Poštnina plačana v gotovini
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ivan Renko. — Tiska tiskarna »Jadran«. — Vsi v Kopru. — Naslov uredništva in uprave: Koper. Santorjeva ulica št. 26, telefon št. 170. poštni predal št. 2. — Celoletna naročnina 300 dinarjev, polletna 250 dinarjev, četrtletna pa 130 dinarjev. — Tekoči račun pri Istrski Komunalni banki št. 65-KBI-Ž-181. — Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 50
Hopar, peftsk 9. decemta 1955.
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
Razstava socialno ' zdravstvene dejavnosti sna Primorskem in zhor zdravstvenih delavcev PJOB oh deseti QfyUetnitiss osvoboditve
Dr. Svetozar Polič:
V soboto 3. t. m. dopoldne je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru priredil v novem proliluberkuloznem dispanzerju skrbno, okusno in s podatki, grafikoni, slikami i. si. bogato opremljeno razstavo zdravstvene in socialne dejavnosti v Slovenskem Primorju. To svojevrstno slavje je poleg otvoritve pro! i tuberkuloznega dispanzerja in razstave vključevalo tudi otvoritev rentgenskega oddelka bolnice v Izoli, otvoritev otološkega in infekcijskega oddelka v Piranu, dočim je popoldanski in večerni program pripravil Okrajni odbor SZDL v znamenju tovariške^a povezovanja številnih zdravstveni!-, delavcev, aktivnih in požrtvovalnih udeležencev narodnoosvobodilne borbe na Primorskem.
Lepih in pomembnih slaviiosti so se ob sedanjem zdravstvenem kadru okraja in ob predstavnikih socialnega zavarovanja udeležili skoraj vsi nekdanji partizanski zdravniki in zdravstveni delavci Primorske. Prišli so; dr. EDVARD POHAR, nekdanji sanitetni referent IX. Korpusa, upravnici partizanskih bolnišnic »Franja« in »Pavla«, dr. FRANJA BOJ CEV A in dr. PAVLA JERINA — LAII. predsednik Sveta za zdravstvo LRS TONE FAJFAR, predsednik skupščine republiškega Zavoda za soc. za" rovanje ROMAN POTOČNIK, dr. ALEKSANDER GALA — PETER, dr. VOLČJA K in drugi. Iz. Trsta sta prišla dr. ROBERT HLAVATI in dr. JOŽE DEKLEVA, iz Nove Gorice pa dr. FRAInC MARUSIC in sekretar OK ZK Tine Remškar, iz Kopra pa sn bili navzoči sekretar OK ZK ALBERT JAKOPIČ — KAJTIMIR, predsednik Okrajnega I.O ALBIN DUJC, ljudski poslanci TONE UKMAR. IONE SiU;M, STANE BENCIC, sekretar OO SZDL MARTIN GREIF in predstavniki množičnih organizacij.
Direktor Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru BOGOMIL BITE2NIK je pred otvoritvijo protituberkulozuega dispanzerja pozdravil vse goste in očrtal namen in smisel razstave o razvoju zdravstvene službe v krajih, ki so bili 25 let odtrgani od matične domovine.
Priznanje požrtvovalnim delavaem eza zdravstva in socialnega zavarovanja
Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc je po pozdravu gostov, zdravstvenih delavcev in tovarišev, ki delajo na področju socialnega zavarovanja, ter po posebnem pozdravu navzočih partizanskih zdravnikov in bolničarjev čestital prirediteljem razi.llaaje. Med dru-dim je dejal:
»Ko smo ob desetletnici naše o-svoboditve analizirali delo in vsestranski razvoj Primorske, smo u-gotovili. da* so bili v teh nekaj letih doseženi zelo veliki uspehi, Ikljub izgubi obeh glavnih ekonomskih, kulturnih in zdravstvenih centrov — Trsta in Gorice. Skoro vsa Primorska središča, ki so bila prej ekonomsko nepomembna, so se v tem času razvila in se razvijajo v takšne centre, :ki žis dajejo ekonomsko oslnovo razvijajočim se ko-
munam, Skoro v slehernem takem centru so zrastla nova obrtniška podjetja 'in celo tovarne, s čimer vzporedno narašča število prebivalstva. Tj komunalni centri se razvijajo tudi v kulturno-prosvetna središča, saj imajo že vsi nižje srednje šole, nekateri tudi višje in razne strokovne šole, S takšnim druž-beno-ekenomskim razvojem te je vzporedno razvijala tudi zdravstvena služba in socialno zavarovanca. Mislim, da se je v tem pogledu izvršila prava revolucija. Pod italijansko okupacijo so opravljali zdravstveno službo na tem ozemlju zdravniki-pripravniki. Ambulan i zdravniškega zavarovanja je bilo zelo malo, ker je bila tudi zdravstvena zaščita majhna. Socialno zavarovanje je nudilo zdravstveno zaščito le za omejisno dobo trajanja
važna oblika družbene kontrole in upravljanja v trgovini
bolezni, bile so {udi omejitve zdravljenja v bolnicah, v dajanju zdravil itd. Vse 'bolnice pa So bile v Tistu in Gorici, Slovensko Primor je je z izgubo teh me=.t ostalo tudi brez bolnic. Po osvoboditvi je bilo treba pričeti z cjslom čisto na novo. saj ni bilo t.u ne bolnic, ne ambulant in .ne zdravnikov (italijanski zdravniki so se umaknili). S pionirsko organizacijo zdravstvene službe s'o začeli zlasti naši partizanski zdravniki, ki so pokazali svojo iznajdljivost in brezmejno požrtvovalnost že za časa narodnoosvobodilne borbe in so bili zlasti po njihovih zaslugah v kratkem obdobju doseženi veliki uspshi. Danes imamo rm Primor;kem nekaj na novo organiziranih bolnic: Vipava, Gorica, Postojna, Idrija, Senožeče ter oddelki nove bolnice v Kopru. Izoli in Piranu. Obnovljeni sta bili tudi bolnici v Valdoltri ter Ankaranu. Po (komunalnih centrih pa se je pričelo v zadnjih letih intenzivneje z gradnjo zdravstvenih domov, ki bodo nadomestili dosedanje zasilne ambulante in ki bodo predstavljali .tudi zdravstvene centre za .področja posameznih komun. Zlasti pa smatram za pomembno dejstvo, da se razvija organizacija te is.lužbe v skladu s .socialističnimi principi. Nekdanje zdravnike — privatnike in kapitalistične zdravstvene ustanove so nadomestili novi zdravstveni domovi ter drugi zdravstveni zavodi, ki so danes vsepovsod v družbenem upravljanju.
Sličen razvoj' in uspehi so bili dc.eženi tudi glede socialnega zavarovanja. Zdravstvena zaščita in dajatve zavarovancem socialnega zavarovanja so pri nas tako široki, kot nikjer drugje. Ljudska oblast daje tudi ogromne vsote za zdravljenje nepremožnih ter določenih bolezni. Kakor zdravstvena služba, tako je prišlo tudi socialno zavarovanje v upravljanji; samih zavarovancev.« (Nadaljevanje na 3. strani)
Razstavni prostor z maketo bolnice v Kopru
Nova uredba o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur, 1. FLRJ štev. 37/55) je uvedla v našo trgovino pomembno novost: svete potrošnikov. S tem se je naš sistem družbenega samoupravljanja izpopolnil na važnem področju trgovine. ki je po samem svojem karakterju težko dostopna učinkoviti državni kontroli in ki, na drugi strani, po sami prirodi stvari, tvori zelo plodna tla za najrazličnejše negativne pojave, katere vsi poznamo in nad katerimi se vsi potrošniki jezimo, očitajoč naši trgovini. d'.i ni dovolj socialistična, da misli le na dobiček za vsako ceno itd.
Takšno stanj,e v naši trgovini je naravnost klicalo po učinkovitejši — družbeni kontroli — in naši ljudje so to na zborih volilcev in drugod že dolgo zahtevali.
Svete potrošnikov je torej rodila na eni strani potreba po okrepitvi družbene kontrole na lako občutljivem področju kot je trgovina, po drugi strani in predvsem pa zakonitost našega razvoja, ki nam narekuje, da uvedemo povsod tam, kjer je to možno in koristno ter potrebno, družbeno upravljanje, družbeno kontrolo.
Uvedba teh svetov torej ne pomeni nezaupnico našim trgovinskim kadrom (pač pa nosilcem že omenjenih negativnih pojavov), tudi ne degradacijo trgovine kot gospodarske panoge, temveč nadaljnje razvijanje družbenega samoupravljanja v naši državi.
Kakšne pa so pravice in dolžnosti svetov potrošnikov, s kakšnimi Sredstvi vplivanja na poslovanje trgov, podjetja razpolagajo, to nam pove čl. 53 že zgoraj navedene u-redbe:
»Sveti potrošnikov kot organi družbene kontrole imajo pravico Ikontrolirati poslovanje trgovskega podjetja oziroma trrrovine in predlagati ukrepe za izboljianje njihovega poslovanja.
Pri izvrševanju kontrole imajo pravice:
1.	dajejo sveti potrošnikov pritrditev k sklenem organa podjetja oz. trgovine o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o porabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil oz. trgovine;
2.	imajo pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledovati poslovne prostore in blago;
3.	so dolžni o zapaženih nepravilnosti obvestiti pristojni državni organ.
Ce se svet potrošnikov ne strinja s kakšnim sklepom iz 1. točke, odloča o njem dokončno svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora«.
Pravice svetov potrošnikov so torej predvsem kontrolne in za uspešno izvajanje te svoje osnovne naloge imajo sveti v rokah vsekakor zelo učinkovita sredstva, kot je n. pr, zlasti njihova pravica soglaša-nja s sklepi organov podjetja o uporabi sredstev rezervnega sklada, 'ki se uporablja v primeru izgube, s čimer jim je dana polna možnost vpogleda v eventuelno slabo poislo-vanj.e trgovine oz. podjetja, Seveda pa mora ta družbena kontrola svetov potrošnikov ostati v pravih mejah in ona predvsem ne sme ovirati normalno poslovanje dotične (trgovine oz. podjetja, še zlasti ne njegovo prilagojevanje potrebam tržišča. Ta kontrola tudi ne sme omejevati samostojnosti delavskega
sveta, niti samostojnost podjetja kot takega (seveda v mejah zakona).
Toda sveti poti-ošnikov niso samo kontrolni družbeni organi, marveč je njihova naloga tudi. da s svojimi predlogi, nasveti, zahtevami, z vsem svojim vplivom in avtorieto (ki bo seveda v veliki meri odvisna od njihovega dela), pomagajo pri razvijanju in napredovanju trgovine in sicer v .'smeri, ki je v skladu z interesi družbe. Uredba sicer v tem pogledu tem svetom še ne daje nekih določenih pravic in lako delavski svet podjetja o takšnih predlogih sicer mora razpravljati, vendar jih ni dolžan usvojiti. Toda prav gotovo je, da se bo delavski svet le težko upiral utemeljenemu in očividno koristnemu predlogu, prav tako kot se ne more "d njega zahtevati, da bi sprejel predlog, ki je v očitnem nasprotju z interesi podjetja.
Kakšen in kolikšen vpliv pa bodo imeli sveti potrošnikov na formiranje cen? Ali bo posledica njihovega delovanja vsesplošno znižanje cen? Prav gotovo ne! Takih iluzij ne smemo imeti in kaj takega od teh svetov ne smemo pričakovati. Zakaj? Zato, ker vemo, da v osnovi vplivata na formiranje cc.n le ponud.ba in povpraševanje, ki sta odvisna od splošne gospodarske politike, da sveti potrošnikov lahko v 'tem igrajo le zelo majhno vlogo, prav tako majhno, kot katera koli druga ustanova. Cene bomo lahko znižali — Sedaj ko smo ustrezno spremenili našo gospodarsko politiko, le z doslednim uveljavljanjem te in takšne politike, z dosledno b-r-bo za povečanje storilnosti in proizvodnosti dela, s tem pa za povečanje proizvodnje, torej za poveVitiie količine in ponudbe blaga. S tem bodo morale cene pasti, hotela lo trgovska podjetja, ali ne. prav '.ako kot na drugi strani ni v njihovi moči. da poljubno zvišujejo ceni, v kolikor ni zato pogojev. Kar pa ne more posamezno rgovsko y id etje. more še toliko manj organ družbene kontrole nad tem podje'..;sm.
Vendar to zopet ne pomeni, da v tej zvezi potrošniški sve:; ne bedo mogli nič napraviti. Oni bodo vsekakor uspešno lahko reagirali na razne negativne pojave v trgovini, kot so n. pr. verižna trgovina, slab asortiment blaga, slabo skladiščenje blaga, ki se pokvari itd . itd. Svati potrošnikov bodo prav gotovo že s samim svojim obstojem vplivali tudi na razvijanje poslovne (socialistične) morale v naših trgovskih podjetjih in preprečevali takšne pojave v trgovini, ki nimajo nobene zveze s tržiščem in z . nrmalnim oblikovanjem cen.
Kako pa je z organizacijo svetov in načinom njihove ustanovitve? O tem govori 52. čl. preje navedene uredbe:
»Občinski ljudski odbor lahko določi. da se za trgovska -odjetja in trgovine na območju občine ustanovijo sveti potrošnikov. Občinski ljudski odbor je doIž;)i ustanoviti svet potrošnikov, če podjetje oziroma trgovine to zahteva.
Občinski ihd?tti «v'i>or določi s svojo odločbo, za katera trgovska podjetja in trgovine (trgovske široke) se ustanovijo sveti potrošnikov.
Svet potrošnikov se lahko ustanovi za posamezna trgovska podjetja oziroma trgovine al« pa za več podjetij in trgovin«.
Vidimo torej, da ni predvdeno
(Nadaljevanje -3. strani)
mmmrn
Glavna skupščina Združenih narodov zaključuje te dni svoje delo. Pravzaprav bi moral biti konec zasedanja že 10. decembra, vendar je malo izgledov, da bi do sobote rešili pereča vprašanja, ki so na dnevnem redu. Tako moremo pričakovali lše nekaj dni podaljška.
Največ razprav, ugibanj in pro-gnoz je povzročilo vprašanje sprejema 18 držav v Združene narode.
V	začetku je slabo kazalo, ker so se ZDA upirale sprejemu Mongolije. Sovjetska zveza pa nekaterih drugih, njej nenaklonjenih držav. Te razlike v stališčih pa so se počasi izgladile, predvsem zaradi pritiska ogromne večine članic Združenih narodov, ki zahtevajo, da Se vseh 18 kandidatov spre,me hkrati. Nekaj dni pred zaključkom zasedanja Glavne ¡skupščine ni skoraj nobenega dvoma več, da ne bi posebni odbor in Glavna skupščina sprejela predlog. Svoj končni pečat pa mora udariti na sprejem novih članic še Varnostni svet, kjer pa predstavnik Cangkajška še vedno vztraja pri svoji grožnji veta za Mongolijo in vzhodnoevropske države. To Stališče je vzbudilo veliko nezadovoljstvo zlasti pri državah Južne Amerike, ki so izjavile, da so.-ji zahtevale v primeru Cangkajškovega veta sklicanje izrednega zasedanja Glavne skupščine takoj po Novem letu, na katerem bi predlagale izključitev čangkajškove delegacije iz Združenih narodov. Južnoameriške države se zlasti zavzemajo za sprejem Španije in Italije; medtem ko bi Sovjetska zveza verjetno vložila veto, če bi Cangajšek še nadalje vztrajal pri svojem stališču.
