Pogled po svetu Strah in sovraštvo sta še ved- no med političnimi motivi, s ka- terimi je treba računati. Ljudje sovražimo, česar se bojimo, in se bojimo tistega, kar sovražimo. Radi imamo tiste, ki sovražijo naše sovražnike, če bi ne imeli nobenih sovražnikov, bi verjetno imeli zelo malo prijateljev. Strah človeka ponižuje, sovraštvo pa ga tira k nečloveškim ekscesom. Lahko verjamemo Russelti, ki pravi, da bi. občutek varnosti imel na človeka izredno blago- dejen vpliv. Zato bi mednarodni sistem varnosti, ki bi onemogočil vojno ali vsaj odstranil strah pred njo, spremenil način mišljenja pov- prečnega človeka? Toda namesto da bi se takemu sistemu pribli- ževali vsaj počasi, me magnis ampak vsaj parvis itineribus«, se mu odmikamo. Sence strahu pokrivajo svet, razorožitveni po- govori v ženevi ne prinašajo prav nič novega. Vse je kakor pred, recimo, desetimi leti: Vzhod očita Zahodu, da mu sploh ni za razorožitev, da krepi atomsko orožje iz ofenzivnih razlogov. Zahod pa Vzhodu, prav- zaprav isto, razlika je le v tern, da si Zahod prisvaja pravico nadzorstva in ne more skriti svo- jih apetitov po svetu, v katerem ne bi bilo socializma. To se je pokazalo v grobih ob- likah na konferenci v San Joseju v Kostariki. Sklicali so jo samo- pašni diktatorji malih srednje- ameriških držav, da bi iz ZDA potegnili čim več dolarske pomo- či. Čeprav se Mehika in Brazilija uspešno upirata tej antikastri- stični in antikomunistični histe- riji, je Kennedy na konferenci razodel vse registre »dolgoročne- ga načrta v obrambi pred komu- nizmom«, govoril o kolektivnih akcijah zoper Kubo, očital SZ, si je s silo podvrgla Kubo, da s tega otoka skuša SZ razširiti svo- je nadzorstvo nad ameriškim kontinentom. Zato da je treba zgraditi zid Okoli Kube, treba pa se je tudi boriti proti revšči- ni in proti političnim sovražni- kom. Močno je bila napadena \ Mehika, češ da s svojimi zveza- I mi omogoča komunistično infla- cijo. Medtem ko se utegne kuban- ski problem spet še bolj zaplesti, saj ZDA vztrajajo, da mòra s Kube zadnji sovjetski vojak, se obetajo razgovori o Berlinu. Vzdušje ni kaj prida: v Evropo za neuspešniniMerthantom pri- haja Adlai Stevenson, da bi jo zedinil. Francozi ne marajo sli- šati o oživitvi pógovorov glede EGS, kaj šele o midtilateralni atomski oborožitvi. Pred krat- kim so v Sahari izvedli atomski poskus z bombo enako hirošim- ski. Groze, da Stevensona de Gaulle sploh ne bo sprejel. Za- hodna Nemčija bi sprejela od Amerike vse pogoje, samo da bi prišla dû atomske oborožitve. To je pokazala ob »nevarni trgovi- ni« z Vzhodom, čeprav je nem- ška težka industrija na velikih sovjetskih naročilih interesirar na, je Adenauer /prodiral s tezo, da je vsaka trgovina z Vzhodom — politična stvar. Angleži se s tem stališčem ne morejo strinja- ti, zato bodo trgovali. Sicer pa so v Londonu in v Bonnu tudi kitajski trgovci, ki iščejo blago in strokovnjake. Skratka, svet stoji še vedno ob robu prepadu in nikjer ni vi- deti »zidu«, da ga ubrani pred njim. Vendar je treba kljub te- mu reči, da so sile miru močne. Neangažirane države imajo ve- lik vpliv s svojimi stališči posre- dovanji in predlàgi. Ohranitev miru ni samo njim prva stvar. Laburist Wilson se je pred krat- kim izrekel, za priznanje Vzhod- ne Nemčije, predsednik Kanade pa je izjavil, da se politika Ka- nade vendarle ne more odločati v glavnem mestu ZDA. Da je ravnotežje sil prav zara- di strahu še vedno zaž&leno, se vidi