Ekonomsko ogledalo #UMAR Ekonomske analize/april 2007 št. 4, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Boštjan Vasle (Aktualno), Lejla Fajić (Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Slavica Jurančič (Konkurenčnost – tržni deleži), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Denarni trg – krediti, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Tomaž Kraigher (Trg dela, Trg dela – zaposlovanje tujcev), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Energetika, Promet), Mateja Kovač (Blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov, Kmetijstvo – napovedovanje sprememb dodane vrednosti), Tanja Čelebič (Mednarodna mobilnost študentov), Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem), Eva Zver (Izdatki za zdravstvo, Izdatki za dolgotrajno oskrbo), Rotija Kmet Zupančič, Jure Povšnar (Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije). Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Karla Železnik. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Ob izidu UMAR medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – aktualno. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 2 Aktualno V prvih mesecih leta se nadaljujejo ugodna makroekonomska gibanja; vidni že tudi učinki davčne reforme str. 3 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007 Gospodarska rast v letih 2007–2009 nad 4 %, inflacija približno 2,5-odstotna str. 4 Mednarodno okolje Napoved svetovne gospodarske rasti visoka kljub upočasnitvi v ZDA; v Nemčiji kljub dvigu DDV nadaljevanje lanskih ugodnih gospodarskih gibanj str. 5 Konkurenčnost – tržni deleži V letu 2006 se je rast agregatnega tržnega deleža nadaljevala šesto leto zapored str. 6 Ekonomski odnosi s tujino V prvih dveh mesecih letos večji primanjkljaj v blagovni menjavi str. 7 Cenovna gibanja in politika Indikatorji osnovne inflacije potrjujejo, da so cene v Sloveniji stabilne str. 8 Denarni trg – varčevanje prebivalstva Visoki neto prilivi v vzajemne sklade str. 9 Denarni trg – krediti Medletna rast potrošniških kreditov se umirja str. 10 Borza Rast indeksov na Ljubljanski borzi se je še okrepila str. 11 Javnofinančni prihodki Po treh mesecih že vidni prvi učinki spremenjene davčne zakonodaje str. 12 Trg dela Ugodna gibanja na trgu dela se nadaljujejo str. 13 Plače Februarska bruto plača upadla po doseženi relativno visoki ravni v januarju str. 14 Predelovalne dejavnosti Ugodna gibanja v predelovalni industriji se zrcalijo tudi v številu zaposlenih str. 15 Energetika Zaradi mile zime se je poraba električne energije na medletni ravni znižala str. 16 Promet Tudi lani zelo visoka rast mednarodnega cestnega blagovnega prometa str. 17 Blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov Najhitrejša rast v zadnjih nekaj letih; rast izvoza prehitela rast uvoza str. 18 IZBRANE TEME Kmetijstvo – napovedovanje sprememb dodane vrednosti Izračuni kažejo na zniževanje skupne dodane vrednosti desetih obravnavanih proizvodov str. 21 Trg dela – zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji Povečano zaposlovanje tujcev se nadaljuje tudi v letu 2007 str. 22, 23 Mednarodna mobilnost študentov Število slovenskih študentov na študiju v tujini narašča, vendar zaostaja za rastjo skupnega števila študentov str. 24, 25 Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije Prvi rezultati liberalizacije ponekod že vidni v nižjih cenah in večji učinkovitosti, še vedno pa ostaja vrsta dejavnikov, ki zavirajo hitrejši razvoj konkurence str. 26, 27 Zadovoljstvo z življenjem Slovenci v primerjavi s povprečjem EU nadpovprečno zadovoljni s kvaliteto življenja, še posebej z možnostmi koriščenja prostega časa, z lokalnimi šolskimi storitvami ter s storitvami otroškega varstva str. 28, 29 Izdatki za zdravstvo Omogočene prve mednarodne primerjave izdatkov za zdravstvo po funkcijah str. 30, 31 Izdatki za dolgotrajno oskrbo Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji v letu 2004 ocenjeni na 1,13 % BDP str. 32 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % V primerjavi Zadnji z istim obdobjem predhodnega leta podatek s prejšnjim mesecem zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje II -3,1 9,2 9,0 6,5 Predelovalne dejavnosti II -2,1 10,6 10,2 7,0 Oskrba z elektriko, plinom, vodo II -20,7 -7,0 0,6 -0,9 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno II 10,5 33,9 37,4 15,3 Izvoz blaga (nominalno, v EUR)1 II 1,3 17,5 17,8 16,7 Uvoz blaga (nominalno, v EUR)1 II 3,8 19,2 22,7 16,2 Realni efektivni tečaj3 II -0,3 1,5 1,6 0,7 Bruto plača na zaposlenega, realno II -2,8 3,1 3,6 2,2 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno4 II 1,0 8,6 8,0 7,7 Javnofinančni prihodki, realno III 0,4 4,2 1,5 4,5 Število formalno delovno aktivnih II 0,4 3,3 3,1 1,4 Število registriranih brezposelnih III -4,4 -17,4 -16,7 -16,0 Število prostih delovnih mest III 32,6 6,9 5,8 4,3 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % II 8,4 8,7 8,6 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno5 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % IV 1,1 1,3 2,6 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % III 0,3 3,1 5,0 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2v predelovalnih dejavnostih, v košari valut; 3tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; sprememba metodologije – v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; 4medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 5skupaj v zadnjih 12-ih mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 3 Napovedi gospodarske rasti v svetu, objavljene po področju visokega šolstva. Podatki na področju pripravi Pomladanske napovedi UMAR, potrjujejo visokega šolstva namreč kažejo na nizko mednarodno pričakovanja o nadaljevanju visokih, čeprav mobilnost na področju terciarnega izobraževanja, ki je nekoliko nižjih stopenj gospodarskih rasti kot lani. eden od dejavnikov kakovosti izobraževanja in prispeva Ključni razlog za nižjo napoved gospodarske rasti na k razvoja trga dela. Delež slovenskih študentov, ki svetovni ravni je pričakovana upočasnitev v ZDA, kot študirajo v drugi evropski državi, je leta 2004 dosegel posledica slabih razmer na nepremičninskem trgu. 2,1 %, kar je sicer na ravni povprečja EU 25, vendar Hkrati možnost še občutnejše upočasnitve rasti od približno štirikrat manj kot v državah z najbolj mobilno trenutno pričakovane predstavlja glavno tveganje za populacijo študentov. Na drugi strani je tudi delež tujih uresničitev napovedi. Na drugi strani podatki za prve študentov pri nas med najnižjimi v EU 25 (gl. str. 24– štiri mesece kažejo, da bo dvig DDV v Nemčiji, ki je še 25). pred nekaj meseci veljal za glavno regionalno tveganje, Podatki o javnofinančnih prihodkih za prvo imel le omejen negativen vpliv, zaradi česar se ne četrtletje letošnjega leta že kažejo prve učinke predvideva več občutnejša upočasnitev gospodarske spremenjene davčne zakonodaje. V prvem četrtletju rasti (gl. str. 5). letos so se skupni javnofinančni prihodki glede na prvo Razpoložljivi podatki kažejo, da se spodbudna četrtletje 2006 realno povečali za 4,2 %. Visoko rast so gibanja v začetku letošnjega leta nadaljujejo tudi v dosegli predvsem prihodki od davka na dohodek Sloveniji. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti pravnih oseb, ki se je v prvih treh mesecih vplačeval še je bil v prvih dveh mesecih letos glede na primerljivo na osnovi ureditve iz leta 2005, višji so bili tudi prilivi od obdobje lani višji za 10,6 %. Spodbude za rast prihajajo prispevkov za socialno varnost. Predvsem zaradi višjih tako iz mednarodnega kakor tudi iz domačega okolja, trošarinskih stopenj so se povečali še prihodki od saj se je v primerjavi z istim obdobjem lani v prvih dveh trošarin, manjši od lanskega pa je bil priliv od davka na mesecih letos prihodek od prodaje na domačem trgu dodano vrednost. Učinki nove zakonodaje so vidni pri realno povečal za 9,3 %, na tujih trgih pa za 9,6 %. prihodkih od dohodnine, ki so že bili vplačani po novem Visokim stopnjam rasti sledijo tudi kazalci zaposlenosti zakonu o dohodnini oziroma spremenjenih davčnih v predelovalnih dejavnostih; število zaposlenih se je stopnjah in olajšavah in so bili v treh mesecih realno povečalo v izrazito in pretežno izvozno usmerjenih nižji. Zaradi nadaljnjega znižanja stopenj davka na dejavnostih, zmanjšalo pa v pretežno na domači trg izplačane plače so bili nižji tudi prihodki iz tega davka usmerjenih dejavnostih. Anketa SURS o poslovnih (gl. str. 12). tendencah v predelovalnih dejavnostih pa kaže, da se Uradna objava podatkov o dolgu in primanjkljaju ugodna gibanja pričakujejo tudi v prihodnjih mesecih, kaže izboljšanje obeh kazalcev v lanskem letu. V saj se vrednost kazalca zaupanja še naprej povišuje (gl. skladu z metodologijo ESA95, ki se uporablja v EU, se str. 15). je primanjkljaj sektorja države v lanskem letu znižal za Kazalci na trga dela sledijo konjunkturnim desetinko odstotne točke in je znašal 1,4 % BDP, prav gibanjem. Število formalno delovno aktivnih je bilo v tako pa se je nekoliko znižal dolg sektorja države, ki je prvih dveh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani znašal 27,8 % BDP. večje za 3,3 %. Poleg povečanja v predelovalnih Ob relativno visoki 1,1-odstotni aprilski inflaciji dejavnostih se je med posameznimi dejavnostmi najbolj dolgoročna gibanja cen ostajajo stabilna. Potem ko povišalo število zaposlenih v gradbeništvu (11,7 %) in smo v prvih dveh mesecih letos beležili padec cen poslovnih storitvah (8,7 %). Še naprej upada tudi število življenjskih potrebščin, v zadnjih dveh mesecih pa registriranih brezposelnih, kar je v prvih mesecih leta njihovo relativno visoko rast, so bile cene konec aprila v sicer reden sezonski pojav, vendar letos poteka s precej primerjavi z decembrom lani višje za 1,3 %, kar je manj nižje ravni kot pretekla leta. Marca se je število kot v istem obdobju lanskega leta, ko so se povišale za registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 4,4 %. 1,5 %. Nihanja cen v zadnjih mesecih so predvsem Skupna gibanja v prvem četrtletju leta so rezultat posledica sezonskih dejavnikov, v aprilu višjih cen manjšega priliva, saj se je med brezposelne prijavilo obleke in obutve, hrane in pijač, ter tudi višjih cen nafte. 22,1 % manj iskalcev prve zaposlitve in 20,5 % manj Na podlagi ocenjene osnovne inflacije, ki se giblje med oseb, ki so izgubile delo, kot v istem četrtletju lani (gl. 1,5 % in 1,7 %, je razvidno, da ključne str. 13). makroekonomske politike, na strani vlade predvsem Rast plač v začetku leta ostaja umirjena. V prvih politika plač, reguliranih cen ter fiskalni ukrepi, ki dveh mesecih letošnjega leta je bila bruto plača na določajo gibanje cen, ostajajo naravnane k ohranjanju zaposlenega nominalno za 5,6 %, realno pa za 3,1 % stabilne rasti cen tudi po prevzemu evra. Na podlagi višja kot v istem obdobju lani. Nominalna plača na gibanja dolgoročnejših indikatorjev inflacije – povprečna zaposlenega v zasebnem sektorju je bila višja za 6,8 %, inflacija tudi letos ostaja na ravni 2,5 % – tudi Evropska v javnih storitvah pa za 3,2 % (gl. str. 14). komisija ugotavlja, da je bil prevzem evra v Sloveniji Za spodbujanje razvoja trga dela in kakovosti človeških virov je treba povečati mobilnost na uspešen, inflacija pa ostaja stabilna (gl. tudi str. 8). Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 4 V letu 2007 pričakujemo nadaljevanje ugodnih zadnjem četrtletju in prvih dveh mesecih letos). Predviden gospodarskih gibanj v stabilnem makroekonomskem prispevek ukrepov reguliranih cen in fiskalne politike bo v okolju. Gospodarska rast se bo letos nekoliko upočasnila (s vseh letih podoben kot v letu 2006. Znižanje dohodninskih 5,2 % na 4,7 %), vendar bo višja kot smo pričakovali jeseni. stopenj z letošnjim letom bo breme davkov zniževalo Ukrepi makroekonomskih politik bodo še naprej zagotavljali predvsem v višjih dohodkovnih razredih, kjer je nagnjenost k stabilno poslovno okolje, tako da ne pričakujemo povečanih varčevanju višja, zato se celotno povišanje razpoložljivega fiskalnih pritiskov in povečevanja stroškov dela, ki bi dohodka zaradi davčne razbremenitve ne bo prelilo v povzročilo makroekonomsko neravnovesje. Rast BDP se bo zasebno potrošnjo in tako po naši oceni ne bo povzročilo letos upočasnila predvsem zaradi nižje rasti investicij v inflacijskih pritiskov. gradnjo avtocest, nekoliko se bo zaradi vpliva davčnih Ohranjanje relativno visoke gospodarske rasti bo sprememb in višjih ravni obrestnih mer upočasnila tudi rast omogočalo nadaljnjo rast zaposlovanja in zmanjšanje podjetniških investicij, zaradi česar se bo rast bruto investicij v brezposelnosti. Napoved rasti zaposlenosti v letih 2007– osnovna sredstva v primerjavi z lani prepolovila (na 5,9 %). 2009 (0,9 %, 0,8 %, 0,7 %) predvideva, da se bo ta še naprej Navzgor popravljene napovedi gibanj v mednarodnem okolju, nahitreje povečevala v dejavnosti poslovnih storitev in ki se od priprave pomladanske napovedi še nekoliko gradbeništva, za razliko od preteklih let pa bo precej manjši izboljšujejo, za letos predvidevajo razmeroma majhno tudi padec brezposlenosti v predelovalnih dejavnostih. upočasnitev svetovne gospodarske rasti v primerjavi z letom Takšne napovedi se za letos že potrjujejo v tekočih podatkih 2006 (gl. str. 5), ta učinek upočasnitve na rast izvoza (z (gl. str. 13 in 15). Naraščanje zaposlenosti je predvideno tudi 10,0 % na 9,7 %) pa bo še dodatno blažila pričakovana v javnostoritvenih dejavnostih, kjer v celotnem obdobju ponovna rast proizvodnje in izvoza vozil iz Slovenije v drugi pričakujemo postopno povečevanje rasti zaposlenosti v polovici leta. Na nadaljevanje ugodnih gibanj že kažejo tudi dejavnosti zdravstva in socialnega skrbstva, v letu 2008 v razpoložljivi podatki o izvozu (gl. str. 7), industrijski proizvodnji povezavi s predsedovanjem EU pa tudi začasen večji porast ter poslovnih pričakovanjih podjetniškega sektorja (gl. str. 15) zaposlenih v javni upravi. Stopnja brezposelnosti po ILO se in visok optimizem potrošnikov v prvih mesecih letos. Rast bo znižala s 5,7 % letos na 5,4 % v prihodnjih dveh letih. zasebne potrošnje se bo okrepila (s 3,3 % na 3,6 %), poleg znižanja dohodninskih stopenj bodo k temu prispevala tudi nadaljnja ugodna gibanja na trgu dela. Rast obsega posojil prebivalstvu se bo ob višjih obrestnih merah predvidoma umirila, kar se prav tako že potrjuje v podatkih za prvo četrtletje letos (gl. str. 10). Rast plač se bo v primerjavi z letom 2006 okrepila. Povišanje realne rasti bruto plače na zaposlenega z 2,2 % lani na 2,9 % v letih 2007 in 2008 in 2,8 % v letu 2009 je v največji meri posledica predvidene višje rasti plač v javnem sektorju, na kar bo vplival začetek odpravljanja nesorazmerij med plačami v tem sektorju, ki ga bo omogočila uveljavitev V prihodnjih letih bo gospodarska rast v veliki meri zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ter povečan obseg odvisna od nadaljnjega izvajanja reformnih ukrepov in dela, povezan s predsedovanjem Slovenije EU. Realna rast predvidenih infrastrukturnih projektov. Ob upoštevanju bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju se bo sprejetih ukrepov ekonomskih politik in predvidenega ohranila na podobni ravni kot lani (2,9 % v 2007; 2,9 % v umirjanja mednarodne konjunkture, se bo gospodarska rast 2008–2009). po letu 2007 ustalila med 4 %–4,5 % (za napovedi BDP po komponentah izdatkovne in proizvodne strani gl. Statistično prilogo EO, str. 2 in 3). To kaže na povečanje dolgoročne sposobnosti za rast, saj smo doslej ocenjevali potencialno rast slovenskega gospodarstva na ravni med 3,5 % in 4 %. Rast zasebne potrošnje se bo po prehodnem dvigu v letu 2007 ponovno znižala. Pomemben dejavnik gospodarske rasti bodo še naprej investicije v infrastrukturne projekte, poleg intenzivne gradnje avtocest, ki se bo predvidoma zaključila v letu 2008, še zlasti investicije v modernizacijo železniškega omrežja. Prispevek dejavnikov gospodarske rasti, ki temeljijo na investicijah v znanje, se bo krepil le postopno. Za vidnejši dvig potencialne rasti v prihodnjih letih na raven prek 5 %, ki je bila predvidena v strateških dokumentih, pa bi morali še zlasti na področju vlaganj v raziskave in razvoj in krepitve v inovacijsko dejavnost tempo sprememb v primerjavi s preteklimi leti pospešiti, saj so bile tu spremembe doslej relativno šibke. Napovedi ostalih domačih in tujih inštitucij, objavljene v aprilu in maju letos, so precej podobne UMAR-jevim; za odtenek nižje pri gospodarski rasti in malenkost višje pri inflaciji. Napovedi gospodarske rasti UMAR, BS, IMF ter EK za letošnje leto se nahajajo v razponu med 4,3 % (napoved EK) in 4,7 % (UMAR). Tudi za leto 2008 sta napovedi tujih inštitucij nižji (obe 4 %) od slovenskih (obe 4,4 %). Nižjo gospodarsko rast v napovedih predvsem tujih inštitucij v primerjavi z napovedjo UMAR lahko pojasnimo z nižjo rastjo izvoza v teh napovedih, kot posledica različne ocene umirjanja mednarodne konjunkture in njegovega vpliva na slovenske izvoznike ter različne ocene prispevka avtomobilske industrije ob zagonu proizvodnje novega avtomobila. Glede napovedi inflacije se prognostiki strinjajo, da je bilo njeno znižanje v preteklih letih vzdržno in da se bo inflacija tudi v prihodnje gibala okrog dosežene ravni; po napovedih za letos med 2,2 % (UMAR) in 2,7 % (IMF, BS) in prihodnje leto med 2,4 % (IMF) in 2,7 % (BS, EK), pri čemer Okvir makroekonomskih politik bo tudi v letih 2007–2009 gre razlike pripisati predsem nekoliko različnim zagotavljal stabilno rast cen, okoli 2,5 %. Na tej ravni se predpostavkam v gibanju cen nafte in nekaterih prostih cen, ki inflacija ohranja že vse od začetka leta 2006 in tudi v prvih so podvržene močnim sezonskim nihanjem (hrana, obleka in mesecih letos (gl. str. 3 in 8), nekoliko nižja napovedana obutev). povprečna inflacija ob koncu letošnjega leta (2,2 %; lani in v letih 2008–2009 2,5 %) pa je prehodna in predvsem tehnične narave (posledica vpliva mesečnih deflacij v lanskem Podrobnejša obrazložitev pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2007 s statistično prilogo je dostopna na spletni strani: http://www.gov.si/umar/ Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 5 Primerjava različnih napovedi oziroma predpostavk realne rasti BDP (v %) 2007 2008 Nemčija EMU ZDA 2006 2,7 2,7 3,3 UMAR JP 06 1,1 2,7 MDS sep 06 1,3 2,0 2,9 EK feb 06 2,4 n.p. UMAR PN 07 1,9 2,4 2,4 MDS apr 07 2,3 2,2 CONS apr 07 2,1 2,4 2,3 EK maj 07 2,5 2,6 2,2 UMAR JP 06 1,5 1,9 3,1 EK okt 06 2,0 2,2 2,8 UMAR PN 07 2,0 2,2 3,0 MDS apr 07 1,9 2,3 2,8 CONS apr 07 2,1 2,2 2,9 EK maj 07 2,4 2,5 2,7 Vir podatkov: UMAR - Jesensko poročilo (2006), Pomladanska napoved (2007); EC Autumn Forecasts (oktober 2006); EC Interim Forecasts (februar 2007); EC Spring Forecasts (maj 2007); IMF World Economic Outlook (september 2006, april 2007); Consensus Forecasts (april 2007); Eurostat. Napovedi gospodarske rasti v svetu, objavljene po kratkoročni umiritvi kot pa začetku obdobja recesije. pripravi UMAR-jeve Pomladanske napovedi, Skladno s podobnimi upočasnitvami v preteklosti stanje potrjujejo pričakovanja o nadaljevanju visoke na trgu dela namreč ostaja ugodno (stopnja svetovne gospodarske rasti tudi letos, čeprav bo ta brezposelnosti je marca znašala 4,4 %, kar je najnižje v rahlo nižja kot lani. MDS po lanski 5,4-odstotni rasti petih letih), saj izgubljena delovna mesta v gradbeništvu svetovnega gospodarstva za letos in prihodnje leto in v predelovalnih dejavnostih nadomešča rast števila napoveduje 4,9-odstotno rast. Glavni razlog za nižjo zaposlenih v storitvenem sektorju. Vseeno možnosti napoved je upočasnitev gospodarske rasti v ZDA, recesije vsaj zaenkrat ni mogoče povsem izključiti, kajti medtem ko se v Evropi, na Japonskem in v preostali zadnjim šestim izmed sedmih recesij na Aziji pričakuje samo rahlo nižja rast BDP kot lani. nepremičninskem trgu je sledila recesija celotnega Glavno tveganje za uresničitev napovedi predstavlja gospodarstva. možnost še občutnejše upočasnitve v ZDA od trenutno Zadnje napovedi gospodarske rasti za Nemčijo pričakovane in posledično tudi vprašanje, ali bo v tem kažejo na nadaljevanje visoke gospodarske rasti primeru preostali svet uspel ohraniti razmeroma ugodne kljub dvigu DDV, na kar kažejo tudi podatki o rasti stopnje gospodarske rasti. Po drugi strani se zdi, da bo industrijske proizvodnje. Vpliv dviga DDV je bil viden dvig DDV v Nemčiji, ki je še pred nekaj meseci veljal za pri podatkih o trgovini (v prvih dveh mesecih letos glavno regionalno specifično tveganje, imel le omejen približno enoodstotni medletni padec), pri registracijah negativni vpliv, kar nakazujejo vsi gospodarski kazalci, novih vozil ter prihodkih hotelov in restavracij. Po drugi objavljeni v prvih štirih mesecih. strani se medletna rast industrijske proizvodnje ni Upočasnitev gospodarske rasti v ZDA na začetku umirila in je tudi v prvih dveh mesecih letos ostala nad leta je bila pričakovana, vendar gre verjetno le za 6 %. Po marčevski raziskavi razpoloženja v kratkoročno umiritev, možnost recesije pa trenutno predelovalnih dejavnostih Evropske komisije so naročila ostaja majhna. Prva objava rasti BDP v ZDA je potrdila na najvišji ravni po združitvi, zaloge na najnižji, obeti pričakovanja o občutnejši upočasnitvi rasti. Anualizirana glede zaposlovanja pa tudi na najvišji ravni. Tudi medčetrtletna rast je bila v zadnjem lanskem četrtletju podatki o brezposelnosti potrjujejo, da se okrevanje na 2,5-odstotna, v prvih treh mesecih letos pa le 1,3- trgu dela v Nemčiji nadaljuje, saj je po lanski 8,4-odstotna, kar je najmanj v štirih letih in to predvsem po odstotni stopnji brezposelnosti ta v prvem četrtletju letos zaslugi padca investicij in izvoza. Podatki o stanju na padla na 7,7 %. To bi moralo prispevati tudi k nepremičninskem trgu, ki je glavni dejavnik upočasnitve izboljšanju razpoloženja potrošnikov, ki se je po Gfk ameriškega gospodarstva, so tudi v prvih mesecih letos raziskavi v prvih dveh mesecih predvsem zaradi dviga slabi. Indikatorji prihodnje aktivnosti, kot so gradbena DDV poslabšalo, a se je marca in aprila že dvignilo. dovoljenja, nove gradnje in prodaja novih nepremičnin, Razpoloženje v Nemčiji ostaja pozitivno, saj je Ifo ne nakazujejo, da bi umiritev nepremičninskega trga že indeks aprila dosegel drugo najvišjo vrednost po dosegla dno. V prvih treh mesecih letos je bilo izdanih združitvi, razpoloženje investitorjev, merjeno z ZEW 27,7 % manj gradbenih dovoljenj kot v istem obdobju indeksom, pa raste že od novembra dalje. Dvig DDV lani, število novih gradenj v prvih treh mesecih pa je bilo vsaj zaenkrat tudi ni imel pretiranega vpliva na inflacijo, na medletni ravni nižje za 30,6 %. Zaskrbljujoči so tudi saj ni bil v celoti prenesen v cene. Hkrati je bil podatki o prodaji novih nepremičnin, ki je po 15,8- porazdeljen skozi več mesecev, učinek dviga pa so odstotnem padcu v januarju tudi februarja padla za ublažile tudi nizke cene nafte v prvih dveh mesecih 3,9 % in je na najnižji ravni v sedmih letih. Tem letos. Na medletni ravni se je inflacija sicer dvignila z neugodnim kazalcem je treba dodati še težave na trgu 1,4 % v decembru na 2 % v marcu. Podatki z začetka hipotek osebam s slabo kreditno sposobnostjo (t. i. leta tako kažejo, da v Nemčiji ne bo občutnejše “suprime mortgages”), ki sicer predstavlja majhen del upočasnitve gospodarske rasti, kot se je pričakovalo celotnega hipotekarnega trga, vendar lahko njegov zlom pred nekaj meseci. To potrjujejo tudi zadnje napovedi povzroči splošno poslabšanje posojilnih pogojev. MDS gospodarske rasti petih glavnih nemških inštitutov vseeno pričakuje, da bo recesija na nepremičninskem (2,4 %), nemške vlade (2,3 %) in Evropske komisije trgu letos dosegla dno in da se bo gospodarska rast (2,5 %). Nemčija je lani ponovno prevzela vlogo med letom okrepila. Menijo, da je nevarnost prenosa evropskega gospodarskega motorja, kar je možno videti recesije z nepremičninskega trga na preostalo tudi v izenačeni lanski stopnji rasti BDP v EMU in gospodarstvo trenutno nizka, tako da smo bolj priča Nemčiji. Konkurenčnost – tržni deleži Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 6 Tržni deleži v % Stopnje rasti v % Agregatni tržni delež1 Nemčija Italija Francija 2003 0,528 0,488 0,562 0,181 2004 0,542 0,480 0,583 0,217 2005 0,561 0,458 0,588 0,292 2006 0,583 0,456 0,621 0,267 2004 2,7 -1,8 3,7 20,0 2005 3,5 -4,4 0,9 34,7 2006 3,9 -0,5 5,6 -8,6 Avstrija 0,940 0,991 1,133 1,297 5,4 14,3 14,5 Nizozemska 0,084 0,074 0,071 0,071 -12,0 -4,3 0,6 Belgija 0,045 0,061 0,062 0,065 36,5 1,1 4,9 Španija Združeno kraljestvo Češka Slovaška 0,089 0,071 0,448 0,813 0,094 0,076 0,435 0,727 0,111 0,087 0,521 0,750 0,128 0,097 0,527 0,747 5,3 6,7 -2,9 -10,6 18,6 13,8 19,9 3,2 15,2 12,1 1,2 -0,3 Madžarska 0,527 0,511 0,531 0,629 -3,0 3,9 18,3 Poljska 0,515 0,477 0,446 0,493 -7,5 -6,5 10,5 ZDA 0,037 0,034 0,022 0,026 -8,3 -35,2 18,2 Hrvaška 8,025 8,744 8,740 8,565 9,0 -0,1 -2,0 Rusija 0,517 0,536 0,464 0,458 3,8 -13,4 -1,5 Viri podatkov: SURS, EUROSTAT, WIIW, U.S. Census Bureau; izračuni UMAR. Opomba: 1izračunan kot tehtano povprečje deležev blagovnega izvoza Slovenije v uvozu njenih pomembnejših (15-tih) trgovinskih partneric, določenih z