Drug pereč problem, ki se vleče že nekaj tednov, je izvolitev nestalnega člana Varnostnega sveta. Tudi pri zadnjih osmih glasovanjih ni dobila niti Jugoslavija niti Filipini potrebne dvotretinske večine glasov in vse kaže, da tudi pri prihodnjih glasovanjih ne bo drugače.
V	zvezi s tem so s.e v krogih Združenih narodov v New Yorku razširili glasovi, da bo anier slca delegacija svetovala Filipinom, naj u-maknejo svojo kandidaturo. Filipini bi biLi pripravljeni sprejeti ta nasvet, vendar samo pod pogojem, da tudi Jugoslavija umakne svojo kandidaturo. V tem primeru omenjajo kot novega kandidata Grčijo.
Londonski časopisi so te dni objavili, da so vlade V.elike Britanije, Grčije, Turčije in predstavnik ciprskih nacionalistov Makarios dosegli sporazum o Cipru. Sporazum določa samoodločbo v nedoločenem roku. Ciper bi zaenkrat dobil avtonomni" položaj, glede zunanje politike in obrambe pa bo še dalje podrejen V.eliki Britaniji. Londonska vlada še ni potrdila teh vesti.
Sovjetski obisk v Indiji in Burmi je še vedno predmet raznih komentarjev svetovnega tiska. Ostri napadi Hruščova in Bulganina na zahodne velesile so povzročile pre-
NOVICE S
—	3. decembra so odprli v ulici Sv. Frančiška novo knjigarno, kjer bodo prodajali slovenske in na slovensko prevedene knjige v bogatem izboru. Otvoritvi te sodobno urejene knjigarne (po načrtu ing. Mihevca) se je udeležil tudi generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak.
—	Po trodnevni stavki profesor-. jev srednjih šol v Italiji so le-ti
5. t. m. znova nastopili delo. Te dni so bile tudi na Tržaškem vse srednje šole zaprte, profesorji pa znova grozijo s stavko, če vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam po zvišanju plač.
—	Kmečka zveza in Zveza mladih posestnikov sta poslali vladnemu generalnemu komisarju dr, Pala-mari protestno resolucijo, ker oblasti niso pri imenovanju predstavnikov za kmetijstvo v trgovinsko zbornico izbrale resničnih predstavnikov tamkajšnjega kmečkega živ-Ija.
—	Čeprav ni bilo izdano nikakršno uradno sporočilo o sobotnih razgovorih med predstavniki italijanskih in avstrijskih državnih želez-
cej negodovanja zlasti v Veliki Britaniji. kjer So žc začeli dvomiti, če bo sploh prišlo do obiska Hruščeva in Bulganina v Londonu. Ameri-kanci pa so zlasti reagirali na ognjevita zatrdila sovjetskih državnikov, da ima Indija vse pravice za osvoboditev portugalskih kolonij na nj.enem ozemlju. Ob odhodu iz Ranguna sta I-Iruščev in Bulganin podpisala s predsednikom burmanske vlade U Nujem resolucijo, v kateri je rečeno, da se bosta obe državi ije v naprej trudili za ohranitev svetovnega miru in proti u-stanavljanju blokov. V resoluciji je tudi rečeno, da je treba sprejeti v Združene narode v,se države, ki imajo za to potrebne pogoje, da je treba Formozo vrniti Kitajski in da je treba na podlagi ženevskega sporazuma takoj rešiti vprašanje politične prihodnost' Indokine in Koreje,
Po nezaupnici Faurovi vladi in razpustu parlamenta, se je začela v Franciji živahna volilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo 2. januarja. Faurov položaj se je zelo poslabšal, ker so ga tudi izključili iz radikalne stranke. Središče predvolilnega boja je pravzaprav spor med Faurom in Mendes Franceom, Odločilna bitka se bo bila med dvema taborama centra, ki sta se ločila; na levem krilu se zbirajo Mendes Franceovi radikalci, socialisti, Mitterandova demokratska unija, na desnem pa ljudski republikanci, Faurovo gibanje republikanske levice, degolov-Ski disidenti, neodvisni in kmetje. Socialisti bodo sicer nastopali samostojno. vendar bodo v izjemnih primerih dovolili povezovanje kandidatnih list v tistih okrajih, kjer bi bila nevarnost, da bi prevladovale reakcionarne stranke, Dan volitev so proglasili za narodni praznik, tako da bodo vsi volivci lahko izkoristili svoje državljanske pravice.
Po večledenskih prizadevanjih je končno Si Bekaj sestavil prvo maroško reprezentativno vlado. Si Bekaj je razen predsedstva obdržal v svojih rokah še notranje ministrstvo.. Največ ministrskih mest je dodelil glavni maroški nacionalistični stranki Istiklal. Kljub temu pa so voditelji te stranke izjavili, da je njihovo sodelovanje v vladi le začasno, oziroma da bodo sodelovali le v primeru, če bo nova vlada dosledno nadaljevala boj za pridobitev avtonomnih pravic Maroka.
Ob zaključku naj še omenimo, da je dolgoletni predsednik britanske laburistične stranke Attlee odstopil. Attlee bo 3. januarja dopolnil 73 let. Vodja stranke je od leta 1935, poslanec pa od 1922. Na volitvah za njegovega naslednika bodo najbrž kandidirali Gaitskell, Morrison •in Bevan. Po mnenju londonskih političnih krogov ima največ izgledov za zmago Gaitskell.
nic, se je vendarle izvedelo, da so se razgovori končali neugodno zaradi stališča avstrijskih železnic. Avstrija menda noče znižati tarif za prevoz tranzita drugih dežel skozi njeno ozemlje, ker je vezana na druge mednarodne obveznosti.
— Prosvetno društvo Ivan Cankar v Trstu (Sv, Jakob) je v nedeljo 4. t. m. praznovalo 10-letnico svojega obstoja in plodovitega delovanja. Predsednik društva Vrbec je v svečanem govoru orisal zgodovino društva, katerega dejavnost sega daleč v leta med dvema vojnama, čeprav je moralo imeti društveno življenje pri Sv. Jakobu tedaj okoliščinam primerno obliko. Po čestitkah, ki jih je izrekel v imenu Slovenske prosvetne zveze prof. Budal, so nastopili moški in mešani pevski zbor, tamburaši, dramska skupina, recitatorji in solisti. Izvajajočim je občinstvo izražalo vse priznanje.
V teh dneh, ko se »Galeb« čedalje bolj odmika od Sueškega prekopa in z vsakim dnem primakne za nekaj sto morskih milj bližje etiopskim obalam, se naši pogledi vse cešče obračajo v to smer. Proti Etiopiji, najstarejši afriški državi, in Egiptu, središču prebuja;jočega se arabskega sveta. Torej proti Srednjemu vzhodu.
Ne samo naši, saj je obisk predsednika Tita v nekdaj tako eksotičnih, sedaj pa že po modernih principih urejenih državah, v središču svetovnega zanimanja.
Dolgo pot je dotlej že prevozil Galeb. V štirih dneh je priplul iz Sibenika v Port Said in v štirih dneh bo, če bo vreme naklonjeno, prerezal tudi Rdeče morje.
Pravijo, da je v tem letnem času na Rdečem morju, lepo, mirno vreme, brez jesenskih viharjev, iako
Mi ¡¡¡¡¡iS
sedanje borbe odn, praske na arab-sko-izraelski meji z boji med belci in rdečekožci, med Yankeeji in Indijanci, zidje zatrjujejo, da je ¡o borba za obstoj Izraela, prve židovske države v moderni zgodovini, borba na življenje in smrt, borba Davida z Galjatom. Arabci s svoje strani pa so, nasprotno, prepričani, da je Izrael ameriško maslo, pred-straža Zahoda' na arabskem Vzhodu, tuje telo na tujem telesu.
Arabski svet sam pa se je razdelil v dva tabora. V enem ima glavno besedo Egipt, v drugem pa Irak. Toda medtem ko lahko Egipt računa z večjo podporo v arabskem svetu, pa lovi Irak šele svoje kliente po Arabskem polotoku.
To pa prav nič ne zmanjSuje pomen Titovega obiska. Prav nasprotno, saj se o njem govori že mesece in mesece. Ne samo v arabskih- de-
Predsednik Tito se v družbi Petra Siamboliča, predsednika Ljudske skupščine LR Srbije, s krova »Galeba« v šibeniškem pristanišču minuli petek poslavlja od domovine pred odhodom na prijateljski obisk Etiopiji in Egiptu.
značilnih za Sredozemlje. Toda o-zračje je na Srednjem vzhodu, kljub prijetni temperaturi, ki vlada sedaj v tej širinah, precej nemirno.
Že mesece in mesece vznemirja Srednji vzhod vso svetovno javnost, saj skoraj ne mine dan bre; mrtvih in ranjenih. Na arabsko-izraelski meji namreč. Američani primerjajo
želah, v Egiptu, ki se pripravlja nanj s svojo tradicionalno gostoljubnostjo, marveč tudi na Zahodu, v Angliji in Ameriki, saj je Titov obisk daleč od navadnega; s ceremonijami, sprejemi in pokloni zvezanega protokolarnega obiska.
Predsednik Tito je namreč prvi evropski suveren, ki bo obiskal Etio-
Berlin — Predsednik vlade Vzhodne Nemčije Olto Grote\vohl je 5. t, m. na čelu vladne delegacije z letalom odpotoval na obisk v LR Kitajsko, Severno Korejo in LR Mongolijo.
Videmsko porotno sodišče je v ponedeljek 5. t. m. nadaljevalo razpravo proti skupini bivših furlanskih partizanskih poveljnikov. Ga-ribaldinei so obtoženi, da so 30. aprila 1945 usmrtili 11 fašistov, ki so bili zaprti v zaporih v Pordeno-nu. Tega dne so namreč tamkaj prevzeli oblast partizani kot sestavni del zavezniških čet, zaradi nevarnosti ponovnega napada umikajočih se nemških čet pa je garibal-dinsko poveljstvo odredilo justifika-cijo enajstih najbolj nevarnih in s krvjo antifašistov najbolj omade-ževanih fašistov.
Na zatožni klopi sedijo Bruno Travani, komandant brigade »An-thos« kasnejši namestnik komandanta divizije »Mario Modotti«), Leobrando Manias, komisar iste brigade, Aldo Zuccato, komandir čete, Stanko Badalič, komandant brigade »Nani«, Bruno Pagotto, načelnik štaba in Ardito Fornasin, komandant divizije »Mario Modotti«,
Ob polni dvorani bivših partizanov pa tudi prič iz fašističnega tabora je predsednik sodišča med drugim dejal, da je do usmrtitve enajst fašistov prišlo kljub intervenciji lokalnega CLN. Obtoženi pa seveda dokazujejo, da zaradi tega likvidacija fašističnih krvnikov ni bila protizakonita, nasprotno, da je likvidacijo fašistov, hudo orr-.urie-ževanih s krvjo nedolžnih žrtev, povsem zakonito in upravičeno odredilo poveljstvo zavezniških, • tem primeru partizanskih čet.
Med številnimi odvetniki tožečih strank je tudi bivši minister pravosodja iz časa Mussolinijeve republike. Računajo, da bo proces trajal okoli 15 dni. Sodišče bo skupno :a-slišalo 128 prič, med katerimi jm je 7G, ki bodo pričali v korist obtožencev.
Poslanca za videmsko pokrajino Mario Pettoli in Gino Beltrame sta že vložila parlamentarno interpelacijo na predsednika ministrskega sveta, kaj namerava storiti vlada, cla bi se zavrla protipartizanska gonja v Furlaniji, kar da je v nasprotju z italijansko ustavo.
Tudi Tržaški »U lavoratore« piše v svoji izdaji z dne 3. t. m. med drugim: ».. . gre za to, da bi do procesa sploh ne prišlo, kakor to zahteva javno mnenje demokratičnega prebivalstva in antifašistov. O tem bo odločalo kasacijsko sodišče v Rimu, in antifašisti žele, da bi visoki predstavniki sodišča znali oceniti to vprašanje v duhu italijanske republikanske ustave in tistih načel, za katera se je borilo odporniško gibanje v Italiji in v vseh deželah, kamor so vdrle fašistične horde.«
List se končno zavzema za to, da je treba braniti odporniško gibanje zlasti še sedaj, ko se je začela v Videmski pokrajini poostrena gonja proti bivšim partizanom.
V Mariboru, naši severovzhodni metropoli, so te dni praznovali že dolgo pričakovano slavje: svojemu namenu so izročili novo postajno poslopje, ki ni le ponos Maribora, temveč tudi vse naše povojne gradbene dejavnosti.
Staro postajno poslopje je bilo med okupacijo docela porušeno, pa tudi povojnemu naraščanju prometa ni več odgovarjalo, saj se je tranzitni promet skozi Maribor povečal v zadnjih desetih letih domala za G00 odstotkov, kakor prikazuje primerjanje prometa v letošnjem in 1946. letu. Hkrati je novi kolodvor zabrisal občutne sledove vojne
pijo. ze zato pripisujejo v Adis Abebi, prestolnici te najstarejše afriške države, tolik pomen temu obisku. Naš obisk ne bo namreč le priznanje- dolgoletnemu boju Etiop-cev za osamosvojitev, za državno suverenost. Titov obisk, skoraj v srcu Afrike, bo gotovo okrepil tudi težnje ostalih narodov no osamosvojitvi, čeprav to nikakor ni cilj in smisel tega državniškega potovanja.
Naši odnosi z Etiopijo so prisrčni, toda tudi realni. Ni slučaj, da je spomenik žrtvam fašizma v Adis Abebi prav delo našega imetnika. Prav tako ni slučajno, da je Adis Abeba poklicala v Etiopijo prav naše strokovnjake, naše inženirje, zdravnike, itd.
Naši odnosi z Etiopijo slone na trdnih, ne pa sentimentalnih ali zgolj diplomatskih osnovah. Titov obisk ne bo torej samo kurtoazne-ga značaja, le lepa gesta, zahvala za lanskoletni obisk Haile Seiassiea.
Ne, protokolarni obiski niso na-ra tradicija. Ze Titov obisk v Atenah in Ankari je dokazal to. Titov obisk Grčiji in Turčiji je utrdil mir na Balkanu, učvrstil Balkansko zvezo, konsolidiral južni kot Evrope. Obisk v Indiji in Burmi je začel novo ero v mednarodnih odnosih, ero sožitja, konstruktivnega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Ta duh se je potem razširil in tudi uresničil v Bandun-gu, na Ženevski konferenci . . .
Sedanji obisk pa je namenjem predvsem deželam Srednjega vzhoda. Po programu bo Tito najprej obiskal Etiopijo, zatem — in sicer 25. decembra — pa Egipt, Piemont arabskega osvobodilnega gibanja, najvažnejšo in največjo arabsko državo. Državo, ki se je pred leti otresla koruptivnega režima, proglasila republiko, utrdila red in mir na znotraj, prevzela kontrolo Sueškega prekopa v svoje roke, itd. Državo, v katero se obračajo sedaj oči vsega naprednega arabskega sveta. Državo, ki se uči tudi iz naših izkušenj.
Zato bodo razgovori med Titom in Naserjem v središču svetovnega zanimanja. Že lansko letni kratek razgovor med obema državnikoma ob prehodu »Galeba« iz Sueza v Ismalijo je utrl pot ožjemu sodelovanju med obema državama. Upravičeno lahko zato pričakujemo, da bo sedanji obisk odprl novo poglavje v medsebojnih odnosih.
Morda, toda to pristavljamo z rezervo, pa tudi v odnosih med arabskimi deželami in Izraelom. Ce bi že kdo lahko posredoval v tem zagrizenem sporu — potem je naša država zato — prav gotovo najbolj poklicana.