tudi iz tega, da je v sosedni Avstriji po več kot štirih mese- cih vendarle prišlo do nove koa- licijske vlade. Avstrijska neod- visnost je znamenje ravnotežja med velesilami, njena nevtral- nost pa je izraz volje, dà živi kot država — brez zgodovine. Prav- zaprav bi bili Avstrijci z novo vlado lahko bolj pohiteli. Ni pa še jasno, kako bo s tem ravno- težjem na Bližnjem Vzhodu, če se uresniči kairska unija med Irakom, ZAR in Sirijo, »ljudska po obliki, socialistična po vsebi- ni«, kakor jo označujejo. DA NE BO IZGOVOROV Razumljivo je, da bi bili (prepozni, če bi šele zdaj začeli opozarjati na to, da je glavna turiistična sezona pravzaprav pred vrati in da bo kmalu napočil tisti čas, ko bodo naše turistične kraje, da ne omenjamo zdraviliških, polnili številni turisti, domači in tuji ter da se je treba za to obdobje pri- memo pripraviti. Veliko bi zamudili, če bi se šele zdaj začeli pripravljati na obdobje, od katerega si veliko obetamo. Pa vendar, za nekatere reči je še čas, da še zdaj govorimo o njih, izjemoma misli in izkušnje ter napravimo vse, da jih v krat- kem času uredimo tako, da ne bodo ob bilanci povod za opra- vičevanje in izgovore. Na celjskem turističnem območju vstopamo v glavno turistično sezono brez novih turističnih oziroma gostinskih kapacitet. To je ugotovitev, ki hkrati zahteva, da je treba dosedanje zmogljivosti spraviti v takšno stanje, da nas ne bo sram in da bomo lahko na široko odprli vrata slehernemu obiskovalcu. Tu gre za navidez drobne, a vendar pomembne reči, ki imajo lahko ugoden oziroma porazen vtis na goste. Pred kratkim je nek turistični delavec dejal, da bi veliko na- redili, če bi spravili v red že vsa stranišča pri gostinskih lokalih. V bistvu je imel prav. Tudi na to bo treba misliti. Pa ne samo na to; nalog in dela je še dosti več. Sicer pa bi bilo napak, če bi zdaj govorili samo o gostin- skih kapacitetah, o ljudeh, ki v njih delajo dn želji, da bi bil ta kader čim boljši in podobno. Bilo bi napak, kajti turizem ni samo gostinstvo. Turizem je odvisen od dolge vrste čini- teljev, od cest in ostalih komunalnih objektov, od naravnih in drugih lepot, od trgovine, ljudi in podobno. Predolga je vrsta činiteljev, ki lahko vplivajo na turistično dejavnost. Na tu- rizem lahko močno vplivajo tudi ljudski odbori; njihova poli- tika do te dejavnosti, zavzetost in ne nazadnje davčna poli- tika. Ne gre zdaj za io, da bi branili enega ali drugega, da bi se zavzemali za delo in bogatenje zasebnih gostilničarjev. Toda, eno je le neizpodbitno in to je, da so prav majhne in prijazne vaške gostilne hvaležno dopolnilo turističnemu pro- metu, da bi bilo prav, če jim pristojni organi omogočijo delo in življenje. Ali ni morda odredba o pavšaliranju gostinskih obratov zastarela? Ali ne kaže, da bi jo bilo treba že zdavnaj popraviti in spraviti v sklad s sedanjimi razmerami? Ko smo pregledovali ocene minulih turističnih sezon, smo pogostokrat naleteli na očitke, da so se v turističnih kra- jih premalo ali nič zavzemali za prirejanje kulturnih in za- bavnih prireditev. Zato vprašujemo, kaj je storjeno letos, da se ta napaka ne bo ponovila? Zanimiva je bila še opazka, da tuji gostje zaradi nezain- teresiranosti gostiteljev prazaprav nimajo niti možnosti, da bi zapravili kaj več, kot pa samo za penzionske storitve. Ta pripomba je zanimiva in aktualna hkrati, saj kaže, kam se bodo morala usmerjati prihodnja prizadevanja. Morda bi v tej zvezi kazalo