velikostjo njihovega deleža v izvozu Slovenije. Deleži posamezne trgovinske partnerice v blagovnem izvozu Slovenije so tudi uteži za preračun tehtanega povprečja (po Fisherjevem obrazcu). V letu 2006 se je rast slovenskega agregatnega tržnega V letih 2005 in 2006 je bilo gibanje slovenskega tržnega deleža nadaljevala že šesto leto zapored. Pomen trgov EU za rast slovenskega agregatnega tržnega deleža se je lani dodatno okrepil. Nadaljevala se je hitra rast slovenskega tržnega deleža na avstrijskem in španskem trgu ter trgu Združenega kraljestva. Po skromnejši rasti oziroma padcu v letu 2005 je bilo lani povečanje slovenskega tržnega deleža na italijanskem, madžarskem in poljskem trgu izrazitejše. Upadanje slovenskega tržnega deleža na najpomembnejšem nemškem trgu se je umirilo, njegov padec na francoskem trgu pa je bil bistveno manjši v primerjavi z močno rastjo v letih 2004 in 2005 (gl. tudi tabelo). Izven EU je po dveletnem izrazitem padcu lani ponovno porasel slovenski tržni delež v ZDA. Na Hrvaškem in v Rusiji je padel, prvi po stagnaciji, drugi pa po precej večjem padcu v letu 2005. Lani je slovenski izvoz blaga na ruski trg sicer močno porasel (27,7 %), a ne za toliko kot skupni ruski uvoz (29,6 %). Na celotnem trgu EU se je po pospešeni rasti v letu 2005 (8 %) rast slovenskega tržnega deleža v letu 2006 upočasnila (na 6,3 %). Med članicami EU je bila v primerjavi s slovensko rastjo opazno hitrejša rast tržnih deležev Slovaške, Združenega kraljestva in Poljske. Rast tržnega deleža Grčije, Češke in Luksemburga je bila le rahlo nad slovensko, rast tržnega deleža Finske, Švedske, Litve in Madžarske pa je bila v primerjavi s slovensko nižja. Tržni deleži vseh preostalih članic so na trgu EU lani padli, z izjemo Malte, ki ga je ohranila na ravni izpred enega leta. deleža na celotnem trgu EU pod precejšnjim vplivom izvoza cestnih vozil (78 SMTK, gl. graf). Njihov delež v strukturi izvoza na ta trg se je povzpel že na približno petino. V letu 2005 je bila pospešena rast tržnega deleža slovenskega blaga predvsem posledica močne rasti tržnega deleža cestnih vozil. V letu 2006 se je pod vplivom njegove močno upočasnjene rasti nekoliko umirila tudi rast tržnega deleža celotnega blaga. Med sektorji industrijskih proizvodov (5 do 8 SMTK, gl. graf) se je lani na trgu EU najbolj izboljšal tržni položaj izvoznikov kemičnih proizvodov (za 9,5 %), ki zaradi svoje izrazitejše usmerjenosti na trge izven EU po velikosti doseženega tržnega deleža za drugimi industrijskimi sektorji precej zaostajajo. Rast sicer najpomembnejšega tržnega deleža izdelkov razvrščenih po materialu (iz kož, kavčuka, papirja, lesa, tekstila in kovin) se je ohranila na ravni izpred enega leta (5 %), strojev in transportnih naprav pa upočasnila (na 5,8 %). Tržni delež raznih izdelkov (montažnih stavb, pohištva, oblek, obutve, drugih gotovih izdelkov) je lani padel pod vplivom zmanjšanja tržnega deleža pohištva, oblek in montažnih stavb. Tržni deleži za Slovenijo sicer bistveno manj pomembnih sektorjev neindustrijskih proizvodov so se v letu 2006 precej povečali, z izjemo olj in maščob. Po vstopu v EU je bila še posebno opazna rast tržnih deležev izvoznikov živil in živih živali ter neobdelanih materialov, razen goriv (gl. tudi str. 18). Graf: Slovenski tržni deleži v EU, v % Skupaj (0 do 9 SMTK) Skupaj brez cestnih vozil 0 Živ ila in žive živali 1 Pijače in tobak 2 Neobdelani materiali,razen goriv L 3 Mineralna goriva in maziva 4 Živalska in rastlinska olja in maščobe 5 Kemični proizvodi 6 Izdelki razvrščeni po materialu 7 Stroji in transportne naprave 8 Izdelki razvrščeni po materialu 9 Drugo blago in transakcije t***'* AAAAAAAAAAAAAAAA AT^T t**** AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ SXXXSXXXXSXXXXSXXXXSXXXXXXXXX XXXXXXXXT 2006 2005 2004 0,00 0,05 0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 0,35 0,40 0,45 0,50 0,55 0,60 Vir podatkov: Eur ostat, pr er ačuni U M AR. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 7 Plačilna bilanca Slovenije, I–II 2007, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–II 2006 Tekoče transakcije 3.675,8 3.837,6 -161,7 -66,8 Blagovna menjava (FOB) 2.959,3 3.105,2 -145,9 -85,3 Storitve 506,3 370,5 135,8 130,6 Dohodki od dela in kapitala 106,9 184,5 -77,7 -49,0 Tekoči transferi 103,4 177,4 -74,0 -63,1 Kapitalski in finančni račun 3.457,5 -3.012,9 444,6 24,7 Kapitalski račun 44,7 -29,7 15,0 -2,0 Kapitalski transferi 44,7 -29,1 15,6 -2,9 Patenti, licence 0,0 -0,6 -0,6 0,9 Finančni račun 3.412,8 -2.983,2 429,6 26,7 Neposredne naložbe 60,7 -231,1 -170,4 -104,2 Naložbe v vrednostne papirje 289,3 -1.344,6 -1.055,3 -218,2 Finančni derivativi 0,0 1,2 1,2 -2,0 Ostale naložbe 3.001,4 -1.408,7 1.592,8 578,9 Terjatve 0,0 -1.272,6 -1.272,6 -118,3 Obveznosti 3.001,4 -136,0 2.865,4 697,1 Mednarodne denarne rezerve 61,4 0,0 61,4 -227,9 Statistična napaka 0,0 -282,8 -282,8 42,1 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Primanjkljaj v tekočih transakcijah v prvih dveh zavarovanj (izstopajo premije neživljenjskih zavarovanj). mesecih letos je bil večinoma posledica Prevzem evra kot nacionalne valute se je odrazil naraščajočega primanjkljaja v blagovni menjavi (gl. tudi v strukturi finančnega računa plačilne bilance tabelo). Visoka medletna rast menjave s tujino se je v Slovenije. Spremembe po vstopu Slovenije v EMU so prvih dveh mesecih letos nadaljevala, ob hitrejši rasti se najbolj odrazile v sledečih postavkah finančnega uvoznih (18,3 %) od izvoznih tokov (16,1 %) pa je saldo računa: i) naložbe v vrednostne papirje, ii) ostale blagovno-storitvene menjave izkazoval primanjkljaj. Po naložbe in iii) mednarodne denarne rezerve (gl. tabelo). preliminarnih podatkih SURS-a se je izvoz blaga v prvih Stanje blagajniških zapisov BS se postopoma znižuje, dveh mesecih letos medletno nominalno povečal za zato domače poslovne banke del kapitala preusmerjajo 17,1 % (v države EU 27 za 17,2 %, v države nečlanice v tuje vrednostne papirje. V prvih dveh letošnjih EU za 16,8 %). Okrepila se je tudi medletna rast mesecih so se tako izrazito okrepile portfeljske naložbe blagovnega uvoza, in sicer za 18,4 % (iz držav EU 27 domačih bank, in sicer v tuje obveznice in zadolžnice za 19,0 %, iz držav nečlanic EU za 16,1 %). Pri tem so (925,9 mio EUR) ter v instrumente denarnega trga podatki za leto 2006 za EU 27 simulirani tako, da so (485,6 mio EUR). Visok pritok kapitala – v okviru ostalih podatkom EU 25 prišteti podatki za Bolgarijo in obveznosti med ostalimi naložbami – je predstavljal Romunijo, pridobljeni iz podatkov za Extrastat. Temu povečanje obveznosti BS do Evrosistema zaradi ustrezno so zmanjšani podatki o blagovni menjavi za negotovinskega plačevanja v evrih preko sistema države, ki niso članice EU. Ocenjujemo, da se je Target in Step 21. trgovinski primanjkljaj z državami EU 27 medletno Spremenila se je tudi statistična opredelitev povečal za 83,6 mio EUR (na 294,2 mio EUR), mednarodnih denarnih rezerv BS. Po priporočilih trgovinski presežek z državami nečlanicami pa za 23,0 ECB Slovenija poleg monetarnega zlata, rezervne mio EUR (na 148,3 mio EUR). pozicije pri IMF in posebnih pravic črpanja prikazuje le Rast storitvene menjave je bila počasnejša od rasti tisti del deviznih rezerv, ki je nominiran v ne-evro valuti blagovne menjave. Izvoz storitev se je v prvih dveh in plasiran v države izven evroobmočja. Gotovina in letošnjih mesecih medletno nominalno okrepil za 8,8 % vloge ter vrednostni papirji, nominirani v evrih in hkrati uvoz storitev pa za 10,7 %. Kljub temu se je presežek v terjatve do EMU izdajateljev, ki so se pred uvedbo evra storitveni menjavi nekoliko povečal. Slednje je bilo prikazovali v rezervnih imetjih, so prerazporejeni na posledica ugodnih rezultatov v menjavi skupine ostalih druge postavke finančnega računa (gotovina in vloge storitev (vse druge storitve, razen transporta in med ostale naložbe – terjatve BS iz naslova gotovine in potovanj), zlasti pri storitvah posredovanja ter raznih vlog; vrednostni papirji med naložbe v vrednostne poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitvah. papirje – terjatve BS iz naslova dolžniških vrednostnih Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil papirjev). Skupna vrednost tokov finančnega računa in medletno večji predvsem zaradi okrepljenih neto skupna vrednost stanja imetij v mednarodnih naložbah izdatkov od kapitala. Zaradi izrazitega zadolževanja Slovenije ostajata nespremenjeni. domačih poslovnih bank in naraščajočih obrestnih mer so se najbolj povečale neto plačane obresti iz naslova 1Target je decentralizirani sistem evropskih centralnih bank, posojil (plačila obresti na kredite, najete v tujini so se vzpostavljen za izvajanje monetarne politike znotraj bolj povečala kot prejete obresti na kredite, ki jih banke evroobmočja. Bančno okolje ga uporablja za poravnavo posojajo tujini). Primanjkljaj v bilanci tekočih medbančnih in komercialnih plačil velikih vrednosti, zlasti transferov se je nekoliko povečal predvsem zaradi menjalniških poslov in transakcij denarnega trga. Step 2 višjega primanjkljaja zasebnega sektorja iz naslova omogoča učinkovito obdelavo plačil majhnih vrednosti (do 50.000 EUR) med bankami v EU. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 8 2006 2007 Indeksi cen Cene življenjskih potrebščin (CPI) XII 2006/ XII 2005 102,8 ? (I 06–XII 06)/ III 2007/ ? (I 05–XII 05) II 2007 102,5 101,0 III 2007/ ? (IV 06–III 07)/ III 2006 ? (IV 05–III 06) 102,3 102,5 Blago Goriva in energija Drugo 102,1 103,9 101,7 102,0 101,6 108,2 103,3 100,5 101,2 101,7 101,9 101,9 105,3 101,7 101,1 Storitve Cene življenjskih potrebščin (HICP) Regulirane cene1 Energija 104,3 103,0 102,1 103,7 103.4 99,9 102.5 101,1 105,8 102,4 108,0 103,3 103,6 103,8 102,6 102,6 101,8 103,9 101,6 105,0 Drugo Osnovna inflacija: - odrezano povprečje - brez hrane in energije 97,9 102,7 102,0 100,2 100,1 102,8 100,6 101,2 100,6 102.4 101,1 101.5 102,6 101,7 101,5 Cene industrijskih proizvodov (domači trg) Cene življenjskih potrebščin v EMU 102,8 101,9 102,3 102,2 100,3 100,7 105,0 101,9 103,1 102,1 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Kljub povišanju cen v marcu ostajajo cene relativno določeno število proizvodov oziroma storitev, katerih stabilne. Glede na februar so bile višje za 1 %, v cene so se v tistem mesecu najbolj povišale oziroma primerjavi z lanskim decembrom pa za 0,2 %. znižale. Tako iz indeksa cen življenjskih potrebščin Povprečna inflacija se že od decembra 2005 ni bistveno izločimo ekstremne spremembe cen, ki so podvržene spremenila in je znašala 2,5 %, stabilnost cen pa enkratnim dejavnikom in imajo kratkotrajen vpliv na rast potrjujeta tudi meri osnovne inflacije. cen življenjskih potrebščin. Pri drugem indikatorju sta izločeni skupini proizvodov in storitev že vnaprej Visoka inflacija v marcu je bila posledica zvišanja cen obleke in obutve ter tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Po koncu razprodaj se je prihod nove kolekcije oblačil in obutve v trgovine statistično odrazil v povišanju cen v primerjavi s predhodnim mesecem (7,2 %, prispevek k inflaciji 0,6 o. t.), v primerjavi z poznani. Gre za svežo hrano in energijo, katerih cene veljajo za zelo nestanovitne in katerih dinamiko je težko napovedati. Indikatorja osnovne inflacije sta po dveh letih ponovno blizu skupaj (gl. graf). Poglavitni razlog za decembrom pa so bile te cene nižje (-5,1 %). V marcu razhajanje med njima v tem obdobju je v gibanju cen so se povišale tudi cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki so k skupni rasti cen prispevale 0,3 o. t. Vlada je v marcu uvedla trošarine na elektriko. Z namenom, da v največji meri ohrani stabilnost cen, je vlada izkoristila zakonsko možnost in uvedla trošarine na električno energijo dva meseca po prehodu na evro. Uvedba trošarin ni imela bistvenega vpliva na rast cen, saj je povišanje cen elektrike k inflaciji prispevalo manj kot 0,05 o. t. Indikatorja osnovne inflacije potrjujeta, da so cene v Sloveniji stabilne (gl. tabelo). V zadnjih dvanajstih mesecih je osnovna inflacija, izračunana po metodi odrezanega povprečja, znašala 1,5 %, 0,2 o. t. več pa je znašala rast cen življenjskih potrebščin brez hrane in energije. Prvi indikator v vsakem mesecu izloči nafte na svetovnih trgih, ki se preko cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje odrazi v slovenski inflaciji in je pri prvem indikatorju večinoma zajeto, pri drugem pa po definiciji nikoli. Rasti cen tekočih goriv namreč v tem obdobju niso bile tako visoke, da bi v posameznem mesecu veljale za ekstremne in bi jih prvi indikator sistematično izločal. To pomeni, da so bili prispevki k rasti cen s tega naslova pri prvem indikatorju večinoma vključeni v izračun in tako predstavljajo večino razlike med obema indikatorjema osnovne inflacije. Ocenjujemo, da razen cen nafte na svetovnih trgih ni dejavnikov, ki bi v prihodnjih mesecih meri osnovne inflacije ponovno bistveno oddaljili eno od druge. Prikazano zbližanje tudi potrjuje stabilno in predvidljivo rast cen v Sloveniji. Graf: Indeksi merjene in osnovne inflacije (medletno) 107 106 105 104 103 102 101 100 Odrezano pov prečje CPI brez hrane in energije Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 9 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII 2006* 28. II 2007 Celotni prihranki, skupaj 11.451,1 11.626,5 28. II 2007/ 31. I 2007 1,0 28. II 2007/ 31. XII 2006* 1,5 28. II 2007/ 28. II 2006* 8,6 Prihranki v domači valuti, skupaj 7.181,3 11.185,5 1,2 n.s. n.s. Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 3.731,0 2.558,3 677,0 5.237,0 4.433,9 1.124,9 1,0 0,4 2,0 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. Vloge na odpoklic Devizni prihranki, skupaj 215,0 4.269,8 389,6 441,0 11,0 -1,7 n.s. n.s. n.s. n.s. Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge 1.794,3 1.877,1 191,3 192,7 -4,3 0,2 n.s. n.s. n.s. n.s. Dolgoročne vloge 474,1 47,1 -0,4 n.s. n.s. Vloge na odpoklic 124,2 10,0 7,9 n.s. n.s. Vzajemni skladi2 1.967,3 2.305,2 7,7 17,2 56,0 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombe: 1vpogledne vloge; 2podatki so za marec 2007; *zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Obseg vlog prebivalstva v bankah je februarja naraščal že četrti mesec zapored. Pozitivno rast so beležile vloge v domači valuti, ki po uvedbi evra predstavljajo več kot 95 % vseh vlog (ob koncu preteklega leta je ta delež presegel 60 %). Medletna rast vlog prebivalstva v bankah se je konec februarja tako povzpela na raven 8,6 %, kar je največ v zadnjih dvanajstih mesecih. Celotni neto tokovi so v dveh mesecih letos dosegli vrednost 175,4 mio EUR in s tem 2,4-krat presegli neto prilive iz istega obdobja lani. Med vsemi vlogami skupaj so se tudi letos v prvih dveh mesecih najbolj okrepile kratkoročne vezane vloge. Njihova rast je bila za 2,4 odstotne točke višja od rasti iz primerljivega obdobja lani. Na drugi strani je upad vlog čez noč za 0,9 odstotne točke presegel znižanje iz prvih dveh mesecev leta 2006. Razlog za takšno gibanje gre najverjetneje iskati v dejstvu, da se je letos del evrskih vlog, ki so bile v preteklosti namenjene kot likvidnostna rezerva, letos zaradi uvedbe evra prelil v depozite. To potrjuje dejstvo, da pretežen del njihove 4,3-odstotne rasti izvira iz januarja. Prav tako je tudi kumulativni upad vlog čez noč v prvih dveh mesecih posledica njihovega upada v januarju. V februarju so k 1,2-odstotni rasti vlog v domači valuti največ (0,5 odstotne točke) prispevale vloge čez noč, ki predstavljajo kar 46,8 % vlog v domači valuti. Najvišjo rast so sicer zabeležile vloge na odpoklic, ki so sicer porasle za dobro desetino, vendar pa je bil njihov prispevek zaradi majhnega deleža minimalen. Obseg deviznih vlog je v februarju upadel za 1,7 %. Relativno gledano gre za velik upad, a ker tovrstne vloge predstavljajo le 3,8 % vseh vlog prebivalstva, je znašal neto odliv zgolj slabih 8 mio EUR. Upad deviznih vlog je v veliki meri posledica manjšega obsega vpoglednih vlog, ki predstavljajo 43,4 % vseh deviznih vlog prebivalstva. Neto tokovi v vzajemne sklade so se v marcu nekoliko umirili, vendar so s 43,6 mio EUR še vedno precej presegli običajne vrednosti. V prvem četrtletju letos so neto tokovi dosegli vrednost 157,6 mio EUR in s tem presegli vrednost iz primerljivega obdobja lani kar za 4,4-krat in se močno približali skupnim neto prilivom iz leta 2006. Več kot 80 % neto prilivov so predstavljali neto tokovi delniških skladov, ki so za skoraj dve tretjini presegli vrednost iz primerljivega obdobja lani. Prav tako so k rasti precej prispevali tudi neto tokovi mešanih vzajemnih skladov v višini 28,5 mio EUR, ki so v istem obdobju lani beležili visok neto odliv v vrednosti 50,5 mio EUR. Vrednost sredstev v upravljanju vzajemnih skladov je konec marca dosegla 2,3 mrd EUR in je bila za 17,2 % višja kot ob koncu preteklega leta. Ker je vrednost neto tokov v prvih treh mesecih letos dosegla manj kot polovico absolutnega prirasta sredstev, lahko sklepamo, da je velik del rasti najverjetneje tudi posledica pozitivne donosnosti, ki so jo vzajemni skladi v povprečju dosegli v tem obdobju. Graf: Neto tokovi v vzajemne sklade 60 45 30 15 0 -15 -30 Delniški Mešani Obvezniški Skladi skladov Skladi denarnega trga Im m Vm « 1 m 1 i e i ¦ i ^ Vi r podatkov: www.fi nance.si , pr er ačuni U M AR . Denarni trg – krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 10 Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2006* Krediti skupaj Krediti v domači valuti skupaj 20.073,5 Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi 7.495,6 Devizni krediti 3.938,4 3.052,4 504,8 Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi 12.577,8 Krediti prebivalstvu po namenu 10.079,5 2.329,8 168,6 Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Ostalo 5.382,1 2.288,3 1.952,0 1.141,9 28. II 2007 20.879,4 19.823,6 14.287,4 4.902,0 634,2 1.055,8 455,4 586,3 14,1 5.488,3 2.295,0 2.019,6 1.173,7 28. II 2007/ 31. I 2007 1,7 1,5 1,5 0,7 8,4 5,1 28. II 2007/ 31. XII 2006* 4,0 n.s. n.s. n.s. n.s. 28. II 2007/ 28. II 2006* 24,2 n.s. 5,6 4,9 -1,7 n.s. n.s. n.s. n.s. 1,1 n.s. n.s. n.s. n.s. -0,1 1,9 2,2 2,0 n.s. n.s. n.s. 0,3 3,5 2,8 24,8 15,0 41,5 20,6 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Kreditna aktivnost bank se je na začetku letošnjega mesecih letos okrepila tudi neto zadolževanje na tujem, leta še nekoliko okrepila. Nebančni sektor je v prvih kjer so črpala kredite v višini 190,5 mio EUR; kar je za dveh mesecih letos neto najemal kredite v višini dobro polovico več kot v primerljivem obdobju lani. Po 805,9 mio EUR, kar je za 17,3 % več kot v istem razmeroma obsežnem februarskem neto odplačevanju obdobju lani. Rast je v glavnem posledica večjega neto tujih kreditov v višini 126,0 mio EUR so banke v dveh zadolževanja podjetij in NFI. Skupna rast obsega mesecih letos neto odplačevale tuje kredite v višini 82,3 kreditov je bila glede na december zaradi visoke osnove mio EUR, v istem obdobju lani pa so jih neto najemale v za 0,3 odstotne točke nižja od primerljivega obdobja v višini 86,3 mio EUR. letu 2006. Z uvedbo evra je prišlo do precej velikih Rast obsega kreditov prebivalstvu se že tretji mesec premikov v valutni strukturi kreditov, saj so se s zapored ohranja na razmeroma nizki ravni. V začetku 1. 1. 2007 vsi evrski krediti prenesli med kredite v domači valuti, ki so tako konec februarja predstavljali skoraj 95 % vseh kreditov bank nebančnim sektorjem (konec preteklega leta so krediti v domači valuti predstavljali le približno 37 %). leta 2007 je obseg porasel za 2,0 %, kar je za 0,7 odstotne točke manj od primerljivega obdobja lani. Nižja rast je v veliki meri posledica umirjanja rasti potrošniških kreditov (41,8 % vseh kreditov prebivalstva), ki so v dveh mesecih letos dosegli 0,3-odstotno rast, kar je za Po izredno visoki 3,5-odstotni januarski rasti 1,1 odstotne točke manj kot leto pred tem. Prav tako se obsega kreditov podjetjem in NFI se je v februarju je nekoliko znižala tudi stopnja rasti stanovanjskih mesečna rast nekoliko umirila. Podjetja in NFI so v kreditov, kar pa je zgolj posledica precej višje osnove dveh mesecih letos neto črpala posojila v višini 724,9 kot v letu 2006. To potrjujejo neto tokovi stanovanjskih mio EUR, kar je za dobro tretjino več kot v istem kreditov, ki so v dveh mesecih letos dosegli vrednost obdobju lani. V nasprotju s preteklim letom, ko so 67,6 mio EUR, kar je za 14,5 % več kot leto pred tem. podjetja in NFI krepila predvsem neto zadolževanje za Skupni neto tokovi so dosegli vrednost 106,1 mio EUR financiranje investicij v osnovna sredstva, se je letos in so bili za 6,7 % nižji kot v prvih dveh mesecih lani. močno okrepilo zadolževanje v obliki kreditov za Ob uvedbi evra se je močno spremenila valutna obratna sredstva, saj so njihovi neto tokovi dosegli struktura kreditov bank nebančnim sektorjem. skoraj 30-odstotno rast in so predstavljali več kot tri Največja sprememba je bila zabeležena pri podjetjih in četrtine vseh neto tokov podjetij in NFI. Na drugi strani NFI, kjer se je delež kreditov v domači valuti v primerjavi so neto tokovi kreditov namenjenih za investicije dosegli s koncem leta 2006 okrepil za skoraj 70 odstotnih točk le dobro tretjino vrednosti iz primerljivega obdobja lani. in je dosegel raven 96,9 %. Pri prebivalstvu se je delež Takšno gibanje je najverjetneje posledica spremenjene teh kreditov okrepil za polovico manj in je dosegel raven davčne zakonodaje, ki v letu 2007 odpravlja splošno 89,3 %. investicijsko davčno olajšavo. Podjetja in NFI so v dveh Graf: Neto tokovi kreditov domačih bank, v mio EUR 600 500 400 300 200 100 0 -100 -200 Krediti prebiv alstv u Krediti podjetjem in NFI Krediti držav i mm -419 Vi r podatkov: BS, pr er ačuni U M AR . Borza Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 11 Celoten promet, I–III 2007 Tržna kapitalizacija, 31. III 2007 Promet in tržna kapitalizacija na Ljubljanski borzi d.d. v mio EUR Skupaj 919,2 Stopnje rasti, v % I–III 2007 / I–III 2006 -3,7 v mio EUR 21.049,0 Stopnje rasti, v % 31. III 07/31. III 06 55,7 Borzna kotacija Skupaj 663,8 144,4 17.309,0 71,0 Delnice Obveznice 624,1 20,5 159,3 -33,5 11.440,0 5.726,0 121,5 15,6 Vzajemni skladi Prosti trg Skupaj Delnice 19,1 - 143,0 126,6 63,6 9,4 52,8 3.740,0 1.949,0 9,9 21,5 Obveznice 21,2 Delnice investicijskih družb 41,8 TUVL (trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti)1 Skupaj 128,9 -45,6 19,0 -77,3 1.014,0 777,0 -16,3 32,1 Obveznice Kratkoročni vrednostni papirji 48,3 80,6 -86,7 -60,5 Vir podatkov: LBo, izračuni UMAR. Opombi: številke se zaradi zaokroževanja ne seštevajo vedno; 1podatki so od septembra 2005 dalje. Po nadpovprečno visoki rasti indeksov na glavnem posledica za več kot tri četrtine nižjega Ljubljanski borzi v preteklem letu se je rast v prvem obsega trgovanja na TUVL-u, ki je v preteklem letu četrtletju leta 2007 še nekoliko okrepila. Osrednji predstavljal skoraj polovico celotnega prometa na indeks SBI20 je v prvih treh mesecih letos (kljub Ljubljanski borzi. Na takšno gibanje je imela velik vpliv februarskemu znižanju) porasel kar za 20,5 % in visoka rast cen delnic, saj v tem primeru povpraševanje dosegel najvišjo četrtletno rast po koncu leta 1995. Ker po dolžniških vrednostnih papirjih (zaradi njihove so se pozitivna gibanja na Ljubljanski borzi pričela relativno nizke donosnosti) precej upade. Ta upad je lanskega aprila, je bila tudi medletna rast na izredno skoraj nadomestil večji obseg trgovanja z delnicami, ki visoki ravni in je konec marca dosegla 73,3 %, kar je se je okrepil za 1,4-krat. Tako visoka rast je predvsem največ po letu 1994. Nekoliko nižjo rast je dosegla celotna tržna kapitalizacija, ki je bila konec marca za dobro desetino višja kot ob koncu preteklega leta. Na nižjo posledica za 1,6-krat višjega trgovanja z delnicami iz borzne kotacije, medtem ko je obseg prometa z delnicami iz prostega trga beležil »le« 52,8-odstotno rast. Čeprav se je vrednost prometa z delnicami povišala precej bolj kot njihova tržna kapitalizacija, rast je precej vplivala skromna 1,6-odstotna rast tržne likvidnost delnic na Ljubljanski borzi še naprej ostaja na kapitalizacije obveznic, ki so konec marca predstavljale izredno nizki ravni. Tako se je kazalec tržnosti delnic manj kot tretjino celotne tržne kapitalizacije, kar je (merjen kot razmerje med štirikratnikom četrtletnega najnižji delež po januarju leta 2003. Za skoraj 2 % se je prometa in tržno kapitalizacijo delnic) povišal na 0,21, okrepila tržna kapitalizacija obveznic uvrščenih v borzno kar je sicer za več kot polovico višja vrednost kot kotacijo, medtem ko je tržna kapitalizacija obveznic iz preteklo leto, vendar še vedno precej zaostaja za prostega trga praktično stagnirala. Na drugi strani se je vrednostjo, ki jo dosegajo razviti trgi kapitala. tržna kapitalizacija delnic (brez ID-ov) okrepila za 16,3 %, kar je ena izmed višjih četrtletnih rasti v zadnjih Precej nižje stopnje rasti so dosegli indeksi na nekaj letih. Znotraj skupine delnic je najbolj porasla nekaterih večjih tujih kapitalskih trgih. Njihova tržna kapitalizacija delnic iz borzne kotacije (brez četrtletna rast se je le redko povzpela nad 1 %; vrednost upoštevanja delnic prve kotacije), ki je na četrtletni ravni indeksa MSCI World, merjenega v evrih, je porasla za dosegla 23,3-odstotno rast. 1,1 %. Daleč najbolj donosne so bile naložbe na Frankfurtski borzi, saj je vrednost indeksa DAX30 Obseg celotnega prometa na Ljubljanski borzi porasla za 4,9 %. (vključno s TUVL) je v prvem četrtletju letos na medletni ravni sicer nekoliko upadel, kar pa je v Graf: Četrtletni obseg prometa na Ljubljanski borzi 1.200 1.000 800 600 400 200 Delnice brez ID Kratkoročni v rednostni papirji ^yyyy vww Obv eznice skupaj Vzajemni skladi Delnice ID in v zajemni skladi •WW, •W.'W ¦w.'W ¦w.'W w.'W. •sssss. •sssss. ¦w.'W ¦V.'W, ¦WW, "7777? ¦WWV ¦WWV •sssss. w.'W. sSSSSs ¦rzrzrzrr SSSSSs yssss. yssss. ¦77777 SSSSSs SSSSSs WWV. WWV. ¦wwv Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2003 2004 2005 2006 2007 Vi r podatkov: LBo, pr er ačuni U M AR . 