Toda, kakor je vsem znano, ta spor se Jugoslavije ne-tiče, Zato bo naša država posredovala Ie, če bo Egipt sam to izrecno zahteval. Toda svetovna javnost bi pozdravila že najmanjši žarek upanja v tem vprašanju.
Titov obisk bo torej svetovnega pomena. To lahko že danes zapišemo, brez vseh rezerv. M. O.
I/ i/b&taU
Beograd — Pred nekaj dnevi so v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve izmenjali noti med Jugoslavijo in Italijo glede uvedbe koridorja med obema državama za obojestranski letalski promet. Letalska proga Beograd — Rim bo verjetno odprta prve mesece prihodnjega leta.
Fossoli-Carpi (Severna Italija) — 8. in 9. t. m. bodo v bivšem največjem koncentracijskem taborišču slovesnosti v spomin na odporniško gibanje v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Na povabilo pripravljalnega odbora je Centralni odbor ZB Jugoslavije določil za svoja zastopnika na teh. svečanostih Zdenka Šegvic in Romana Albrehta.
Moskva — Dne 5. t. m. je moskovski radio v neki svoji oddaji omenjal bivšega ministrskega predsednika Ma-lenlcovn pot «prvega podpredsednika sveta ministrov ZSSR«, dočim doslej ni bil imenovan kot »prvi«.
Kairo — Predstavniki Velike Britanije in Egipta so 3. dec. podpisali sporazum o izvedbi plebiscita v Sudanu, na katerem naj ljudstvo odloči, če naj Sudan postane neodvisna država, ali pa naj sklene nekako unijo z Egiptom. Po tem sporazumu bo v mednarodni komisiji za nadzorstvo nad plebiscitom tudi Jugoslavija.
Pisma uredništvu
Pretekli četrtek je bila v Kopru plenarna seja OK LMS, ki so ji prisostvovali tudi mladi člani naiili delavskih svetov, med gosti pa sta bila tudi sekretar OK ZIv Albert Jakopič-Kajtimir in član predsedstva CK LMS Rudi Bregar. Referat o problematiki delavske mladine je podala predsednica O K LMS Marija Vogrič.
V	splošnem je plenum ugotavljal, da je v poslednjem času na vsem terenu čutiti večjo skrb za mladino, tako s strani občinskih vodstev ZK, ponekje tudi s strani sindikata, želeti pa je, da bi se ta skrb razširila tudi v osnovne organizacije. V razpravo sta posegla tudi sekretar OK ZK Jakopič in Rudi Bregar, ki sta navzočim tolmačila aktualne naloge delavske mladine v borbi za višjo proizvodnjo in za izboljšanje življenjske ravni. Sprejeli so tudi sklep, da bodo na prihodnjem plenumu posebej obravnavali vprašanja kmečke mladine.
Rezultati ankete — izhodišče za politično delo
Predsedstvo okrajnega komiteja LMS je imelo v poslednjem času dokaj razgovorov z vodilnimi ljudmi v vseh večjih podjetjih okraja, razen tega pa je razpisalo tudi anketo glede mnogih osnovnih vprašanj v zvezi z delavsko in vajensko mladino. Od 400 razposlanih vpra-šalnih pol jih je bilo doslej 200 odgovorjenih, kar predstavlja precej jasno sliko o stanju naše delavske mladine glede vzgoje, strokovnega usposabljanja, discipline, storilnosti dela, udeležbe v delavskem upravljanju in življenja mladih delavcev. To so tudi v širšem smislu važni podatki, saj je znano, da je v povprečju delavski kader pri nas razmeroma mlad, kar sploh daje podjetjem našega okraja pečat mladostnega poleta.
Mladi ljudje v delavskih svetih
V	našem okraju neposredno sodeluje v delavskem upravljanju 35 mladincev, ki so člani delavskih svetov. Po ugotovitvah v vseh večjih podjetjih se tamkaj tudi uveljavljajo, posegajo v razprave in dajejo koristne predloge. Tudi sicer je anketa pokazala, da mladina razvoj podjetja, delavsko upravljanje in gospodarjenje sploh spremlja z velikim zanimanjem, žal pa je zaenkrat po nekaterih podjetjih premalo sestankov, posvetovanj, predavanj in razprav. Sama podjetja premalo razmišljajo o strokovnem izobraževanju mladine, po razgovorih s predsedniki delavskih svetov pa je upati, da bo glede tega v prihodnjem letu kaj več storjenega. Med redkimi podjetji, ki so za pohvalo, je uprava Telekomunikacij v Sežani, ki je doslej priredila že več tečajev za strokovno izpopolnjevanje mladine. Resno pa se ukvarjata z organizacijo tečajev tudi podjetji Arrigoni in Ampelea.
Mladinska organizacija — pomoč vodstvu podjetja
Disciplina in storilnost dela nista povsod vzorna. Marsikje bo treba
o tem mladini resno spregovoriti, V »Pletenini« (Sežana) je moralo n. pr. vodstvo podjetja storiti potrebne ukrepe, da bi se izboljšalo dosedanje stanje glede discipline in storilnosti dela. Mladinska organizacija v podjetju, ki je bila pred kratkim ustanovljena, je vsekakor dolžna, da takšna prizadevanja, podpre, ne glede na to, če s tem posamezniki ne bi bili zadovoljni. Prav lep primer uveljavljanja mladih in njihovega aktivnega poseganja v razvojni proces podjetja pa so mladi delavci v LIV-u (Postojna. Tam je v glavnem zaposlena mlada delovna sila, v delavskem svetu je 8 mladincev, sami mladinci pa tudi vodijo politične organizacije v podjetju. Čeprav se borijo s premnogimi težavami, jih uprava podjetja, delavski svet in vsi člani kolektiva vendarle složno in uspešno premagujejo.
Več pomoči in zanimanja za življenje mladih delavcev Zanimive podatke je pokazala anketa lgcde prehranjevanja mladih delavcev in vajencev. Od 124 mladih delavcev se jih hrani doma 75 %. ostali pa se hranijo po men-zah ali pa si kuhajo sami. Od 86 vajencev se jih samo 6 hrani po
menzah. Približno isto stanje je glede njihovega stanovanja — večinoma stanujejo doma. To pa seveda močno vpliva na njihovo prosvetno, politično in. športno udej-stvovanje, saj je društveno življenje na vasi manj razgibano, kakor v kraju večjega podjetja.
V zvezi -s podatki ankete glede števila tistih mladincev, ki niso nikjer vključeni, tistih mladincev, ki malo čitajo, niso naročniki nobenega časopisa, ne obiskujejo predavanj, gledališča itd., so na plenumu sprejeli ustrezne sklepe. Vsekakor bo ena zelo važnih nalog mladinske organizacije v tem, da po svojih aktivih po podjetjih (kjer leteli še ni, jih bo treba ustanoviti!) vzpodbuja mlade 'delavce, naj v večji meri sodelujejo v raznih društvih, Posebno na vasi je treba kaj več storiti v tej smeri. Prav tako bo treba posvetiti več skrbi vprašanju, v kakšnih pogojih mladi delavci žive. Komisija predsedstva si je n. pr. ogledala nekatera stanovanja v Izoli in ugotovila, da je tam treba resno zagrabiti za delo na vseh področjih. V takšnih primerih je potrebna vsestranska pomoč podjetij, političnih organizacij in oblastvenih organov.
Ob 10-letnici javnega avtomobilskega prometa v Postojni
Minulo soboto so se v Avtopre-vozniškem podjetju v Postojni zbrali člani delovnega kolektiva na pomembno slavnost — deseto obletnico ustanovitve svojega podjetja. Praznovanja so se udeležili tudi predstavniki drugih podjetij, usta-
so bile velike. Ljudska oblast se je tedaj zelo trudila za okrepitev podjetja, ki je vedno bolj napredovalo. Leta 1947 je imelo že 10 vozil, število zaposlenih pa se je dvignilo želja je bilo vedno hujše pomanj-promet — takrat so bili še zelo

Vozila postojnskega Avtoprevoza
nov in organizacij v Postojni.
Podjetje je bilo ustanovaljeno takoj po osvoboditvi. Za začetek je imelo le dva tovorna avtomobila, ki sta služila za tovorni in osebni kanje voznega parka — zahtevie pa
Zmanjšana ismrSfevosÉ ¿urefifVafeíra, ¡posefosm došenčkesv " Povečana povprečna síarosú
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za predsednikom OLO ji= govoril direktor Okrožnega higijenskega zavoda v Gorici dr. FRANC MARU-SIC, ki je, podčrlal velik pomen zdravstvene službe v narodnoosvobodilni vojni. Na istih kadrih je slonel pozneje po osvoboditvi tudi ves poznejši razvoj zdravstva na Primorskem, Onusnil je napore zdravstvenih delavcev in ljudske oblasti, ki so se trudili, da bi nadoknadili izgube dveh zdravstvenih središč, Trsta in Gorice, Zasluga za uspešno rešitev teh nalog se izraža v konkretnih dosežkih: umrljivost prebivalstva se je zmanjšala od 13,4% v letu 1949 na -0.5% v letu 1954: v istem razdobju se je zmanjšala tudi umrljivost dojenčkov od 8.5 .na 4.5%! Skrb za zdravega človeka se kaže itudi v povečanju povprečne starosti prebivalcev, ki so v 1. 1949 dosegali 52,8 let, v 1. 1954 pa 61,5 let. — V imienu zamejskih zdravstvenih delavcev je izročil prisrčne pozdrave in čestitke dr, ROBERT HLAVATI iz Trata.
Po otvoritvi protituberkuloznega dispanzerja (pobudo zanj in tudi 1,400.000.— dinarjev prispevka je dal Okr. odbor Rdečega križa v Kopru) in po ogledu razstav? so se
gostje odpeljali v Izolo, kjer je bila v bolnici otvoritev rentgenskega oddelka, od tam pa v Piran, kjer so odprli novi infekcijski in otolo-ški oddelek v tamkajšnji bolnici.
Na popoldanskem zborovanju primorskih zdravstvenjib delavcev iz narodnoosvodilne vojnie so se po Svečanem kosilu stari znanci iz borbe podali iz Portoroža v Piran, kjer je v Tartinijevem gledališču govoril o pomenu in izrednih zaslugah partizanske sanitete nekdanji načelnik štaba IX, Korpusa ALBERT JAKOPIČ — KAJTIMIR, Za njim sta obujala spomine na uspehe partizanskih zdravstvenih delavcev na Primorskem tovariša dr. Edvard Pohar in dr. Franc Derganc. 0 organizaciji zdravstva v Slovenski Istri in Brkinih pred osvoboditvijo pa je govoril- dr. Ivan Mabko — Imko.
Prijeten družabni večer tega dne zvečer v Portorožu, skupno kosilo naslednjega dne v Kopru ter obisk gradu Socenb je v vzdušju isknsne-ga partizanskega srečanja starih borcev oživil med njimi premnoge tople .spomine ter okrepil vezi in moči za nove sile pri izpopolnjevanju zdravstvene mreže v osvobojeni domovini.
rediki avtobusi.
V	naslednjih letih obnove pode-od 4 na 14 oseb. Začeli so izpopolnjevati tudi mehanično delavnico in opravljati vsa popravila sami, pa še drugim podjetjem lahko nudili svoje usluge.
V	naslednjih letih so nastopile velike težave zaradi pomanjkanja potrebnih rezervnih delov, gum in drugega materiala, kar je imelo za posledico, da je več vozil nekori stno stalo v podjetju.
Novembra 1951 je podjetje prevzel v upravljanje delovni kolektiv, ki si je izvolil svoj delavski svet in upravni odbor. Poslej je podjetje vidno napredovalo. Prej si je za napredek podjetja prizadeval samo upravnik, nato pa ¿'e je zanj močno zavzel ves kolektiv.
Prav letos pa je podjetje najbolj napredovalo. Zdaj ima kar 32 motornih vozil —- kamionov in avtobusov in 13 prikolic — skupno nosilnostjo 187 ton. Podjetje ima lepo urejene delavnice in poslovne prostore, ki si jih je zgradilo z lastnimi sredstvi. Zapo-luje GO delavcev in nameščencev. Imajo še lepe načrte, kako v bodoče izpolniti podjetje, da s'e bo še lepšie razvijalo.
Vozila podjetja so od osvobodi;v--: do danes po zbranih podatkih prevozila nad 2,710.000 km poti. > r>s ta čas niso imeli nobene težje pio-metne nesrečle, čeprav vozijo po vsej Jugoslaviji in še za mei •,
Ob lepem jubileju podjetju m kolektivu tudi naše iskrene čestitke!
b,
Ankaran in Valdoltra ¡brez pravih prometnih zvez
Daleč po Sloveniji poznajo Ankaran in Valdoltro kot kraja, kjer sta dve moderni bolnici: sanatorij v Ankaranu in bolnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri. Semkaj prihajajo na obiske svojci bolnikov iz vseh krajev Slovenije, posebno še v Valdoltro. Ko pridejo v Koper, morajo čakati ure in ure, da dobijo prometno zvezo. Sami bolniki so že nekajkrat protestirali, pa ni nič pomagalo. Marsikdo bi rad šel obiskat bolnike, pa se mora zaradi slabih zvez obisku odpovedati.
Ta kraj je tudi z druge strani privlačna točka za obiskovalce. Marsikateri tujec, ki pride v Koper tudi izven letoviške sezone, bi si rad ogledal Ankaran in Valdoltro, priljubljeni zatišni kraj letoviščarjev in kopalcev.
Avtobusno podjetje »Slavnik« bi mogoče lahko uredilo to zvezo. Avtobus, ki vozi na progi Koper—Hr-vatini, bi lahko podaljšal svojo progo do Valdoltre,' ali pa napravil šc eno vožnjo več.	S. V.
Več čuta odgovornosti
o
Ob zadnji razstavi kmetijskih strojev v Kopru so delili brezplačne vstopnice za predstave strokovnih filmov v kino dvorani. Bilo je razdeljeno med obiskovalce razstave v enem dnevu 200 listkov. Kmetovalci pa so bili začudeni, ko so zvedeli, da filmskih predstav ne bo. Vzrok: šoferji »Globusa« in Prosvetne zveze baje niso prinesli kino aparature, ki leži v popravilu v Čevljarski ulici že šest mesecev.
Vprašamo se, kako so mogli odgovorni ljudje to dopustiti? Ali je lepo, da so se slišale pripombe kmetov: »Potegnili so nas za nos!«
Niso pa to edini primeri, da gre nekaj »po vodi«. Poglejmo samo našo obrtniško dejavnost. V Kopru se človek ne ve kam obrniti za nujna hišna popravila. Ne moreš dobiti zidarja, da bi ti kaj malega popravil v hiši. Obljub dobiš dovolj, toda delo ostane neizvršeno. Mizarska zadruga je vedno preobložena z delom, biciltel daš v popravilo, ker ti pušča zračnica, ' ko pa prevzameš popravljeni bicikel, ti pušča še druga in tako dalje. Stanovanjsko upravo vprašamo, kaj bo s popravilom streh na hišah? Tisto, kar bi se dalo še popraviti z majhnimi stroški, se tako zanemari, da je potrebno prekriti vso streho. To stane
seveda toliko, da ne zadostuje več samo hišni fond,	dr. F. J.