postaviti vprašanje, kaj smo napravili, da bi lov in ribolov dobila v našem turizmu mesto, ki jima pripada. Prav ti panogi bi lahko v mnogočem vplivali na spremembo strukture tujih gostov; na večji dotok tistih, ki so pripravljeni zaradi lova ali ribovlova pri nas pustiti več denarja, kot sicer. Vprašanj, ki se pojavljajo v tem času je več. Medtem ko smo jih danes nekatere samo nakazali, bomo v prihodnjem obdobju skušali nanje najti tudi ustrezne odgovore; vse sku- paj z eno samo željo, da bi prispevali svoj delež k pomembni gospodarski dejavnosti, k mobilizaciji vseh činiteljev, ki lahko kakor koli vplivajo na uspešnost turistične sezone. Pa tudi zavoljo tega, da bi ob zaključku sezone odpadli vsi izgovori, prav vsa opravičevanja za morebitne pomanjkljivosti in na- pake. -mb- Letos 790 stanovani INGRAD OSVOJIL MONTAŽNO GRADNJO STANOVANJ V BLOKIH Letos bo v celjski občini v gradnji vsega skupaj 790 stano- vanj ter 66 samskih sob s 46.840 kvadratnih metrov koristne sta- novanjske površine. Družbeni plan celjske občine za letošnje le- to nadalje predvideva, da bodo poleg 383 stanovanj in 66 samskih sob, ki so v gradnji že od lani, le- tos pričeli na novo graditi še 407 stanovanj. Od skupnega števila stanovanj, ki bodo v gradnji v le- tošnjem letu, jih bo do konca le- ta zgrajenih 445 ter 66 samskih sob. Tako bo letos vseljivih dosti več stanovanj, kot jih je bilo lani. Družbeni načrt nadalje predvide- va, da bo za gradnjo stanovanj vloženih 1.400 milijonov dinarjev, kar je za dobrih 28 % več kot v preteklem letu. ' To so nekatere misli, ki jih na- kazuje družbeni plan celjske obči- ne za letošnjo gradnjo stanovanj. To so samo glavne smernice; pri- zadevanja za čim večjo, hitrejšo in cenejšo gradnjo stanovanj pa povedo dosti več. Prvo mesto in največjo pozor- nost vsekakor zasluži odločitev delovnega kolektiva celjskega in- dustrijskega gradbenega podjetja »Ingrad« za gradnjo montažnih stanovanjskih blokov po licenci »Jugomont« Zagreb, torej podjet- ja, ki ima vsekakor največje iz- kušnje pri mantažni gradnji sta- novanj v naši državi. Razgovori, da tudi Ingrad osvo- ji montažno gradnjo stanovanj so trajali precej časa; nazadnje je pri njih v Zagrebu sodelovala močna skupina strokovnjakov iz Celja. Vsi ti razgovori so se uspešno končali. Za montažno gradnjo stanovanj v blokih pa govori ne samo cenejša izvedba, marveč tudi časovno hitrejša gradnja. S pomočjo montažne gradnje bomo v krajšem času pri- šli do ustreznega števila stano- vanj, ki so vsaj zaenkrat name- njena za tržišče. Ingrad bo začel z montažno gradnjo stanovanj v blokih za tr- žišče na Otoku II, to je na prosto- ru med Čopovo ulico ter ljudskim kopališčem. V prvi fazi bo zasta- vil gradnjo dvesto takšnih sta- novanj v montažnih stanovanj- skih blokih. Računajo, da bo od tega letos vseljivih že sto, med- tem ko bi z drugimi nekoliko po- čakali, da bi videli vse prednosti, pa tudi morebitne pomanjkljivo- sti takšne gradnje in jih takoj odstranili. Takšni so načrti Ingrada. Med graditelje stanovanj pa se bo le- tos močneje vključil tudi Gradiš, ki ima na razpolago dvoje loka- cij: Lisce (Lunovo posestvo) ozi- roma Otok III. Lokacijo si bo Gradiš izbral sam. Težnja tega ko- lektiva je prav takp v tem, da za- stavi gradnjo stanovanj na več- jem kompleksu, torej več stano- vanj, oziroma več blokov hkrati, zaradi česar bi prav tako pocenil vse storitve. Kakor v letošnjem letu, tako bo tudi v naslednjih težišče