0 Javnofinančni prihodki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 12 Indeksi rasti, nominalno Struktura, I–III Javnofinančni prihodki Javnofinančni prihodki skupaj Davek od dohodka pravnih oseb Dohodnina Domači davki na blago in storitve V tem: - davek na dodano vrednost trošarine1 I–III 2007, v tisoč EUR 2.889.576 181.236 407.285 986.087 650.248 240.387 III 2007/ II 2007 101,4 114,3 108,8 92,7 71,4 102,0 III 2007/ ? 2006 95,4 86,2 95,1 90,4 72,5 86,8 I–III 2007/ I–III 2006 106,6 138,8 98,5 107,5 99,5 113,2 2007 100,0 6,3 14,1 34,1 22,5 8,3 2006 100,0 4,8 15,2 33,8 24,1 7,8 Carine in uvozne dajatve Prispevki za socialno varnost 21.478 1.068.815 153,8 101,4 227,6 103,5 195,1 107,2 0,7 37,0 7,8 0,4 36,8 8,9 Ostali javnofinančni prihodki 224.676 111,9 84,3 92,6 Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila); metodologija in preračuni UMAR. Opomba: 1podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje. V prvih treh mesecih so se skupni javnofinančni prihodki glede na isto lansko obdobje realno povečali za 4,2 %. Najvišjo realno rast so v obdobju prvih treh mesecev, poleg carin in uvoznih dajatev, ki v strukturi javnofinančnih prihodkov po vstopu v EU nimajo večjega pomena, dosegli prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (35,6 %). Za leto 2007 je bil sicer sprejet nov zakon o davku na dohodek pravnih oseb, efekti novega zakona pa se bodo pokazali šele v naslednjem letu. Zaradi načina obračunavanja in plačevanja se je ta davek v prvih treh mesecih vplačeval še akontativno na osnovi obračuna in pravne ureditve iz leta 2005, po mesecu aprilu pa se bodo akontacije davka določile na novo na podlagi obračuna davka in po zakonodaji iz leta 2006. Prihodki iz davka na dodano vrednost so se v prvih treh mesecih na medletni ravni realno znižali za 2,7 %. Rast prihodkov davka na dodano vrednost so v začetku leta predvsem upočasnila precejšna vračila davka na dodano vrednost. Realna rast prihodkov od trošarin se je v prvih treh mesecih glede na lansko trimesečje okrepila in je znašala 10,7 %. Hitreje so se povečali prihodki od trošarin na mineralna olja, pri katerih so bile trošarinske stopnje višje kot v prvem četrtletju lani. Marca je bila uvedena tudi trošarina na električno energijo. Zaradi uskladitve trošarinskih dajatev z direktivo EU so se precej povečali tudi prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke. Prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke so se v tem obdobju nekoliko zmanjšali. Prihodki iz prispevkov za socialno varnost so se na medletni ravni realno povečali za 4,8 %. Pri tem so prispevne stopnje delojemalcev in delodajalcev za socialno varnost ostale nespremenjene (38,2 % od mase bruto plač). Prihodki od dohodnine so bili že vplačani po novem zakonu o dohodnini in so bili v treh mesecih na medletni ravni zato realno nižji za 3,7 %. Po novem zakonu o dohodnini se definicija davčne osnove skoraj ni spremenila, davčni zavezanci pa plačujejo akontacije dohodnine po tristopenjski davčni lestvici (16 %; 27 %; 41 %), ki ima glede na prejšnjo dva razreda manj. Ob nespremenjeni spodnji davčni stopnji (16 %) je ukinjena najvišja davčna stopnja (50 %), dva srednja razreda (33 %; 37 %) pa sta združena v enega z nižjo davčno stopnjo (27 %) kot doslej. V novem zakonu so nekoliko spremenjene tudi davčne olajšave, kjer je ob nekoliko višji splošni olajšavi za vse zavezance ukinjena dosedanja olajšava zaradi različnih izdatkov (do 2 % davčne osnove) in nakupov bivališča (do 4 % davčne osnove). Sistem uveljavljanja in priznavanja olajšav za vzdrževane družinske člane ostaja večinoma enak, ohranja se olajšava za invalide in seniorska olajšava za osebe stare nad 65 let. Ostaja tudi olajšava za samozaposlene v kulturi, samozaposlene novinarje, za študentsko delo ter za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Nadaljnje znižanje stopenj davka na izplačane plače je še zmanjšalo prihodke iz tega davka. V obdobju treh mesecev so se glede na isto lansko obdobje realno zmanjšali za 15,8 %. Po dvigu spodnje meje obdavčitve plač (septembra 2004) in po uzakonjeni postopni ukinitvi davka na izplačane plače, ki je znižala stopnje davka na izplačane plače po posameznih davčnih razredih od 3.8 %, 7,8 % in 14,8 % v letu 2005 na 2,3 %, 4,7 % in 8.9 % v letu 2007, se bo povprečna obremenitev mase bruto plač s tem davkom zmanjšala od 4,2 % v letu 2006 na ocenjenih 3,4 % v letu 2007. Graf: Javnofinančni prihodki, v mio EUR 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 Q1 2005 Q2 2005 Q3 2005 Q4 2005 Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Q4 2006 Q1 2007 Vi r podatkov: APP, U JP, pr er ačuni U M AR. drugi dav ki prispev ki za socialno v arnost trošarine davek na dodano v rednost dohodnina dav ek od dobička prav nih oseb 0 Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 13 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile I–XII 2006 II 2006 XII 2006 II 2007 II 2007/ I 2007 I–II 2007/ I–II 2006 ? 2006/ ? 2005 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 910,7 908,3 911,3 919,2 0,1 1,2 0,6 B Formalno delovno aktivni* 824,8 814,1 833,0 841,5 0,4 3,3 1,4 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 675,1 667,3 681,7 685,6 0,4 2,6 1,3 Zaposleni pri fizičnih osebah 66,5 63,8 67,5 67,3 0,9 5,0 1,7 Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,3 83,0 83,8 88,6 0,1 6,8 2,1 C Registrirani brezposelni 85,8 94,1 78,3 77,7 -2,9 -16,7 -6,6 Ženske 47,0 50,5 42,6 42,1 -2,5 -15,7 -4,9 Starejši od 40 let 39,7 41,9 37,7 38,8 -0,6 -7,1 -0,9 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 43,6 39,7 39,0 -1,6 -10,1 -3,6 D Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 9,4 10,4 8,6 8,4 - - - Moški 8,9 8,7 7,1 7,0 - - - Ženske 12,0 12,4 10,5 10,3 - - - E Prosta delovna mesta 19,0 16,5 15,9 17,8 -11,2 5,8 12,3 Za določen čas, v % 75,3 71,4 76,4 75,1 - - - F Nove zaposlitve 13,0 10,6 9,1 11,6 -13,6 -2,1 13,8 Z nižjo izobrazbo 3,9 3,0 2,6 3,8 6,9 3,0 19,4 S srednjo izobrazbo 7,1 6,0 5,2 6,2 -19,7 -3,9 13,8 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 1,7 1,3 1,7 -25,0 -4,7 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Gibanja na trgu dela so še naprej ugodna. Število razlogov pa se je število registriranih brezposelnih delovno aktivnih se je februarja povečalo za 0,4 %, s zmanjšalo še za 1.676. čimer se je februarska stopnja registrirane Število registriranih brezposelnih se je v prvem brezposelnosti znižala na 8,4 %, število registriranih četrtletju 2007 zmanjšalo predvsem zaradi manjšega brezposelnih pa je marca upadlo že na 74.216. Priliv v priliva. Med brezposelne se je prijavilo 22,1 % manj brezposelnost je nizek, nižji od odliva brezposelnih v iskalcev prve zaposlitve in 20,5 % manj oseb, ki so zaposlitev, ki pa je nekoliko nižji kot pred letom dni. izgubile delo, kot v istem četrtletju lani. Po drugi strani je Število prostih delovnih mest in novih zaposlitev je višje bilo tudi brezposelnih, ki so dobili delo, manj kot lani (za kot v prvem četrtletju lani, vendar le tistih z nižjo in 5,3 %). Manjše kot pred letom dni (za 12,7 %) je bilo srednjo izobrazbo. tudi zmanjšanje števila brezposelnih iz drugih razlogov. Rast števila formalno delovno aktivnih se je Število prostih delovnih mest in realiziranih februarja nadaljevala. Njihovo število se je povečalo zaposlitev se je marca sezonsko povečalo. Prvih za 0,4 % ali za 3.506, najbolj v gradbeništvu (za 953 ali (23.655) je skoraj za tretjino, drugih (13.944) pa skoraj 1,3 %) in v poslovnih storitvah (za 0,8 % ali 561, od tega za petino več kot februarja oziroma za 8,8 % in 4,0 % za 173 v podjetjih za posredovanje delovne sile, ki v več kot marca 2006. Še naprej se povečuje predvsem tem področju najbolj zaposlujejo). Še naprej se število prostih delovnih mest in realiziranih novih povečuje tudi število zaposlenih v predelovalnih zaposlitev s srednjo in nižjo izobrazbo, medtem ko je dejavnostih, najbolj v proizvodnji kovin in kovinskih bilo prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev z izdelkov (gl. str. 15). višjo in visoko izobrazbo v prvem četrtletju 2007 manj Število registriranih brezposelnih še naprej upada. kot v prvem četrtletju lani. To je sicer reden zimsko-pomladanski sezonski pojav, Ocene mesečnih stopenj brezposelnosti, ki jih le da letos poteka s precej nižje ravni kot pretekla leta. objavlja Eurostat za Slovenijo, so že nižje od 5 %. Marca se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo Stopnja naj bi januarja znašala 4,8 %, februarja pa še za 3.453 ali 4,4 %. Na novo je bilo prijavljenih 895 4,1 %. Gre za desezonirane stopnje anketne iskalcev prve zaposlitve in 3.972 oseb, ki so zgubile brezposelnosti, vendar podrobnejše metodologije delo. Delo je dobilo 5.245 brezposelnih (828 več kot Eurostat ni objavil. Primerljivi oceni za povprečje EU 27 februarja), v šolanje, upokojitev ali druge oblike in EMU sta bili v obeh primerih januarja 7,4 % in neaktivnosti je odšlo 1.399 brezposelnih, zaradi drugih februarja 7,3 %. Graf: Nove zaposlitve formalno delovno aktivnih po stopnjah izobrazbe, po četrtletjih 2004–2007 21.000 18.000 15.000 12.000 9.000 6.000 3.000 ¦¦¦¦•* " ^~~~~^^ _^~__^ __^-———__________——^ "^———-~~~~~' ~~~~ ~~ - ¦ *» -— ' ¦¦ ¦¦ "*" Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja in v isoka izobrazba Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2004 2005 2006 2007 Vi r podatkov: Z R SZ , pr er ačuni U M AR . Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 14 Realno1 II 07/ II 06 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Bruto plača na zaposlenega skupaj Plače v EUR II 2007 B C Zasebni sektor (A do K) Kmetijstvo 1.212,82 II 07/ I 07 Ribištvo 1.137,17 977,88 97,0 D Rudarstvo 984,46 96,2 94,9 Predelovalne dejavnosti 1.488,23 97,8 1.045,72 98,2 Nominalno II 07/ II 06 104,8 105,8 105,5 97,3 I–II 07/ I–II 06 105,6 106,8 107,0 93,9 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.441,85 93,7 F Gradbeništvo 995,54 97,8 G Trgovina 1.096,87 97,4 H Gostinstvo 873,48 97,3 103,2 105,3 100,3 103,7 I Promet, skladiščenje in zveze J Finančno posredništvo K Poslovanje z nepremičninami Javne storitve (L do O) Javna uprava M Izobraževanje 1.317,10 1.809,67 1.274,40 1.432,56 1.441,87 99,5 100,7 96,1 1.517,76 98,9 99,4 100,1 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.343,96 96,9 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.368,12 98,0 102,8 106,4 106,7 102,7 107,9 109,1 104,0 102,8 101,7 104,5 101,9 102,3 106,6 103,7 107,4 107,9 103,3 107,4 108,9 105,4 103,2 102,1 104,7 102,6 102,6 II 07/ I 07 97,2 96,4 95,1 98,0 98,4 94,1 93,9 98,0 97,6 97,5 99,7 100,9 96,3 99,1 99,6 100,3 97,1 98,2 102,6 103,6 103,3 95,3 101,1 103,1 100,7 104,2 104,5 100,6 105,7 106,8 101,9 100,7 99,6 102,4 99,9 100,2 I–II 07/ I–II 06 103,1 104,3 104,4 97,9 101,3 104,1 101,3 104,9 105,3 100,8 104,9 106,3 103,0 100,8 99,7 102,3 100,2 100,2 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je v februarju močno obdobje lani 6,6-odstotna, kar je približno toliko kot v upadla, in sicer za 3 %. Padec plač je bil prisoten istem obdobju lani (6,7 %). Najmanj je nominalno predvsem v zasebnem sektorju (A do K), kjer je bruto upadla bruto plača v skupini poslovnih storitev (J, K), plača na zaposlenega nominalno upadla za 3,8 %. za 2 %, dejavnost finančnega posredništva pa je bila Glede na to, da je bil februar od januarja krajši le za en edina v poslovnem sektorju, kjer je bruto plača celo delovni dan, je bil mesečni nominalni padec bruto plače malo porasla. Rahlo bolj, za 2,5 %, je nominalno upadla v tem sektorju neobičajno velik. bruto plača v skupini proizvodnih storitev (G, H, I). Najbolj je bruto plača na zaposlenega upadla v V javnih storitvah (L do O) je bruto plača na skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, zaposlenega nominalno upadla za 1,1 %. Razlog je E, F). Nominalni padec v celotni skupni je bil 5,4- predvsem v znižanju ravni povprečne bruto plače v odstoten, največji pa je bil v dejavnosti oskrbe z dejavnosti zdravstva. V tej dejavnosti je značilen rahel elektriko, plinom in vodo ter v predelovalnih dejavnostih upad v prvih dveh mesecih leta. (gl. tabelo). V slednjih je zaposlenih približno 40 % vseh V letošnjih prvih dveh mesecih je bruto plača po zaposlenih zasebnega sektorja in zato dinamika plač v predelovalnih dejavnostih močno vpliva na gibanje povprečne plače v tem sektorju. Nenavadno velik februarski padec plač v predelovalnih dejavnostih je sledil nominalnemu porastu v januarju, to je v mesecu, za katerega je običajno značilen upad plače. Tako je verjetno prišlo le do nekih zamikov v običajnem gibanju, saj je bila nominalna rast bruto plače v predelovalnih dejavnostih v prvih dveh mesecih letos glede na isto relativno visoki januarski ravni in precej nižji februarski ravni dosegla nominalno 5,6-odstotno, realno pa 3,1-odstotno rast. Realno je bila rast izenačena z rastjo iz istega obdobja lani. Od tega je bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju nominalno porasla za 6,8 %, realno pa za 4,3 %. V javnih storitvah je bila nominalna rast 3,2-odstotna, realna pa 0,8-odstotna. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 jan. feb. mar. apr. 2006 maj jun. jul. Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. 2007 Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 15 Stopnje rasti, v % Izbrani konjunkturni kazalci Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 - izrazito izvozno usmerjene panoge2 - zmerno izvozno usmerjene panoge3 II 2007/ I 2007 -2,1 -3,8 -0,3 I 2007/ I 2006 11,1 14,7 10,8 I–II 2007/ I–II 2006 10,6 13,7 11,2 I–XII 2006/ I–XII 2005 7,0 7,7 8,8 pretežno na domači trg usmerjene panoge4 Povprečno število zaposlenih -2,5 0,3 7,8 0,9 6,7 0,7 2,0 -1,7 Produktivnost dela Vrednost zalog proizvodov5 Prihodek od prodaje5 -2,4 1,7 -2,1 10,1 5,0 9,1 9,8 4,9 9,5 8,9 1,8 5,4 Nova naročila5 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih - relativno glede na inflacijo -17,3 0,4 0,6 -2,9 4,0 1,9 4,3 4,1 1,7 5,5 2,3 -0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2005) za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70 %; 3podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5realna rast. Tudi v letošnjem letu smo priča krepki rasti zaposlovali v podpodročju DJ – proizvodnja kovin in proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti. Po kovinskih izdelkov, kjer se je glede na december začasnih podatkih SURS se je vrednost proizvodnje v povprečno število zaposlenih povečalo za 750 (427 januarju glede na predhodni mesec povišala za 8,0 %, po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih pa je bila rast 0,4-odstotna. V februarju je zaradi manjšega števila delovnih dni proizvodnja na januarja in 323 februarja). Omenjeno podpodročje, kjer je bilo obsežno zaposlovanje prisotno že v letu 2006, je tako februarja letos zaposlitev nudilo 2.558 oziroma 6,2 % delavcem več kot v primerljivem mesecu mesečni ravni sicer upadla (-2,1 %), vendar preteklega leta. Več kot 100 novih zaposlitev se je v desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki prvih dveh mesecih odprlo tudi v proizvodnji izdelkov iz kažejo na ugodno, 0,5-odstotno rast. Krepka rast je gume in plastičnih mas (DH), proizvodnji električne in razvidna predvsem iz medletnih primerjav, saj je bil optične opreme (DL), kemični industriji (DG) in obseg industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih proizvodnji vozil in plovil (DM). Slednje podpodročje glede na primerljivo obdobje preteklega leta višji kar za povečuje število zaposlenih že deveti mesec zapored in 10,6 % (primerljiva rast v prvih dveh mesecih leta 2006 je tako februarja zaposlovalo 833 oziroma 7,4 % več je znašala 7,9 %). delavcev kot pred letom. Kljub ugodnim trendom zaposlovanja v predelovalnih dejavnostih se tudi v letu Spodbude za rast prihajajo tako iz mednarodnega kot tudi iz domačega okolja. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta prihodek od prodaje na domačem trgu realno povečal za 9,3 %, na tujem pa za 9,6 %. Pri tem 2007 nadaljuje obsežnejše zmanjševanje števila zaposlenih v prehrambeni (DA) in tekstilni industriji (DB). Podjetja v predelovalni industriji pričakujejo ugodna je realna rast prihodka od prodaje na območju z evrom gibanja tudi v prihodnjih mesecih. Na podlagi ankete znašala 8,9 %, na območju drugih tujih valut pa 10,8 %. SURS o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih se je desezonirana vrednost kazalnika Konjunktura predelovalne industrije se zrcali tudi v zaupanja v aprilu glede na predhodni mesec povišala za številu zaposlenih. Število formalno delovno aktivnih 2 odstotni točki in tako ponovno dosegla vrh. Na višjo se z izjemo tradicionalno šibkejšega decembra povečuje vrednost so v pozitivni smeri vplivale vse tri komponente že šesti mesec zapored. V prvih dveh mesecih kazalnika zaupanja, in sicer izvozna naročila, ustreznost letošnjega leta je zaposlitev na novo dobilo 877 zalog ter pričakovana proizvodnja. delavcev (255 januarja in 622 februarja). Največ so Graf: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti 140 135 130 125 120 115 110 105 100 95 Originalna serija Trend / C ik el Desezonirana in delov nim dnem prilagojena serija Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR po metodi Tr amo- Seats. Energetika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 16 Izbrani kazalci v GWh, stopnje rasti v % I–III 2006, v GWh I–III 2007, v GWh I–III 2007/I–III 2006, v % Proizvodnja električne energije 3.253 3.464 6,5 Proizvodnja hidroelektrarn 570 590 3,6 Proizvodnja termoelektrarn 1.274 1.369 7,5 Proizvodnja nuklearke 1.409 1.504 6,7 Poraba električne energije 3.503 3.435 -1,9 Poraba prek distribucije 2.765 2.705 -2,2 Neposredni odjemalci 672 674 0,4 Izgube prenosa 66 56 -15,1 Neto izvoz elektrike -250 29 n.s. Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za marec 2007; preračun UMAR. V prvem četrtletju leta 2007 se je na medletni ravni podobnim vremenskim razmeram po Evropi, ki so proizvodnja električne energije v Sloveniji znatno znižale povpraševanje po izvozu elektrike. Tako je bila povečala, zaradi toplega vremena pa se je poraba višja domača proizvodnja usmerjena v nadomeščanje elektrike celo znižala. Proizvodnja termoelektrarn se je uvoza in ne v povečevanje izvoza. Spričo opisanih povečala najbolj, za 7,5 %. Le nekoliko nižje (6,7- gibanj proizvodnje in porabe ter izvoza in uvoza smo v odstotno) je bilo povišanje proizvodnje v Nuklearni letošnjem prvem četrtletju elektriko spet neto izvažali elektrarni Krško, kjer so v januarju in marcu proizvajali (neto izvoz je pomenil 0,8 % proizvodnje). V istem elektriko na zgornji meji zmogljivosti, ki znaša približno lanskem četrtletju je bil položaj manj ugoden, saj smo 520 GWh na mesec. Proizvodnja nuklearke v letošnjem morali neto uvoziti 250 GWh električne energije, kar je prvem četrtletju je bila druga največja od obstoja predstavljalo 7,1 % slovenske porabe električne elektrarne – takoj za proizvodnjo v zadnjem četrtletju energije. leta 2006. Proizvodnja hidroelektrarn se je prav tako Medletna nihanja četrtletne proizvodnje električne povečala (za 3,6 %), tako da se je skupna proizvodnja energije so bila v zadnjih nekaj letih očitnejša od električne energije povišala za 6,5 %. V vseh vrstah nihanj v porabi (gl. graf). Medtem ko četrtletna rast elektrarn je bilo povišanje obsega proizvodnje višje od porabe elektrike v preteklih dveh letih medletno ni predvidenega z elektroenergetsko bilanco RS za leto močneje variirala (z izjemo upada v zimski sezoni 2007. Zaradi mile zime z nadpovprečnimi 06/07), so bila nihanja v rasti proizvodnje občutnejša. V temperaturami se je poraba električne energije na drugem četrtletju leta 2005 se je proizvodnja znižala za medletni ravni znižala, kar se je v zadnjih desetih letih 8,1 %, kar so povzročili nizki vodostaji rek, zaradi česar po podatkih ELES zgodilo le nekajkrat in še tedaj je proizvodnja v hidroelektrarnah upadla za 30,2 %. V večinoma v manjšem obsegu. Večje znižanje od tretjem četrtletju leta 2005 ni bilo rednega remonta letošnjega (-1,9 %) je bilo nazadnje doseženo v prvem nuklearke, saj je bilo obdobje med zaporednima četrtletju leta 1997, ko je poraba električne energije remontoma podaljšano za pol leta. Medobdobno se je upadla za 3,4 %. proizvodnja nuklearke povečala za 49,9 %, skupna V nasprotju z lanskim prvim četrtletjem je bil letos proizvodnja pa se je povečala za 9,6 %. Tudi dosežen neto izvoz električne energije. Tako izvoz štiriodstotno znižanje proizvodnje v drugem četrtletju kot uvoz električne energije za trgovanje sta se po leta 2006 je bilo posledica omenjenega prestavljenega obsegu znižala; prvi za 12,0 %, drugi pa za 27,9 %. remonta, medtem ko je bilo 4-odstotno povišanje v Medtem ko je bilo znižanje uvoza posledica manjše naslednjem četrtletju doseženo z 32,0-odstotnim domače porabe, lahko znižanje izvoza pripišemo dvigom proizvodnje v klasičnih termoelektrarnah. Graf: Medletno gibanje porabe in proizvodnje električne energije, po četrtletjih 9 6 3 0 -3 -6 * \ ' s — * X Poraba - - - , Proizvodnja * ^ t * r # * - - * f # * * * * * * Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2005 2006 2007 Vir podatkov : ELES, Elektroenergetska situacija, razl. št.; izračun UMAR. Promet Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 17 Izbrani kazalci dinamike prometa I–XII 2006 QIV 2006/ QIV 2005 Rast v % I–XII 2006/ I–XII 2005 I–XII 2005/ I–XII 2004 Železniški, v mio potniških km Potniški promet Blagovni promet Cestni1, v mio potniških km Mestni, v 1.000 potnikov 796 Zračni, v mio potniških km 850 93.953 6,4 Letališki, v 1.000 potnikov Železniški, v mio tonskih km 1.043 3,3 -4,9 2,4 Cestni, v mio tonskih km Pomorski, v mio tonskih km Pristaniški, v 1.000 ton 1.340 3.373 1,3 0,3 -3,4 1,7 12.112 49.155 15.461 7,2 5,4 2,3 -13,4 -3,0 9,7 4,4 17,0 9,0 3,9 13,8 9,8 -6,4 22,5 17,3 3,3 22,5 41,7 4,7 Vir podatkov: SURS. Opomba: 1brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili. V zadnjem četrtletju 2006 se je v okviru potniškega vrednosti prometa, skladiščenja in zvez). Pomorski najbolj povečal letališki promet, zmanjšal pa se je promet z mestnimi avtobusi. V kopenskem potniškem prometu se je nadaljevalo zniževanje prevozov z avtobusi mestnega prometa, kjer so prepeljali za 4,9 % manj potnikov kot v istem četrtletju leta 2005. Primestni in medkrajevni avtobusni promet se je okrepil za 3,3 %. prevozi blaga so se v letu 2006 znižali za 6,4 %, medtem ko so še v letu 2005 ob močni konjunkturi v panogi dosegli visoko, 41,7-odstotno rast. V zadnjem četrtletju 2006 je obseg pomorskih prevozov medletno že narasel za 4,4 %. Pristaniški blagovni promet se je v četrtem četrtletju najbolj povečal, za 17,0 %. Tudi letna Celoletna rast je sicer bila le 0,3-odstotna, a je to rast v letu 2006 je bila z 22,5 % v okviru dejavnosti pomenilo ustavitev nekajletnega močnega zniževanja blagovnega prometa najvišja. obsega teh potniških prevozov (v letu 2005 -13,4 %, v V zadnjih nekaj letih se je cestni blagovni promet letu 2004 -13,1 %). Za 6,4 % več potniških kilometrov močno povečeval zaradi rasti mednarodnih so v četrtem četrtletju prevozili na železnici. Najbolj, za prevozov, kar je veljalo tudi v lanskem letu (gl. graf). 7,2 %, se je povišal letališki promet potnikov, v zračnem V letu 2006 se je obseg mednarodnega cestnega prometu pa je bila rast nižja, 1,3-odstotna. Rast obsega blagovnega prometa povečal za 12,5 %, medtem ko je prevozov potnikov je bila tudi v celem letu 2006 v notranji cestni blagovni promet celo upadel za 3,5 %. V letališkem prometu višja kot v zračnem, hkrati pa je bila okviru mednarodnih prevozov sta se najbolj, za 16,4 %, rast v obeh dejavnostih precej nižja kot leto prej (gl. povečala prevoz po tujini in kabotaža (opravljanje tabelo). prevozov znotraj neke druge države). Merjeno v tonskih V okviru blagovnega se je močno povečal kilometrih je v letu 2006 mednarodni pomenil 81,2 % pristaniški promet, skoraj za desetino več prevozov vsega prevoza blaga po cestah, notranji pa 18,8 % (če pa so opravili v cestnem prometu. V zadnjem merimo obseg prevozov zgolj v tonah prepeljanega četrtletju 2006 se je obseg prevozov blaga po železnici blaga in tako ne upoštevamo dolžin poti, z 82,5 % v primerjavi z istim četrtletjem 2005 okrepil za 5,4 %, prevladuje notranji prevoz). 