Polovičarstvo
Pred letom dni je neko koprsko podjetje »dogradilo« v Semedeli dve hiši. Sredi novembra sta se obe hiši napolnili z novimi prebivalci. Vsi so bili iskreno veseli, da so dobili tako lepa stanovanja. Kmalu pa je se pokazalo, da nova hiša ni dovolj, da bi se človek v njej počutil udobno! Prišlo je deževje in dvorišče pri obeh hišah se je jelo spremljati v pravcato mlako.
Ko so novi prebivalci hoteli prati, so ugotavljali, da je podjetje zgradilo tudi pralnico, da pa v njej ni namestilo peči za kuhanje perila, Ko je zapihala burja, so se kuhinjski prostori spremenili v pravcato ledenico. Tu se je pokazalo, da imajo kuhinje, ki so obrnjene proti severu, dvojna okna, da pa vodijo iz kuhinje na balkon le enojna vrata, zaradi česar dvojna okna nič ne za ležejo. Pokazalo se je tudi, da kanalizacija ni dobro zgrajena, ker se voda ne more odtekati. Ko je prišla pomlad in so začele divjati nevihte, so novi prebivalci opazili, da hiši nimata strelovodov. Začeli so se pritoževati, minilo pa je leto dni in ostalo je skoro vse pri starem.
Postavlja se vprašanje, zakaj podjetje ni vseh del v dveh novih hišah še do danes dokončalo? Cas je že, da prenehamo s škodljivim polovičarstvom in uvedemo več reda v naše delo. Srečko Viihar
Svoboda v Novi Gorici
Pevski oktet »Svobode« sestavljajo večinoma delavci, ki po težkem delu v tovarnah in delavnicah redno obiskujejo vaje. V »Svobodo« je vključen tudi pevski aktiv tovarne pohištva.
Mnogo mladine obiskuje društveno glasbeno šolo, ki ima oddelke za klavir, harmoniko, violino itd. Učenci večkrat presenetijo občinstvo in starše s skrbno naštudira-nimi sporedi, ki dokazujejo, da dobro napredujejo. Spomladi so skupno z gojenci Državne glasbene šole iz Solkana nastopili v Novi Gorici. Ravnatelj Glasbene šole F. Bizjak in učitelj A. Lah si prizadevata, da bi gojenci pridobili čimveč znanja.
Knjižnica »Svobode« ima nad 1700 knjig. Vsak član je letos prebral povprečno 30 knjig,	D. S.
IZ DELA OBČINSKIH SVETOV
Oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo občine Koper ima 4 svete: za delo in delovno razmerje, za varstvo matere in otroka, za zdravstvo in svet za socialno skrbstvo. Vsi sveti so že na več sejah obravnavali najbolj pereče probleme ter vskladili delo, da ne bi posegali v pristojnosti drug drugemu.
Svet za delo in delovno razmerje je imel že tri seje in je na zadnjih dveh sejah obravnaval vprašanje, kako zagotoviti strokovni kader lokalni industriji, ter odnose iz delovnega razmerja. Predvideno je, da se pri tovarni TOMOS v Kopru organizira poseben tečaj za mladince, ki so odslužili kadrski rok in niso starejši od 25 let. Na tem tečaju se bodo priučili dela pri strojih in bodo po uspešno opravljenem tečaju lahko nastopili delo pri podjetju. Prvi tečaj je predviden marca pri-
V	okviru tekmovanj med slovensko gimnazijo v Gorici in višjo gimnazijo v Novi Gorici so se pomerili dijaki tudi v šahu. Srečanje je bilo preteklo nedeljo v Novi Gorici na petih deskah. Goriški dijaki so prepričljivo zmagali s 4 in poi proti pol. Najbolj zanimiva igra je bila na prvi deski med mojstrskim kandidatom Lakovičem (Gorica) in Tinto, ki je trajala pet ur. Tinta je moral kljub srditi obrambi položiti orožje. Častne pol točke je priboril Novi Gricoi Morenčič.
V	nedeljo bo v Gorici revanžni dvoboj. Razen šahistov bodo nastopili tudi odbojkarji
hodnjega leta in bo trajal tri mesece. Po končanem tečaju bodo tečajniki opravili poizkusni izpit.
Na zadnji seji (3. 12. 1955) je svet obravnaval izid ankete po vprašanju zaposlene delovne sile v podjetjih po kvalifikacijah, o plačah po tarifnem pravilniku in dosežene povprečne plače po kategorijah.
Anketa je pokazala, da podjetja, predvsem pa obrtniške delavnice, ne sprejemajo vajencev v uk. Na 26 mojstrov nima v uku niti enega vajenca, ne zaposluje invalidov niti na lažjih delovnih mestih, ki so za invalide primerna. Značilno pa je, da ima invalidsko podjetje »Tobak« zaposlenih polovico ljudi, ki niso invalidi.
Precej podjetij in obrtnih delavnic nima izvoljenih delavskih svetov in upravnih odborov (Splošno ključavničarstvo in kleparstvo, Kopalnica in pralnica, Elektroservis, podjetje »Kruh«, Elegant in drugi). Neurejeno pravno stanje podjetij vpliva tudi na druge okolnosti, na primer nezakoniti odpust delavcev, zanemarjenje vzgoje novih kadrov, slabo izdelani tarifni pravilniki in podobno. Dogaja se. da kvalificirani delavci prejemajo plače v višini visoko kvalificiranih: primer Mlin v Kopru. Podobnih primerov je še več in bo morala o tem voditi računa komisija za plače pri OLO Koper.
Svet je sprejel ustrezne sklepe predvsem, da se o stanju informirajo merodajni sveti in komisije pri občini in okraju in med drugim imenoval komisijo, ki bo po podjetjih ugotovila primerna mesta, kjer se lahko zaposlijo invalidi in zagotovijo mesta za sprejem vajencev v uk. V tem mesecu pa bo razpisana druga anketa, ki bo proučila stanje vajencev.	C. L.
S SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO OLO KOPER
Ukrepi za znižanje cen
V torek je okrajni svet za gospodarstvo razpravljal o gradbeništvu, o industriji gradbenega materiala in o problemih gradbenih obrtnikov.
Letošnje zadolžitve gradbenih podjetij' po družbenem planu so neskladne z dejanskim stanjem: podjetje' »i. maj zaposluje kar sto ljudi več. kot je to s' planom predvideno', medtem ko jih Je pri gradbenem podjetju »Sloga« veliko manj zaradi prehrida mizarske delavnice v sklop lesnega kombinata v Ilirski Bistrici. Spričo širokega gradbenega programa v okviru družbenega plana in perspektivnega razvoja gradbeništva, je na osnovi dosedanjih izkušenj kazalo, imeti pri nas dve gradbeni podjetji, ki bi bih ihočno mehanizirani in sposobni konkurirati tudi večjim zunanjim podjetjem, Pri nas je zlasti občutna potreba po specializiranem gradbenem podjetju za nizke in obalne gradnje — največ pogojev za to ima gradbeno podjetje »Gradbenik« iz Izole, medtem ko naj bi koprsko podjetje »1. maj« v glavnem gradilo visoke in industrijske objekte.
Na seji so razpravljali tudi o nesorazmernem dobičku posameznih gradbenih podjetij.. Tako sta dosegli gradbeni podjetji »Kraški zidar« iz Sežane in »Gradbenik« iz Izole . kar 24o/o dobička od vrednosti svoje proizvodnje — za nad 10 odstotkov v.eč. kot na primer »Sloga« iz Ilirske Bistrice (13,2%). »1. maj« Si zaračunava 18%, »Gradnje« Postojna pa 15»,'o dibička. Analize nam pokažejo. da ta dobiček ni bil dosežen zaradi povečane proizvodnje podjetij, marveč predvsem zaradi nerealnih kalkulacij, ki so povsem različne od končnih obračunov pri posameznih gradnjah. Tudi opravljena dela niso vedno kvalitetna. Svet je zato razpravljal o ustanovitvi organa, ki bi opravljal nadzorno službo pri gradnjah. Ta naj bi nadomestil sedanjo pomanjkljivo kontrolo investitorjev, ki ponavadi nastavljajo v ta namen samo honorarne zastopnike, katerih delo je v glavnem omejeno le na podpisovanje gradbenih dnevnikov m računsko kontrolo mesečnih obračunov, ne da bi posvetili tehničnim vprašanjem in organizaciji dela vec pozornosti.
Precej je bilo govora tudi o nesorazmerjih med gradbeno operati-vo in proizvodnjo gradbenega materiala pri nas. Svet je zato sprejel nekaj sklepov, ki naj omogočajo proizvodnjo in dobavo domačih surovin za gradnje. Obenem je Svet za gospodarstvo sprejel tudi sklep o priporočilu gradbenima podjetjema »Kraški zidar« in «Gradbenik«, naj znižata ceno svojim gradbenim storitvam.
Nujno bo p o trebil o okrepiti tudi obrtniško dejavnost, ki je mnogokrat vzrok zavlačevanja, dela na posameznih gradnjah. Problem obrtništva je tako pereč; da bo samostojen predmet razprave na ..eni prihodnjih sej Sveta. .
Na koncu je. Svet razpravljal še o vprašanju projektiranja in je o-Ikrepil Komisijo za potrjevanje investicijskih programov in projektov z nekaj ekonomisti. To - je bilo potrebno. ker morajo biti " projekti podvrženi temeljitejši razpravi o njihovi ekonomičnosti. Dejstvo je, da je za gradnje določenega objekta odločilnega pomena glede na ceno najprej sam projekt tega objekta, ki ga je potrebno zato temeljito in vsestranko pripraviti. To je potrebno predvsem zato. ker projektanti zaračunavajo svoje honorarje na podlagi vrednosti projektiranega objekta in zaradi tega pri njih ni bilo čutiti težnje za čimvečjo ekonomičnostjo projektiranega objekta.
—Jo
Kcper dobi tudi Okrožno sodišče
Ljudska skupščina LRS je na svojem zasedanju v ponedeljek .5. t. m. sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za leto 1955, zakon o potrditvi skupnega računa o izvršitvi republiškega proračuna LRS za leto 1954. zakon o pokopališčih, odlok o vodstvu kullurno-prosvetnih, umetniških-in znanstvenih zavodov ter odlok o ustanovitvi, odpravi in določitvi sedeža n.skaterih okrožnih • in okrajnih sodišč v zvezi z določitvijo krajevnega območja okrožnih in okrajnih sodišč v LRS. Po tem odloku se ustanovi tudi v Kopru okrožno sodišče. Sprejet je bil tudi odlok o določitvi krajevnega območja o-krožnih gospodarskih sodišč, končno pa je skupščina izvolila tudi pet okrožnih sodnikov, Za sodnika o-krožnega gospodarskega sodišča v Kopru je skupščina izvolila Stojan? Smerkolja. — Ljudskemu poslancu ing. Gašperju Muhi je skupščina odvzela poslansko imuniteto na predlog okrožnega javnega tožilstva, ki ga je obtožilo poneverbe večjega zneska.
Delo sindikalne podružnic? v tovarni cementa v Anhovem
Sindikat za napreik članov in skupnosti
V Divači zadnje tedne precej razpravljamo o kulturno - prosvetnem delu. Mnenja so različna. Nekateri trdijo, da je društvo precej delavno in kot dokaz omenjajo urejanje prostora za kino dvorano, ki bo te dni končano. Društvo bo s tem precej pridobilo, saj so se sekcije_ do sedaj lovile od sejne dvorane občinskega LO, šolske sobe, železniške kurilnice pa vse do raznih pisarn.
Ce smo slišali glas enega dela ljudi, ki jih zanima kulturna rast, moramo slišati še drugi glas. Nekateri že sedaj vprašujejo, ali bo društveno življenje z ureditvijo prostorov res zaživelo. Pri tem poudarjajo, če morda ni bilo društvo predlanskim v slabših pogojih bolj delavno kot letos.
No, o vseh teh vprašanjih je vsak lahko dobil odgovor na občnem zboru društva, ki je bil zadnji teden novembra. Društvo ima 120 vpisanih članov, od teh 70 »aktivnih«. Pevski zbor šteje 30, dramska sekcija 18 članov, pred kratkim ustanovljena godba pa 22 članov. Na občni zbor je prišlo 31 članov. Nekateri so bili mnenja, da občnega zbora ne more biti, ker ni sklepčen. Po krajši razpravi je bil sprejet sklep, naj se izvoli nov upravni odbor, ki naj si pridrži pravico, da mora stari odbor do 15. decembra urediti vse zadeve, šele nato dobi razrešnico.
Vzroki za tako stanje so bili v tem, da je skoro vse delo slonelo na predsedniku društva, ki mu je še pomagal tajnik. Predsednik je opravljal tudi blagajniške posle Na občnem zboru ni imel kdo podati
poročila o delu društva in stanju blagajne, ker je bil predsednik zaradi nesreče v družini zadržan Tajnik in vodje raznih sekcij so poročali kar »na pamet«, v kolikor se je pač kdo spomnil. Član nadzornega odbora je izvedel, kakšno ».dolžnost opravlja«, šele dva dni pred občnim zborom, to je leto dni potem, ko je bil izvoljen. Iz tega je razvidno, da vodilni tovariši društva niso znali, ali pa niso mogli pritegniti k delu niti članov odbora, kaj šele širšega kroga sodelavcev. Prav zato so sprejeli sklep, da je treba društvo najprej organizacijsko utrditi in kasneje pritegniti k delu tovariše, ki imajo veselje in voljo do kulturao-prosvetnega dela.
Najbolj delaven je bil v tem letu delavski pevski zbor, čeprav ni imel nič boljših pogojev kot ostale 'sekcije. Mešani pevski zbor je imel 10 nastopOv, moški pa štiri. Na tekmovanju radia Koper je zbor zasedel četrto, na okrajnem tekmovanju pa tretje mesto, za kar je dobil priznanje in še 10.000 din nagrade.
Dramska sekcija »je nameravala« naštudirati dramo »Stilmondski župan«. Glavni igralec je odpovedal, pa je šlo vse po vodi. Delo je počivalo skozi vse leto.
Knjižnica ima 800 knjig, pa samo 21 bralcev, večinoma dijakov. Uslužbencev in delavcev skoraj ni videti v knjižnici. Na tako slab obisk knjižnice vplivajo, slabi prostori in premajhna propaganda za branje
O glavni nalogi društva, to je o vzgoji delavcev, na občnem zboru skoraj ni bilo govora.
V četrtek, 27. novembra je občinski odbor SZDL in občinski komite ZK Postojna sklical prvo posvetovanje predstavnikov organizacij in društev.
Cilj in namen tega posvetovanja je v uvodnih besedah svojega izvajanja lepo nakazal Zdravko Smre-kar sekretar občinskega komiteja ZK in predsednik SZDL. Glavni smoter tega posvetovanja je bil, najti ugoden prijem za koordinacijo političnega, kulturnega in gospodarskega delovanja vseh organizacij.
Na posvetovanju so bili tudi predstavniki JLA, ki so poudarjali, da je treba prenehati s tako prakso dela, da je JLA zaprta v svoj krog, civilno prebivalstvo pa zopet v svojega.
Svojega cilja in namena to posvetovanje ni doseglo. To pa zato, ker je bilo sklicano brez kakršnegakoli programa, ljudje z raznih strani so se našli skupaj nepripravljeni; prav zato tudi ni bilo konkretnih sklepov.
Domenili pa so se, da naj predstavlja 24 predstavnikov raznih organizacij, ki so bili na tem posvetovanju, organ, s pomočjo katerega bi občinski odbor SZDL usmerjal delo teh organizacij.
Ta organ se bo v bodoče sestajal, enkrat mesečno, s programom, ki ga bo pripravila SZDL.
Vsekakor je to lepa zamisel in upajmo, da bodo bodoča posvetovanja bolj razgibana in uspešnejša, da bi se res koordiniralo delo po društvih in organizacijah.
