Roque Dalton
Velika razdalja
Sanjam tc in še najprej spim ne zbudim se več in ne krožim nad tvojim obrazom kot iskalec biserov prosim za zrak preveč svetilk meje stal ta obup
Zdaj se moram potruditi da se tc spomnim
orošen z rumenim oblakom hijacintc
ravno sredi številnih orgazmov
koralno uresničenih na dveh ali treh Karibskih otokih
spet vidim tvoj glas ki mi pravi dober dan
preoblečen je v mladega škrata
iz globine bližnje blazine
Samo oziraje se na tvoje desno uho
mi je mogoče utelesiti spomin
vogel sveta za dihanje besed
katerega lepota bi ti lahko škodovala
torej ga vzamem in ga uporabim kot okarino
ali sredino oreha ali pepelnik za čuvanje zaponk
Domnevam da tc nisem preveč nadlegoval
zmeraj sem pazil da sem napravil
neko primerjalno študijo o kosteh iz ur
ali sem si dovolil drznost ob urah manjšega prehoda
V vsakem primeru ostaja življenje telegraf da
spoznam tvoje življenje
Ni obrazca za mojo vzvišenost vedno sem znal ravnati z devicami z neminljivimi deklicami zasidranimi v tujini kot neko zares prestopno leto kot Narodna Neodvisnost
60
LITERATURA
Pokliči me pošlji mi telegram
preveri katere so možnosti za komunikacijske satelite
Moj spomin je kot pribežališče preteklega stoletja nima kaj početi nasproti tej moderni lakoti ki jo čutim po tebi
Pokliči me
pošlji mi telegram
tvoj glas se bo videl zelo razločno
na telegramu
Zares pomembna je hitrost staro znamenje stoletja ki ni prej nikoli prišla tako blizu mojega srca.
Vojakov počitek
Mrtvi so vsak dan bolj neposlušni.
Prej jc bilo lahko z njimi:
dajali smo jim trd vrat neko rožo
hvalili smo njihova imena na dolgem seznamu:
kot meje njihove domovine
kot plamenice senc
kot strašen marmor.
Truplo seje podpisalo v čast domovine:
vrnilo se je spet v vrsto
in korakalo v ritmu naše stare koračnice.
A kaj naj storimo mrtvi
so od takrat drugačni
Danes postajajo posmehljivi sprašujejo
Zdi se mi da so opazili da jih je vse več!
ITERATURA	61
Pripravi se za prvo priložnost
Pesem o ječi Nočem misliti na usodo. Zaradi nekega razloga
jo primerjam s pozabljenimi stenskimi preprogami sramote in vzvišenosti, kjer se neki brezdušen obraz (kot ta Selassia)
trudi, da bi mi dal neko večno znamenje. Samo zrak, nesmisel zraka v tvoji deželi-ponvi. O, naskok! O, besede, ki jih ne bom izgovoril enako, kraj, določen za dede, ki se vračajo!
Davi mi je stražnik prinesel samo ostanke
- ni trpel, revež -
ko je z meglo dal ime dnevu.
So mrtvi koščki soli neke mrtve školjke,
koruzne palačinke, ki jih napade jeza,
brez krotkih krajev, kjer bi se zdivjali,
ostanki surovega riža kot tri domišljave zastavonoše,
ki se ukvarjajo s puščanjem življenja ovcam in surovi logiki.
Stena je polna datumov, ki govorijo o opotekanju, koščkov poslednje utrujenosti, golih, ki kričijo in ki so najslabše priče nečesa, kar bi ne moglo izbrisati niti moje solze (strahu?).
Molil sem (Faust sem), poljubljal sem si roko,
rekel sem si, kol da sem prileten,
odklonil sem vzdihovanje v kotu ledeno mrzle celice:
»Pozabljeni ubožec, ubožec,
z večjim delom smrti v tvoji prtljagi,
medtem ko na nekem drugem kraju sveta slači nekdo
lepa ramena
ali poje himne upornikov, ki imajo žene kot bisere,
ti poskušaš ksilofon medu,
potem ko te je izpljunil despot pravice,
slišiš hrup svojih nohtov,
ki rastejo proti koži čevljev,
smrdiš (to bom očistil kdaj drugič),
poskušaš najti znamenje, ki pravi »živel boš«,
»čeprav v nekem metulju ali v svežnju nevihte...«
62
L I T ERA T URA
Strogi aleluja, izrečen na ves glas, pred nemogočimi zvezdami, kako lepa postaja nenadoma jeza: neskončna nit, koliko pomeniš moji duši, poklon žrtvovanim brez končnih točk, jeza, jeza,
o, predraga mati, pravična korenina žeje, prišla si...
O. E. A. (La Organizacidn de los Estados Americanos)
Predsednik moje dežele
se trenutno imenuje Polkovnik Fidel Sanchez Hernandez.
Toda General Samoza, Predsednik Nikaragve,
je tudi predsednik moje dežele,
in general Stroessner, Predsednik Paragvaja,
je tudi nekak mali Predsednik moje dežele,
čeprav manj kot Predsednik Hondurasa ali General Lopez Arellano in bolj kot Predsednik
Haitija, Monsieur Duvalier.
In Predsednik Združenih držav je bolj Predsednik
moje dežele kot Predsednik moje dežele, ki se, kot sem rekel, trenutno imenuje Polkovnik Fidel Sanchez Hernandez.
Salvadorski pesnik koque Dalton spada k svobodnjaškemu literarnemu krogu »Univerzitetni literarni krožek«, ki seje ukvarjal enako vneto z literaturo kot s politiko. Rodil se jc leta 1935 v glavnem mestu te male srednjeameriške državice. Nekaj časa je živel na Kubi. Leta 1975, v času velikih socialnih nemirov v Salvadorju, je bil barbarsko ubit. Postal je simbol upora proti brutalni diktaturi, ki je spravljala Salvador v hude socialne in politične stiske.
Dalton je eden najbolj izrazitih predstavnikov mlade salvadorske poetične ustvarjalnosti. Njegova poezija razkriva nov občutek za človeške odnose, ljubezen in solidarnost. Je glasen protest proti izstopajočim družbenim krivicam, ki so pogosto vodile v obup. Dblasti so ga nenehno preganjale. Zato je bil pogosto zaprt v mračnih salvadorskih ječah. »Jaz sem velik mrtvec,« je zapisal malo pred smrtjo. Poezijo je objavil v številnih zbirkah: Okno in obraz (1962), Vrnitev zasramovanega (1963), Priče (1964), Pesmi (1968), Gostilna in druge pesmi (1969), Majhni pekli (1970).
1TERATURA	63