grad- nje stanovanj ponovno preneseno na Otok in sicer na celotno nje- govo območje do Ložnice. Manj kot tu bodo gradili na Dolgem po- lju ter v Liscah. V letošnjem letu pa bosta izpolnjeni dve vrzeli tu- di v starem delu mesta, to je na Savinjskem nabrežju ter v Cu- prijski ulici. Izredno hvaležne in zanimive so tudi pobude za gradnjo indivi- dualnih hišic. Lep delež pri tem bo imel delovni kolektiv Cinkar- ne, ki bo zazidal večji kompleks v Selcah ter stanovanjska zadru- ga Dom, ki bo odpra nova grad- bišča na Hudinji. V pripravi pa je tudi ureditveni načrt za Ostrož- no. Več o tem pa prihodnjič. M. B. MALI KOMENTAR Pobuda V predlogu družbenega na- črta celjske občine za letoš- nje leto je tudi postavka pe- tih milijonov za izdelavo na- črtov za osnovno šolo v Sto- rah. Ta predlog je sprožil na zboru občanov na Otoku v Celju nekaj drugačnih mnenj, ki zaslužijo pozornost in mor- da tudi ustrezno upoštevanje. V razpravi ni nihče načenjal vprašanja, ali je v Storah osnovna šola potrebna, ali ne, ker je več kot znano, da v tem industrijskem kraju moč- no pogrešajo primerno šolsko poslopje. Zatorej ni šlo za i šolo za njo ali proti njej, tem- več edin ole za to, ali je po- trebno in prav, da za vsak objekt, ki ga hočemo graditi, in tako tudi za vsako šolo, naročamo nove in posebne načrte. Mar bi tudi v teh pri- merih ne mogli uporabiti že preizkušenih in jih samo pri- lagodiil novemu okolju in po- dobno? Vprašanje je vsekakor umestno, zlasti z laičnega stališča skrbnega gospodarja. In če je tako, potem bi ga kazalo proučiti ш spremeniti prakso. Morda bi se dalo na ta račim prihraniti nekaj mi- lijonov, seveda ne da bi pri tem trpela osnovna misel, da v Storah na vsak način po- trebujejo novo šolo. Sicer pa ne gre samo za Store. Potre- be po gradnjah novih šol se porajajo iSkoraj iz dneva v dan, iz leta v leto. Zato naj bo predlog z zbora občanov na Otoku samo spodbiida za uveljavitev drugačne prakse pri naročanju načrtov, prak- se, ki bo morebiti cenejša, če pri tem ne bo trpela kvalite- ta. Pobuda je tu, strokovnja- ki pa naj povedo, če je na mestu, ali ne. -an URBANIZEM in odločanje o njem Ko ljudski odbori na podlagi osnutkov urbanističnih progra- mov sprejemajo posamezne con- ske ureditvene načrte — v obliki predpisov — se občanu in še zlasti občinskemu odborniku vsiljuje misel o pogojih in možnostih stvarnega soodločanja v procesu priprav in sprejemanja načrtov, ki ob velikih stroških terjajo iz- redno veliko strokovnega dela. Kljub vsej obilici strokovnih priprav pa je urbanizem, če iz- vzamemo detaljne strokovne iz- vedbe površin in obdelave potreb prebivalstva, plod človeške emo- cionalne ustvarjalnosti, ki v svo- jih najglobljih zasnovah še ne ter- ja širokega strokovnega znanja. O tem priča historični razvoj mno- gih naselij, ki so nastala na osno- vi praktične izkustvenosti in tvo- rijo tako funkcionalno kakor tudi estetsko urbanistično celoto. Tega ne poudarjamo z name- nom, da bi zanikali potrebe po ko- riščenju znanstvenih dognanj, brez katerih v sodobnem svetu ni mogoče slediti dogajanjem, razvo- ju in rešitvam. Opozarjamo le na dejstvo, da mora tudi nestro- kovnjak prispevati k temeljnim urbanističnim zasnovam, zlasti ker je prost poklicnih vezi in vpli- vov, ki strokovnjaka večkrat ovi- rajo pri delu. Glede na to ni pravilno, ko strokovnjaki večkrat že a priori odklanjajo predloge nestrokovnja- kov posebej še, če le-ti v rešitvah vidijo le vizijo