Stane Celiovin
(Nadaljevanje s 1. strani)
splošno, obvezno ustanavljanje teh svetov in je prepuščeno presoji občinskih ljudskih odborov, pa tudi samih trgovskih podjetij, da ocenijo, če in kje so potrebni pogoji za ustanovitev teh svetov, med katere spadajo predvsem stalen krog potrošnikov, pripravljenost za sodelovanje itd. No, povsod pri nas je položaj tak, da so ti osnovni pogoji podani in zato ni ovir, da te svete ustanovimo kolikor mogoče hitro, pa vendar previdno brez nepotrebne naglice in zaletavosti, ki bi nas lahko zavedla, da ustanavljamo takšne svete potrošnikov, ki bi se ne mogli uveljaviti, ki bi ne bili življenja sposobni in zaradi česar bi lahko ta sicer tako koristna in potrebna ustanova prišla ob dober glas,
Pri tem pa tudi nismo vezani na nobeno okorno organizacijsko obliko in lahko — glede na širok okvir, ki ga v tem oziru daje Uredba, izberemo tisti organizacijski prijem, ki najbolje ustreza konkretnim pogojem tega ali onega kraja, te ali one trgovske panoge.
Tako daje uredba možnost, da se ustanovi en sam svet potrošnikov tudi za več podjetij in trgovin. Toda očividno je, da bo to le velika izjema in še to' pri tistih trgovskih podjetjih oziroma trgovinah, ki nimajo stalnih potrošnikov. Po svojem samem bistvu in družbeni
nikov najtesneje povezan s konkretno trgovino, konkretnim trgovskim podjetjem in takorekoč postati organ znotraj in ne izven konkretnega trgovskega podjetja oziroma trgovine, saj se samo na tak način lahko ustvari /ista povezava in zainteresiranost, ki sta neobhoden predpogoj za uspešno delovanje sveta potrošnikov.
Tudi glede števila članov sveta, kot glede načina volitev oziroma imenovanja članov teh svetov, je Uredba prepustila popolnoma proste roke občinskim ljudskim odborom. Toda na drugi strani so vendarle neke prirodne meje glede števila članov svetov, saj le-ti ne bi smeli biti ne premajhni, morda bi lahko rekli ne manj kot 5, in ne preveliki, prav gotovo pa v nekem sorazmerju s številom članov kolektiva dotičnega trgovskega podjetja oziroma trgovine.
Kar se tiče volitev članov svetov potrošnikov, pa bo vsekakor naj-pravilneje, če to v glavnem prepustimo zborom volivcev.
Pred nami vsemi, zlasti pa pred člani SZliL, je torej zelo odgovorna naloga, da poskrbimo za to, da bodo čimprej povsod pri nas ustanovljeni sveti potrošnikov, in sicer v skladu s konkretno danimi pogoji, kot tudi z njihovo funkcijo in značajem, tla poskrbimo, da bodo o pomenu in vlogi teh svetov seznanjeni vsi naši delovni ijudje in da tako zagotovimo tem našim svetom
¿,£11111=111	... ----------------------—	-	i	- 1	T
funkciji pa mora biti svet potroš-uspešno delovanje v korist nas vsel
Ob lanskem občnem zborii je štela Sindikalna podružnica tovarne le 480 članov, danes jih ima 972... Sindikalna podružnica jc v tesnih stikih z upravnim odborom tovarne. Večkrat so na sejah razpravljali. o nadaljnjem razvoju .tovarne. Upravni,,odbor je za to postavil posebno komisijo, v kateri je So-lelpval tudi,, sindikat.
V desetih'mesecih só'.letni proizvodni plan dosegli: 85,5-dostotkov količinsko za cement m 68,9 odstotkov za salonit. Da plan za salonit ni bil dosežen, je vzrok pomanjkanja azbesta.
Način plačevanja dela po učinku je pokazal dobre uspehe. V tovarni dela seclaj 43 odstotkov vseh zaposlenih delavcev na akord in presegajo normo za povprečno 4 odstotke. S item načinom so v tovarni znatno izboljšali delovni učinek. Tako je na primer pred uvedbo akordnega dela, delalo pri obdelavi cevi na 1.500 tm2 šest ljudi in je bila povprečna plača din 36 na ro, po uvedbi akorda pa je zaslužek s samo tremi delavci pri istem delu narasel na 50 din :ia uro cena cevi se je znižala od 1.15 na 0.80 na tm2. Prej je stala obdelava cevi s šestimi delavci dnevno .1728 din. sedaj stane obdelava s tremi delavci le 1200 din. Tako prihranijo 528 din.
-V iovarni imajo pravilnik o nagradah. V prvih desetih m.esecih letošnjega leta so izplačali 170.781 din nagrad. Pravilnik o nagrajevanju bo sindikalna organizacija tovarne še izpopolnila in bodo delo posameznih delavcev ocenjevali na podlagi računice.
Zadnje čase so v tovarni začeli z izdelovanjem marmorja s čemer bodo mnogo doprinesli k znižanju cen gradbenega materiala. Uvedli so tudi nov način izdelovanja azbestnih plošč za izolacijo .stavb. Te plošče so dober prevodnik toplote, cena pa je nizka, ker jih izdelujejo iz odpadnega materiala.
Odbor sindikalne podružnice tovarne šteje 13 članov, ves' sindikalni aktiv pa ima 120 članov.
Delavski svet tovarne šteje 56 članov, 9 pa upravni odbor. Letos je im.el 13 sej, na katerih so razpravljali o gospodarski problematiki tovarne, o finančnem poslovanju podjetja, o investicijah, sprejemanju tarifnih pravilnikov itd. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je delavski svet še kar delaven. Njegova slabost je v t.em. da se premalo zanima za proizvodno problematiko tovarne. V tovarni imajo tudi obratne delavske svete, ki pa so za sedaj bolj formalnega značaja.
Pomanjkljiva pa je v tovarni delovna disciplina. Sindikalna podružnica je po tem vprašanju premalo ■storila, da bi se stanje izboljšalo. Delovodje so večkrat dajali predloge. da bi posamezne nedisciplinirane delavce in lenuhe odpustili, sindikalna podružnica pa jih je Samo kaznovala.
Več skrbi pa je podružnica posvetila za posamezne delavce. Ob točkovanju stanovanj so ugotovili v.eč nepravilnosti. Podružnica je sestavila posebno komisijo, ki je v sporazumu z občino znova pregledala stanovanja in dosegla znižanje najemnine za 18 odstotkov. U-pra-vi tovarne je podružnica dala predlog, da bi odpadeni cement prepustila .delavcem, da bi si lahki popravili hiše. Uprava je ta predlog upoštevala. Podružnica je nadalje predlagala dodelitev zaščitnih delavskih oblek, ki jih razdeljujejo. I sto tako je podružnica pved'a-gala, da bi tovarna štipendirala l medicinski sestri, 2 zobozdravnika .in 1 zdravnika, da bi tako :zbolj-šali ambulantno službo. Za pomoč članstvu pa dala 35.000 din.
V primerjavi z drugimi tovarnami, je higienska zaščita pomanjkljiva: Pri rentgenskem pregledu se je pokazalo, da je precejšnje število delavcev tuberkuloznih. Zaradi bolezni so v tovarni izgubili 18.330 delovnih dni, kar znaša preneseno v dinarje 5,352.000 din. Ta sredstva mora dajali tovarna sama, kar vpliva na življenjski standard delavcev. Izkazalo se je, da nekateri delavci — pol kmetje izrabljajo bolniške dopuste za delo doma, V bodoče bo treba nad takim zlorabljanjem vo-,diti ostrejšo kontrolo.
Lahkih nesreč je bilo 136. kar je vsekakor veliko preveč, /zrok je v tem, da so delavce večkra: premeščali na mesta, ki jih še niso vajeni. Največ lahkih nesreč je bilo v kamnolomu.
Podružnica je priredila letos kar 16 izletov v razne kraje,
Kulturno-pr.osvetno delo ni posebno razgibano. Obstoja prosvetno društvo »Svoboda« in športno društvo. Pevski zbor in dramska skupina pa sta nedelavna. .Podružnica je organizirala štiri strokovne tečaje m sicer: za krovce, instalaterje salonitnih cevi, za žerjavo-vodje in minerje. Razen tega ie organizirala še krojni tečaj za žene, za kar je izdala 60.000 din. ki jih je dala tovarna iz fonda za kadre, 12.000 din pa iz sindikalnega fun^a
V	tovarni imajo tudi društv« »PAZ« in prostovoljno gasilsko društvo. ki je eno najboljših v goriškem okraju.
Deset let zavoda za gluho v Portorožu
V	dneh med 23. in 30. novembrom tega leta je praznoval Zavod za gluho mladino v Portorožu deseto obletnico svoje ustanovitve. V okviru te proslave je izvedel več prireditev. Od 23. novembra do 4. decembra je bila v Ljudskem domu v Portorožu razstava šolanja, dela in življenja glušcev. Razstava, ki si jo je ogledalo nad 2.000 oseb, je bila pregledno razdeljena v oddelke: skrb za šoloobvezne in odrasle gluš-ce v stari in novi Jugoslaviji, organizacija Zveze gluhih Jugoslavije s svojo dejavnostjo; uglušeli novega okraja Koper z njihovo zaposlitvijo in šolsko izobrazbo, zavodna pionirska organizacija, zavodna statistika; ročni in pismeni izdelki, risbe gojencev itd. Razstavi sta bila priključena še dva zanimiva, za javnost še več ali manj nepoznana oddelka, to je kompleten I. razred in oddelek za slušno vzgojo s slušnim kolektivnim aparatom, audiometrom in z vsemi potrebnimi podatki o sluhu sedanjih zavodnih gojencev.
Glavni dan proslave je bil v nedeljo 27. novembra, ko je prispelo v Portorož 40 svojcev zavodnih gojencev. Ob 11. uri dopoldne je bil v Zavodu roditeljski sestanek v prisotnosti poverjenika Zveze gluhih za Slov. Primorje tov. Venka Štefana, predsednika republiškega odbora Združenja učiteljev za specialne šole tov. Albina Ggorelca, ravnatelja Zavoda za gluho mladino v Ljubljani tov. Zakovška Jožeta in drugih. Na sestanku so si starši in učiteljstvo izmenjali misli glede šolanja in vzgoje gluhih otrok.
Istega dne popoldne se je vršilo v zavodni obednici šahovsko srečanje zavodnih šahistov s šahisti osmeletke v Sečovljah, mladinsko sekcijo šahovskega društva v Piranu in gojenci Vzgojnega zavoda »Elvire Vatovec« iz Portoroža. Nad 30 mladih šahistov se je v krogu staršev in drugih prijateljev šaha srečalo na šahovnicah. Vse ekipe so prejele v spomin na to srečanje lepe mladinske knjige s posvetili.
Zvečer istega dne je bila v polni dvorani portoroškega Ljudskega doma velovečerna prireditev zavodnih gojencev in gojenk.
Slavnostni govor je imel ravnatelj zavoda tov. Rupnik Vinko.
Na Dan republike so se zavodni gojenci dvakrat srečali z drugimi pionirji. Dopoldne so jih obiskali in obdarili zastopniki pionirskega odreda iz Portoroža. Po obdaritvi so bili vsi pogoščeni, potem pa so se zabavali v skupni igri do kosila.
Popoldne istega dne so se srečali zavodni strelci z mladinskim krožkom Strelske družine v Portorožu v tekmovanju z zračnimi puškami. Posamezniki in ekipe so.prejele diplome ni darila.
Zavod za gluho mladino v Portorožu bo ponovil svojo večerno prireditev še v Piranu, Kopru, Šmarju, Postojni in Novi Gorici, ker hoče s tem dokazati, da so med mnogimi delovnimi uspehi nove Jugoslavije v prvih desetih letih njenega obstoja tudi številni novi zavodi za defektno mladino, iz katerih se zrcali skrb naše oblasti in naše nove družbene skupnosti.
K delu v prvih desetih letih zavodu iskreno čestitamo!
Prejeli smo: Pfl ÉZllOjeÉ POlfill
11
iz
Pred nekaj dnevi so se ponovno odprla vrata Male dvorane Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru. Za razstavo slikarskih del M. Jame so stene te, za razstave bolj ali manj ponesrečene dvorane, sprejele slikarska dela mladega primorskega slikarja in kiparja
Mario Vilhar je mlad slikar. Rodil se je v Postojni leta 1925. V zgodnji mladosti je imel sicer dovolj prilike, da opazuje svojega očeta in mater pri slikanju, vendar to nanj v tej dob» ni posebno delovalo. Res je, da ga je modeliranje v glini zamikalo že v osnovni šoli, vlekla pa ga je tudi tehnika in tej se je naposled tudi posvetil. Leta 1934 pa je med svojim študijem tehnike v Zagrebu začutil potrebo, da zgrabi za paleto in čopič ter prične slikati. Iz Zagreba ga je nemirna narava zanesla na Jesenice, odtod v tfeo-grad in nazadnje v Ljubljano. Vsepovsod je njegovo zanimanje za tehniko sprem ■ Ijalo tudi zanimanje za slikarstvo in kiparstvo, ki se ga je začel v prostem času vse raje oklepati. Njegova dela se poslej pojavljajo na tej ali oni kolektivni razstavi. V zadnjih letih je stalen obiskovalce risarsko-slikarske šole »Ivan Rob« v Ljubljani. Udejstvuje pa se tudi kot dopisnik raznih listov, predvsem primorskih.
Za svojo prvo samostojno razstavo si je slikar izbral Koper — mesto, ki se da-
plastika, ki bolj kol po svoji tehnični obdelavi, grupaciji posameznih figur in izrazu, preseneča po svoji motiviki. S to plastiko nam kipar naniza vrsto drobcenih pojavov iz vsakodnevnega življenja. Ta plastika ima razen dekorativnega izredno močan narativni značaj. V lahkotnem, povsem preprostem jeziku nam govori o delu rudarjev in ribičev, v »Intervjuju« in »Zadnji izdaji« pa je kipar na posrečen način posegel v življenje novinarjev, Id mu jo tudi sicer zelo blizu. V »Pretepu v gostilni«, »Tržaških fakinih«, »Po prejemu plače« je s satiričnim pov-d ari; o m registriral nekaj vsakodnevnih pojavov z ulice, medtem ko »Ljubljanski firbci«, »Vaški kvartet«, »Polka«, »Babjo čenče« pritegujejo s svojo žanrsko nastro-jenostjo, Čeprav ta plastika v svojem konceptu ni povsem originalna, saj v nekaterih primerih spominja od daleč na prenašanje Gasparijevih slikarskih stvaritev v plastiko, se vendarle zdi, da je kipar zlasti še s prikazom novih motivičnih variant dosegel svoj namen in zadovoljil tudi publiko.
V splošnem je treba pozdravili prizadevnost mladega umetnika, zdi pa se, da bo pri svojem nadaljenjem ustvarjanju moral storiti še marsikaj v svojo izpopolnitev.	E* S.