56,3 % mednarodnih obseg cestnih blagovnih prevozov pa še dosti bolj, za prevozov so opravile pravne osebe, v notranjem 9,7 %. Kljub nekajodstotnemu znižanju cestnih prevozu pa malo več kot polovico fizične osebe. V prevozov v tretjem četrtletju je letna rast lani dosegla še mednarodnem prometu je bilo 3,0 % prevozov vedno visokih 9,8 %, kar je pomembno prispevalo k opravljenih kot prevoz za lastne potrebe, v notranjem pa rasti celotne dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez 31,1 % (ostalo je bil javni prevoz). (cestni blagovni prevozi ustvarijo skoraj četrtino dodane Graf: Cestni blagovni prevoz v obdobju 2001–2006 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 Mednarodni prev oz - prev oz po tujini in kabotaža Mednarodni prev oz - blago razloženo v Slov eniji Mednarodni prev oz - blago naloženo v Slov eniji Notranji prev oz 2001 2002 2003 2004 Vi r podatkov: SU R S, SI- ST AT , C estni bl ag ovni pr evoz, Sl oveni j a, četr tl etno. 2005 2006 Blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 18 Uvoz Izvoz Saldo (izvoz - uvoz) V mio EUR 2005 2006 06/05, rast v % 2005 2006 06/05, rast v % 2005 2006 Vsa blagovna menjava skupaj 15.802,4 18.311,6 15,9 14.397,1 16.760,6 16,4 -1.405,3 -1.551,0 kmetijski in živilski proizvodi 1.022,8 1.181,0 15,5 416,0 517,2 24,3 -606,8 -663,8 Ostanki in odpadki živil; krma 62,7 96,5 53,9 15,2 66,3 337,2 -47,5 -30,2 Mlečni izdelki, jajca, med 46,3 68,9 48,9 65,3 86,2 32,0 19,0 17,3 Meso in drugi užitni klavnični proizvodi 99,4 113,5 14,1 35,9 39,6 10,3 -63,6 -73,9 Pijače, alkoholi in kis 52,6 67,1 27,7 63,5 64,1 1,0 10,9 -3,0 Užitno sadje 102,3 97,9 -4,3 25,5 19,8 -22,4 -76,9 -78,1 Razna živila 71,0 79,3 11,6 25,0 30,7 22,9 -46,1 -48,6 Izdelki iz žit, moke, škroba in mleka 69,8 75,2 7,8 22,5 23,9 6,3 -47,3 -51,4 Izdelki iz mesa 25,6 30,3 18,4 55,1 57,6 4,5 29,5 27,3 Sladkor in sladkorni proizvodi 41,2 46,5 12,9 35,9 34,9 -2,9 -5,3 -11,6 Užitne vrtnine 61,9 74,3 20,0 4,5 5,0 9,7 -57,4 -69,3 Žitarice 45,3 61,3 35,3 4,2 7,4 77,9 -41,2 -53,9 Izdelki iz vrtnin, sadja 50,9 56,3 10,5 12,4 11,3 -9,2 -38,5 -45,0 Kakav in kakavovi izdelki 53,0 56,3 6,2 9,0 8,1 -10,4 -43,9 -48,2 Masti in olja, voski 44,6 50,8 14,1 7,6 7,3 -4,4 -36,9 -43,5 Tobak in tobakovi nadomestki 52,7 53,5 1,5 0,2 0,5 116,7 -52,5 -53,0 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: kmetijski in živilski proizvodi so v kombinirani nomenklaturi carinske tarife uvrščeni od 1. do 24. skupine. V tabeli prikazujemo najpomembnejše skupine po vrednosti blagovne menjave v letu 2006, po tem vrstnem redu. Podatki za leto 2006 so začasni. Rast vrednosti blagovne menjave kmetijskih in 48,9 %), zato se je sicer pozitivni saldo te skupine živilskih proizvodov je že drugo leto zapored ponovno poslabšal. V skupini pijače, alkoholi in kis se je prehitela rast skupne blagovne menjave. Po tradicionalno pozitivni saldo lani že spremenil v začasnih podatkih je znašala 1.698,2 mio EUR, kar je negativnega. Še pred petimi leti je znašal +70,6 mio nominalno za 18,0 % več kot v letu 2005 (rast skupne EUR, kar je bilo daleč največ med vsemi skupinami blagovne menjave: 16,1 %) in za 49,8 % več kot pred kmetijskih in živilskih proizvodov. Tako za predelavo petimi leti (rast skupne blagovne menjave: 61,7 %). mlečnih izdelkov kot tudi za proizvodnjo pijač so bili Izvoz je ponovno rasel hitreje kot uvoz, za 8,8 o. t. pred osamosvojitvijo izjemno pomembni trgi držav bivše Delež izvoza v skupni menjavi je relativno nizek, zato se Jugoslavije, ki pa so jih proizvajalci po izgubi le delno je skupni saldo menjave kljub temu lani poslabšal, za 57 nadomestili z drugimi. mio EUR. Ker se je saldo skupne menjave poslabšal za Pregled menjave po državah pokaže, da se je 145,7 mio EUR, se je sicer visok prispevek salda ponovno močno okrepila menjava z državami EU 15. kmetijskih in živilskih proizvodov k skupnemu Ta je obsegala že 62,6 % skupne blagovne menjave teh negativnemu saldu nekoliko znižal, s 43,2 % na 42,8 % proizvodov (pred petimi leti 41,6 %). V primerjavi z (gl. tabelo). letom prej se je povišala za 22,8 % (uvoz za 18,3 %, Po pregledu menjave v posameznih skupinah izvoz za 39,7 %). Menjava z državami EU 9 se je v tem proizvodov lahko izpostavimo dogajanja na treh času povišala le za 3,3 % (uvoz nižji za 9,5 %, izvoz pa področjih: prireji in predelavi mesa, predelavi mleka višji za 163,7 %), z državami bivše Jugoslavije pa za in proizvodnji pijač. V prvi skupini se je v letu 2006 3,2 % (uvoz višji za 13 %, izvoz nižji za 1,3 %). Precej zvišala predvsem vrednost izvoza živih živali (za se je okrepila menjava z ostalim svetom, za 37,7 % 175,3 %), precej manj pa mesa in izdelkov iz mesa (za (uvoz višji za 40,3 %, izvoz pa za 30,4 %), vendar pa je 10,3 % in 4,5 %), kar s stališča doseganja višje dodane ta menjava še vedno predstavljala le majhen del skupne vrednosti ni ugodno. V skupini mlečni izdelki, jajca in vrednosti menjave kmetijskih in živilskih proizvodov (gl. med se je razmeroma precej povečala menjava na graf). izvozni, še bolj pa na uvozni strani (za 32,0 % in Graf: Blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov po posameznih skupinah držav v letih 2001, 2005 in 2006 1.000 800 600 400 200 0 mmm EU 15 P^^^ \\\\\\\\\\\\\\N ^ EX y U ostale d ržave 2001 uvoz 2005 uvoz Vir podatkov: SUR S, pr er a 2006 uvoz čuni UMAR. Op 2001 izvoz omba: *pridružene članice v let u 2004 ( b iiiiiiiiiiiiiiil 2005 izvoz rez Slovenije). 2006 izvoz '---1 Izbrane teme Kmetijstvo – napovedovanje sprememb dodane vrednosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 21 delež*, v Obseg proizvodnje, stopnje rasti v %, 2005 = 100 % 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Standardna shema neposrednih plačil – v Sloveniji se je izvajala do leta 2007 pšenica 3,1 6,2 7,2 8,1 8,9 9,7 10,4 11,0 11,6 koruza 4,5 2,3 6,1 9,9 13,8 17,7 21,8 25,9 30,2 ječmen 0,9 -10,1 -6,0 -2,0 2,0 6,1 10,3 14,6 19,0 sladkorna pesa 1,1 7,4 -4,7 -11,4 -12,4 -13,7 -15,2 -16,8 -18,5 mleko – krave molznice 24,5 0,0 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 govedo 16,8 1,3 1,5 1,7 1,8 1,9 2,0 1,9 1,8 prašiči 12,9 0,4 0,8 1,1 1,3 1,5 1,7 1,8 2,0 perutnina 8,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 drobnica 1,0 4,1 6,6 8,8 10,6 12,0 12,8 13,2 13,0 jajca – kokoši nesnice 2,6 -1,3 -2,6 -4,0 -5,3 -6,7 -8,0 -9,4 -10,9 Čista regionalna shema – uvedba enotnega regionalnega plačila na upravičeno kmetijsko površino pšenica 3,1 6,2 8,9 10,4 11,9 13,3 14,6 16,0 17,3 koruza 4,5 2,3 5,0 8,1 11,3 14,4 17,6 20,9 24,1 ječmen 0,9 -10,1 -6,0 -3,0 -0,1 2,8 5,8 8,8 11,8 sladkorna pesa 1,1 7,4 -4,7 -10,8 -11,1 -11,8 -12,5 -13,4 -14,5 mleko – krave molznice 24,5 -0,1 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 govedo 16,8 1,3 0,9 0,4 -0,1 -0,7 -1,4 -2,2 -3,0 prašiči 12,9 0,4 0,8 1,1 1,3 1,5 1,7 1,8 2,0 perutnina 8,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 drobnica 1,0 4,1 9,8 12,6 15,2 17,5 19,2 20,4 21,2 jajca – kokoši nesnice 2,6 -1,3 -2,6 -4,0 -5,3 -6,7 -8,0 -9,4 -10,8 Vir podatkov: SURS, KIS, FAPRI, preračuni UMAR. Opomba: *delež proizvoda v skupni neto kmetijski proizvodnji v osnovnih cenah v letu 2003. V zbirki delovni zvezki UMAR je izšel nov zvezek avtorjev Mateje Kovač, Emila Erjavca in Staneta Kavčiča z naslovom »Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju«. Avtorji so razvili metodologijo za napovedovanje sprememb dogajanj v dejavnosti kmetijstva v odvisnosti od cen in kmetijske politike. Razvili smo nacionalni sektorski model za Rezultati so pokazali, da bi se skupni obseg ocenjevanje letnih stopenj rasti dodane vrednosti obravnavane proizvodnje povečeval le v primeru dejavnosti kmetijstva. Temelji na dveh že izgrajenih nadaljevanja standardne ali uveljavitve regionalne orodjih. Prvo je bilo razvito za potrebe ocenjevanja sheme (gl. tabelo), v pogojih prostega trga pa bi se sprememb dohodka kmetijskih proizvajalcev po pristopu zmanjševal. Skupni obseg poljščin bi se v vseh treh Slovenije k EU in smo ga uporabili za oceno obsega opazovanih okoliščinah povečeval, v največji meri proizvodnje. Drugo orodje je baza podatkov, ki služi kot zaradi še naprej naraščajoče intenzivnosti pridelave. bogat vir informacij o razmerjih v kmetijski proizvodnji in Skupno število živali in s tem prireja mesa bi se smo ga uporabili za oceno vmesne porabe. povečevala v okolju standardne in nekoliko tudi Pripravili smo letne napovedi rasti za deset regionalne sheme, v pogojih prostega trga pa bi se kmetijskih proizvodov v tekočem srednjeročnem zmanjševala. obdobju v treh izbranih okoljih kmetijske politike. Skupna dodana vrednost obravnavane proizvodnje Proizvodi so pšenica, koruza, ječmen, sladkorna pesa, naj bi v vseh treh opazovanih okoljih nominalno mleko, govedo, prašiči, perutnina, drobnica in jajca. padala (gl. graf). V pogojih standardne sheme naj bi se Skupno predstavljajo približno tri četrtine vrednosti neto do leta 2013 znižala za približno četrtino, v primeru kmetijske proizvodnje. Kot primerjavo standardni shemi uveljavitve čiste regionalne sheme pa za približno neposrednih plačil, ki je bila aktualna do leta 2007, smo polovico. V pogojih prostega trga bi bila po letu 2010 proučevali vpliv prevzema čiste regionalne sheme in njena vrednost negativna, ker bi stroški proizvodnje ob hipotetični vpliv prepustitve kmetijstva prostemu občutno nižjih cenah proizvodov in ukinitvi finančnih svetovnemu trgu. pomoči že presegli vrednost proizvodnje. Graf: Skupna dodana vrednost obravnavanih desetih kmetijskih proizvodov v obdobju 2005–2013 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 ---------------;^^^-__ Standardna shema in njena _ n,^^^^—^ linearna premica % ^^ Regionalna shema \ \ "*"**¦¦¦¦ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vi r i podatkov: SU R S, KIS, F APR I, U M AR . Trg dela – zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 22 Delovna dovoljenja za tujce 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Povprečno letno število veljavnih delovnih dovoljenj za tujce 38.229 35.303 39.695 39.707 41.598 48.280 Osebna delovna dovoljenja za določen čas 2.853 5.097 5.982 6.151 6.168 5.974 Osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas 13.314 11.372 13.659 15.718 17.937 22.195 Dovoljenja za zaposlitev 19.353 14.423 12.789 12.208 12.113 12.914 Dovoljenja za delo 2.709 4.412 7.266 5.629 5.381 7.196 Delovna dovoljenja izdana med letom 47.200 30.257 34.143 31.184 32.254 44.582 Osebna delovna dovoljenja 15.256 3.710 3.843 6.431 5.342 8.154 - za nedoločen čas 10.652 1.856 2.163 2.673 2.352 6.104 - za samozaposlitev 238 586 626 699 1.309 1.325 - druga 4.366 1.268 1.054 3.059 1.681 725 Dovoljenja za zaposlitev 25.753 17.775 16.495 16.333 17.989 24.003 - nova 4.557 2.053 2.668 2.694 3.716 6.162 - obnovljena 21.196 15.722 13.827 13.639 14.273 17.841 Dovoljenja za delo 6.191 8.772 13.805 8.420 8.923 12.425 - napoteni delavci 2.115 1.395 1.599 1.394 1.079 824 - poslovodni delavci/zastopniki 839 569 710 890 1.589 1.638 - sezonska v kmetijstvu 1.382 1.652 1.840 1.118 1.311 1.491 - sezonska v gradbeništvu 1.293 3.809 8.148 3.665 3.465 5.907 - druga 562 1.347 1.508 1.353 1.479 2.565 Med letom prijavljeni tujci, ki ne potrebujejo delovnega dovoljenja 973 3.274 3.530 2.205 2.344 2.577 Vir podatkov: ZRSZ, izračuni letnih povprečij UMAR. Zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji ureja zakon veljavnostjo enega leta za zastopanje osebne družbe ali o zaposlovanju in delu tujcev, ki je začel veljati za samostojno opravljanje dejavnosti. Dovoljenje za januarja 20011. Nadomestil je stari zakon iz leta 1992 in zaposlitev je vezano na potrebe konkretnih na novo določil pogoje, pod katerimi se lahko tujec delodajalcev. Izda se praviloma za dobo do enega leta zaposli ali dela v Republiki Sloveniji. Uvedel je večjo in to le na vlogo delodajalca, če izpolnjuje z zakonom regulacijsko vlogo države pri urejanju pritoka tujih predpisane pogoje, med katerimi je tudi ta, da delavcev ter poenostavil postopke za izdajo trajnejših zaposlitev tujca ne vpliva škodljivo na stanje domače delovnih dovoljenj tujcem, ki že dalj časa delajo in bivajo brezposelnosti. Dovoljenje za delo omogoča tujcu, da v Sloveniji. Spremembe in dopolnitve iz leta 2005 so se začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji z bile sprejete predvsem z namenom, da se popravijo vnaprej določeno časovno omejitvijo, ki je odvisna od nekatera določila (zlasti tista s področij namena, za katerega se dovoljenje izdaja. Ta je lahko: samozaposlovanja tujcev, čezmejnega opravljanja - usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev; storitev tujih podjetij z napotenimi delavci, sezonskega - sezonsko delo tujcev; dela tujcev in dovoljenj za delo tujih zastopnikov družb), - delo z napotenimi tujci; ki so dopuščala zlorabo zakona. V zakonodajnem - delo tujih poslovodnih delavcev in postopku je predlog sprememb in dopolnitev zakona, - individualne storitve tujcev. ki naj bi skrajšale in poenostavile postopek za delo in zaposlovanje tujih delavcev, zlasti tistih s poklici, ki jih Dovoljenje za delo se izda tujcu na vlogo delodajalca na slovenskem trgu dela ni ali jih primanjkuje. Tujec je oziroma ustrezne pravne osebe, določene z zakonom. po tem zakonu zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je Določila tega zakona ne veljajo za nekatere posebej na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri naštete kategorije tujcev. Med njih sodijo tudi delodajalcu, ki ima sedež ali prebivališče v Republiki državljani vseh držav članic EU. Za te po sklepu vlade Sloveniji oziroma ima v skladu s tem zakonom status od 25. 5. 2006 dalje ne velja več načelo vzajemnosti, samozaposlene osebe. Za delo tujcev pa se po tem določeno v 3. členu zakona. S tem so vsi državljani zakonu šteje opravljanje storitev, ki se izvajajo s tujci, in članic EU in njihovi družinski člani na slovenskem trgu druge oblike dela tujcev, ki temeljijo na pogodbah o delu dela izenačeni s slovenskimi državljani. Evidenco o njih oziroma drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno vodi ZRSZ. omejeno izvajajo na ozemlju Republike Slovenije. Zakon je uvedel tudi kvotno in druge omejitve pri Tujci se lahko praviloma zaposlijo ali delajo v izdaji delovnih dovoljenj. Vlada RS sprejema politiko Sloveniji le na podlagi delovnega dovoljenja in le zaposlovanja in dela tujcev, ki je podlaga za sklepanje izjemoma samo na podlagi potrdila o prijavi dela. mednarodnih sporazumov o pogojih za gibanje delavcev Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno in pretok storitev med državami, sprejema ukrepe za dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za zaščito domačega trga dela ter v skladu z imigracijsko delo. Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva ali politiko in ob upoštevanju stanja in gibanj na trgu dela stalna oblika delovnega dovoljenja, ki tujcu v času vsako leto določi kvoto delovnih dovoljenj, s katero veljavnosti praviloma omogoča prost dostop do trga omeji število tujcev na trgu dela. Kvota ne sme dela. Izjeme so osebna delovna dovoljenja z presegati 5 % aktivnega prebivalstva Republike 1 Gl. UL-66/2000, UL-101/2005 in UL-4/2006. Slovenije. Vanjo se ne vštevajo: Trg dela – zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 23 - državljani držav članic EU, ki imajo na trgu dela zaradi narave dela ni vezana na trg dela (UL-70/2006). enak položaj kot državljani Republike Slovenije; Povečanje izdanih dovoljenj za delo je predvsem - tujci, za katere s tem zakonom niso predpisana posledica povečanih potreb po sezonskih delavcih v delovna dovoljenja; gradbeništvu (teh je bilo v letu 2006 kar za 70 % več kot v letu 2005). - tujci z osebnim delovnim dovoljenjem; Največ delovnih dovoljenj je izdanih v gradbeništvu - zastopniki in in za gradbene poklice. To velja za vse vrste delovnih - tuji napoteni delavci na dodatnem izobraževanju. dovoljenj, v skupnem številu delovnih dovoljenj pa Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve in predstavljajo gradbeništvo in gradbeni poklici približno prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev po regijah, polovico znanih opredelitev glede poklica in dejavnosti. področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi V poklicni strukturi izstopajo le še obdelovalci kovin omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali (približno 10 %) ter mehaniki in strojniki (približno 5 %), iz določenih regionalnih področij, kadar je to utemeljeno med področji dejavnosti pa predelovalne dejavnosti in z javnim ali splošnim gospodarskim interesom. poslovne storitve (približno 16 % oziroma 8 %). Dejanska višina kvote, ki jo določa vlada vsako leto Ustrezno temu je nizka tudi izobrazbena sestava v s posebno uredbo, je precej nižja od 5 %. Uredba o Sloveniji zaposlenih tujcev. Delež zaposlenih tujcev z določitvi kvote za leto 2006 je dovoljevala le 17.350 nižjo izobrazbo se sicer zmanjšuje v korist srednje delovnih dovoljenj, ki se glede na vrsto delovnih izobraženih. Prvih je bilo 30. 6. 2006 med znanimi dovoljenj in glede na poklicne, izobrazbene in druge opredelitvami še 59,7 % (leta 2001 64,1 %), drugih pa značilnosti tistih tujcev, ki jih kvote zadevajo, vštevajo v 35,7 % (leta 2001 31,1 %). Višjo ali visoko izobrazbo dovoljeno kvoto. To je predstavljalo 1,9 % formalno ima le približno 5 % tujih državljanov, ki so zaposleni ali aktivnega prebivalstva v letu 2006. Uredba za leto 2007 delajo v Sloveniji. povečuje dovoljeno kvoto na 18.500 delovnih dovoljenj. Največ delovnih dovoljenj je še vedno izdano V letih 2006 in 2007 se je število delovnih dovoljenj državljanom držav z območja nekdanje SFRJ. Med za tujce močno povečalo. Po podatkih ZRSZ je bilo temi prevladujejo državljani BiH. Njihovo število se še povprečno število veljavnih delovnih dovoljenj v letu vedno povečuje (30. 6. 2006 jih je bilo 23.991, kar je 2006 za 16,1 % višje kot v letu 2005, med letom izdanih predstavljalo 46,9 % vseh v Sloveniji zaposlenih tujih delovnih dovoljenj pa je bilo kar 12.328 (ali 38,2 %) več državljanov). Povečuje se tudi število državljanov kot leto poprej oziroma 37,1 % več kot v povprečju v Makedonije, Srbije in Črne gore, zmanjšuje pa število obdobju 2001–2005 (gl. tabelo). Predstavljalo je 5,3 % državljanov Hrvaške, ki jih je bilo 30. 6. 2006 7.189 ali formalno aktivnega prebivalstva (zaposlenih in 14,0 % vseh v Sloveniji zaposlenih tujih državljanov. samozaposlenih) v Republiki Sloveniji. Do 31. 3. 2007 Skupni delež državljanov držav z območja nekdanje se je število veljavnih delovnih dovoljenj povečalo na SFRJ se počasi zmanjšuje. V letih 2005 in 2006 se je 54.662. močno povečal delež državljanov držav članic EU, ki pa Najbolj se je povečalo število osebnih delovnih je še vedno zelo nizek (približno 6 %), še nekoliko nižji dovoljenj za nedoločen čas. Izdana so bila tujcem, ki (približno 5 %) pa je že ves čas delež tujcev iz ostalega že dalj časa živijo in delajo v Sloveniji. Teh je tudi sicer sveta. največ v strukturi veljavnih delovnih dovoljenj. Med Med tujimi državljani, ki so zaposleni ali delajo v delovnimi dovoljenji izdanimi med letom prevladujejo Sloveniji, prevladujejo moški, njihova povprečna dovoljenja za zaposlitev (gl. tabelo). Povečanje starost pa je približno 40 let in se v zadnjih letih obsega teh dovoljenj v letu 2006 je po razlagi ZRSZ v skoraj ne spreminja. Žensk je le približno 15 %. največji meri posledica poenostavljenih pogojev za Približno 60 % tujcev je starih 25–44 let, mlajših od 25 izdajo dovoljenj za zaposlitev v primerih, ki jih uvaja novi let je manj kot 10 % tujcev, slaba tretjina pa je starejših Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji od 45 let. dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca Graf: Izobrazbena sestava kontingenta tujcev, ki delajo ali so zaposleni v Sloveniji, na dan 30. 6. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1 1 1 1 neznano v išja in v isoka srednja 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: Z R SZ , pr er ačuni U M AR . nižja Mednarodna mobilnost študentov Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 24 Tuji študenti v izbrani državi Študenti v tujini Delež študentov iz drugih držav EU 25, EEA ali držav kandidatk1 v primerjavi s skupnim številom študentov2, ki študirajo v izbrani državi (v %) Delež študentov iz tujine3 v primerjavi s skupnim številom študentov, ki študirajo v izbrani državi (v %) Delež študentov4 na študiju v drugi državi EU 25, EEA ali državi kandidatki1 (v %) Delež študentov5 na študiju v tujini3 (v %) 2000 2004 2000 2004 2000 2004 2000 2004 Ciper 4,0 3,7 19,4 32,0 46,5 54,8 53,7 57,0 Irska 2,4 2,6 n.p. 7,6 9,4 8,5 9,6 11,7 Malta 1,7 1,7 5,6 5,6 8,2 8,4 9,1 8,9 Slovaška 0,6 0,5 1,2 1,0 3,0 8,2 3,4 8,6 Grčija n.p. 2,0 6,0 7,0 12,4 7,3 12,8 7,6 Avstrija 9,2 12,5 13,7 14,1 3,8 5,3 4,3 6,2 Estonija 1,3 0,9 1,6 n.p. 2,5 3,5 n.p. 3,9 Finska 0,8 1,0 2,1 2,6 3,2 2,9 3,5 3,2 Portugalska 0,6 0,7 3,0 4,1 2,3 2,7 2,5 3,1 Belgija 6,6 7,1 n.p. 9,6 2,4 2,6 2,6 3,0 Danska 2,6 3,5 6,8 7,9 2,7 2,5 3,2 3,0 Litva 0,1 0,1 0,4 0,4 1,8 2,3 2,1 2,7 Švedska 4,2 4,5 7,4 8,5 2,7 2,2 4,1 3,0 EU 25 2,4 2,6 5,0 6,5 2,1 2,1 n.p. n.p. Slovenija 0,5 0,7 0,9 1,1 2,2 2,1 2,5 2,4 Francija 2.0 2,4 0,4 n.p. 1,8 2,0 2,0 2,5 Nemčija 5,1 5,7 9,1 11,2 1,8 1,9 2,3 2,7 Češka 1,2 2,8 2,2 4,7 1,3 1,8 1,7 2,2 Nizozemska 1,6 2.3 2,9 3,9 1,9 1,8 2,3 2,2 Italija 0,7 0,8 1,4 2,0 1,7 1,6 1,9 1,9 Latvija 0,4 0,6 6,6 n.p. 1,3 1,6 1,7 1,9 Madžarska n.p. 2,0 3,2 3,1 1,7 1,5 2,2 1,9 Španija 0,4 0,6 n.p. 12,9 1,1 1,2 n.p. 1,4 Poljska 0,1 0,1 0,4 0,4 0,9 1,2 1,0 1,4 Zdr. kraljestvo 5,9 5,1 11,0 16,2 0,6 0,6 1,0 1,0 Luksemburg 24,5 n.p. n.p. n.p. 74,5 n.p. n.p. 0,0 Vir podatkov: Eurostat; preračuni UMAR. Opombe: upoštevani so študenti terciarnega izobraževanja. 1Države kandidatke so Bolgarija, Romunija, Hrvaška in Turčija. 2Skupno število študentov, ki študirajo v izbrani državi, vključuje domače in tuje študente. Pomanjkljivi podatki o študentih glede na državljanstvo vodijo v nekaterih državah do nezanesljivih vrednosti. 3Tujina vključuje države članice EU, EEA, ZDA, Japonsko, Hrvaško, Makedonijo, Turčijo, Švico in Albanijo. 4V števcu indikatorja so zajeti študenti, ki študirajo v drugi državi EU 25, EEA ali državi kandidatki, v imenovalcu pa študenti (domači in tuji), ki študirajo v izbrani državi. 5V števcu so zajeti študenti, ki študirajo v tujini, v imenovalcu pa študenti, ki študirajo doma in tisti, ki študirajo v tujini, niso pa vključeni tuji študenti v izbrani državi. Indikator meri, kolikšen delež študentov izbrane države z domačim državljanstvom študira v tujini. Mobilnost študentov predstavlja enega od vidikov pridobivanje znanja, ki doma ni dosegljivo. Od tega mednarodne mobilnosti v visokošolskem prostoru. imajo koristi tudi matične države, a pod pogojem, da se Slednjo se v mednarodnih raziskavah definira širše kot študenti vrnejo domov. Koristi države od mednarodne mobilnost študentov in vključuje tudi mobilnost mobilnosti študentov so namreč odvisne tudi od tega, v visokošolskih učiteljev ter raziskovalcev, izvajanje kateri državi se bo posameznik po končanem študiju študijskih programov in ustanavljanje visokošolskih zaposlil in znanje uporabil. ustanov v tujini ipd (OECD, Education Policy Analysis: Na ravni posameznika ima lahko mobilnost Focus on Higher Education, 2005–2006). Vendar pa je študentov različne koristi, ki niso povezane le s treba omeniti, da so primerljivi mednarodni podatki pridobljenim strokovnim znanjem. Sem na primer zaenkrat na razpolago le za študente in (deloma) za sodita tudi znanje tujih jezikov ter osebnostni razvoj učitelje. (pozitiven odnos do drugih kultur, večja strpnost, Mednarodna mobilnost študentov prinaša koristi fleksibilnost ipd)1. Pridobljene lastnosti lahko tako za države, katerih študenti odhajajo v tujino, predstavljajo pomemben dejavnik uspešnosti kot za države, ki jih sprejmejo. Predstavlja namreč diplomantov pri iskanju zaposlitve in njihovem kariernem enega od dejavnikov izboljševanja kakovosti študija, razvoju. Ob tem velja opozoriti, da se lahko študentje, ki posredno pa tudi enega od dejavnikov inovacij in se odločijo za študij v tujini, še vedno lahko soočajo s gospodarske rasti. Za državo gostiteljico lahko problemi, povezanimi s priznavanjem izpitov v domači predstavlja vpis tujih študentov eno od možnosti, kako državi. zapolniti prazna vpisna mesta na študijskih smereh, za katere je s strani (pre)majhno. Tak študijskih program študente v drža programov preds domačih š o se lahko ov, ki bi ji vah s skro tavlja študi tudentov za ohrani izvaja h sicer mor mno ponud j v tujini nimanje sice nje tudi tisti ali ukiniti. Z bo študijski priložnost z r 1 Bracht et al: The Professional Value of Erasmus Mobility, h 2006. Omenjena raziskava je pokazala, da ima študij v tujini a pozitivne učinke na pridobivanje znanja, vendar pa razlika med h tistimi, ki študirajo v tujini in tistimi, ki ne, ni tako velika kot pri a ostalih vrstah učinkov. Mednarodna mobilnost študentov Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 25 Za povečanje deleža tujih študentov v Sloveniji bo ponudbo študijskih programov v domači državi. V treba nadaljevati z odpiranjem visokošolskega Sloveniji je nizek tudi delež študentov iz drugih držav prostora ob sočasnem povečevanju kvalitete EU 25, EEA ali držav kandidatk. Leta 2004 je namreč študija. Delež tujih študentov je leta 2004 dosegel dosegel 0,7 % (leta 2003: 0,6 %) vseh študentov. 