določene umetniš- ke smeri, ki ima večkrat, žal, za posledico prav slabe rešitve in neracionalno izkoriščene površine dragocenih zazidljivih zemljiščih. In da pri tem ne omenjamo povi- šanih cen za komunalne ureditve takih nerealističnih načrtov. Pod motivacijo takozvanih mešanih zazidalnih področij so naselja, ki niti z estetskih niti strokovnih ali družbenih gledišč ne predstavljajo racionalnih urbanističnih enot. Ob spoštovanju načela, da ob- čina z urbanizmom rešuje naloge prometa, vodotokov, bivanja, pro- izvodnje in rekreacije na svojem področju, so urbanisti dolžni zbi- rati godatke in predlagati po us- treznih strokovnih predpripravah alternativne rešitve posameznih področij v okviru realnih možno- sti. Tako delo pa terja spoštova- nje znanstvenih izsledkov tako glede velikosti in opremljenosti stanovanj, bruto in neto zazidal- nih površin, stanovalske gostote odvisno od števila stanovanjskih etaž, nivelacijskih načrtov, od- stotka zazidljivosti tal, odprte ali zaprte gradnje, osvetlitvenih po- gojev, potrošniških zmogljivosti, števila garaž itd. Občan se zelo težko opredeli za urbanistično ureditev, ki se ne podreja nikakim zakonitostim, ki opravičuje vse — seveda na ra- čun cene storitev in zemljiških po- vršin. Takih zasnov ne razume, ker so kot abstraktna podoba, ka- teri tudi sicer ne dajemo pred- nosti. Že samo dejstvo, da urba- nist določi stolpnico ob prostoru, kjer je včeraj določil dvojček alî četvorček, pove, da strokovnost ni bila izražena. Pri sprejemanju takih važnih predpisov, kot so odloki o uredit- venih načrtih mestnih področij, bi morali občani in zlasti še od- borniki ljudskih odborov biti se- znanjeni ne le z maketami podro- čij, ampak tudi elementi urbani- stičnih normativov, ker so le-ti porok za racionalno izvajanje ur- banizma in pametno komunalno štednjo, saj prav nanje pade od- govornost za kompleksno reševa- nje komunalnih problemov. Tako bi odpadla marsikje neenakomer- nost vlaganj denarnih sredstev, saj so očitni primeri, ko se na eni strani predvidevajo znatna sred- stva za urejevanje naselij, a dru- god istočasno propadajo najnuj- nejša komimikacijska sredstva. Ce bomo probleme iirbanizma in komunalne izgradnje tolmačili iz takih stvarno podanih aspektov, ne bo na občinski seji o kaki toč- ki dnevnega reda govoril le usluž- benec ObLO — strokovnjak — kot je bil z izjemo enega odbornika to primer na zadnji seji ObLO Celje v zadevi odloka o ureditve- nem načrtu Otoka. Pri zadevi pa bi bilo le treba navesti, da se ur- banizem tiče vseh, predvsem_pa odbornikov ljudskega odbora, ki so po svoji funkciji dolžni opo- zarjati na nedostatke tudi v ur- banizmu svoje občine. N. A. Družbeni plan in proračun KONJIŠKE OBČINE ZA 1963. L ETO STA SPREJETA S sprejemom družbenega plana in proračuna konjiške občine za letošnje leto, kar sta opravila oba zbora občinskega ljudskega odbo- ra na torkovi seji, se je končala razprava, ki je tudi v tej občini pritegnila k sodelovanju izredno veliko občanov. Kakor marsikje drugod, tako je tudi analiza zbo- rov občanov za konjiško območje opozorila na izredno zanimanje volivcev za probleme in naloge občine. Letošnji družbeni plan konjiške občine predvideva, da se bo skup- ni obseg proizvodnje in storitev povečal za 11, narodni dohodek pa za okoli 12 »/o. S tem se bo ustvarjeni narodni dohodek na po- sameznega občana v občini po- večal v letošnjem letu od 223.34;: na 249.781 dinarjev. Posebno po- glavje