Mario L. Vilhar: Baletke (plastika, 1955)
nes vse hitreje razvija v kulturno središče Primorske in kot tako privablja še posebej vse svoje ožje rojake, zlasti umetnike. Na razstavi je zbrano precejšnje število njegovih del. Na stenah je razobeie-nih kar 28 olj in 20 akvarelov, na preprostih toda originalno zamišljenih policah na sredi dvorane pa je postavljenih 21 malih plastik. Preseneča izredna pestrost. Čeprav opazovalce ob ogledu razstavljenih del ugotovi da je večina akvarelov nastala v letu 1953, plastika in olja pa domala vsa v leti) 1955, se zdi, da vlada zlasti pri poslednjih dokajšna neenotnost v načinu obdelave, izredna pisanost v izbiri motivov, ki jih je mladi slikar ponajveč črpal v sončni primorski zemlji, ob vzburknnem morju istrske in dalmatinske obale in ki na razstavi ne le prevladujejo, marveč so tudi kvalitetnejši od onih, ki jih je slikal v severnejših krajih Slovenije in jih njegova nad vse temperamentna narava, vezana bolj na pestro dinamičnost juga, ni moula registrirati z enako prepričevalnostjo.
Med slike, pri katerih se oko pomudi dalj časa, spadajo nedvomno »Tunolovke«, »Pazinske strelie« s svojo razgibano kompozicijo in transparentno uravnovešenim koloritom, »Oljkov gaj«, impresivni »Trg Revolucijo v Kopru«, »Postojnska jama«, »Vrbe«, medlem ko nekatera druga platna, zlasti ona, kjer slikar šiloma uvaja neko sentimentalno romantično noto, v celoti učinkujejo dokaj neugodno. Z odstranitvijo teh (najjr. »Na oknu«, »Metulji«, »Jalovec«, »Eksotika« in morda še kaj) bi se slikar izognil tudi prenatrpano-sti razstavljenih del, s čimer bi prišli do večjega izraza ostali vrednejši kosi. Za akvarele je treba reči, da so nekateri med njimi prav zaradi svoje preproste, nepre-tenciozne obdelave mnogo neposrednejši kol marsikatero olje.
Poglavje zase pa je Vilharjeva mala
NOVA OBZORJA, štev. 11
Iz vsebine:
PROZA — Vitomil Zupan: Obil-nost (Odlomek iz romana), Centa Hafner: Leta v senci, Alan Jane: Novela z morja.
POEZIJA — Walt Whitman, Fr. Onič, Anton Vodnik, Janez Ovsee, Lojze Kante. Jože Snoj.
RAZPRAVE — Marjan Mušič: Iz spominov na Novo mesto in njegov umetniški prerod, Herbert Griin: Sonce, sol in skale ali strah in smrt, Janez Gradišnik: Pogled v nekaj svetovnih slovstev v 1. 1954, Branko Rudolf: Camus — Obsedno stanje (Kuga).
OCENE IN POROČILA — Jože Pogačnik: Stritarjeva dramatika, Oskar Hudales: Živalska povest za mlade bralce.
SOCIALISTIČNA MISEL, štev. 10
Iz vsebine:
RAZPRAVE — Dr. Rudi Ivyovsky, dr. Leo Žlebnik, Črtomir Šinkovec, Cvetko A. Kristan, Janez Voljč.
PROZA — Karel Capck: Prome-tejeva kazen in Rok Arih: Nepri-praven dan dr. Markača,
DRAMA — .Kovan S. Popovič (V. Trinkaus): Pogospodena butica,
Poročila o Svobodah, gledališču, novih knjigah, listnica uredništva.
Umetniške slike: Alenka Gerlovič m Ive Subic.
BESEDA, štev. 7
Iz vsebine:
POEZIJA — Janez Menart, Ciril Zlobec, Miha Klinar, Tone Pavček, France Pibcrnik, Slavko Jug, Saša Vegri, Cesare Pavese (v prevodu Dušana Zeljeznova).
PROZA — Vscvolod Ivanov: Dete (v prevodu Ceneta Kopčavarja) in Janko Kos: O družbenem izvoru slovenske moderne.
RECENZIJE — Janez Menart. (Br, Rudolf, K. Grabeljšek, Ivan Vouk), 'Mirko Župančič: Mahničeva študija o Zupančiču, Miklavž Prosene: Letošnja gledališka sezona v ljubljanski drami, D. Ž.: Beležka o Cesaru Paveseju.
JOSE EUSTASIO KIVERA: VRTINEC izdala Cankarjeva založba 1955. Iz španščine prevedel M. B.
Cankarjeva založba nas je spoznala s tretjim predstavnikom moderne špansko-ameriške proze J. E. Rivero. Tako smo spoznali razen Venezuele (»Dona Barbara«) in Ekvadorja (»Mešanci«) še Kolumbijo, deželo, ki jo oblivata Tihi ocean in Karibsko morje, grebeni Kordi-ljer pa delijo na dva nesorazmerna dela. V nepregledne kavčukove gozdove te dežele je Rivera postavil svoj roman, v katerem nam opisuje svet pretresljive resničnosti, kjer se borijo med seboj človeški nagoni, zavist, zloba, pohlep po zlatu. V teh gozdovih teče iz dreves bogastvo — kavčuk, ljudje, ki ga pridobivajo, pa ga plačujejo s krvjo.
»Vrtinec« je roman proti zasuž-njevalcem in izkoriščevalcem kavčuka, proti zločinu, ki ni zapisan v dnevnikih gospodarjev in v glavni knjigi, kajti tam so lažni podatki, je pa s krvjo zapisan v spominu iz-koriščevanih in zasužnjenih v kavčukovih gozdovih. Vsi negativni liki v romanu niso zgolj osebe, ampak učlovečena umazanost, zavist in želja po bogastvu, i k se ne ustraši niti najhujšega zločina.
Avtor »Vrtinca« (originalni naslov •>La Voragine«) se je rodil v Neivi leta 1808 in umrl v New Yorku leta 1928. Bil je odvetnik in politik, inšpektor petrolejskih polj in član diplomatske razmejitvene komisije med Venezuelo in Kolumbijo. S svojimi deli. jo vzbudil pozornost v

V prejšnji številki našega lista smo seznanili bralce z vsemi oblikami kulturno-pro-svetne dejavnosti na cclot-nem področju razširjene piranske občine — komune. Tokrat pa še dopolnjujemo to poročilo s kratkim pregledom o delu in življenju piranskega Delavsko-prosvct-nega društva »Svoboda«, ki skrb! za kulturno rast v tem predelu Slovenske Istre in se prebija skozi križe in težave,
V samem mestu Piranu je zelo živahno Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, saj vključuje v svoje vrste vedno nove in nove člane, posebno še delavce, čeprav ne moremo trditi, da ima ne vem kakšne uspehe. Posebno skrb posveča iskanju novih oblik dela in razveseljivo je, da mu pri tem pomagajo sami delovni kolektivi (nekateri so na primer predlagali, naj bi »Svoboda« organizirala posebej zanje primerna, zanimiva in poučna predavanja), ' Piranska »Svoboda« se pač prebija skozi labirint domala začetniških težav in to prav krepko,
DPD »Svoboda« je v tej sezoni organizirala vrsto tečajev za tuje jezike, kakor tudi tečaj slovenščine za praktično rabo poslovnih ljudi. Udeležba na tečaju angleščine in nemščine je zadovoljiva, medtem ko je za poglobitev znanja materinščine vse premalo zanimanja. Delaven je tudi pevski zbor in upamo, da bo kmalu prebolel trenutno krizo, v katero je bil zašel, medtem ko je dramska sekcija nekam omrtvičena. Vendar pa je kljub temu, da še nimajo trdne gledališke družine, gledališko življenje v Piranu kaj živahno; često jih obišče Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra, ki bo v tej sezoni gostovalo z enajstimi predstavami, za tri pa se je DPD »Svoboda« domenilo v
Letošnjo sezono slikarske dejavnosti je spomladi odprl akademski slikar Rafko Nemec, ki je priredil samostojno slikarsko razstavo. Bila je prva te vrste v Novi Gorici.
Ta razstava, ki je vsestransko uspela, je preorala prvo brazdo: vzbudila je zanimanje za likovno umetnost. Toda manjkala je še nekakšna povezava med to panogo umetnosti in preprostimi ljudmi. Zato so v začetku jeseni ustanovili slikarsko-amaterski klub, v katere-
.•»•'iJOsfia
vsej Južni Ameriki, svet pa ga je spoznal, ko so izdali ponatise v Buenos Airesu in Madridu. Priznanje za svoje literarno delo je dobil šele po smrti, ko so špansko govoreči ljudje odkrili globoko človeški pomen njegovega ustvarjanja in njegovo revolucionarno željo za spremembo družbe, za odpravo pogojev, v katerih se razrašča zločin in izkoriščanje človeka po človeku.
Z. L.
I; .....,.,	'iÂttS Ï'
Vlado Hmeijak: Pori ret (plastika)
ga se je vključilo 15"slikarjev-ama-terjev. Spomladi prihodnjega leta nameravajo organizirati klubsko razstavo. S časom bodo v klub sprejeli tudi večje število mladine, ki ima za to veselje ter jo bodo vključili v posebno sekcijo.
Na čast Praznika republike je 26. novembra otvoril samostojno slikarsko razstavo v Novi Gorici slikar Vlado Hmeijak iz Šempetra. Velik obisk v prvih dneh je potrdil zanimanje prebivalstva. Hmeijak, ki poučuje risanje in zgodovino umetnosti na nižji gimnaziji v Šempetru, je že dobro poznan med Goričani, saj so imeli priložnost videti manjše število njegovih del na skupnih razstavah z Nemcem v Šempetru in Solkanu,
Na njegovi razstavi srečamo okrog 60 olj, pastelov invplastik, ki po časovnem razdobju jasno kažejo njegov vzpon. Olja, ki tvorijo veliko večino razstavljenih del, so v glavnem posvečena goriškim, tolminskim in istrskim motivom.
V kratkem pa bo razstavila svoja dela še mlada in talentirana slikarka Adrijana Maraž iz Vrtojbe. Otvoritev bo v soboto 10. t. m.
Adrijana je rojena v Ilirski Bistrici. S svojim očetom je romala po raznih mestih Italije, kjer je okusila življenje v zavodu in to je pustilo v njenem značaju poseben pečat: otožnost. Ko je Adrijana končala gimnazijo, je šla na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljano, kjer je študirala štiri in pol leta. Tik pred diplomo je morala opustiti študij. Vrnila se je v Vrtojbo. Adrijana je še mlada, obetajoča slikarka, ki išče svojo .izrazno pot in, sodeč po njenih delih, jo bo tudi našla. Čeprav po številu clel bolj skromna, ta razstava ne bo manj zanimiva od prejšnje. Medtem ko srečamo pri Hmelj aku večinoma pokrajine, bomo videli pri Maraževi v glavnem kompozicije, portrete in tihožitja.
Ker se je na Goriškem slikarska dejavnost tako razmahnila, bi bilo priporočljivo, cla bi se slikarji goriškega in koprskega okraja bolj spoznali med seboj s prirejanjem skupnih razstav, kar bi nedvomno mnogo koristilo nadaljnjemu razvoju slikarstva na Primorskem.
T. B.
Ljubljani, Predvideno je tudi izvajanje šestih koncertov, ki jih bo organizirala Koncertna poslovalnica.
Lep in hvaležen načrt piranske »Svobode« je tudi organiziranje kulturnega festivala, ki bi naj bil vsakoletna minifestacija kulturnega življenja na tem koščku Slovenske Istre. V tej zvezi se bodo posvetovali z odborom za organizacijo ljubljanskih kulturnih festivalov, od katerega pričakujejo vso pomoč.
Kljub vsem tem prizadevanjem pa z delom piranske »Svobode« ne moremo biti docela zadovoljni. Vse preveč se omejuje na organiziranje proslav ob raznih prilikah, medtem ko še prave poti v širino nalog pri kulturno-prosvetnem izobraževanju ni našla. To dejstvo bi ji šteli v mnogo večje zlo, če bi ne uvideli vseh križev in težav, katerih se otepa na vse pretege. Tu je vprašanje sposobnih kadrov, ki se večkrat le vse preveč držijo bb strani, ali pa jih »Svoboda« ne zna pritegniti. Nemajhna ovira pa je tudi denar in piranska »Svoboda« bo na suhem, če se ne bodo v doglednem času našli viri najnujnejših dohodkov; na dotacije, s katerimi je doslej životarila, ne morejo več računati. Upajmo, da se bodo nekako izmotali iz te zadrege. Nadaljnja ovira je pomanjkanje primernih društvenih prostorov, kamor bi mogli zahajati "člani med svojim pro-.stim časom. Pogajajo se za prostore v nekdanjem Sindikalnem clomu, ki je domala neizkoriščen, medtem pa si mora društvo iskati za svoje potrebe priložnostne prostore.
O ostalih piranskih društvih in njihovem delovanju bomo spregovorili kdaj kasneje. _

Adrijana Maraž: Amina (olje)
SKUD Postojna pripravlja »Rokovnjače«
V	petek 18, novembra se je v sobici SKUD zbralo precej ljudi, največ mladine, da bi se konkretneje pomenili o »Rokovnjačih«. Sestanek pri SKUD ni bil nič kaj prijeten, kajti pri »Rokovnjačih« je potrebno veliko število igralcev, precej statistov, pevske točke itd., torej niz stvari, ki jih ni lahko rešiti. Zato ni nič čudnega, če je režiser Drago Nardin z nekim skepticizmom gledal- na vso stvar.
Kot je običaj na začetku študija, je režiser podal literaren prerez dela, povedal nekaj besed o avtorju Jurčiču in o zgodovinskem ozadju dela.
Režiserja čaka pri »Rokovnjačih-: veliko dela. Ustvariti res prave like, kot jih zahtevajo »Rokovnjači«, je pri tako 'majhni izbiri igralcev zelo težavno. Vsaj kolikor mogoče ustrezajoče podati posamezne kreacije, vsaj delno oblikovati vse posebneže — vse to je veliko delo, ki bo zahtevalo precej napornega dola od vseh sodelujočih članov SKUD. '	S. Č.
Gostovanje dramske skupine Postojnske gimnazije v Hruševju pri Prestranku
V	nedeljo 4. t. m. popoldne je dramska družina postojnske gimnazije gostovala z dramo »Sveti plamen« v Hruševju, kjer je bilo le malo gledalcev, zvečer pa so gostovali tudi v Prestranku.
Dramska družina je gostovala v obeh krajih glede na obvezo, ki si jo je zadala v šestmesečnem tekmovanju CK LMS za občino Postojna.
,	-—or
â»
Malo olí velikem prazniku piranskih pionirjev 25. XL 1955
Prav zares, v zadregi sem.
Rekli so mi, naj napišem kaj lepega in zdaj se trudim, da bi izpolnil obljubo. No, napisal bom že kaj, vem pa, da ne bo tako lepo in ne tako toplo, kot mi je bilo toplo pri srcu, ko sem sedel sredi drobnega vrveža — sredi piranskih cicibanov in bil z njimi vse do kraja njihove slovesnosti.
Vam naj povem, za kaj pravzaprav gre? — Ne, sami naj vam povedo, sami cicibani, ki niso več cicibani. ampak že pionirji. Pionirji s ti tov ko na glavi in pionirsko ruto okrog vratu, v srcu pa polni svetlega razpoloženja. Naj vam povedo o svojem dnevu, jaz bom samo kaj malega dopolnil.
i: & ^
Brž sva sklenila prijateljstvo. Sedela je za menoj in z ostalimi cicibani vred, ki jih je bilo nič koliko levo, desno, pa še za nami, nestrpno pozvončkavala z nogami, nekoliko prekratkimi še, da bi dosegla tla.
»Zdaj pa bo, kajne, tovari
je
začebljalo za mojim hrbtom.
»Bo,« sem odgovoril kar tako in mimogrede, takole iz radovednosti, še dodal: »Kaj pa?« Delal sem se, ko da prav nič ne vem, kaj me je pravzaprav prineslo med te rdeče-ličneže, ki so me s svojimi rožnatimi obrazi in rdečimi rutami spominjali na žitna polja, kjer sc po-zibava mak v nemiru lahnega ve-triča.