1,1 % (leta 2003: 0,9 %), kar predstavlja enega najnižjih Večina tujih študentov prihaja iz držav republik deležev v EU 25. Najvišje deleže tujih študentov so v bivše Jugoslavije. V Sloveniji je bilo leta 2004 1.108 tem letu imeli Združeno kraljestvo, Avstrija, Španija in tujih študentov, od tega jih je bilo 83,5 % iz območja Ciper (gl. tabelo). Obravnavani delež se je v Sloveniji v obdobju 2000–2004 sicer povečal, vendar le za malenkost. Očitno je, da je Slovenija za tuje študente v bivše Jugoslavije (iz Hrvaške 45,6 %, Bosne in Hercegovine 19,5 %, Srbije in Črne gore 12,1 % in Makedonije 6,3 %), s katerim nas povezujejo primerjavi z večino drugih držav EU 25 neprijazna zgodovinske vezi, sorodnost jezika in geografska destinacija. Slovenija bo – če bo želela uresničiti enega bližina. Delež se je v obdobju 2000–2004 še nekoliko od ciljev Strategije razvoja Slovenije na področju povečal, in sicer za 3,4 o. t. Študentov iz drugih držav izobraževanja (spodbujanje vključevanja tujih študentov EU 25 je bilo v letu 2004 9,7 %, 6,8 % študentov pa je v slovenski visokošolski prostor) – morala poleg zgoraj bilo iz preostalih držav sveta. omenjenih dejavnikov izboljšati še nekatere druge Velika večina slovenskih študentov, ki so v tujini, dejavnike, ki vplivajo na delež tujih študentov v državi: - dostopnost posojil za študij ali štipendij; - število kvot za tuje študente (zgornje možno število tujih študentov); - privlačnost in kakovost študijskih programov, ki jih ponuja država v primerjavi z matično in drugimi državami, vključno z dostopnostjo tujih profesorjev in predmetov v tujem jeziku; - uspešnost promocije; - možnosti tujih študentov za nastanitev in delo ob študiju ipd. Mobilnost slovenskih študentov na območju, ki vključuje EU 25, države kandidatke in EEA je na ravni povprečja držav EU, vendar nižja kot v nekaterih drugih majhnih državah. Mobilnost študentov, učiteljev in raziskovalnega osebja znotraj Evrope je eden od dejavnikov, ki spodbujajo razvoj evropskega trga dela (Evropska komisija, Progress Towards the Lisbon Objectives in Education and Training, 2006). V Sloveniji je delež študentov, ki študirajo v drugi državi EU 25, EEA ali državi kandidatki, leta 2004 dosegel 2,1 % (leta 2003: 2,4 %), kar je enako povprečju EU 25 (leta 2003: 2,1 %), vendar manj kot v nekaterih drugih državah z majhnim številom prebivalstva (Ciper, Malta, Irska, Slovaška). Slednje sodijo med članice z najvišjimi deleži študentov, ki študirajo v tujini (gl. tabelo). V majhnih državah je visok študira v drugi državi EU 25. Število slovenskih študentov v tujini je približno dvakrat večje od števila tujih študentov pri nas in je leta 2004 doseglo 2.527 študentov (leta 2000: 2.095). V drugi državi EU 25 je v letu 2004 študiralo 83,3 % slovenskih študentov na študiju v tujini, večinoma v starih članicah EU 15, največ v Nemčiji (24,9 %), Avstriji (24,5 %), Italiji (12,9 %) in Združenem kraljestvu (10,5 %). V ZDA je študiralo 8,3 % študentov. Obstoječi Eurostatovi indikatorji mobilnosti študentov imajo še precej pomanjkljivosti. Kot mobilne študente Eurostat definira študente s tujim državljanstvom, kar pomeni, da so zajeti tudi stalni rezidenti s tujim državljanstvom. Slednjih ne moremo prištevati k mobilnim študentom, saj zaradi študija ne zamenjajo države bivanja. To pomanjkljivost skuša Eurostat odpraviti z razvojem nove vrste podatkov o študentih, ki niso rezidenti države, v kateri študirajo (dostopni so zgolj za leto 2004). Za Slovenijo je za leto 2004 možno prvič izračunati delež študentov nerezidentov v primerjavi s celotnim številom študentov, podatki pa kažejo, da je ta delež nizek (0,9 %; gl. graf). Druga pomanjkljivost obstoječe metodologije je, da so pri študentih, ki študirajo v tujini, upoštevani le vpisani študenti na določen dan, dejansko število študentov pa se lahko razlikuje. Nekateri študenti namreč ostanejo na študiju v tujini le nekaj mesecev. delež študentov v tujini lahko povezan tudi z omejeno Graf: Delež študentov nerezidentov v primerjavi s skupnim številom študentov v izbrani državi, 2004 30 25 20 15 10 5 0 O Vi r podatkov: Eur os tat; OC ED , Educati on at a g l ance 2006; pr er ačuni U M AR . Opomba: v anal i z o zaj ete dr ž ave z dos eg l j i vi mi podatki za l eto 2004. Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 26 Tržni deleži največjih operaterjev na posameznih trgih mrežnih dejavnosti v letu 20051 Trg mrežnih dejavnosti Tržni delež, v % Osnova za izračun Največji operater Proizvodni trg električne energije 51 Proizvodnja v GWh HSE Dobava električne energije upravičenim odjemalcem 34 Dobava v GWh HSE - odjemalci z letno porabo nad 2,00 GWh 36 Dobava v GWh HSE - odjemalci z letno porabo od 0,05 GWh do 2,00 GWh 34 Dobava v GWh Elektro Ljubljana - odjemalci z letno porabo do 0,05 GWh 37 Dobava v GWh Elektro Ljubljana Veleprodajni trg zemeljskega plina 99 Prodaja v Sm3 Geoplin Maloprodajni trg zemeljskega plina za vse odjemalce 72 Dobava v Sm3 Geoplin - odjemalci z letno porabo nad 1 mio Sm3 90 Dobava v Sm3 Geoplin - odjemalci z letno porabo od 4.500 Sm3 do 1 mio Sm3 23 Dobava v Sm3 Energetika Ljubljana - odjemalci z letno porabo do 4.500 Sm3 39 Dobava v Sm3 Energetika Ljubljana Prevozi po železnici 100 Fizični obseg prevozov Slovenske železnice Izvajanje poštnih storitev 83 Prihodki Pošta Slovenije Fiksna telefonija, notranji promet, rezidenti 99 Opravljene minute pogovora Telekom Slovenije Fiksna telefonija, mednarodni promet, rezidenti 89 Opravljene minute pogovora Telekom Slovenije Širokopasovni dostop do interneta 56 Število priključkov Siol Mobilna telefonija 72 Število aktivnih uporabnikov Mobitel Viri podatkov: AGEN-RS, Letno poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2005; APEK, Analiza trga poštnih storitev v Republiki Sloveniji v letu 2005; APEK, Slovenski telekomunikacijski trg v prvem polletju leta 2006. Opomba: 1podatki za trge v telekomunikacijski dejavnosti veljajo za sredino leta 2006. V zbirki delovni zvezki UMAR je izšel delovni zvezek avtorjev Rotije Kmet Zupančič in Jureta Povšnarja z naslovom “Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije”. Avtorja predstavljata izpeljane reforme na tem področju in njihovo uresničevanje v Sloveniji. S pomočjo izbranih indikatorjev, kot so delež državnega lastništva, struktura trgov, gibanje cen, produktivnosti in zaposlenosti, ocenjujeta prve rezultate odpiranja teh trgov konkurenci. Med strukturnimi reformami za povečanje pomembna predvsem počasnost uveljavljanja konkurenčnosti gospodarstev ima pomembno sprejete zakonodaje v praksi, ki je pogosto tudi mesto liberalizacija mrežnih dejavnosti. Gre za posledica velikih začetnih težav na novo dejavnosti, v katerih so bili zlasti v Evropi v preteklosti vzpostavljenih regulatornih organov. Na trgu z značilni močni državni monopoli (telekomunikacije, električno energijo so glavne ovire za vstop konkurentov energetika, promet). Procesi odpiranja trgov mrežnih v panogo visoka koncentracija ponudnikov, netržno dejavnosti konkurenci so se v evropskih državah dodeljevanje omejenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti intenzivirali v devetdesetih letih, dodaten zalet pa so te ter nezadostno ločevanje sistemskih operaterjev od reforme dobile z Lizbonsko strategijo, katere cilj je dobaviteljev. Trg zemeljskega plina zaznamuje velika povečanje konkurenčnosti evropskih gospodarstev. koncentracija ponudnikov na veleprodajnem trgu ter na Evropska komisija v svojih poročilih ocenjuje, da kljub maloprodajnem trgu za velike uporabnike, najbolj pa precejšnjemu napredku v liberalizaciji mrežnih razvoj trga omejujejo dolgoročne pogodbe o odjemu dejavnosti v zadnjih letih v EU, še vedno ostaja vrsta zemeljskega plina. Na telekomunikacijskem trgu je v dejavnikov, ki zavirajo hitrejši razvoj konkurence, hkrati zadnjih dveh letih prišlo do pomembnih premikov pri pa so prvi rezultati liberalizacije že vidni v večji odpiranju trgov, ko so bile odpravljene nekatere učinkovitosti teh dejavnosti. pomembne ovire za konkurenco, kot so zaostanki na področju medomrežnega povezovanja, razvezave V zadnjih petih letih je tudi v Sloveniji potekalo lokalne zanke in prenosljivosti številk. Konkurenco na intenzivno spreminjanje zakonodajnega okvira, ki trgu poštnih storitev omejuje relativno velik obseg pomeni pravno podlago za liberalizacijo mrežnih rezerviranega področja univerzalnih poštnih storitev, dejavnosti. Procesi prilagajanja slovenske zakonodaje liberalizacija tega trga pa je nasploh v EU še na evropski v smeri odpiranja trgov mrežnih dejavnosti za začetku. Na železnici imamo še vedno le enega konkurenco so se začeli okrog leta 2000, za večino pa ponudnika, saj nekoliko zamujamo z implementacijo je bilo prelomno tudi leto 2004, ko smo s sprejetjem direktiv EU. Zakona o elektronskih komunikacijah, novele Energetskega zakona in Resolucije o nacionalnem Poleg odpiranja trgov je za izboljšanje učinkovitosti energetskem programu v slovensko zakonodajo oskrbe s storitvami pomembna tudi privatizacija prenesli najnovejše evropske smernice na področju ponudnikov storitev v mrežnih dejavnostih, ki razvoja mrežnih dejavnosti. V večini dejavnosti sprejeta večinoma še ni bila izpeljana. Na področju oskrbe z zakonodaja danes predstavlja ustrezen okvir za razvoj električno energijo je bila tako država ob koncu leta teh trgov glede na usmeritve EU oziroma se z njimi 2005 edina lastnica podjetja za prenos električne sproti dopolnjuje. energije, večinska lastnica pa v distribucijskih podjetjih ter vseh večjih podjetjih za proizvodnjo električne Med ovirami za vstop na trge mrežnih dejavnosti je energije, razen v nuklearki. Država je tudi največja, 31-poleg visoke koncentracije ponudnikov storitev Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 27 odstotna lastnica največjega ponudnika zemeljskega plina, distribucijska podjetja so večinoma v lasti domačih pravnih oseb ali občin. Edini slovenski železniški prevoznik je v celoti v državni lasti, prav tako tudi ponudnik univerzalnih poštnih storitev. Tudi privatizacija najpomembnejšega operaterja v fiksni telefoniji, ki je v 62,5-odstotni državni lasti, še ni bila izpeljana. Indikatorji strukture trga kažejo, da se konkurenca v večini mrežnih dejavnosti vzpostavlja počasi, tam, kjer je v zadnjih letih prišlo do pozitivnih premikov, pa je tržni delež prevladujočega operaterja še razmeroma visok (gl. tabelo). Na področju telekomunikacij je problematika največja v fiksni telefoniji (notranji klici), kjer se je število operaterjev na do nedavno monopolnem trgu povečalo na štiri, vendar je bil tržni delež vodilnega sredi leta 2006 še vedno 99-odstoten. Na trgu tretje generacije mobilne telefonije trenutno storitve ponuja en sam operater, vendar je bila v letu 2006 licenca podeljena še dvema. Na trgih mednarodnih klicev v fiksni telefoniji, dostopa do interneta ter v mobilni telefoniji je konkurenca večja, a z relativno visokim deležem največjih ponudnikov v mednarodni fiksni telefoniji in mobilni telefoniji. Na področju energetike pri električni energiji še vedno obstaja velika stopnja koncentracije ponudnikov na proizvodnem trgu in trgu na debelo, na maloprodajnem trgu pa je konkurenca prisotna in noben ponudnik nima prevladujočega položaja na trgu. Na področju zemeljskega plina konkurence med dobavitelji na veleprodajnem trgu dejansko ni, saj je imel največji v letu 2005 99 % trga, v prodaji na drobno pa je konkurenca prisotna. Med izvajalci poštnih storitev še vedno več kot štiri petine prihodkov ustvari ponudnik univerzalne storitve, v železniškem prometu pa imamo le enega ponudnika storitev. Gibanje cen storitev v mrežnih dejavnostih (gl. graf) je v določeni meri še vedno odraz načina oblikovanja teh cen v preteklosti ter vpliva drugih dejavnikov, deloma pa v nekaterih dejavnostih že odraža tudi vzpostavljanje konkurenčne tržne strukture. Upadanje relativnih cen (v primerjavi s CPI) telekomunikacijskih storitev, značilno po letu 2002, je bilo v letu 2006 prekinjeno. Razlog je bil v povišanju naročnine in cen notranjih klicev vodilnega operaterja v fiksni telefoniji, kar kaže na zaenkrat še šibko tržno moč konkurentov na tem trgu, ki praviloma ponujajo cenejše storitve. V mobilni telefoniji in mednarodnih klicih v fiksni telefoniji se cene po letu 2003 pod pritiski konkurence znižujejo. Cene električne energije se zaenkrat oblikujejo prosto le za industrijo, za gospodinjstva pa bodo sproščene v juniju 2007. Za industrijske cene je po letu 1999 značilna tendenca upadanja glede na povprečno ceno v EU, kar lahko po juliju 2001, ko se je trg sprostil, deloma pripišemo tudi večji konkurenci na tem trgu, vse več odjemalcev pa se tudi že odloča za zamenjavo dobavitelja. Cene električne energije za gospodinjstva v primerjavi s CPI po letu 2000 tendenčno upadajo, v primerjavi s povprečjem EU pa se ohranjajo na ravni približno 80 %. Učinki odpiranja trgov konkurenci se ponekod deloma že odražajo na rasti produktivnosti. Takšen primer so predvsem telekomunikacije, kjer podatki za združeno dejavnost pošta in telekomunikacije kažejo na relativno visoko rast produktivnosti po letu 2000 (glede na preteklo petletno obdobje in glede na celotni sektor storitev) ob istočasnem povečanju števila zaposlenih, kar lahko v določeni meri povezujemo z učinki odpiranja trga telekomunikacij na racionalizacijo poslovanja na eni strani ter na rast trga na drugi strani. Podatki za dejavnost oskrbe z elektriko za zadnjih pet let ne kažejo na izboljšanje produktivnosti glede na vse gospodarske družbe, čeprav je očitna racionalizacija pri številu zaposlenih. V železniškem prometu ter v poštni in kurirski dejavnosti, kjer so tudi procesi liberalizacije še v začetni fazi, porasti produktivnosti še niso odsev večjih sprememb konkurenčnosti trgov, ampak jih lahko pripišemo pripravam na te spremembe. Graf: Indeksi gibanja cen storitev mrežnih dejavnosti, relativno potrebščin glede na indeks cen življenjskih 110 105 100 95 90 85 0451 Električna energija 082 Telef onske storitv e in izdelki Viri podatkov: SURS, SI-STAT; izračun U M A R . 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 -081 Poštne storitve -0731 Železniški potniški prevozi ¦ 0452 Plin Zadovoljstvo z življenjem Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 28 (v %) Zadovoljstvo1 z življenjem v EU2 Danska 97 94 93 85 95 89 77 68 88 69 74 66 52 Nizozemska 95 97 92 93 94 90 83 91 84 67 80 42 53 Belgija 94 94 92 87 90 89 79 94 81 88 69 65 53 Irska 94 94 94 71 92 90 79 79 84 78 63 43 53 Švedska 94 94 93 77 94 85 75 69 64 57 76 46 34 Luksemburg 93 94 95 87 95 87 77 88 62 74 66 62 50 Finska 93 95 95 83 88 83 78 70 80 78 75 65 47 Zdr. kraljestvo 92 93 88 79 93 88 76 83 80 62 64 30 36 Španija 90 91 89 79 84 86 77 78 80 71 65 58 45 Francija 90 89 88 81 76 86 69 85 75 78 62 63 31 Malta 90 96 94 76 87 87 71 73 87 66 46 28 23 Slovenija 89 91 90 76 83 80 75 74 73 82 67 72 37 EU 25 87 92 86 78 83 84 74 77 78 71 60 55 38 Češka 87 90 83 81 82 85 80 75 70 77 62 72 33 Ciper 87 91 85 68 84 86 66 63 69 90 52 78 38 Poljska 86 91 79 80 76 76 73 64 80 78 43 55 22 Portugalska 86 89 81 72 75 79 74 58 66 73 48 56 23 EU 27 85 91 85 76 81 84 73 76 78 70 59 54 37 Italija 84 93 85 65 85 91 75 68 71 70 51 56 45 Nemčija 82 93 88 79 85 81 72 85 83 66 68 61 43 Avstrija 81 90 90 85 84 82 76 93 88 76 73 71 66 Grčija 80 88 77 76 84 85 68 56 71 72 47 53 23 Slovaška 77 89 75 71 70 79 68 65 69 73 38 62 28 Estonija 75 78 78 77 68 72 72 63 70 70 62 59 36 Litva 74 69 70 74 59 70 66 53 74 68 44 47 34 Latvija 72 67 77 77 53 67 71 58 79 62 39 46 30 Madžarska 68 86 73 74 64 71 69 77 79 74 46 61 26 Romunija 60 86 70 57 63 73 66 54 73 62 40 35 26 Bolgarija 39 71 42 38 31 58 55 43 69 51 31 42 16 Vir podatkov: Eurostat. Opombe: 1vključeni so respondenti, ki so na vprašanje »Koliko ste zadovoljni z...« izbrali odgovor »zelo zadovoljen« oz. »zadovoljen«; 2med 17. novembrom in 19. decembrom 2006 je bilo intervjuvanih 26.755 državljanov EU ter državljanov Bolgarije in Romunije starih več kot 15 let, ker pa je bila raziskava opravljena pred vstopom Romunije in Bolgarije v EU, temelji sociodemografska analiza na povprečju EU 25; 3vključeni so respondenti, ki so na vprašanje »V celoti gledano ali bi rekli, da ste zelo srečni, srečni, ne preveč srečni ali nesrečni« izbrali odgovor »zelo srečen« (ang. »very happy«) oz. »srečen« (ang. »happy«). Evropska komisija je konec leta 2006 izvedla Socialne razglede. Slednji na poglobljen način posebno raziskavo o družbeni realnosti v Evropski podajajo sliko življenjskih pogojev v Sloveniji, uniji 25-ih držav, ter v Romuniji in Bolgariji, ki sta sistematično predstavljajo in analizirajo kazalnike bili takrat tik pred vstopom v EU. Februarja 2007 so družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z izdali poročilo »Evropska družbena realnost« (European življenjem ter izpostavljajo problematiko dolgožive Social Reality, 2007), ki podaja subjektivne ocene družbe (EO 12/2006, str. 4–5). Po vsebinski plati se v državljanov članic EU o njihovih življenjih. Mnenjski veliki meri prekrivajo z vsebinami, ki se jih loteva tudi kazalniki so nepogrešljivi za celovito oceno zadovoljstva raziskava »Evropska družbena realnost«. ljudi z življenjskimi pogoji, zato je tudi tovrstnih raziskav Raziskava »Evropska družbena realnost« v prvem čedalje več: ob tej Eurobarometrovi raziskavi velja delu poroča o zadovoljstvu državljanov članic EU z omeniti še npr. raziskave Fundacije za izboljšanje življenjem, v drugem delu o njihovem ocenjevanju življenjskih in delovnih pogojev (gl. EO: 12/2004, str. prihodnosti, v tretjem delu pa o njihovem mnenju 24–25), Evropsko družboslovno raziskavo (ESS) itd. ob nekaterih pomembnih temah EU, kot so revščina Ker so raziskave med seboj metodološko neprimerljive in izključenost, migracije, zagotavljanje pokojnin in (npr. po naboru držav, po oblikovanju vprašanj, po enakosti dostopa do visokega izobraževanja. naboru možnih odgovorov), neposredne primerjave niso Kazalec zadovoljstva z življenjem je sintetičen in možne. Govorimo lahko le o trendih in umestitvah. večplasten (gl. npr. EO 12/2004, str. 24–25; EO 3/2006, UMAR je mnenjske kazalnike vključil že v Poročilo o str. 18; Socialni razgledi 2006; Poročilo o razvoju 2007). človekovem razvoju, Poročilo o razvoju ter v V tej raziskavi so ga zastavili tako, da vključuje Zadovoljstvo z življenjem Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 29 vprašanja o zadovoljstvu na področjih dela, družine, raziskavi potrjujejo ugotovitve slovenske analize prostega časa itd. (gl. tabelo). Vključeno je tudi (Socialni razgledi 2006, UMAR) in raziskave Evropske vprašanje o občutku varnosti in gotovosti pokojnin ter fundacije za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev vprašanje o sreči (ki se ga pogosto uporablja sinonimno (2004), da so tisti z večjim dostopom do priložnosti kot kazalec zadovoljstva z življenjem). Rezultati raziskave kažejo, da je evropskih državljanov srečnih. Prva je Danska (97 %), sledijo Nizozemska (95 %), Belgija, Irska in Švedska (94 %). V okviru EU 25 so najmanj srečni na (mlajši, bolj izobraženi, zaposleni) bolj zadovoljni z večina (87 %) življenjem in bolj optimistični. Subjektivni kazalniki postajajo čedalje pomembnejši tudi za oblikovalce politik. V študiji »Evropska družbena realnost« so evropske državljane povprašali, Madžarskem (68 %) ter v Baltskih državah, v okviru katero področje je zanje (zelo, precej, nekoliko) EU 27 pa so najmanj srečni v Romuniji (60 %) in pomembno ali nepomembno. Ugotovili so, da so na Bolgariji (39 %). ravni evropskega povprečja zdravje (99 % Slovenija je z 89 % srečnih tik nad povprečjem EU respondentov), družina (97 %), prijatelji in znanci (95 %) (87 %), za Malto (90 %) in pred Ciprom (87 %) ter po pomembnosti na prvem mestu. Sledi prosti čas, ki je najviše med postsocialističnimi državami v EU. Ta na ravni evropskega povprečja po pomembnosti (90 %) položaj je Slovenija zasedla tudi v evropski družboslovni pred delom (84 %). Slednje velja tudi za vse države raziskavi po kazalniku zadovoljstva z življenjem iz leta članice razen Litve, Latvije in Francije, kjer je delo po 2004 (gl. Poročilo o razvoju 2007). pomembnosti pred prostim časom. Na ravni evropskega Slovenci so v primerjavi s povprečjem Evropske povprečja sledijo prostovoljno delo s 79 %, religija s unije nadpovprečno zadovoljni s kvaliteto življenja, 52 % in politika s 43 % respondentov, ki so ta področja s prostim časom in prostori za prostočasno ocenili kot pomembna. Slovenski respondenti so kot dejavnost, z lokalnimi šolskimi storitvami ter pomembno opredelili v prvi vrsti zdravje (100 % storitvami otroškega varstva (gl. graf). Slednje velja respondentov), družino, prijatelje in znance (99 %), še posebno izpostaviti, saj sta v primeru šolskih storitev sledijo prosti čas (95 %), delo (92 %), prostovoljno delo bolj zadovoljna le Ciper in Belgija, v primeru storitev (88 %), religija (51 %) in politika (27 % respondentov). otroškega varstva pa le Ciper. Slovenci so najbolj Delo tako visoko kot v Sloveniji cenijo samo še v nezadovoljni z lokalnimi možnostmi zaposlovanja, Franciji, pomembnost prostovoljnega dela pa so višje čeprav smo v tem pogledu tik pod povprečjem EU. Pri kot v Sloveniji ocenili samo še na Cipru in v Italiji. tem kazalcu je največ zadovoljnih v Avstriji, Belgiji, na V raziskavi Fundacije za izboljšanje življenja in Irskem, Nizozemskem in Danskem. Z izjemo Avstrije so delovnih razmer (2004) so za državljane EU 15 to tudi štiri države z najbolj »srečnim« prebivalstvom. ugotovili, da zadovoljstvo z dohodkom ni več glavna Na ravni Evropske unije se kaže, da med moškimi in določnica zadovoljstva z življenjem, pač pa je to ženskami v občutku sreče razlik skorajda ni. Prav tako na občutek sreče ne vpliva subjektivna urbanost (subjektivni občutek ali živiš na vasi ali v velikem mestu zadovoljstvo z družabnim in družinskim življenjem. V pogledu slednjega je najpomembnejša zagotovitev pogojev za uspešno usklajevanje poklicnih in družinskih ali nekje vmes). Razlike se pojavijo med starostnimi obveznosti. Zadovoljstvo z življenjem je pomembno kohortami (več mlajših je 'srečnih' v primerjavi s povezano tudi s problemom nezaposlenosti, ki starejšimi), med različno izobraženimi (bolj izobraženi družinsko življenje močno prizadene. Rezultati so bili so bolj srečni), ter po socioekonomskem statusu (največ precej drugačni v postsocialističnih državah, kjer srečnih je med študenti in menedžerji, najmanj pa med zadovoljstvo z dohodkom še vedno v največji meri nezaposlenimi in upokojenimi). Tako se tudi v tej določa zadovoljstvo z življenjem. Graf: Zadovoljstvo z različnimi platmi življenja v Sloveniji in povprečju EU, kot % odgovorov 100 80 60 40 20 0 89 Slov enija EU 25 91 90 76 83 80 75 74 73 82 72 67 37 Vi r podatkov: Eur ostat. Izdatki za zdravstvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 30 Izdatki za zdravstvo po metodologiji SHA v letu 2004 – razvrstitev po funkcijah v zdravstvu Struktura, V mio SIT Struktura virov financiranja, v % Delež v BDP, v % v % Skupaj Javni Zasebni Javni Zasebni Skupaj Javni Zasebni Šifra ICHA1 HF.1 HF.2 HF.1 HF.2 HF.1 HF.2 Celotni izdatki za zdravstvo HC.1 – HC.R.1 100,0 531.755 398.823 132.933 75,0 25,0 8,5 6,4 2,1 Tekoči izdatki za zdravstvo (HC.1 – HC.7) 95,6 508.324 381.975 126.350 75,1 24,9 8,1 6,1 2,0 HC.1. Storitve kurativnega zdravljenja 50,7 269.467 221.778 47.689 82,3 17,7 4,3 3,5 0,8 HC.2. Storitve rehabilitacije 2,1 11.205 7.554 3.651 67,4 32,6 0,2 0,1 0,1 HC.3. Storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe2 8,0 42.548 40.291 2.258 94,7 5,3 0,7 0,6 0,0 HC.4. Pomožne zdravstvene storitve 2,8 14.838 11.183 3.654 75,4 24,6 0,2 0,2 0,1 HC.5. Zdravila in medicinski pripomočki3 23,9 127.061 71.569 55.492 56,3 43,7 2,0 1,1 0,9 HC.6. Preventiva in javne zdravstvene storitve 3,9 20.579 15.274 5.306 74,2 25,8 0,3 0,2 0,1 HC.7. Upravljanje v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju4 4,3 22.625 14.325 8.300 63,3 36,7 0,4 0,2 0,1 HC.R.1. Investicije 4,4 23.431 16.848 6.583 71,9 28,1 0,4 0,3 0,1 Z zdravstvom povezane dejavnosti5 HC.R.2 – HC.R.7 100,0 130.409 66.450 63.960 51,0 49,0 2,1 1,1 1,0 HC.R.6 Dolgotrajna socialna oskrba2 21,7 28.362 14.666 13.696 51,7 48,3 0,5 0,2 0,2 HC.R.7 Denarna nadomestila6 66,9 87.217 41.015 46.202 47,0 53,0 1,4 0,7 0,7 Vir podatkov: SURS, Prva objava (22.12.2006), preračuni UMAR. Opombe: 1ICHA – Mednarodna klasifikacija za zdravstvene račune (ang. International Clasification for Health Accounts): HF – viri financiranja (ang. health financing agents), HC – funkcije v zdravstvu (ang. health care functions); 2gl. tudi str. 32; 3vključena je le izvenbolnišnična poraba; 4vključno s stroški upravljanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj; 5poleg v tabeli prikazanih dejavnosti spadajo k dejavnostim, ki so povezane z zdravstvom, še HC.R.2: izobraževanje zdravstvenega osebja, HC.R.3: R&R v zdravstvu, HC.R.4: kontrola živil in pitne vode, HC.R.5: medicinska ekologija. 