v družbenem planu imajo gospodarski odnosi z inozem- stvom. Računajo, da bo izvoz na- rasel za 3,7 "/o. Investicijska sredstva se bodo vlagala predvsem za dovršitev objektov, ki so že v gradnji ter v tiste namene, ki so v skladu s smernicami perspektivnega pro- grama. Skupna investicijska sred- stva za gospodarske in negospo- darske namene bodo znašala ne- kaj nad 967 milijonov dinarjev, od tega skoraj 707 milijonov za go- spodarske ter 260 za negospodar- ske namene. Ko so sprejemali družbeni plan za letošnje leto, so odborniki po- trdili tudi odlok za predpisovanje občinskih doklad na dohodek od kmetijstva. Novi odlok razdeljuje celotno občinsko območje na štiri rajone. Medtem ko so že lani ve- ljale tri lestvice, so letošnje štiri zagotovile pravičnejšo odmero. Proračun konjiške občine za le- tošnje leto obsega dohodke v zne- sku nekaj nad 316 milijonov di- narjev. Ob zaključku zasedanja so od- borniki sprejeli odlok o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve ter predlog pravil občinskega sklada za varstvo otrok. Vsepovsod aktivni Bilo bi narobe, če bi delo kate- re koli organizacije, tako tudi sin- dikalne, ocenjevali po občnem zboru, saj je končno povsem ne- mogoče, da bi na zboru, ki po na- vadi traja nekaj ur, pregledali in ocenili vse delo, ki ga je opravila. To predvsem drži tudi za nedelj- ski občni zbor sindikalne orga- nizacijé tovarne emajlirane jjoso- de, pa ne zato, da je bil morebiti slab, marveč zlasti zavoljo tega, ker je bilo preveč uspešnih akcij, ker je bilo veliko dela, ki ga je ta organizacija opravila v minu- lem razdobju, pa ga ni bilo mogo- če v celoti obravnavati. Del vse te pestre in odgovorne dejavnoßti je v svojem poročilu nanizal dosedanji neutrudljivi predsednik sindikalne podružni- ce, Franc Belak. Sindikalna orga- nizacija Emajlirke je zlasti velL- ko napravila kot mobilizator vseh svojih članov za izpolnjevanje proizvodnih nalog. Pri tem je po- vsem uspela, kar so na koncu le- ta pokazale številke, da je bil plan ne samo izpyolnjen, marveč tudi presežen. Hvaležno torišče dela je našla še pri utrjevanju in krepitvi vseh organov delavskega samo- upravljanja. Sicer pa, kot je dejal tovariš Belak, bi lahko napravili na tem področju še kaj več. Zdi se namreč, da so bile lani vse si- le bolj usmerjene na izpolnje- vanje proizvodnih nalog kot na krepitev dela samoupravnih orga- nov. Skoda, da udeleženci občnega zbora v ra25pravi niso reagirali na tisti del poročila, ki je obravna- val nekatere primere nezdravih medsebojnih odnosov. Saj bi ta- ko še v večji meri prišla do izra- za obsodba tistih, ki take odnose kalijo. Na občnem zboru so vnovič opozorili na nujno in pospešeno gradnjo stanovanj, pa tudi na ti- sto dejavnost, ki jo mora zlasti sindikalna j>odružnica uveljavlja- ti v najrazličnejših oblikah rekre- acije. Tu gre tako za športno de- javnost, kot tudi za prijetne izlete in koriščenje dopustov. —an Pogled v dvorano med občnim zborom sindikalne organizacije tovarne emajlirane posode v Celj u. Na pobudo doma JLA bo v ne- deljo 31. t. m. gostoval v Celju ansambel mladinskega kulturno umetniškega društva »Milice Pav- lič-Kata« iz Varaždina. Na odru velike dvorane Narodnega doma se bodo žA^rstile folklorne skupine 7. izvajanjem najrazličnejših na- ixxìnih plesov, zatem pevci itd. F*rireditev se bo pričela ob ipol osmih zvečer. Vstopnice v pred- prodaji pa so na razpolago pri blagajni kina Union. Obisk iz Varaždina