»Maja, tale tovariš pa nič ne ve, kaj bo sedaj,« je še živahne je za-žgolelo, tokrat nič več za mojim hrbtom, kajti obrnil sem se k svoji prijateljici Jelki in vsem tam okoli, Nekam omalovažujoče sta me
mladi tovariši, le o lepem in dobrem, toda pripovedovati vam moram resnično zgodbo, ki ne sme biti za nas nikoli pravljica, ker je tako trda, grenka, a vendar tako vzvišena .,.«
In otroci so poslušali resnično pravljico o svojih očetih in materah, starejših bratih in sestrah, o znancih in vseh tistih nepoznanih, vendar pa vsem nam dobro znanih junakih, ki so se z golimi rokami vrgli na sovražnika, trpeli, zmrzo-vali, 'umirali in padali za vse nas. Tudi za piranske cicibane in pionirje, Za njihovo srečno in neskaljeno mladost. Za njihove sončne dni v prihodnosti. Za svobodo v svobodni domovini. Za srečo nas vseh, za pravico in poštenost, in zato, da bi bilo vsem ljudem na svetu lepo. O, pionirji si bodo zapomnili to živo pravljico, jo ohranili v svojih drobnih srcih in jo obnavljali tistim, ki pridejo za nami. In to so tudi obljubili, ko so pred tovarišem borcem Kajtimirom, čigar ime nosi njihov odred — prvi pionirski odred v Piranu —, pred svojim lepo vezenim praporom, pred vsemi ljudmi, ki so prišli pozdravit svoje pionirje, pred svojim ljubljenim Maršalom, ki je v mislih povsod tam, kjer so
naši pionirji, in končno pred svojimi tovariši pionirji, ki so jih sprejeli v svoje vrste, izgovarjali besedilo pionirske prisege.
»Obljubljam, da bom dober pionir in da bom ...«
In jaz jim verjamem, da bodo piranski pionirji resnično dobri pio- 1 nirji.
Si! * *
»Mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost,« je odmevalo po dvorani piranskega gledališča iz mladih grl najmlajših pionirjev v tem predelu Slovenske Istre. In tamkaj na Krasu nekje so se prebudili osameli bori; v njihovih krošnjah se je zganila pesem, rahli valovi svobodnega Jadrana so prinašali k slovenski obali svoj odmev, Še malo pa so prepevali vsi naši topli in širni gozdovi po. vsej domovini: od svobodne Sloyenske Istre in našega, samo našega morja, pa tja do Gorjancev, Pohorja m Snežnika, do prekmurskih poljan in sivih očakov pod Triglavovim varstvom:
»Starejši bratje priborili so nam to zlato svobodo. Mi mlajši bomo se trudili, da izgradimo svobodno zemljo!«
LoM
JOSÉ EUSTASIO RIVERA:
Detajl iz Pirana
V SVOBOD
EODVISNOSTI T
H
O

Egiptu je svoj pečat vtisnila iz-
jali tisti dve plavici sredi koriščevalska vladavina absoluti-
stičnih kraljev, ki so zaradi lastnih koristi deželo ovirali v njenem napredku, h kateremu je težila. V povezavi s tujim kapitalom, ki so mu za plačilo mastnih dividend prepu-
premer,
makovega cveta in tako razločno sem bral iz njih: ,0. ti nevednost taka! Kaj res nič ne veš? Kje pa si se vzel?' Pa sem brž hotel popraviti svojo nerodnost, vsaj malo, in sem rekel:
»No ja, proslava se bo pričela, kajne? Proslava ob Dnevu republike.«
»2e, proslava že, pa še nekaj.«
»Še kaj? Le kaj bi še moglo biti takega?«
»Res ne veste? Danes bomo vendar sprejeti med pionirje, v pionirsko organizacijo. Saj veste, kaj je to, kajne?«
»Aaaa, tako!« sem zazijal, »taka je ta reč! V pionirsko organizacijo boste sprejeti. Zato ste tako, praznično opravljeni danes?«
»Mh. Rutico mi je mama sešila, titovke pa je šivala neka druga gospa; vse so sešile naše mame.«
»Kaj pa ...« sem še hotel nekaj povprašati, pa me je prekinila Jelka (saj ne vem, če ji je tako ime, ko pa sem srečal tistega popoldneva toliko Jelk in Metk in Maj in Janezkov in Miranov, da sem njihova imena sproti zmešal; upam, da mi pionirji ne bodo zamerili!).
»Komandant že gre!« je vzklikni- stili najdonosnejšo gospodarsko dela in pokazala na moža, ki je prišel, javnost države, so izkoriščali ljud-da bi spravil v red svoje godbeni- sko zaostalost, da
Polkovnik Naser
ke. »Zdaj se bo pa pričelo, kajne, tovariš?«
»Bo, zdaj pa bo. Ampak, veš mala, to ni komandant, tako se mu ne pravi; to je kapelnik godbe,« sem jo še poučil. Pa ji je bilo menda prav vseeno. Posebno še, ker se je medtem zastor že dvigal in godba, je že zaigrala. Med ubranimi toni pihal je zazvenel drobni, čisti otroški glas pionirjev, ki so rahlo pri-pevali državno himno, pa je še Jelka prisluhnila in pritegnila.
* * *
»Rad bi vam povedal pravljico. Lepo pravljico, ki se pričenja kot vse pravljice: Nekoč je bilo . . . Rad bi vam pripovedoval, dragi moji
o se lahko na račun delovnih ljudi nevrednega življenja državljanov sami valjali v pretiranem izobilju in bili s peščico svojih opričnikov gospodarji nad življenjem in premoženjem svojih državljanov — Egipt je bil še do nedavnega v tem pogledu ena najbolj zaostalih dežel sveta, čeprav je bil v davnini med kulturno najbolj razvitimi, saj je bil pred 3000 in več leti vzgled državotvornosti.
Po izgonu kralja Faruka je Misr (uradni arabski naziv za Egipt) odločno stopil ha pot napredka. Novo državno vodstvo je storilo vse, da postane dežela svobodna in neodvisna v pravem pomenu besede. Zato je bilo treba veliko napraviti.
mm itd.
ifmaMilk^^M
Najprej se je bilo treba otresti prisotnosti tujih čet na svojem področju, kar spričo interesov, ki jih imajo v Egiptu predvsem zaradi Sueškega prekopa tuje države, ni bila prav lahka naloga, vendar jo je egiptovsko ljudstvo uspešno rešilo. Utrditev _ neodvisnosti, zagotovitev državne integralnosti in povezava z drugimi arabskimi deželami je bila nadaljnja naloga — najvažnejša pa še stoji pred Egiptom: dvig dežele iz gospodarske in kulturne zaostalosti. To je dolgotrajna in težka naloga, Iti pa se jo je egiptovsko ljudstvo z vso voljo lotilo in se že kažejo prvi uspehi.
Egipt je velika dežela. Razprostira se v severnovzhodnem kotu Afrike in meri skoraj milijon km2 (od tega 59.000 km2 na Sinajskem polotoku na azijski celini). Od vse površine pa je le okrog tri in pol milijona ha obdelovalnih površin — drugo pa je puščava. Temu primerna je tudi naseljenost: Egipt ima nekaj nad 20 milijonov prebivalcev, kar da povprečno naseljenost okrog 20 prebivalcev na kvadratni kilometer. V resnici pa je drugače: na obdelovalnih površinah je naseljenost 570 ljudi na km2, medtem ko pride v puščavskih predelih komaj en človek na km2. Še to je seveda le povprečje, ker tudi ti ljudje prebivajo strnjeno po raznih puščavskih oazah.
Življenjski vir dežele je reka Nil, ki s svojimi vodami napaja velik del ozemlja. Izvira v osrčju Afrike in je skupna zlasti Etiopiji in Egiptu, tudi za Sudan je velikanskega pomena. Dolga je s svojim začetnim dvojnikom Kagero 6500 km in napaja nad 2,800.000 km2. Po Egiptu teče 1500 km, od katerih je 1200 km plovna. Njene vode pa še niso izkoriščene in šele prav v zadnjem času pripravljajo veliko gradnjo — velikanslci jez pri Assuanu. Zadrževal bo 150 milijard kubikov nilske vode. S tem bo urejen režim namakanja na velikanskem prostoru — Egipt bo pridobil nove obdelovalne površine zemlje. Ponudbe SZ za financiranje tega objekta je prehitela Mednarodna banka za pomoč in obnovo, ki je odobrila Egiptu dolgoročno posojilo v ta namen. Ta objekt bo trdna podlaga za nadaljno gospodarsko krepitev dežele. Seveda bo s tem v zvezi poprej rešiti še kup vprašanj, zlasti, doseči sporazum s Sudanom
valcev. Druga velika mesta so še Aleksandrija (milijon prebivalcev), Port Said (180.000), Suez Tanta (140.000), E1 Mansura (103.000) itd.
Skoraj tri četrtine gospodarske dejavnosti zavzemata kmetijstvo in ribolov; industrija, rudarstvo in gradnjo pa komaj 10 odstotkov. Na prvem mestu v poljedelski proizvodnji je sladkorni trs, dalje koruza, riž, pšenica, bombažno seme in bombažno vlakno, proso, bob, krompir, oranže, datelji, limone, či-čerka, sezam, vinska trta itd. V živinoreji so na prvem mestu ovce, dalje koze, govedo, bivoli, svinje, konji (Berberci, Arabci!) osli, mule, mezgi, velblodi ter kokoši in druga perutnina.
Prav z zgraditvijo omenjenega jezu pri Assuanu se bodo ogromno povečale možnosti za razširitev kmetijske proizvodnje, saj bo Egipt s tem pridobil kar 840.000 ha obdelovalni!! površin — to je še za eno tretjino vseh dosedanjih površin! Povečala bi se zlasti proizvodnja bombaža kot najbolj iskane industrijske rastline na svetovnem trgu.
V rudarski proizvodnji je na prvem mestu nafta, nato morska sol,
koriščanju vodnih sil Egipt še velikanske možnosti.
Trgovska mornarica ima skupaj 57 ladij z nekaj nad 100.000 BRT. V zunanji trgovini zavzema Egipt pomembno mesto in prav gotovo bo po bližnjih razgovorih med predsednikoma Naserjem in Titom povečana tudi trgovinska razmena dobrin med Egiptom in našo državo, kakor bodo okrepljeni splošni stiki med našima deželama.
(Nadaljevanje)
Vendar pa se je izkazalo, da pobegli ni izdal ničesar. Za težje ranjeno so v mar-ijs.cu 1945 zgradili novo postojanko, lažje ranjeni in in osebje pa je odšlo v planinske staje na planino Prode, 556 metrov nad morjem, tri četrt ure oddaljeno od prejšnjega kraja. Za stajami na Prodih je oz ka grapa, ki pelje na Kuk in Škr bino, po kateri bi bil v primeru na pada lahek umik. Nemci se od borbo pri Rdečem robu niso prikazali od poletja 1944, ko so prišli po drva do Podstenarja. Takrat so jih partizani napadli. Nemci so se poskrili v neki senik, ki so ga partizani zažgali z bombami in je v njem zgorelo 8 Nemcev. To je pripovedoval Karel Cufer, ki je 'bil v tej postojanki bolničar od 11. novembra 1944.
Postojanka »Vršiček P-23« je bila dobro preskrbljena s sanitetnim maternalom, žimnicami in odejami. Vse to so po razpadu Italije dobili v kasarnah v Poljubinu. Hrano in drugi potrebni material pa je postojanka dobivala od terencev in gospodarske komisije iz Cadrga. Z mlekom se je preskrbovala na planini Polog, 4G1 metrov nad morjem.
ZAPADNI BLOK V BREGINJSKEM KOTU
Vodopivca. Postojanka je bila v planinski staji z ležišči iz slame. V začetku je oskrbovala le šest lažje ranjenih, ki so vsi lahko hodili. Dne 6. marca 1944 je umrl Toni Klemen-čič iz Brezovice, ranjen v oko.
SPOMENIKI JUNAŠTVA ZDRAVNIKOV IN BOLNIČARJEV
narodnega heroja. Zaradi ".zdaje se je morala postojanka preseliti z Mi-je v bližino Robedišča, kjer so ostali cn dan skriti v grmovju v bližini vasi. Marko Redelongi je tudi sedaj pomagal z odredom, da so našli no-
- > »» i.:. .. ííííkíííí	.-V
Srednje — Široke št. 83. Javka postojanke »Svoboda« pri Terezini
Postojanka nad Robediščero je bila organizirana v času pohoda v Slovensko Benečijo po razpadu Italije. Postojanka je služila kot okrevališče za lažje ranjene in izčrpane. Tovariš Frank Bidovec iz sanitetnega oddelka Ix. korpusa je za upravnika te postojanke določil Milenka
Zaradi hajke se je postojanka preselila na vrh Mije, 1236. metrov nad morjem, v planinske staje. Pri premiku postojanke je poniajal s svojim odredom komandant Beneškega odreda Marko Redelongi, ki je bil po osvoboditvi proglašen za
vo mesto za postojanko v Zabregi-nju, v Jamniku ob potoku. 2e po enem tednu je bila postojanka ponovno napadena zaradi izdajstva, vendar se je večini posrečilo rešiti. Padli so trije borci in kuharica Va-lerka. Iz poročil, ki jih hrani mu-
Zljor pionirjev
Egipt ima nekaj visokih gora (najvišji vrh Džebel Gebard v Vzhodnem puščavskem gorovju 2800 m); največ teh je v Sinajskem gorovju. Ima tudi več jezer, med katerimi je največje Menzaleh (2530 km!). Glavno mesto Kairo ali E1 Qahira ima nad 2,100.000 prebi-
Mlada Egipčanka
naravni fosfati, mangan, zlato, nekaj platine, V industriji je na prvem mestu tekstilna (predelava bombaža). Proizvajajo še precejšne količine olja, alkohola, cementa. Močna je tudi živilska in tobačna industrija. Za deželo je velikega pomena tudi proizvodnja električne energije, vendar pa ima zlasti v iz-
V 47. Številki »Slovenskega Jadrana« je P. B. opozoril na staro slovensko ime za Portorož, kar mi je dalio -pobudo, da ,se dotaknem še nekaterih podobnih imen v naši Slovenski Istri, ki jih zaradi nepo-ueenosti vlečemo že 'leta in leta za sdboj brez vsake potrebe.
Najprej naj se dotaknem vprašanja imena Valdoltra. Od kod 'to italijansko ¡ime na slovenskem Mrliškem polotoku? Aii je to res pristno staro ime "in upravičeno, da ga ohranimo? Odgovor na to vprašanje je zeJo prepost, zakaj ime Val d'01tra ali, kakor ga sedaj navadno pišemo, -Valdoltra, je staro komaj toliko, kolikor ije staro it,Milka jšnje zdravilišče za kostno tuberkulozo, zgrajeno za časa Avstrije. Nastalo je namerč obenem z njim. Prej ga ni bilo.
Skovali so ga Italijani .iz dveh delov, iz »val« (dolina) in Okra (ime hriba nad njo). Toda tudi ime O,litra je samo 'italijanski preved za .prejšnje staro slovensko ime Prečni hrib. In ker so zgradili zdravilišče na ustju neznatne dolinice pod pobočjem Prečnega hriba ali Outre, sc mu skovali 'ime Val d'OItra (Dolina Prečnega hriba).