6Nadomestila plač za začasno zadržanost od dela iz sredstev ZZZS in delodajalcev, pogrebnine, posmrtnine in drugo. Decembra 2006 je SURS prvič objavil osnovne omogočiti mednarodne primerjave. Poleg porabe po tabele podatkov o izdatkih za zdravstvo za leti 2003 izvajalcih in funkcijah v zdravstvu so na podlagi SHA in 2004 po novi mednarodni metodologiji SHA bolj podrobno evidentirani tudi zasebni izdatki za (OECD, The System of Health Accounts, 2000). zdravstvo, kar bo na nacionalni ravni omogočilo analize Metodologijo SHA je razvila OECD v sodelovanju z alokacije in uporabe vseh virov v zdravstvu. WHO in Eurostatom, od leta 2003 pa poteka Mednarodna primerljivost podatkov o izdatkih za implementacija tega poenotenega sistema za zdravstvo je bila v preteklosti problematična predvsem spremljanje izdatkov za zdravstvo tudi v državah EU. zaradi precejšnih razlik med državami v sami opredelitvi Metodologija SHA zahteva prikaz izdatkov za zdravstvo zdravstvene dejavnosti. S klasifikacijo po funkcijah v po Mednarodni klasifikaciji za zdravstvene račune zdravstvu, ki je prikazana v tabeli, je bila zato (ICHA) v treh dimenzijah, in sicer ne le po virih postavljena metodološko zelo natančno opredeljena financiranja, kot so se izdatki za zdravstvo spremljali ločnica med dejavnostmi, ki spadajo v zdravstvo in tudi že v preteklosti, temveč hkrati tudi po izvajalcih dejavnostmi, ki so zgolj povezane z zdravstvom. zdravstvene dejavnosti (bolnišnice, zdravstveni domovi, Slednje so po SHA izvzete iz celotnih izdatkov za zunajbolnišnične ambulante, prodaja zdravil in zdravstvo in so prikazane ločeno (npr. R&R v zdravstvu, medicinskih pripomočkov, javno zdravstvo, zdravstvena socialni del dolgotrajne oskrbe, kontrola hrane in pitne administracija, drugo) in po funkcijah v zdravstvu (gl. vode, denarna nadomestila). V Sloveniji so bila na tabelo). Vse tri klasifikacije izdatkov so sicer bistveno primer denarna nadomestila kot pravica iz obveznega bolj podrobne, kot je prikazano v tabeli, saj se večina zdravstvenega zavarovanja vedno prišteta k celotnim postavk deli do trimestne šifre. Tako se na primer izdatkom za zdravstvo, medtem ko jih je večina drugih storitve kurativnega zdravljenja, rehabilitacije in držav prištevala k izdatkom za socialno zaščito. Po dolgotrajne oskrbe v vseh treh primerih delijo še na drugi strani so bili v Sloveniji pomanjkljivo zajeti nekateri bolnišnično obravnavo, enodnevno obravnavo in transferi in pomoči gospodinjstvom (dodatki za pomoč in ambulantno obravnavo (gl. tudi graf). postrežbo, ki se izplačujejo iz sredstev pokojninske Glavni cilj uvajanja sistema nacionalnih blagajne), izdatki za medicino dela, izdatki za investicije zdravstvenih računov je izboljšati preglednost iz zasebnih virov ter tudi večina izdatkov za funkcije, financiranja in porabe sredstev v zdravstvu ter povezane z zdravstvom. Pri mednarodnih primerjavah Izdatki za zdravstvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 31 je še vedno precej dilem glede izdatkov za dolgotrajno zdravstvenih obravnav (bolnišnična, ambulantna, oskrbo. Ti so namreč vedno deloma povezani z enodnevna, na domu; gl. opombe pod grafom). Iz grafa zdravstvenimi storitvami in deloma s socialnimi je razvidno, da se države po tej strukturi porabe tekočih storitvami, države pa jih k izdatkom za zdravstvo izdatkov precej razlikujejo. Razlog je v različnih prištevajo zelo neenotno, običajno odvisno od načina kapacitetah posameznih ravni zdravstvene dejavnosti, financiranja in izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe (gl. razlikah v financiranju in v načinih zdravljenja. Značilno tudi str. 32). je na primer, da države z manjšim deležem izdatkov za Podatke za Slovenijo že lahko vključimo v nekatere bolnišnično obravnavo porabijo več za ambulantno mednarodne primerjave. Delež celotnih izdatkov za obravnavo (npr. Švedska, Danska, Španija, zdravstvo v BDP (8,5 % v letu 2004) je blizu povprečja Portugalska). Kot kaže analiza OECD (Health at a držav EU 25 (8,2 % v letu 2003), prav tako razmerje glance 2005) se na splošno v večini držav delež 75,0 % : 25,0 % med javnimi in zasebnimi viri na izdatkov za bolnišnično obravnavo znižuje, povečuje pa agregatni ravni (gl. EO 2/2007, str. 23). V strukturi celotnih izdatkov za zdravstvo predstavlja v Sloveniji delež tekočih izdatkov 95,6 %, delež investicij pa 4,4 % se delež izdatkov za ambulantno obravnavo. Te strukturne spremembe zdravstvene dejavnosti so posledica uvajanja novih medicinskih tehnologij in novih oziroma 0,4 % BDP (72 % iz javnih in 28 % iz zasebnih zdravil, drugačnih mehanizmov financiranja izvajalcev virov; gl. tabelo). Tudi to razmerje je praktično na ravni povprečja 18-ih držav EU, za katere razpolagamo s podatki (EU države, ki so članice OECD razen Združenega kraljestva) in znaša za tekoče izdatke 96,0 % ter investicije 4,0 % oziroma 0,3 % BDP (podatki so za leto 2004). Za storitve kurativnega zdravljenja in rehabilitacije (HC.1 + HC.2) namenimo v Sloveniji skupno 52,8 % celotnih izdatkov za zdravstvo, kar je zdravstvene dejavnosti in v splošnem iskanja možnosti za bolj učinkovito izrabo virov v zdravstvu. V Sloveniji smo v letu 2004 za bolnišnično obravnavo (vključena je akutna in neakutna obravnava) namenili 38 % tekočih izdatkov za zdravstvo (ne vključujejo izdatkov za investicije), kar je nekoliko več od povprečja 13-ih držav EU, ki so prikazane v grafu (35 %), oziroma malenkost več od povprečja OECD v letu 2003 (37 %). Delež nekoliko manj kot v povprečju v državah EU za katere izdatkov za ambulantno obravnavo (29 %) je v Sloveniji imamo ta podatek (55 %). To je povezano z večjim precej nižji od povprečja prikazanih držav EU (35 %) in deležem, ki ga v Sloveniji porabimo za zdravila in od povprečja držav OECD (34 % v letu 2003). Po drugi kolektivne zdravstvene storitve (gl. mednarodno strani je razmeroma visok delež izdatkov v Sloveniji primerjavo v grafu). Nekoliko nižji je v Sloveniji tudi namenjen za zdravila in medicinsko tehnične delež izdatkov za storitve dolgotrajne zdravstvene pripomočke (25 % tekočih izdatkov), visok pa je tudi oskrbe (8,0 %), ki znaša v 13-ih državah EU (članicah delež tekočih izdatkov za kolektivne zdravstvene OECD) v povprečju 9,1 %. storitve (8,5 %; in sicer 4,0 % za javno zdravje in V strukturi porabe tekočih izdatkov za zdravstvo je v preventivo ter 4,5 % za zdravstveno administracijo). Sloveniji delež izdatkov za ambulantno obravnavo Pričakujemo lahko, da se bo podobno kot v večini držav relativno nizek. Podrobnejši podatki iz zdravstvenih OECD delež izdatkov za zdravila še povečeval. računov omogočajo, da v tabeli prikazane izdatke za Značilno je tudi, da države čedalje večji delež sredstev storitve kurativnega zdravljenja, rehabilitacije in namenjajo za preventivo in javno zdravje. dolgotrajne oskrbe analiziramo tudi po vrstah Graf: Struktura tekočih zdravstvenih izdatkov1 za bolnišnično in ambulantno obravnavo, zdravila in kolektivne zdravstvene storitve v Sloveniji in nekaterih državah OECD v letu 2004 100% 80% 60% 40% 20% 0% 13 15 22 18 22 20 15 14 26 26 :33: •35: 23 21 46 33 29; 26: 37; 29: :35-: :34:j j:37: 35: 51- 20: :51:j •31 : :29:j :40> :47:| :43- 49 48 46 38 37 37 36 33 33 32 32 31 30 29 27 27 Kolektiv ne zdrav stv ene storitv e Zdrav ila in medicinski pripomočki Ambulantna obrav nav a Bolnišnična obrav nav a Vir podatkov: OECD Health D ata 2006, H ealth at a g lance 2005; SU R S in podatki iz Skupneg a vpr ašalnika Eurostata/OEC D/WHO 2006 za SI; preračuni UMAR. Opombe: SK, NL in H U : 2002. Bolnišnična obravnava ( ang . in-patient care) zajema izdatke pod šiframi IC H A: H C .1.1, 2.1, 3.1, pr išteti so tudi izdatki za dnevno obravnavo ( HC.1.2, 2.2 in 3.2.). Ambulantna obravnava (ang . out- patient care) zajema izdatke pod šiframi IC H A H C 1.3 in 2.3, prišteto je tudi zdr avljenje na domu ( HC.1.4, 2.4 in 3.3.) . Zdravila in medicinski pripomočki zajemajo izdatke pod H C .5 (g l. tabelo). Kolektivne zdr avstvene storitve so seštevek izdatkov po H C .6 in H C .7 (g l. tabelo). Izdatki za dolgotrajno oskrbo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 32 V mio SIT HF.11 HF.21 Skupaj Javni Zasebni Struktura po virih, v % Delež v BDP, v % Leto 2004 Dolgotrajna oskrba; HC.3 + HC.6.11 HC.3 Dolgotrajna zdravstvena oskrba HC.6.1 Dolgotrajna socialna oskrba Skupaj HF.1 Javni 70.910 54.957 15.953 100,0 77,5 42.548 40.291 2.258 100,0 94,7 28.362 14.666 13.696 100,0 51,7 HF.2 Zasebni 22,5 5,3 48,3 Skupaj 1,13 0,68 0,45 HF.1 HF.2 Javni Zasebni 0,88 0,26 0,64 0,04 0,23 0,22 Vir podatkov: SURS, Prva objava (22. 12. 2006), preračuni UMAR. Opomba: 1šifre med. klasifikacije za zdravstvene račune; gl. tudi opombe pod tabelo na str. 30. Dolgotrajna oskrba zajema organizacijo in zagotavljanje tako zdravstvenih kot tudi socialnih storitev osebam, ki zaradi zmanjšane stopnje neodvisnosti in zmožnosti samostojnega življenja potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v daljšem časovnem obdobju. Na tej definiciji dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju DO), ki so jo jeseni 2005 predlagale tri mednarodne institucije - Eurostat, OECD in WHO, temelji metodologija za poenoteno spremljanje izdatkov povezanih z oskrbo starih in oseb, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Metodologija med drugim določa natančno razmejitev med storitvami dolgotrajne zdravstvene oskrbe in storitvami dolgotrajne socialne oskrbe. Prav ta meja je bila namreč v preteklosti ena najbolj kritičnih točk mednarodne primerljivosti izdatkov za dolgotrajno oskrbo kot tudi celotnih izdatkov za zdravstvo (k slednjim namreč spadajo zgolj izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe; gl. str. 30-31). V osnovi se razmejitev opira na obliko pomoči, ki jo potrebuje posameznik. Tako nastopi potreba po dolgotrajni zdravstveni oskrbi, kadar je odvisnost od pomoči posledica fizičnih ali psihičnih omejitev, katerih posledica je nezmožnost samostojnega opravljanja osnovnih vsakodnevnih opravil (ang. basic activities of daily living – ADL). To so: hranjenje, oblačenje, kopanje, uporaba stranišča, vstajanje iz postelje in stola. K dolgotrajni socialni oskrbi spadajo storitve, povezane s pomočjo pri instrumentalnih vsakodnevnih opravilih (ang. instrumental activities of daily living – IADL), to je drugih aktivnosti, ki so potrebne za samostojno življenje, kot so nakupovanje, priprava hrane, pranje perila, prevozi in čiščenje. Za Slovenijo je SURS decembra 2006 v okviru izdatkov za zdravstvo po metodologiji SHA že objavil tudi podatke o celotnih izdatkih za dolgotrajno oskrbo, zajetih v skladu s predlagano metodologijo Eurostata/OECD/WHO. V letu 2004 so celotni izdatki za DO znašali 1,13 % BDP (0,88 % BDP javni in 0,26 % BDP zasebni). Od tega je bilo 60 % izdatkov namenjenih storitvam dolgotrajne zdravstvene oskrbe in 40 % storitvam Sloveniji manj kot četrtino celotnih izdatkov za DO. Pri tem je dolgotrajna zdravstvena oskrba večinoma financirana iz javnih virov. Gre pretežno za sredstva ZZZS, ki so namenjena storitvam zdravstvene oskrbe v domovih za starejše in v posebnih socialnih zavodih, podaljšanemu bolnišničnemu zdravljenju in delu patronažne službe, ki izvaja DO. K dolgotrajni zdravstveni oskrbi spadajo tudi sredstva ZPIZ, ki so namenjena dodatkom za pomoč in postrežbo. Upravičenci do tega dodatka so namreč osebe, ki niso zmožne samostojno opravljati osnovnih vsakodnevnih opravil (ADL). Za dolgotrajno socialno oskrbo je dobra polovica izdatkov pokritih iz javnih virov (iz državnega in občinskih proračunov) ter slaba polovica iz zasebnih virov (gl. tabelo). Zasebni viri so predvsem doplačila za nastanitev in prehrano v domovih za starejše in drugih oblikah institucionalne oskrbe. Mednarodne primerjave izdatkov za dolgotrajno oskrbo še niso povsem zanesljive. Dokaj primerljivi so sicer podatki o izdatkih za dolgotrajno zdravstveno oskrbo, ki so jih nekatere države že pred omenjenimi navodili pripravljale po metodologiji SHA (gl. str. 30-31), medtem ko so izdatki za socialni del DO v večini držav še v fazi pilotskih izračunov. Slovenija se po višini izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo kot deležem v BDP z 0,7 % uvršča malenkost pod povprečje držav, za katere razpolagamo s primerljivimi podatki (0,8 %; gl. graf). Po oceni EK, pripravljeni v okviru študije o ekonomskih posledicah staranja prebivalstva v letu 2005 (le deloma je bila upoštevana metodologija SHA), se je Slovenija uvrstila med države z relativno dobro razvitim sistemom DO. Po teh ocenah, ki pa so vključevale le javne izdatke, namenijo za DO bistveno več stare kot nove članice EU (v letu 2004 povprečje EU 15: 0,9 % BDP; EU 10: 0,2 % BDP; Slovenija: 0,9 % BDP). Izdatki za dolgotrajno oskrbo so eden ključnih inputov pri pripravi dolgoročnih projekcij vzdržnosti javnih financ. Predstavljena metodologija naj bi bila podlaga zajemu izdatkov za DO v okviru naslednjega kroga dolgoročnih projekcij leta 2009. dolgotrajne socialne oskrbe. Zasebni izdatki predstavljajo v Graf: Skupni izdatki za dolgotrajno zdravstveno oskrbo v Sloveniji in nekaterih državah EU, 2004 2,0 1,6 1,2 0,8 0,4 0,0 1,8 1,4 1,4 1,3 1,2 1,0 0,6 05 I n /i I i i 0, 1 0, 1 U,D 0,4 0 3 Vi r podatkov: OEC D H eal th D ata 2006; Opomba: z a Bel g i j o podatek z a l eto 2003. Statistična priloga Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 2 2003–2004 stalne cene preteklega leta, 2005–2009 stalne cene 2004 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.680 149.634 138.342 132.255 557 563 571 17,1 -5,2 -4,4 1,0 1,0 1,5 B Ribištvo 896 881 869 884 4 4 4 -16,9 9,5 1,7 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 23.617 27.037 30.948 31.737 132 132 131 2,5 -0,2 2,6 0,0 -0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.259.492 1.386.846 1.444.152 1.550.355 6.845 7.176 7.499 4,1 2,8 7,4 5,8 4,8 4,5 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.256 149.089 173.849 176.805 741 753 756 0,8 6,6 1,7 0,5 1,5 0,5 F Gradbeništvo 274.175 294.211 322.680 360.659 1.597 1.712 1.772 1,3 4,0 11,8 6,1 7,2 3,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 553.700 610.259 653.633 689.909 3.003 3.117 3.220 3,1 4,0 5,6 4,3 3,8 3,3 H Gostinstvo 110.905 116.979 123.365 130.211 571 601 631 -0,1 0,7 5,6 5,0 5,3 5,0 I Promet, skladiščenje in zveze 334.458 360.946 451.071 479.488 2.121 2.238 2.383 0,1 9,0 6,3 6,0 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 221.699 260.587 276.319 300.799 1.362 1.464 1.567 17,2 10,4 8,9 8,5 7,5 7,0 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 742.611 826.027 901.517 939.841 4.091 4.266 4.458 4,7 3,6 4,3 4,3 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost 311.343 357.775 349.322 355.784 1.526 1.569 1.600 7,3 2,3 1,9 2,8 2,8 2,0 M Izobraževanje 269.600 296.231 326.464 333.613 1.426 1.461 1.498 2,7 3,0 2,2 2,4 2,5 2,5 N Zdravstvo in socialno skrbstvo 241.059 261.747 278.144 284.263 1.219 1.256 1.300 3,7 2,9 2,2 2,8 3,0 3,5 O Druge javne, skupne in osebne storitve 158.845 175.356 199.499 207.080 907 957 1.010 5,7 5,8 3,8 5,0 5,5 5,5 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.163 1.228 1.436 1.386 6 6 6 -8,1 5,9 -3,5 1,0 1,0 1,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.767.499 5.274.834 5.671.609 5.975.070 26.108 27.274 28.406 4,5 3,9 5,3 4,7 4,5 4,2 Davki na proizvode in storitve 751.595 827.981 884.055 919.417 4.005 4.158 4.320 4,2 4,8 4,0 4,4 3,8 3,9 Minus: subvencije na proizvode in storitve 21.731 31.976 31.237 30.487 125 122 119 7,1 -0,6 -2,4 -2,0 -2,0 -3,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.497.364 6.070.840 6.524.427 6.864.000 29.988 31.309 32.607 4,4 4,0 5,2 4,7 4,4 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2005, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2003–2006, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.813.540 6.271.795 6.620.145 7.126.012 31.918 34.444 36.783 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.845 -75.400 -61.078 -87.702 -433 -464 -540 -1,2 -0,9 -1,2 -1,4 -1,3 -1,5 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.766.695 6.196.395 6.559.066 7.038.310 31.485 33.980 36.243 98,8 99,1 98,8 98,6 98,7 98,5 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 3.527 -14.815 -32.675 -53.754 -191 -81 -40 -0,2 -0,5 -0,8 -0,6 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.770.222 6.181.580 6.526.391 6.984.556 31.294 33.899 36.203 98,6 98,6 98,0 98,0 98,4 98,4 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.381.447 4.666.049 4.931.809 5.220.816 23.134 24.602 26.087 74,4 74,5 73,3 72,5 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.242.319 3.438.530 3.636.387 3.848.237 17.034 18.078 19.159 54,8 54,9 54,0 53,4 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.139.128 1.227.519 1.295.422 1.372.579 6.100 6.524 6.928 19,6 19,6 19,3 19,1 18,9 18,8 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.388.776 1.515.531 1.594.581 1.763.740 8.160 9.297 10.116 24,2 24,1 24,8 25,6 27,0 27,5 8. Bruto investicije 1.436.604 1.680.755 1.724.428 1.956.119 8.788 9.569 10.180 26,8 26,0 27,5 27,5 27,8 27,7 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -47.829 -165.224 -129.846 -192.379 -629 -273 -64 -2,6 -2,0 -2,7 -2,0 -0,8 -0,2 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003–2004 stalne cene preteklega leta, 2005-2009 stalne cene 2004 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.497.364 6.070.840 6.524.427 6.864.000 29.988 31.309 32.607 4,4 4,0 5,2 4,7 4,4 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.155.890 3.651.048 4.157.224 4.570.904 20.924 22.839 24.849 12,5 10,5 10,0 9,7 9,2 8,8 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.186.667 3.685.560 4.106.912 4.534.031 20.566 22.345 24.110 13,4 7,0 10,4 8,7 8,6 7,9 3. SALDO* (1-2) -30.777 -34.512 50.312 36.873 358 494 738 -0,5* 2,0* -0,3* 0,7* 0,5* 0,8* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.150.646 4.505.482 4.811.325 4.975.387 21.509 22.233 22.923 2,8 3,1 3,4 3,6 3,4 3,1 a. Zasebna potrošnja 3.075.724 3.327.207 3.556.451 3.673.077 15.906 16.468 17.025 2,6 3,4 3,3 3,8 3,5 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.074.922 1.178.275 1.254.875 1.302.309 5.603 5.765 5.898 3,4 2,2 3,8 3,1 2,9 2,3 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.377.495 1.599.870 1.662.790 1.851.740 8.121 8.582 8.946 11,4 -1,1 11,4 5,1 5,7 4,2 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.296.953 1.459.991 1.559.267 1.744.180 7.708 8.213 8.575 7,9 1,5 11,9 5,9 6,6 4,4 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 139.879 103.523 107.560 414 369 371 1,0* -0,6* 0,1* -0,1* -0,1* 0,0* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2005, BS, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2003-2006, BS, preračuni in Pomladanska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007. *kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 4 2005 2006 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q IV Q I Q II Q III Q IV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 124,1 122,3 118,2 124,6 122,4 131,2 115,2 111,3 128,2 114,0 130,6 129,1 125,1 108,7 133,5 135,2 140,3 118,2 125,6 121,7 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 114,0 109,6 103,3 113,7 105,7 133,1 109,3 97,6 103,1 108,2 123,2 109,7 96,6 102,1 118,4 134,5 151,5 113,3 107,2 115,5 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 123,7 120,5 117,1 124,7 123,0 130,1 113,2 109,9 128,1 113,4 131,0 129,8 126,0 108,3 134,6 135,1 139,7 115,5 124,7 122,1 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 86,7 96,2 76,8 88,4 87,4 94,3 76,3 71,4 82,8 82,0 89,4 93,7 87,1 86,3 88,7 87,7 103,4 91,9 75,5 75,0 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,1 51,0 57,3 49,4 54,2 47,5 64,1 49,8 58,0 44,4 49,5 54,4 59,9 44,1 58,5 51,6 49,9 40,9 55,0 52,4 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,4 73,0 78,3 77,8 72,1 77,4 75,2 73,0 86,6 66,5 85,8 81,2 67,0 66,5 82,9 90,3 91,1 50,8 85,7 61,1 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 104,4 103,0 93,6 110,0 104,7 109,1 80,5 93,0 107,4 100,2 116,9 112,9 110,0 88,6 115,4 114,9 120,6 91,8 98,7 111,8 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 108,2 112,5 104,6 108,3 105,8 114,3 99,2 96,9 117,7 103,6 114,3 107,0 104,4 101,0 111,9 115,2 118,3 109,3 106,2 98,2 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 – – – – – – – 20,9 – – – – – – – 15,8 19,9 21,1 21,6 19,9 22,8 21,2 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,4 155,9 172,9 183,2 172,1 189,3 178,0 162,1 178,6 173,4 196,2 180,0 191,6 154,3 170,3 207,3 198,6 161,9 208,8 193,0 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 129,5 127,0 120,0 126,4 136,3 135,5 113,2 115,0 131,7 113,9 132,2 133,0 134,2 123,5 151,1 145,1 149,3 112,0 128,8 127,2 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 84,3 79,5 67,2 88,6 91,3 89,9 62,4 59,4 79,8 76,2 91,2 98,4 92,4 85,9 95,6 97,3 98,7 73,7 71,8 74,8 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 130,3 119,6 121,2 130,9 131,7 137,3 113,4 117,5 132,8 118,4 138,0 136,4 133,3 120,0 141,8 148,8 147,0 116,0 139,1 131,7 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 150,0 150,9 144,0 148,0 144,9 162,9 134,5 137,9 159,6 136,1 151,6 156,4 153,8 121,4 159,5 162,7 174,6 151,3 156,5 154,2 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 182,5 166,9 168,1 183,1 183,9 194,8 164,5 158,4 181,4 152,5 198,4 198,3 172,6 152,8 226,2 195,0 211,1 178,3 171,3 177,2 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,4 187,3 200,1 185,5 149,5 174,4 197,2 172,9 230,1 182,0 186,9 187,6 176,4 75,6 196,5 176,1 180,7 166,4 179,7 185,3 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 108,2 125,5 104,0 108,6 108,6 111,7 93,2 99,3 119,4 98,8 116,1 111,0 109,3 97,6 118,8 115,6 122,7 96,8 99,9 106,1 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,6 150,4 137,6 122,3 117,7 141,0 142,1 133,4 137,2 121,6 122,1 123,3 121,2 113,1 118,7 130,8 137,5 154,6 142,9 113,3 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 245,3 242,8 243,0 243,0 244,7 243,0 242,7 242,6 242,4 242,9 243,6 242,9 242,7 243,3 244,6 245,4 244,0 244,1 244,8 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,1 4,1 4,0 4,0 3,9 4,1 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 4,0 4,0 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 229,8 227,5 227,5 227,5 229,2 227,7 227,5 227,3 227,0 227,5 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 E Oskrba z elektriko, plin, vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,2 11,4 11,5 11,5 11,2 11,2 11,3 11,4 11,4 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 128,7 76,7 120,0 149,0 169,4 64,6 74,9 90,6 101,1 115,0 143,9 140,4 132,3 174,2 188,1 163,2 157,0 94,8 98,1 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,1 137,9 100,3 131,3 165,3 179,6 83,9 102,3 114,8 119,0 117,7 157,3 152,7 156,1 187,1 191,9 169,9 177,0 108,0 113,6 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 120,3 54,8 109,5 133,8 160,0 46,7 49,6 68,1 84,5 112,4 131,5 128,9 110,2 162,3 184,6 157,1 138,4 86,2 87,9 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 104,2 102,5 108,6 113,1 114,3 101,5 102,0 104,0 106,5 108,7 110,5 112,2 112,9 114,2 114,9 115,2 112,7 112,9 114,4 Vir podatkov: SURS. Opombe: *Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). 1Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 5 2005 2006 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q IV Q I Q II Q III Q IV 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 851 215 211 236 180 223 64 74 73 82 81 50 46 85 79 77 66 70 62 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 199 191 197 189 212 60 64 62 69 66 60 58 70 72 71 69 - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 198 182 251 411 200 56 63 69 77 104 147 143 121 83 60 57 62 56 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.245 3.373 894 799 815 817 942 265 287 267 287 261 289 259 269 315 321 306 - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 11.013 13.498 11.545 12.618 11.494 5.015 4.725 3.494 3.552 4.498 4.709 3.955 3.954 4.381 2.846 4.267 4.477 2.949 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.098 2.752 2.901 3.413 2.778 3.020 - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 28,8 27,3 24,3 14,6 27,7 8,6 9,5 8,6 8,1 7,6 4,0 3,7 6,9 9,1 9,4 9,2 8,7 8,5 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 264 236 334 488 282 73 85 90 112 132 169 171 148 116 88 79 82 78 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.555 3.871 3.877 3.555 4.158 1.341 1.265 1.103 1.372 1.402 1.245 895 1.416 1.426 1.362 1.370 1.197 1.323 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - 331 - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 1.303 1.404 1.814 3.115 1.389 464 476 474 575 765 1.157 1.209 749 548 407 434 472 473 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 578 697 691 1.226 619 268 236 169 220 303 498 457 271 219 197 203 177 266 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.488 725 708 1.123 1.889 769 196 240 306 355 462 659 753 478 329 209 231 296 206 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 548 523 573 853 484 169 181 158 197 217 275 324 255 219 83 183 175 191 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 266 201 493 961 216 58 91 139 139 215 367 346 248 118 31 67 47 62 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 10,7 8,9 9,0 8,4 11,7 2,8 3,1 2,9 3,3 2,8 2,5 2,9 2,9 3,4 4,0 4,3 2,6 2,5 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 8,7 8,3 9,1 7,9 8,4 2,5 3,1 2,8 3,2 3,0 2,6 2,7 2,6 2,7 2,6 3,1 2,7 2,5 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 13,4 12,4 12,0 12,3 12,5 3,9 4,7 3,4 4,3 4,3 4,3 4,2 3,8 4,2 4,1 4,1 4,6 4,1 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 104,1 106,7 32,0 21,7 25,6 26,1 33,4 6,8 8,2 8,1 8,9 8,6 7,9 8,9 9,3 9,6 10,5 13,3 32,2 31,1 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 268,3 131,1 155,0 271,3 278,4 65,4 15,9 36,3 36,6 82,1 84,2 92,7 94,3 91,4 51,8 36,1 83,4 65,3 Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 QQQ Q I II III IV 2006 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2007 1 2 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun 247 -196 -720 -547 -756 -163 52 -214 -431 44 -111 -97 36 -30 46 -96 -71 -47 -23 -188 -221 8 -170 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.121 -204 -117 -258 -542 7 -93 -119 18 -77 -59 -76 -115 -67 -93 -186 -263 -53 -93 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.032 4.028 4.285 4.163 4.555 1.248 1.271 1.509 1.334 1.463 1.488 1.453 1.175 1.535 1.578 1.601 1.376 1.470 1.489 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.152 4.232 4.403 4.421 5.097 1.241 1.363 1.628 1.316 1.540 1.547 1.529 1.290 1.601 1.670 1.788 1.639 1.523 1.582 Storitve 620 540 688 856 885 207 254 213 211 73 57 76 69 94 90 29 95 89 103 46 61 108 28 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.210 3.538 729 864 1.040 906 240 225 263 257 292 315 340 386 314 309 291 306 294 213 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.354 2.653 522 610 826 695 167 168 187 187 197 226 311 291 224 206 244 244 185 185 Dohodki -168 -219 -322 -283 -349 -77 -78 -92 -102 -20 -29 -28 -35 -25 -18 -30 -29 -33 -35 -33 -34 -35 -42 Prejemki 490 510 530 641 737 157 192 188 200 52 52 54 57 63 72 62 62 64 63 62 75 55 52 Izdatki 657 728 852 924 1.086 234 270 280 302 72 80 82 92 88 90 92 91 97 98 95 109 90 94 Tekoči transferi 60 26 -76 -94 -171 -89 -6 -77 2 -16 -47 -26 -16 -23 33 -19 -22 -36 2 -15 15 -12 -62 Prejemki 500 474 561 708 784 160 224 163 238 45 57 58 58 57 108 61 55 47 84 59 95 44 60 Izdatki 439 449 638 802 955 249 230 240 236 62 104 83 75 81 75 80 77 83 83 73 80 55 122 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 404 1.010 103 112 345 450 -197 222 78 80 10 21 152 82 111 -133 75 508 96 349 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -118 -8 -21 -32 -57 4 -6 -6 8 -9 -19 -21 6 -17 -8 -9 -41 19 -4 Finančni račun 167 211 794 518 1.128 111 132 377 508 -201 228 84 73 19 40 174 75 128 -126 84 549 77 353 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -58 -287 -64 -60 5 -167 -161 57 40 6 -44 -22 31 -28 2 -45 -177 54 -90 -80 Domače v tujini -166 -421 -441 -503 -590 -108 -178 -109 -194 -90 -20 1 -87 -18 -73 -8 -33 -68 -43 -159 8 -95 -137 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 445 303 45 118 114 27 -71 77 39 93 -26 51 39 5 70 -2 -18 46 4 56 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.618 -1.458 -257 -178 -351 -672 -103 -116 -39 -28 -106 -45 -86 -271 6 -65 -183 -424 -905 -150 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -2 -10 -3 2 2 -4 0 0 -9 -1 -6 12 -3 245 -4 Ostale naložbe 565 849 945 2.393 1.605 526 85 43 950 296 283 -53 19 168 -102 -175 120 98 56 355 540 880 713 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.531 -1.899 -389 -881 -380 -249 53 -171 -271 -58 -600 -222 40 -22 -399 85 -23 -311 -534 -739 Komercialni krediti -135 -116 -237 -195 -431 -288 -180 -76 114 -54 -106 -128 -62 -57 -61 -35 76 -118 -92 -54 259 -31 -158 Posojila -174 -223 -281 -413 -713 -158 -179 -96 -280 -29 -32 -98 -32 -60 -87 -46 30 -80 -50 -73 -157 -18 -74 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -835 -747 57 -522 -199 -83 135 -33 -45 36 -483 -74 121 -128 -192 227 104 -413 -469 -506 Ostale terjatve -71 -68 -69 -88 -9 0 0 -9 0 0 0 0 -1 1 0 0 0 -9 0 0 -1 -16 -1 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 3.924 3.503 915 966 423 1.199 243 454 218 78 768 120 -215 141 497 -30 378 851 1.414 1.452 Komercialni krediti 95 59 214 236 448 -10 129 58 271 -105 68 27 14 49 65 71 -61 48 124 111 37 -158 211 Posojila 838 1.123 1.671 2.649 2.056 365 849 369 473 127 79 158 48 856 -55 -40 149 260 -53 300 225 151 -53 Vloge 130 428 335 1.014 1.061 587 1 8 464 254 309 25 -2 -114 116 -243 61 191 -96 -35 594 -428 292 Ostale obveznosti 39 -31 33 25 -61 -27 -13 -12 -10 -33 -1 8 16 -23 -6 -2 -7 -2 -5 1 -5 1.847 1.002 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 -92 295 684 394 -234 6 136 76 10 210 409 254 20 -68 86 376 187 -126 Statistična napaka -250 150 22 144 -254 61 -164 -132 -19 153 -111 18 -117 20 -67 -57 -11 -64 156 113 -287 -104 -179 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 551 615 622 705 158 169 224 186 212 217 222 168 231 224 245 236 n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 1.992 2.139 2.094 2.203 618 630 744 656 736 750 720 604 770 772 810 621 n.p. n.p. Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.432 1.453 1.366 1.589 453 456 523 470 482 501 485 367 515 560 532 497 n.p. n.p. Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 629 723 746 978 152 224 253 213 239 271 245 204 297 276 344 358 n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.632 2.713 2.738 2.981 778 842 1.012 796 950 966 972 800 966 1.010 1.072 900 n.p. n.p. Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.301 3.646 4.172 992 1.011 986 1.183 290 318 383 310 352 349 320 289 376 399 409 375 n.p. n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 7 2005 2006 2005 2006 2007 December 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 DENARNI SISTEM – KONSOLIDIRANA BILANCA MFI - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 204,2 217,3 205,9 206,8 207,5 220,9 216,5 220,7 212,1 210,3 213,1 214,0 197,6 152,8 2.709 2.684 Depoziti čez noč pri drugih MFI 1491,0 1694,1 1312,9 1491,0 1475,5 1482,4 1513,3 1535,3 1571,7 1598,7 1595,6 1594,9 1605,7 1590,4 1612,5 1694,1 6.902 6.866 Depoziti čez noč NFI pri BS 3,1 5,0 3,0 2,8 3,5 2,8 5,7 6,5 4,9 3,6 3,6 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 47 37 Depoziti čez noč ostalega državnega sektorja pri BS 3,3 1,3 2,9 2,7 2,2 2,0 1,9 2,1 2,1 1,8 2,2 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 6 7 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 5,9 5,5 5,7 4,8 7,6 8,5 7,0 5,3 5,9 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 53 43 Vezane vloge – obveznosti BS 0,3 0,0 0,5 0,4 0,3 0,4 0,5 0,4 0,7 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 Vezane vloge – obv. drugih MFI 1688,0 1747,3 1826,6 1688,0 1728,4 1742,3 1730,3 1661,7 1682,0 1678,2 1710,8 1692,2 1735,0 1720,9 1744,1 1747,3 7.379 7.441 Depoziti na odpoklic 164,9 197,5 123,1 122,4 138,2 140,6 163,6 172,0 168,7 179,8 166,0 170,8 182,7 184,6 187,9 197,5 962 918 Dolžniški vrednostni papirji, točke skladov denar. trga in repo posli 9,5 9,2 8,5 9,5 8,8 9,1 9,4 9,7 9,1 6,7 7,0 7,7 7,3 7,5 7,9 9,2 29 32 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1713,9 1853,3 1522,9 1713,9 1687,0 1694,1 1728,4 1764,8 1795,3 1824,8 1813,5 1812,9 1825,7 1812,3 1816,5 1853,3 10 9.593 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3524,6 3798,1 3473,1 3524,6 3553,9 3577,4 3622,9 3598,9 3646,6 3683,3 3690,7 3675,9 3743,4 3717,7 3748,5 3798,1 18.005 17.952 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3534,2 3807,2 3481,7 3534,2 3562,7 3586,5 3632,3 3608,5 3655,7 3690,0 3697,7 3683,6 3750,7 3725,2 3756,4 3807,2 18.035 17.984 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 17,4 17,4 17,3 17,3 17,1 16,9 16,9 16,9 16,9 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 69 69 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 776,5 780,5 808,0 792,9 767,3 773,6 777,2 774,9 774,5 777,8 782,2 792,5 787,7 776,6 3.204 3.241 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 22,1 23,1 19,2 19,4 23,9 23,8 23,4 23,2 23,4 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 108 106 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1289,8 1014,4 1025,9 1040,6 1053,2 1080,5 1108,6 1138,2 1157,3 1180,4 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3245,5 2577,3 2620,9 2695,3 2738,2 2800,0 2882,7 2910,3 2951,5 2988,9 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,5 14.087 14.250 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 207,2 230,9 231,2 243,6 253,1 263,0 278,0 283,0 287,5 296,5 303,5 325,7 338,3 365,6 1.554 1.563 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1157,1 1372,8 1408,2 1493,7 1496,0 1485,2 1407,3 1438,3 1413,4 1293,7 1235,5 1249,4 1265,8 1244,9 1157,1 3.615 2.874 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2099,2 2307,3 2102,8 2099,2 2106,1 2136,3 2124,1 2132,1 2114,1 2149,9 2121,8 2136,1 2152,6 2200,9 2223,5 2307,3 21.870 21.743 V tuji valuti 2199,4 3109,6 2095,9 2199,4 2286,2 2352,9 2455,8 2539,0 2618,8 2716,2 2748,5 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.095 Vrednostni papirji skupaj 1791,0 1442,6 1771,6 1791,0 1895,7 1853,9 1830,1 1787,9 1832,5 1737,3 1678,1 1608,1 1634,4 1622,8 1612,5 1442,6 5.076 4.684 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2608,5 2904,1 2579,5 2610,3 2692,7 2651,4 2651,7 2685,9 2704,6 2749,2 2751,9 2773,1 2846,7 2885,5 2893,7 2904,1 17.823 17.912 Čez noč 987,0 1178,1 915,0 987,0 962,5 950,4 991,4 1003,6 1032,6 1073,0 1056,9 1057,6 1067,4 1052,8 1079,0 1178,1 6.645 6.598 Vezane vloge – kratkoročne 1175,5 1252,9 1217,8 1175,5 1295,1 1264,0 1222,8 1229,3 1233,5 1225,4 1257,0 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1252,9 7.673 7.837 Vezane vloge – dolgoročne 309,9 291,9 308,8 309,9 312,7 313,2 295,1 295,7 286,4 285,2 282,7 285,8 286,9 305,0 287,5 291,9 2.486 2.492 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 137,9 137,8 122,3 123,9 142,3 157,2 152,1 165,6 155,3 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 1.019 985 Vloge v tuji valuti skupaj 1349,9 1454,0 1372,4 1346,6 1344,7 1372,8 1403,8 1367,3 1417,4 1432,4 1424,9 1420,9 1433,9 1425,8 1448,4 1454,0 634,0 614,0 Čez noč 395,6 552,7 415,8 534,8 542,5 550,7 546,3 546,0 559,0 556,9 559,1 565,0 562,8 564,7 576,3 552,7 311 293 Vezane vloge – kratkoročne 623,7 544,7 619,1 481,2 474,9 491,5 516,0 480,9 514,1 533,6 521,4 506,3 517,6 510,0 519,0 544,7 240 239 Vezane vloge – dolgoročne 295,2 318,5 301,0 295,2 295,7 297,9 300,5 302,8 310,9 307,8 311,1 316,1 319,2 313,8 317,5 318,5 64 64 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 36,4 35,4 31,6 32,7 41,0 37,6 33,4 34,1 33,3 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 19 18 Vir podatkov: BS. Cene Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 8 2006 2006 2006 2007 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 Q I Q II Q III Q IV Q I 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 100,8 102,8 103,2 103,2 103,1 101,4 102,3 103,2 102,9 102,6 103,3 103,6 102,8 103,1 103,6 102,9 102,7 103,8 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 101,6 102,0 102,3 103,1 105,3 101,5 101,2 102,8 102,1 101,7 102,6 102,7 101,9 103,4 104,0 105,7 104,7 105,5 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 101,5 101,9 105,2 106,2 107,1 101,7 101,8 101,8 102,1 105,3 105,1 105,2 106,3 106,1 106,2 106,9 107,0 107,4 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 93,7 104,8 94,0 105,5 95,4 100,6 104,1 105,7 104,5 92,5 90,5 99,2 104,9 106,2 105,5 92,9 93,3 100,1 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 104,4 106,1 107,0 103,8 104,2 104,7 105,7 106,6 105,9 106,5 106,8 107,6 103,3 103,8 104,2 103,6 103,9 105,1 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 101,9 102,9 105,2 106,2 107,0 102,7 103,0 102,8 102,9 104,1 105,6 106,0 106,1 106,1 106,4 106,9 106,7 107,5 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,4 98,5 98,0 98,3 99,9 98,5 98,6 98,6 98,3 98,0 98,1 97,9 98,0 98,2 98,7 99,2 99,7 100,8 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 99,9 101,8 103,0 100,3 99,7 99,4 101,2 102,6 101,7 102,0 103,8 103,0 100,3 100,1 100,6 99,8 99,3 100,1 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,0 99,2 100,4 101,5 100,0 99,9 99,7 99,5 98,5 99,4 99,6 102,2 102,2 101,1 101,1 101,5 99,3 99,2 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 100,0 101,7 105,8 101,1 102,5 100,1 100,6 101,4 103,1 106,3 107,8 103,3 100,6 100,9 101,8 102,3 102,9 102,3 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 102,0 104,1 103,5 102,9 103,1 101,9 104,1 104,1 104,1 104,1 104,1 102,1 102,9 102,9 102,9 103,0 103,1 103,0 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 102,2 104,0 105,4 106,3 109,2 102,7 103,5 104,0 104,4 104,9 105,3 105,8 106,0 105,5 107,4 108,9 109,3 109,6 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 102,1 103,9 104,4 105,9 106,4 103,6 103,6 104,0 104,0 104,4 104,2 104,6 105,7 105,8 106,1 106,2 106,5 106,7 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 100,8 102,8 103,2 103,3 103,4 101,4 102,3 103,3 103,0 102,7 103,4 103,7 102,9 103,2 103,7 103,1 103,0 104,1 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 101,3 102,2 102,6 103,3 105,9 101,8 102,1 102,2 102,4 102,6 102,3 102,9 103,1 103,1 103,6 104,3 106,5 106,8 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 101,9 103,3 104,1 104,7 109,1 102,5 103,0 103,3 103,7 104,0 103,7 104,7 104,4 104,5 105,3 106,1 110,4 110,8 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 99,8 99,6 100,5 100,8 101,2 99,6 99,5 99,3 100,0 100,1 100,4 100,9 100,9 100,7 100,9 101,4 101,0 101,4 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,0 101,6 101,2 102,1 103,1 101,6 101,7 101,6 101,6 101,4 101,1 101,2 102,1 101,9 102,3 102,8 103,0 103,4 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 104,7 109,6 111,9 105,9 102,6 104,6 107,8 111,4 109,7 110,4 112,7 112,6 106,2 105,5 105,9 103,6 100,4 103,7 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 105,6 113,4 116,3 105,7 101,4 105,4 110,4 116,1 113,8 114,5 117,5 117,0 106,5 105,1 105,6 102,9 98,4 103,0 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 100,8 100,8 102,0 102,7 101,7 100,8 100,8 100,8 100,8 100,8 102,7 102,7 102,7 102,7 102,7 101,9 101,0 102,4 Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,1 100,9 100,9 87,8 93,8 100,1 101,2 100,7 100,7 100,7 100,9 100,9 83,3 89,3 90,7 92,5 94,4 94,4 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,2 101,6 101,6 101,6 101,9 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,7 101,8 102,2 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 101,8 102,2 103,2 103,3 104,9 101,9 102,2 102,2 102,3 103,2 103,2 103,2 103,2 103,3 103,3 104,2 105,1 105,3 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 103,7 107,3 110,2 106,9 105,6 103,7 106,1 108,5 107,4 107,9 109,5 113,3 106,5 106,9 107,3 106,0 104,1 106,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Obrestne mere in investicije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 9 Konec leta 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - - 0,47 0,32 0,40 0,38 0,36 0,34 0,30 0,30 0,30 0,30 0,28 0,27 0,28 0,27 0,33 0,33 Vezane vloge do 1 leta - - - 3,34 2,96 3,30 3,23 3,02 3,03 2,99 2,98 2,86 2,81 2,82 2,80 2,81 2,84 2,83 2,91 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila fiksna OM nad 1 do 5 let - - 4,18 4,99 4,56 4,01 4,67 4,68 4,80 4,51 4,26 4,74 4,57 4,60 4,42 5,19 4,29 5,16 5,44 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR fiksna OM nad 1 do 5 let - 8,58 5,36 5,23 4,64 4,70 4,22 5,12 4,98 4,43 - 4,66 4,47 3,61 4,66 5,04 5,11 5,49 6,53 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,21 2,25 2,00 2,02 2,78 2,25 2,25 2,50 2,50 2,50 2,75 2,75 3,00 3,00 3,25 3,25 3,50 3,50 3,50 NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od 2007 v 000 EUR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 70.523 51.609 63.277 52.510 56.768 62.748 55.592 56.808 62.610 58.911 86.544 147.057 283.943 287.486 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 21.726 10.971 12.392 10.174 11.172 13.613 12.797 9.218 11.634 12.008 16.069 22.452 54.811 66.902 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 2.686 3.337 2.340 1.405 2.119 1.934 2.995 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 19.040 7.634 10.052 8.769 9.053 11.679 9.802 7.099 8.174 9.714 11.237 15.117 43.040 40.582 Gradbeništvo 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 8.392 8.929 10.808 7.472 11.717 11.122 11.561 15.119 14.507 13.065 14.565 43.112 97.608 68.472 Promet in zveze 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 4.115 2.762 4.692 3.855 4.716 4.085 3.935 5.076 7.245 3.401 9.931 4.165 11.029 32.975 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 13.481 6.019 7.889 4.879 4.880 11.155 5.304 6.325 4.527 6.229 4.926 6.846 16.599 12.242 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 1.233 650 1.705 840 889 962 1.298 1.319 816 439 722 1.483 7.841 5.197 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 3.851 2.486 3.284 4.210 4.957 4.109 5.117 4.199 2.560 3.805 4.297 4.655 11.926 22.401 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 17.725 19.792 22.507 21.080 18.437 17.702 15.580 15.552 21.321 19.964 36.034 64.344 84.129 79.297 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 11.917 11.312 11.724 7.283 13.947 12.868 13.319 16.649 16.725 13.348 19.366 49.344 89.490 105.197 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 2.686 3.337 2.340 1.405 2.119 1.934 2.995 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 Oskrba z elektriko 25.132 1.380 26.903 1.282 23.107 24.251 22.736 1.554 1.947 1.394 941 1.381 1.261 1.963 1.200 2.516 1.304 3.331 3.946 6.664 21.210 Oskrba s plinom 689 678 729 74 32 51 41 30 51 56 80 58 26 111 117 229 242 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 73 205 211 41 140 90 240 125 216 240 346 714 1.540 898 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 986 1.153 685 381 569 532 737 714 670 724 1.044 2.558 3.337 3.970 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 9.231 7.975 9.384 5.878 11.828 10.934 10.324 14.530 13.265 11.054 14.534 42.009 77.719 78.876 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 78 123 586 608 571 372 558 1.487 1.653 77 493 70 590 1.360 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 135 216 73 10 207 101 49 469 96 123 139 502 1.508 2.028 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 6.791 5.887 5.968 3.760 9.044 8.994 9.224 11.516 11.064 10.310 13.150 40.435 72.863 62.228 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 2.161 1.621 2.563 1.330 1.749 1.308 292 770 372 432 399 613 1.717 1.402 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 66 128 195 171 257 157 201 287 80 112 354 389 1.041 11.858 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 1izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 10 2002 2003 2004 2005 2006 2005 2006 2006 2007 Število v tisoč Q IV Q I Q II Q III Q IV 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 902,4 900,5 904,5 905,0 910,0 908,3 908,7 909,9 910,7 912,3 910,8 908,2 909,8 915,0 915,5 911,3 918,0 919,2 B C FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 811,0 807,5 814,3 814,1 816,5 814,1 817,3 819,9 823,6 827,4 825,2 825,2 829,5 833,7 836,7 833,0 838,0 841,5 v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 40,7 38,7 39,0 38,9 38,8 39,5 39,6 39,2 39,1 39,0 38,8 38,7 38,7 38,6 38,6 38,4 43,0 43,1 v industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 314,0 310,9 313,5 313,3 311,8 307,8 308,9 310,3 312,3 314,1 314,5 314,7 316,2 317,9 318,9 315,9 316,2 317,8 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 235,7 233,4 233,0 230,9 229,8 227,5 227,3 227,0 227,5 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 62,7 61,9 64,9 66,9 66,5 65,1 66,3 67,9 69,4 70,5 71,6 72,0 72,8 73,3 73,5 71,9 72,1 73,0 v storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 456,3 457,9 461,8 461,9 465,9 466,8 468,8 470,3 472,2 474,3 471,9 471,8 474,7 477,2 479,2 478,7 478,8 480,7 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 50,3 49,3 49,7 49,8 49,9 49,7 50,1 50,3 50,4 50,6 50,5 50,3 50,2 50,3 50,2 49,9 49,8 49,7 v izobraževanju, zdravstvu in soc.varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 106,2 106,9 107,7 107,0 108,4 108,6 108,7 108,9 109,3 109,7 108,2 108,0 109,5 109,9 110,2 109,8 109,5 109,9 ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 727,8 726,4 732,9 732,6 734,4 731,1 734,2 737,0 740,5 744,2 742,1 742,0 746,1 750,1 752,9 749,2 749,5 752,9 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 661,8 662,4 667,1 666,6 668,6 667,3 669,7 671,5 674,2 676,9 674,7 674,7 678,2 681,6 684,3 681,7 682,8 685,6 V individualnem sektorju 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 66,0 64,0 65,9 66,0 65,8 63,8 64,5 65,5 66,4 67,3 67,3 67,3 67,9 68,5 68,6 67,5 66,7 67,3 D E SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,2 81,1 81,4 81,5 82,0 83,0 83,1 82,9 83,0 83,2 83,1 83,2 83,5 83,6 83,8 83,8 88,5 88,6 REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 91,4 92,9 90,1 90,9 93,6 94,1 91,4 90,0 87,1 84,9 85,6 83,1 80,2 81,3 78,8 78,3 80,0 77,7 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 48,6 48,8 48,6 49,7 50,6 50,5 49,6 49,1 47,7 46,8 47,9 46,4 44,6 44,9 43,3 42,6 43,2 42,1 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 25,1 21,1 22,1 21,7 23,9 21,8 20,7 20,0 18,8 17,8 17,8 16,6 14,8 16,8 15,8 15,2 15,1 14,2 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 38,1 41,2 39,4 39,8 39,9 41,9 41,2 40,9 40,1 39,4 39,6 39,3 38,9 38,2 37,6 37,7 39,0 38,8 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 37,3 38,4 37,0 36,9 37,5 37,8 36,4 35,5 34,3 33,2 32,8 32,3 31,6 31,1 30,6 30,8 31,6 30,7 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 41,7 42,6 42,9 44,6 43,6 43,6 43,2 43,0 42,3 41,9 41,9 41,3 41,2 41,0 39,9 39,7 39,6 39,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 21,4 23,6 22,9 23,5 23,2 25,2 25,3 23,7 24,2 22,8 22,9 22,7 21,7 19,9 19,4 18,9 n.p. n.p. F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 10,1 10,3 10,0 10,0 10,3 10,4 10,1 9,9 9,6 9,3 9,4 9,1 8,8 8,9 8,6 8,6 8,7 8,4 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVAL. -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 -3,2 3,7 3,2 2,2 -1,0 0,6 0,4 1,2 0,8 1,6 -1,5 -2,5 1,5 5,3 0,5 -4,2 6,7 1,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 9,5 3,3 3,4 6,3 8,6 1,0 1,3 1,2 1,0 1,0 1,0 1,0 1,5 5,8 1,4 1,0 1,3 0,8 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 18,8 18,6 14,7 17,0 17,0 5,0 5,5 4,9 5,1 4,4 5,6 4,5 5,1 4,8 5,0 5,0 7,6 3,8 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 12,8 14,9 14,1 12,9 11,9 4,4 6,1 4,9 5,5 4,3 3,5 4,6 5,3 5,1 5,0 3,5 5,1 4,4 Črtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 15,5 5,5 7,4 8,2 12,1 2,6 3,4 2,6 3,5 3,3 2,4 3,4 4,1 4,4 3,9 3,1 2,0 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 -1,9 -0,2 3,0 1,4 -0,3 0,7 1,9 1,6 0,9 0,8 0,5 0,8 0,3 0,4 0,1 -0,2 n.p. n.p. Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 17,0 5,0 3,0 3,7 5,1 4,8 0,7 1,0 1,1 0,9 1,4 1,0 0,8 2,2 2,1 1,8 1,7 1,7 n.p. Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 35,7 9,8 9,2 7,9 7,8 7,7 2,5 1,9 2,4 3,6 4,8 0,7 0,2 6,3 5,7 4,9 -0,1 n.p. n.p. H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 15,0 14,9 18,3 18,0 16,5 16,5 21,7 18,4 20,3 22,7 17,7 16,4 22,7 19,5 16,9 15,9 20,0 17,8 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 72,9 73,8 76,4 77,9 73,7 71,4 76,6 75,4 73,7 75,5 75,5 78,5 78,7 77,9 78,0 76,4 77,1 75,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 39,2 38,9 41,3 43,2 43,1 43,7 45,7 47,2 48,1 48,9 49,4 50,2 50,5 50,9 51,0 50,7 n.p. n.p. Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 4,3 4,3 4,6 4,8 4,7 4,8 5,0 5,2 5,3 5,4 5,4 5,5 5,5 5,6 5,6 5,6 n.p. n.p. Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3 Po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 11 2006 2006 2007 Qi Qii Qiii Qiv 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 264.403 277.279 290.635 281.562 283.981 286.917 309.709 277.403 285.690 279.896 286.316 285.731 283.047 290.148 287.557 293.121 333.799 302.207 1.250 1.213 Kmetijstvo, ribištvo 215.981 224.253 236.822 227.817 229.953 234.180 255.337 222.596 232.932 224.718 233.088 232.053 227.255 236.221 239.065 246.013 275.462 244.538 1.030 978 A Kmetijstvo 216.252 224.225 236.681 227.475 230.000 234.330 255.564 222.116 232.534 224.525 233.168 232.308 227.341 236.385 239.263 246.477 275.255 244.960 1.030 978 B Ribištvo 205.207 218.670 236.027 241.535 228.451 228.286 245.222 242.475 248.433 233.254 229.976 222.124 223.864 229.792 231.201 225.990 283.455 226.221 1.007 984 Industrija, gradbeništvo 229.615 243.067 256.362 248.540 249.392 252.418 275.098 241.494 254.527 242.758 252.268 253.148 247.126 258.208 251.919 259.650 302.333 263.312 1.120 1.059 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 347.854 355.425 347.764 390.549 345.434 349.545 345.081 361.792 359.403 341.267 357.349 344.675 356.344 465.162 350.142 1.516 1.488 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 245.762 245.578 248.069 269.029 238.025 251.857 239.263 247.879 249.593 243.298 253.828 247.080 255.616 293.054 258.417 1.113 1.046 E Oskr.z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 347.421 350.785 355.321 439.645 335.951 353.915 341.094 360.776 350.485 347.759 364.848 353.355 364.284 550.174 404.477 1.539 1.442 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 227.539 232.640 239.102 253.871 224.250 233.339 225.300 236.219 236.402 231.933 243.748 241.624 245.043 271.568 245.003 1.018 996 Proizvodne storitve 242.355 253.747 266.326 256.947 260.251 261.841 286.264 253.401 261.993 257.312 262.884 260.558 258.907 263.514 263.104 269.263 309.080 280.448 1.151 1.128 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 248.976 252.136 254.723 278.198 246.450 252.962 249.304 254.451 252.654 252.603 255.915 255.650 263.133 294.774 276.686 1.127 1.097 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 205.712 209.789 210.678 221.166 203.880 206.041 207.644 212.160 209.563 207.008 213.505 211.520 213.344 225.866 224.287 898 873 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 299.517 302.935 302.254 334.933 292.584 309.176 299.354 306.447 303.005 297.889 304.311 304.562 309.630 379.872 315.296 1.324 1.317 Poslovne storitve 312.967 325.355 340.552 325.652 332.172 328.901 375.481 321.702 330.931 330.016 335.420 331.080 323.043 332.310 331.351 332.557 428.155 365.729 1.448 1.412 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 402.474 431.824 415.908 523.782 397.594 413.684 426.939 440.529 428.004 404.927 414.649 428.147 415.140 668.928 487.279 1.797 1.810 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 297.356 296.412 298.125 324.256 293.543 300.999 294.896 297.842 296.499 293.992 303.078 297.304 303.947 345.433 323.388 1.326 1.274 Javne storitve 319.911 330.580 341.999 334.543 336.529 343.246 353.578 334.065 334.193 334.641 337.356 337.588 341.724 343.977 344.037 347.973 360.551 352.211 1.449 1.433 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 338.015 338.545 346.124 351.537 339.765 335.376 335.054 339.019 341.562 344.886 345.285 348.201 351.350 353.047 350.213 1.450 1.442 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 347.883 350.291 362.784 368.215 348.008 349.399 348.245 349.298 353.330 360.988 363.395 363.969 365.467 370.135 369.042 1.516 1.518 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.827 325.245 318.848 322.107 323.843 336.103 315.908 318.501 321.717 324.668 319.936 323.527 325.081 322.920 329.682 341.294 337.332 1.387 1.344 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 316.566 325.159 332.137 322.738 324.515 324.566 356.170 320.575 322.783 323.475 327.509 322.560 320.629 328.908 324.162 330.619 395.357 342.534 1.395 1.368 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 93,6 94,1 94,4 94,3 93,5 93,7 94,0 94,1 94,3 94,4 94,3 94,4 94,2 94,2 94,4 94,3 94,5 Realni (deflator relativne cene življ. potrebščin) 105,2 104,9 105,6 104,2 105,8 106,2 106,0 103,9 104,7 105,4 106,2 105,9 105,7 106,1 106,7 105,7 106,0 106,3 105,6 105,3 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,6 101,3 101,3 101,2 102,5 101,2 101,6 101,3 101,2 101,3 101,1 100,7 101,9 102,2 102,3 102,9 103,4 103,5 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 199,3 190,9 188,0 185,9 200,4 199,5 195,9 187,6 189,2 188,9 187,1 188,1 190,0 186,2 181,4 – – SIT za EUR 238,9 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 – – USD za EUR 1,2433 1,2448 1,2557 1,2020 1,2564 1,2741 1,2902 1,1938 1,2020 1,2271 1,2770 1,2650 1,2684 1,2811 1,2727 1,2611 1,2881 1,3213 1,2999 1,3074 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 12 V mio SIT, tekoče cene, 2006 2006 2007 2003 2004 2005 2006 od leta 2007 v tisoč EUR Q I Q II Q III Q IV 5 6 7 8 9 10 11 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.421 684.600 817.212 729.600 874.009 273.189 250.235 249.793 257.716 222.090 276.487 287.812 309.710 1.060.993 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.410 665.816 782.080 706.346 816.169 266.329 231.435 242.449 249.677 214.220 259.442 265.390 291.337 1.034.281 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.643 637.904 746.742 665.880 768.117 252.030 219.703 232.024 234.557 199.299 243.250 252.118 272.749 994.506 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 130.290 235.706 134.797 154.693 71.843 42.467 43.014 47.180 44.603 41.871 49.212 63.610 188.151 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 242.274 248.707 250.117 272.872 82.263 83.279 83.794 82.071 84.253 84.480 86.391 102.001 358.356 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 26.465 27.214 27.376 32.279 8.885 9.262 9.324 8.803 9.249 9.226 9.804 13.249 32.835 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.322 6.440 10.171 15.126 13.585 4.178 4.121 4.448 6.898 3.780 3.402 7.140 3.043 6.207 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.082 229.658 221.864 235.012 290.547 83.834 79.496 90.261 88.669 56.082 103.301 97.968 89.279 403.169 Davki na medn. trgov. in transak 34.653 19.339 9.360 12.145 2.638 2.988 2.653 3.866 1.023 1.036 947 746 960 895 1.528 1.444 5.460 Drugi davki 261 7.484 950 1.304 138 92 799 275 3 40 237 190 372 75 76 125 329 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.767 27.912 35.338 40.465 48.051 14.299 11.733 10.425 15.119 14.921 16.192 13.272 18.588 39.775 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.971 7.032 7.299 10.175 15.465 3.186 2.133 2.504 2.869 4.802 4.651 6.163 4.651 6.450 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.287 178 344 356 409 131 90 97 105 154 61 177 171 713 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.259 83 75 117 9.985 32 34 55 -32 94 26 9.483 476 1.610 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 11.492 27.414 12.607 31.981 3.511 16.543 4.689 5.098 2.820 12.307 6.599 13.076 17.940 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.165.327 715.855 802.516 721.094 925.862 279.009 245.445 238.539 234.980 247.575 265.622 285.225 375.015 985.663 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.363.301 337.178 349.651 308.809 367.663 115.094 102.211 103.403 101.202 104.203 115.023 117.158 135.482 489.698 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 722.822 762.128 182.074 195.534 188.138 196.382 73.769 61.081 61.910 61.987 64.240 63.616 64.797 67.969 262.416 192.295 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 457.942 496.830 108.972 125.618 111.986 150.253 36.465 39.008 38.815 37.555 35.616 41.887 46.338 62.028 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.199 43.396 25.453 5.439 15.910 3.826 1.150 1.519 706 3.215 8.325 5.011 2.574 32.427 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.145 2.736 3.046 3.246 5.117 1.034 972 1.159 954 1.133 1.195 1.012 2.909 2.559 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.420.064 317.302 397.591 332.290 372.882 146.394 123.641 113.895 109.214 109.182 110.952 122.357 139.573 434.781 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.556 8.908 42.366 13.742 31.540 9.847 13.583 7.395 2.952 3.395 5.146 6.475 19.918 6.748 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.404 279.308 313.688 280.259 294.149 124.460 95.105 93.257 94.521 92.482 92.935 102.296 98.919 388.089 Transferi neprofitnim organizac. in ustanovam, dr. tekoči dom. transferi 36.722 113.675 134.930 149.548 28.405 39.465 35.971 45.707 11.227 14.055 12.411 11.551 12.008 12.583 12.909 20.214 39.629 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 680 2.071 2.319 1.485 860 898 832 190 1.297 288 676 521 315 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.016 29.681 26.537 42.704 117.094 8.724 10.452 11.239 14.307 17.158 19.780 26.348 70.967 44.768 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.956 9.175 15.694 19.384 52.703 4.113 5.502 4.478 4.042 10.864 13.658 15.861 23.184 8.086 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 22.520 13.044 17.907 15.520 4.684 3.639 5.524 6.215 6.168 6.210 3.501 5.810 8.330 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.906 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Pomladanska napoved 2007 Bruto domači proizvod 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 4,7 4,4 BDP na prebivalca, v EUR 11.094 11.866 12.461 13.146 13.807 14.808 15.900 17.132 BDP na prebivalca, PPS1 15.400 16.000 16.800 18.200 19.200 - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,6 6,0 5,7 5,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,2 3,8 3,1 3,9 3,7 4,0 3,8 3,6 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 2,2 2,5 MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 6,3 6,7 3,1 12,5 10,5 10,0 9,7 9,2 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 10,8 10,1 9,4 Izvoz storitev 3,2 8,0 -2,5 10,9 11,7 6,4 7,6 8,0 Uvoz proizvod in storitev3 3,0 4,8 6,7 13,4 7,0 10,4 8,7 8,6 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 10,5 8,8 8,6 Uvoz storitev 1,8 7,5 3,0 5,5 8,4 9,5 7,8 8,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio. EUR 38 247 -196 -720 -547 -773 -629 -273 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,64 239,60 - - Devizne rezerve, v mio. EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 8054 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.718 24.4245 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,6 55,5 55,8 54,8 54,9 54,0 53,4 52,5 Državna potrošnja 20,0 19,7 19,6 19,6 19,6 19,3 19,1 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,1 22,6 23,3 24,5 24,4 25,8 26,2 26,7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLOGIJI GFS-IMF (delež v primerjavi z BDP, v %) Javnofinančni prihodki 42,7 40,6 42,6 42,8 43,3 43,66 42,9 41,7 Javnofinančni odhodki 44,0 43,5 44,0 44,1 44,4 44,46 43,8 42,5 Presežek (primanjkljaj) -1,3 -2,9 -1,4 -1,3 -1,1 -0,86 -0,9 -0,8 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR – Pomladanska napoved 2007. Opombe: 1Eurostat – New Cronos, marec 2007; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 4stanje konec februarja. Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evro območja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije Evropski monetarni uniji; 5stanje konec januarja; 6predhodni podatki MF. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 25=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2002 2003 2004 2005 2003 2004 2005 2006 Slovenija 2,7 4,4 4,0 5,2 74,5 77,4 79,9 81,9 5,7 3,7 2,5 2,5 EU 27 1,3 2,5 1,7 3,0 95,6 95,8 95,9 96,1 n.p. n.p. n.p. n.p. EU 25 1,3 2,4 1,7 2,9 100 100 100 100 2,0 2,0 2,2 2,2 Evro območje 0,8 2,0 1,4 2,7 107,9 107,5 106,6 106,2 2,1 2,1 2,2 2,2 Belgija 1,0 3,0 1,1 3,2 117,6 118,9 119,4 118,0 1,5 1,9 2,5 2,3 Bolgarija 5,0 6,6 6,2 6,1 28,4 31,1 32,4 33,7 2,3 6,1 6,0 7,4 Češka 3,6 4,2 6,1 6,0* 67,7 70,7 72,1 73,6 -0,1 2,6 1,6 2,1 Danska 0,4 2,1 3,1 3,2 121,4 119,3 119,4 121,8 2,0 0,9 1,7 1,9 Nemčija -0,2 1,2 0,9 2,7 108,5 112,5 111,1 110,0 1,0 1,8 1,9 1,8 Estonija 7,1 8,1 10,5 11,4 46,8 51,2 53,4 59,8 1,4 3,0 4,1 4,4 Grčija 4,8 4,7 3,7 4,3 77,2 80,2 81,4 84,0 3,4 3,0 3,5 3,3 Španija 3,0 3,2 3,5 3,9 95,2 96,7 96,6 97,9 3,1 3,1 3,4 3,6 Francija 1,1 2,3 1,2 2,2* 112,0 107,7 107,7 108,1 2,2 2,3 1,9 1,9 Irska 4,3 4,3 5,5 5,3* 132,3 134,4 135,7 138,8 4,0 2,3 2,2 2,7 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 110,0 106,0 103,1 100,7 2,8 2,3 2,2 2,2 Ciper 1,8 4,2 3,9 3,8 82,6 85,2 87,6 88,9 4,0 1,9 2,0 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 38,7 41,2 43,7 48,6 2,9 6,2 6,9 6,6 Litva 10,3 7,3 7,6 7,5 41,9 47,1 49,0 52,1 -1,1 1,2 2,7 3,8 Luksemburg 1,3 3,6 4,0 6,2 220,7 236,7 240,8 251,0 2,5 3,2 3,8 3,0 Madžarska 4,1 4,9 4,2 3,9 59,1 60,8 61,3 62,5 4,7 6,8 3,5 4,0 Malta -2,3 0,4 3,0 2,9 74,9 74,3 72,1 71,7 1,9 2,7 2,5 2,6 Nizozemska 0,3 2,0 1,5 2,9 125,3 123,8 124,6 125,5 2,2 1,4 1,5 1,7 Avstrija 1,1 2,4 2,0 3,1 120,0 123,4 123,4 122,9 1,3 2,0 2,1 1,7 Poljska 3,8 5,3 3,5 5,8 46,3 46,9 48,7 49,7 0,7 3,6 2,2 1,3 Portugalska -0,7 1,3 0,5 1,3 79,5 73,5 72,1 71,7 3,3 2,5 2,1 3,0 Romunija 5,2 8,5 4,1 7,7 28,1 29,9 32,6 34,2 15,3 11,9 9,1 6,6 Slovaška 4,2 5,4 6,0 8,3 51,0 52,8 54,4 57,1 8,4 7,5 2,8 4,3 Finska 1,8 3,7 2,9 5,5 114,7 108,6 111,1 110,5 1,3 0,1 0,8 1,3 Švedska 1,7 4,1 2,9 4,4 113,7 115,4 115,4 114,7 2,3 1,0 0,8 1,5 Velika Britanija 2,7 3,3 1,9 2,8 116,1 116,1 118,0 117,6 1,4 1,3 2,1 2,3 ZDA 2,5 3,9 3,2 3,3 145,4 146,3 147,9 149,9 2,3 2,7 3,4 n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM – standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 18.12.2006. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin; n. p.- ni podatka. * jesenska napoved Evropske komisije. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 -0,8 -2,6 -2,0 -2,7 -2,8 -2,3 -1,5 -1,4 28,6 28,9 28,4 27,8 EU 27 9,0 9,0 8,7 7,9 0,1 0,2 -0,5 -0,7 -3,1 -2,7 -2,4 -1,7 62,1 62,5 62,9 61,7 EU 25 9,0 9,0 8,7 7,9 n.p. n.p. n.p. n.p. -3,1 -2,7 -2,4 -1,7 62,1 62,5 63,3 62,2 Evro območje 8,7 8,8 8,6 7,9 0,5 0,8 0,0 -0,1 -3,0 -2,8 -2,5 -1,6 69,2 69,7 70,5 69,0 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,2 4,5 3,6 2,5 2,3 0,1 0,0 -2,3 0,2 98,6 94,3 93,2 89,1 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 9,0 -5,5 -6,6 -12,0 -15,8 -0,9 2,2 1,9 3,3 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 7,8 8,3 7,9 7,1 -6,5 -6,3 -2,7 -4,1 -6,6 -2,9 -3,5 -2,9 30,1 30,7 30,4 30,4 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 3,4 3,1 3,6 2,5 0,0 2,0 4,7 4,2 45,8 44,0 36,3 30,2 Nemčija 9,0 9,5 9,5 8,4 2,0 3,9 4,2 4,7 -4,0 -3,7 -3,2 -1,7 63,9 65,7 67,9 67,9 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,9 -11,5 -12,5 -11,1 -14,2 2,0 2,3 2,3 3,8 5,7 5,2 4,4 4,1 Grčija 9,7 10,5 9,8 8,9 -10,0 -9,5 -9,2 -11,4 -6,2 -7,9 -5,5 -2,6 107,8 108,5 107,5 104,6 Španija 11,1 10,6 9,2 8,5 -4,0 -5,9 -7,5 -8,5 0,0 -0,2 1,1 1,8 48,8 46,2 43,2 39,9 Francija 9,4 9,6 9,7 9,4 0,2 -0,6 -2,1 -2,0 -4,1 -3,6 -3,0 -2,5 62,4 64,3 66,2 63,9 Irska 4,7 4,5 4,3 4,4 0,0 -1,0 -3,1 -3,3 0,4 1,4 1,0 2,9 31,2 29,7 27,4 24,9 Italija 8,4 8,0 7,7 6,8 -0,9 -0,5 -1,2 -2,0 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,7 -2,2 -5,0 -5,6 -5,9 -6,3 -4,1 -2,3 -1,5 69,1 70,3 69,2 65,3 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -8,2 -12,9 -12,6 -21,1 -1,6 -1,0 -0,2 0,4 14,4 14,5 12,0 10,0 Litva 12,4 11,4 8,3 5,6 -6,8 -7,5 -6,9 -10,7 -1,3 -1,5 -0,5 -0,3 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,7 8,0 11,8 11,1 8,6 0,4 -1,2 -0,3 0,1 6,3 6,6 6,1 6,8 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -7,9 -8,4 -6,8 -5,9 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,7 66,0 Malta 7,6 7,4 7,3 7,3 -2,8 -6,4 -8,3 -6,3 -10,0 -5,0 -3,1 -2,6 70,4 73,9 72,4 66,5 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 6,1 8,6 7,1 9,9 -3,1 -1,8 -0,3 0,6 52,0 52,6 52,7 48,7 Avstrija 4,3 4,8 5,2 4,8 1,7 2,1 2,9 3,7 -1,6 -1,2 -1,6 -1,1 64,6 63,9 63,5 62,2 Poljska 19,6 19,0 17,7 13,8 -2,1 -4,4 -1,7 -2,3 -6,3 -5,7 -4,3 -3,9 47,1 45,7 47,1 47,8 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -6,5 -8,0 -9,6 -9,8 -2,9 -3,3 -6,1 -3,9 56,8 58,2 63,6 64,7 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,3 -4,8 -5,0 -8,7 -10,3 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -2,1 -2,5 -7,9 -7,7 -2,7 -2,4 -2,8 -3,4 42,4 41,5 34,5 30,7 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 5,9 7,7 4,9 5,9 2,5 2,3 2,7 3,9 44,3 44,1 41,4 39,1 Švedska 5,6 6,3 7,4 7,0 6,6 6,5 5,8 7,0 -0,9 0,8 2,1 2,2 53,5 52,4 52,2 46,9 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,3 -1,6 -2,4 -3,4 -3,2 -3,1 -3,1 -2,8 38,8 40,3 42,2 43,5 ZDA 6,0 5,5 5,1 4,6 -4,7 -5,6 -6,2 -6,1 -4,6 -4,4 n.p. n.p. 62,5 63,4 n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995; podatki Eurostata z dne 23. aprila 2007. n.p.- ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 145 135 125 115 105 PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU v mio tonskih km 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ŽELEZNIŠKI PROMET CESTNI PROMET 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR SALDO (desna os) IZVOZ UVOZ 4 3 2 1 0 -1 -2 REA L NI INDEKSI OPRA V LJENIH GRA DBENIH DEL indeks i: pov prečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 180 160 140 120 100 GRADBENIŠTVO STAVBE GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 350 300 250 200 150 100 ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 107 102 97 92 ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 14.0 12.5 11.0 9.5 8.0 80 50 19 17 11 9 Slikovna priloga NET O PLAČE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 700 600 500 400 300 200 100 0 IZ PLA ČILA Z A NA L OŽ BE 500 450 400 350 v mio EUR, stalne cene 2000 1—1 300 250 200 150 1—1 1— 1—1 —1 — 1—1 —1 — 1—1 1—1 —1 — REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 108 106 104 102 100 MERJEN Z: INDUSTRIJSKIMI CENAMI CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. 17 HRA NIL NE V L OGE, v mio EUR 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 RAST I ZBRANI H CENOVNI H I N DI KATORJ EV indek s i : 2005 =100 115 110 105 100 -{y^: REGULIRANE CENE -¦—CENE ŽIVLJENJSKI H POTREBŠ Č IN -o—CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH NA DOMAČEM TRGU 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 MENJA LNI TEČA JI EURA indeksi: 2001 = 100 USD / EUR GBP / EUR JPY / EUR (desna os) def lacionirano s cenami živ ljenjskih potrebščin 165 160 155 150 145 140 135 130 125 95 90 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri – cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja- tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CPI 12/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno izobraževanje 10/06:18 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21 mobilnost študentov 4/07:24-25 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun, mednarodne denarne rezerve) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca – spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - mednar. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3,19 EU - SLOVENIJA – primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 8-9/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 pravne osebe Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 19 blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14 - pridelava in prireja v letu 2003 6/04:15 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost - Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 8- 9/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:19-20 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava – javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi – Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4 Države kandidatke za EU gospodarska gibanja, napovedi 4/02:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletna raziskava Trg-15 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- Okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 20 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14 Prebivalstvo 1/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih – regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. Civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:24-25, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj mere trajnostnega razvoja - Okoljski odtis 8-9/05:20-21 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost po regijah 3/03:18, 10/03:16 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 8-9/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 str. P 21 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino / zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP – Agencija RS za plačilni promet, APr – Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, BDV – bruto dodana vrednost, BS – Banka Slovenije, CEEPN – Central and East European Privatisation Network, COICOP – klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU – Center za razvoj Univerze, DFO – Druge finančne organizacije, DUNZ – Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB – Evropska investicijska banka, ELES – Elektro Slovenije, EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar, EK – Evropska komisija, ESS – Ekonomsko socialni svet, FAPRI – Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM – Global Entrepreneurship Monitor, GFK – Gesellschaft für Konsumforschung, GURS – Geodetska uprava, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, PČR – Poročilo o človekovem razvoju (HDR – Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP – Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO – Institut für Wirtschaftsforschung, IPI – Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ – Inštitut za varovanje zdravja, KDD – Klirinško depotna družba, KGBJF – konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS – Kmetijski inštitut Slovenije, LBo – Ljubljanska borza, PzP – Partnerstvo za pristop, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MGD – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, NFD – Nacionalna finančna družba, NPISG – neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS – Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (–) – ni podatka, n.s. – ni smiselno, OZS – Obrtna zbornica Slovenije, PKM – pariteta kupne moči, RRD – Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ – Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID – Slovenska izvozna družba, SKM – standard kupne moči, SRD – Slovenska razvojna družba, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS – Statistični urad RS, SVEZ – Služba vlade za evropske zadeve, SZB – Slovenski zavarovalni biro, SZZ – Slovensko zavarovalno združenje, UJP – Urad RS za javna plačila, TUVL – trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW – Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B – Ribištvo, C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilije, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna, optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo, drugo, E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F – Gradbeništvo, G – Trgovina, popravila motornih vozil, H – Gostinstvo, I – Promet, skladiščenje in zveze, J – Finančno posredništvo, K – Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L – Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M – Izobraževanje, N – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P – Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: Kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 Zbirka Delovni zvezki 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk 15/2006: Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar 14/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005, J.M. Novak 13/2006: Metodološke spremembe merjenja cenovne in stroškovne konkurenčnosti, S. Jurančič 12/2006: Reforma Pakta stabilnosti in rasti, M. Bednaš 11/2006: Firm of Private Value: What is Behind the Creation of Multiple Blockholder Structure?, A. Brezigar Masten, A. Gregorič, K. Zajc 10/2006: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2005, uredila R. Kmet Zupančič 9/2006: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije, uredila M. Kersnik 8/2006: Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 7/2006: Metodološke značilnosti ankete o porabi gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 6/2006: Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013, J. Pečar, D. Kavaš 5/2006: Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995–2005, uredila: A. Kajzer 4/2006: Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, L. Žakelj 3/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004, J. M. Novak Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Poročilo o razvoju 2006, 2006 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 1/2007 VSEBINA: Milena Bevc: Ključne mednarodne zbirke/sistemi kazalnikov izobraževanja s poudarkom na formalnem izobraževanju. Alenka Kajzer: Fleksibilnost trga dela, varovanje zaposlitve in reforme trga dela v Sloveniji. Roman Živkovič: Endogenost optimalnega valutnega območja in Kenenov kriterij diverzifikacije. Sandra Penger, Vlado Dimovski: Strategija aktivnega staranja prebivalstva Slovenije s poudarkom na kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju. Milena Bevc: Človeški viri v razvojno-raziskovalni dejavnosti v Sloveniji v zadnjih 15 letih in primerjava z državami EU. Ana Murn: Učinkovitost slovenske politike subvencij oziroma subvencioniranja gospodarskih družb. Razprave Janez Berdavs: Kako do boljšega sistema fizičnega spremljanja v novi finančni perspektivi? Janez Malačič: Reforme na trgu dela – ali sploh obstajajo alternative? Predstavitve Jana S. Javornik: Predstavitev publikacije Socialni razgledi 2006. Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2007 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) D prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) D prejemati obvestila o izdaji novih publikacij D Vpišite število izvodov* Periodika SIT EUR tiskani e-izvod Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: EUR Vpišite število izvodov* Kn jižne izdaje SIT tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 20,00 26,00 40,00 4.792,80 6.230,64 9.585,60 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 10,43 7,93 20,86 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 2.000,00 6,26 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 4,17 6,26 14,61 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment 1.880,00 and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 3.000,00 7,85 12,52 / / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006