova povezanost s Slovenijo se je kazala tudi ves cas pozne­je. Zelo pomembne so bile njegove raz­iskave o alelopatiji skupaj z inž. Jožetom Mik\avžicem. V svojih proveniencnih posku­sih je prof. Barner uporabljal slovenske 56 Gozd V 53, 1995 je\ove in bukove provenience. Kar trije so­delavci Gozdarskega inštituta so pri njem doktorirali: Marjan Zupancic (1964), Janez Božic (1966) in pokojni Milan Ciglar (1977). Zadnjikrat se je oglasil v Sloveniji jeseni 1985 v casu priprav za svetovni kongres Mednarodne zveze gozdarskih raziskoval­nih ustanov. Ob tej priložnosti je imel tudi predavanje, v katerem je podal pregled rezultatov sodelovanja z Gozdarskim inšti­tutom (glej Zbornik gozdarstva in lesarstva 27, 1986; Gozdarski Vestnik 1986, št. 2). Udeležbe na kongresu mu slabo zdravje ni vec dopušcaJo. Tukaj naj se samo na kratko ozrem na bogato življenjsko pot profesorja Barnerja. Njegovim najboljšim mladim letom ni priza­nes\a druga svetovna vojna, ko je bil prisi­ljen služiti kot nemški vojak dalec od svoje domovine. Po vojni je nadaljeval s svojim izobraževanjem in zacel s poklicnim delom v zelo skromnih razmerah, toda z veliko vnemo in prizadevnostjo. To ga je kmalu privedlo na Univerzo v Freiburgu, kjer je pozneje postal profesor na naravoslovni fakulteti in njenem gozdarskem oddelku. Njegova usmerjenost so bili ekološki temelji gojen ja gozdov, biologija in eko\ologija dre­vesnih vrst ter krajinska ekologija. Z razi­skovalnim delom na podrocju regeneracij­ske biologije se je ukvarjal po upokojitvi leta 1983 vse do smrti. Zapustil je veliko število publikacij, med njimi nekaj obsežnih knjiž­nih del. V Gozdarski knjižnici najdemo nje­govo knjigo o eksperimentalni ekologiji go­jenih rastlin (izšlo leta 1965), o raziskovanju prostora in nacrtovanju krajine (1975), o rekultiviranju opustošenih krajin (1978). Profesorja Barnerja se bomo še posebej spominjali zaradi njegovega prispevka za razvoj gozdarskega raziskovanja pri nas, zaradi velikih simpatij za našo slovensko domovino in njeno osamosvojitev. dr. Marjan Zupancic 1 1 M M a u 1 ~