Tako kraja ne bomo imemova'ii ker bi bil to le ponesrečen .prevoc-italijanske skovanke, .pač pa bi mu kazalo dati ime Prečno, hrbu p? vrniti njegovo staro pristno imt Prečni hrib, Ker imamo kraj Prečni že drugcd v Sloveniji, bi bilo U Prečno pri Kopru, s sklanja Iv ije Prečno, Prečnega, Prečnemu itd Podobno imamo na Drl: ir.skrn Mimo, na Goriškem pa M!r-n
Mordi bo kdo dejal, da bi bilo tudi to ime umetno skovano, 'to. izvedeno je iz imena hriba nac jcraijem in iPii.jeko imamo tudi \ Dalmaciji.
Drugo tako ime je sosednji Sv. Nekdaj. a>'.i kakor bi .ga sedaj radi poimenovali — Turist pri Ankara-
nu. Tudi to letovišče je nastalo šele v novejšem času in nanj so Ialija-lii preprosto raztegnili ime bližnjega samostana s cerkvijo sv. Nikolaja — San Nicolo. Proti temu, da smo to ime odpravili, nima nihče mačesar; tudi ne proti temu, da se tamkajšnje gostinsko podjetje imenuje »Turist«, toda krajevno Sme Turist pri Ankaranu je popolnoma nemogoče. Prvič je to nesmisel, že po pojmu besede, drugič pa menda vendar ne bomo uvajali deset Jet po osvoboditvi za kraje na slovenski zemlji neslovenskih imen?
Kopališče samo torej nikoli ni imela lastnega imena, zakaj ime San Nicolo je veljalo le za samostan. Zaradi tega ga moramo šteti za novo selišče brez lastnega mena, kar nam lic daje le pravice, marveč tudi dolžnost, da mu damo lastno ime. Kakšno? Značilni zanj so topolovi drevoredi, zato bi bilo edino pravilno in naravno, da mu dajo ime topole, kakor so dali gabri ime Gaberju, hrasti Hrastniku,
jeseni Jesenicam itd. Ker pa imamo v Is lri že Topolovec in na Slajer-skem Topclšoico, bi predlagal ime Topolnica pri Kopru. Le gostinsko ime naj ostane, če .jc treba, še dalje »Turist«, a v Topolnici, ne pri Ankaranu.
Podobno kako s Sv. Nikolajem je s hribom Sv. Marka, ki so ga koprski in izolski Italijani imenovali kratko San Marco, mi bi ga pa radi skrajšali v preprostega Marka. Na' zemljevidu Slovenske Matice je označen kot Hrib sv. Marka, a v zadnjem času se je pojavilo tudi ime Markovec, ki se počasi že oprijema in bo vsekakor tudi najpamet-neje, da ga osvojimo. Torej: »Grem na Markovec«. — »Bil sem na Mar-kovcu«. — »Prišel sem z Markov-ca«.
Zaradi! malcfmannoslji nn ker se nismo potrudili, da bi odkrili pod naplavino tujih imen naša pristna stara, govorimo in tudi pišemo še vedno o reki Kornalumgi. Ta reka, ki sc mimo Škocjana izliva v mor-
je, se je nekoč imenovala slovenski Korena, kakor se imenuje še dandanes mala rečica na štajerskem in je ime istega izvora kot potek Kor(e)n v Goriei (koren, korenasta reka), in KornaUmga je zares korc- zije so bili: Mihajlo Zahirov, Miliaj-
zej Narodne osvoboditve v Ljubljani, je razvidno, da jc bila postojanka »Milenka« trikrat napadena. Po teh napadih se je postojanka razšla, ranjence pa so razmestili po hišah. Za ranjence je potem skrbel tovariš Milenko — do 2. maja 1944, ko je bil izdan in ujet ter odpeljan v Dachau v Nemčiji.
Postojanko v Zapadni Benečiji so zaradi trikratnega izdajstva opustili. Šele poročilo z dne 1. decembra 1944 omenja, da je glavni oddelek zapadnega bloka v gradnji. Vsa dela vodi Ivan Golja, vodja del pri gradnji bolnice »Franja«. Glavni oddelek naj bi imel dva kraka, levega proti Reziji in Bovškem, desnega pa proti Vzhodni Benečiji. V drugi polovici februarja 1945 je bil zapadni blok opuščen zaradi popolne okupacije terena po sovražniku. Zaradi večje varnosti je bilo na tem ielu poslopje, ki je služilo kot navidezna postojanka za »strelovod«, dočim je bila prava postojanka močno zakonspirirana. Ta teren je bil nezanesljiv tudi zaradi skrivačev.
Nov način zakonspiriranih postojank so bile tako imenovane pod-zemke, ki so lahko sprejele do 25 ranjencev. Osebje in kuhinja so bili izven zakonspirirane podzemke v nalašč za to pripravljeni zgradbi, ki je služila kot »strelovod« za sovražnika. Dne 24. mai(ca 1945 so tudi to postojanko evakuirali, ker je sovražnik v bližini začel graditi utrjeni pas. Osebje »C 401« je odšlo v vzhodni blok, upravnik Jože Šturm pa v postojanko »Jakobič« za upravnika.
SANITETNI ODSEK PRI IX. KORFUSU NOV IN POJ
Premične bolnice pri divizijah, II. VDV brigadi in osmih Odredih, so začele delovati v maju 1944. Danes se čudimo, kako je bilo mogoče organizirati tako zdravstveno mrežo, ki je kljub stalnim borbam, pomanjkanju zdravil in potrebnih inštrumentov delovala kot v normalnih pogojih.
Upravniki premične bolnice XXX. divizije so bili: dr. Davorin Valen-ti, dr. Pavel Filipov, medicinec A. Medvešček in dr. K. Duler. Upravniki premične bolnice XXXI. divi-
Fiesa — Počitniški dom
nas te oblike,
Kakor je '¡me Portorož prekrilo Narce, tako je ime Fiesa izpodrinilo staro slovensko ledinsko ime Ježa. Ježa je brežinast, padajoč svet, ki je dal na Slovenskem imena Jezici (domačini ga izgovarjajo Ježca) in manjšim zaselkom ter ledinam: Ježe, Ježno, Ježčica itd. Ta imena nimajo nobenega opravka z bodečim ježem ali hrastovo jezico, kakor bi utegnili misliti tisti, loi pojma »ježa« ne poznajo. Ali ne bi zaradi tega kazalo obnoviti to lepo staro slovensko ime, ki tako dobro ustreza tamkajšnjim terenskim razmeram? Zato proč z inovejšo tujo Fieso, ki 'je nastala, če se ne motim, celo iz osebnega primka bivšega lastnika.
Izkopal sem iz starine nekaj primerov, a najti bi jih mogli nedvomno še veliko več, če bi se malo potrudila. Tako bi spoznali, kako so novejša Ulja krajevna imena počasi izpodrinila pristna stara slovenska, da so ponekod celo domačini -pozabili nanje. Naša dolžnost je, da ta stara imena obnovimo za-ifano in uradno.
Pred obnovitvijo imena Naice za Portorož bi pa bilo po mojem mnenju treba stvar še temelijto premisliti. Ne zdi se mi namreč prežeč prikladno za letovišče širšega '•ovesa. Nekdo, ki starega imena \arce še ni poznal, ije menil, da n mu dali ime Rožana. Ime je le-io in bi bilo za letovišče zelo pri-ladno in privlačno. Kakor rečeno, ■ pa treba stvar še prerešetati, P:lo bi zato koristno, da bi se še kdo oglasil.
S. V.
lo Avizov in dr. Pavel Jamšek, Premično bolnico divizije »Garibaldi— Natisone« je upravljal dr. Leo Levi — »dr. Galeno«. Pomagala mu je
Marko Redelongi, narodni heroj iz Slovenske Benečije
Ema Peršič. Sanitetni referent tridesete divizije je bil dr. Svetomir Javkovič, kasneje pa dr. Dušan Mo-žina. Sanitetni referenti XXXI. divizije pa so bili: ab. med. Frank Bidovec, dr. Vladislav Klein. dr. Svetomir Javkovič in Josip Ferjančič.
Brigadni sanitetni referenti XXX. divizije: XVII. SNOB Simona Gregorčiča med. Ernest Berke, Branko Stangl-Peler in Milovan Djurovič, XVIII. SNOB Bazoviške: Milorad Bogojevič, med. Adam Medvešček in Edo Lavtižar, XIX. Srečka Kosovela: Branko Stangl-Peter, dr, Dušan Možina, dr. Pavel Filipov, dr, Davorin Valenti, med. Edvard Jeraj in med. Boromil Medek. XX. Bri-gatta d'assalto Garibaldi-Trleste: dr. Nordio in Franc Kožman.
(Odlomek iz romana VRTINEC, ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani)
Dclavci na plantažah kavčuka so večinoma domačini in zapeljanci, ki po krajevnih zakonih ne morejo menjati gospodarja prej ko v dveh letih. Vsakdo ima svoj račun, na katerega gre drobnarija, ki jo dobi, orodje in hrana, in od katerega se za smešno ceno, ki jo določi gospodar, odbija kavčuk, ki ga nabere. Nabiralec kavčuka nikoli ne ve, ko-liko mu odbijejo za to, kar izroči, ker podjetnik pazi, tla jc vedno upnik. Ta novi način suženjstva preživlja ljudi in se prenaša na njihove dediče.
Bil sem nabiralec kavčuka in nabiralec kavčuka sem! S svojo skupino ljudi, ki jih je tresla mrzlica, sem živel po blatnih močvirjih in samotnih gozdovih ter zarezoval skorjo dreves, ki imajo belo kri kot bogovi.
Tisoč milj od ognjišča, kjer sem bil rojen, sem preklinjal svoje spomine, ker so vsi žalostni: na starše, ki so se postarali v revščini, upajoč, da jim bo odsotni sin pomagal; na sestre, katerih lepota je zrela za možitev in se razočarane smehljajo, njihova usoda pa se ne spremeni, brat jim ne prinese rešilnega zlata.
Cesto, ko sem zasadil sekiro v živo deblo, sem čutil željo, da bi jo spustil na svojo roko, ki se je dotikala denarja, ne da bi ga zagrabila. Nesrečna roka, ki ne proizvaja in ne krade, ne odrešuje in se obotavlja, da bi me rešila življenja. In če niti ne pomislim na toliko ljudi, ki prenašajo v tem gozdu isto trpljenje!
Kdo je ustvaril neravnovesje med stvarnostjo in dušo, ki je nič ne more utešiti? Zakaj so nam dali krila v praznini? Revščina je bila naša mačeha in hrepenenje naš trinog! Ce gledamo kvišku, se spotikamo po tleh, in če si hočemo napolniti bedni trebuh, si izpridimo duha. Povprečnost nas je napolnila s svojo tesnobnostjo. Bili smo junaki povprečnosti!
Komur se je posrečilo pogledati v srečno življenje, ga ni imel s čim kupiti. Kdor je iskal nevesto, je našel prezir. Kdor je sanjal o ženi, je našel le ljubico. Kdor se je skušal dvigniti, je premagan padel k nogam nebrižnih mogočnikov, prav tako neobčutljivih ko drevesa, ki nas gledajo, kako hiramo vročični in lačni med pijavkami in mravljami.
Hotel šem obračunati s slepilom, pa me je neznana sila treščila onstran stvarnosti. Šel sem preko sreče kot puščica, ki je zgrešila cilj in ne more več popraviti začetne smeri ter je njena usoda samo padec. Temu so rekli moja prihodnost!
Neizpolnjene sanje, izgubljene zmage! Kaj hočete, prikazni mojega spomina? Bi me hotele sramotiti? Glejte, kaj je dosegel sanjač! Z ranami, ki jih zadaja brezbramb-nim drevesom, bogati tiste, ki ne sanjajo, v zameno za prezir in trpljenje, ki ga prenaša, dobi zvečer košček kruha. Ne pritožuj se, suženj, nad svojim naporom, in ti, jetnik, ne bodi žalosten, ker si v ječi. Ne poznata trpljenja človeka, ki prost tava po ječi gozda, katerega zeleni oboki počivajo na zidovih neizmernih rek. Ne vesta, kaj je trpljenje v polmraku, ko gledamo s soncem oblito obalo na nasprotni strani, kamor ne bomo nikoli prišli. Veriga, ki žre vaše členke, je bolj usmiljena kot pijavke po močvirjih, in ječar, ki vas muči, ni tako surov ko drevesa, ki brez besede pazijo na nas!
Tri sto dreves imam dodeljenih, da jih mučim; za to potrebujem devet dni. Očistil sem jih plezalk in naredil pot do vsakega izmed njih. Ko hodim okrog prevejane
M
rastlinske trume, da bi podrl tiste, ki ne jokajo, često presenetim rezarje, ki kradejo tujo gumo. Tedaj se spoprimemo z zobmi in s sekirami, in mleko, za katero se trgamo, se omadežuje z rdečimi kapljicami, Kaj z& to, če dotok iz naših žil pomnoži rastlinski sok? Paznik zahteva deset litrov dnevno in bič je oderuh, ki nikoli ne prizanese!
Kaj za to, če umre za mrzlico tovariš, ki dela v sosedni dolini? Gledam ga, kako leži na listju in se otepa komarjev, ki mu ne dajo, da bi v miru umiral. Jutri bom moral zaradi smradu zapustiti ta kraj, toda oropal ga bom gume, ki jo je nabral, in bom imel manj dela. Tudi drugi bodo storili tako z menoj, ko bom umrl. Jaz, ki nisem kradel za svoje starše, bom pokradel, kolikor bom mogel, za svoje rablje!
Medtem ko režem v deblo, iz katerega kaplja sok, zarezo, da bodo tekle njegove otožne solze v posodo, mi pije kri roj komarjev, ki ga brani, in mi kali pogled para, ki se dviga iz gozda. Tako jokava pred smrtjo vsak s svojo bolečino, drevo in jaz, in bojevala se bova, dokler ne podleževa.
Vendar mi ni žal tistega, ki ne ugovarja. Trepetanje vej ni upor, ki bi me ganil. Zakaj ne rjove ves gozd in nas ne potepta kot golazni, da kaznuje nizkotno Izkoriščanje? Tu ne čutim žalosti, temveč obup. Ko bi imel nekoga, s komer bi koval zarote! Hotel bi bojevati boj zvrsti, umreti v splošnem propadu, gledati razbesnele sile vesoljstva! Ce bi vodil ta upor Satan .. . !
Bil sem in tudi sem nabiralec kavčuka! Kar je storila moja roka drevesom, bi mogla storiti tudi ljudem!
Koprski taborniki so imeli svoj drugi redni občni zbor, ki so se ga poleg staršev, tabornikov in vzgojiteljev udeležili tudi tov. dr. Sveto-zar Polič, predsednik sveta za fiz-kulturo pri OLO, tov. Marta (Čebelica Maja) s starešinske uprave ZTS, taborniki iz Trsta in Gorice ter drugi gostje.
Iz poročila načelnice rodu je razvidno. da so taborniki ob našem morju mnogo naredili. Na lanskem občnem zboru se je družina «Srebrnih galebov« razširila in preimenovala v rod. V treh družinah in klubu ima sedaj že 178 članov.
Poleg drobnega dela in tekmovanj, ki jih je bilo med posameznimi vodi in družinami precej, štejejo »galebi« za svoj največji uspeh tabor na Visokem, ki se ga je v dveh izmenah udeležilo 53 tabornikov in 28 drugih' otrok (koprskega, sežanskega in postojnskega Društva prijateljev mladine). Ze v pripravah za tabor so se taborniki izkazali. "Uredili so si lokal v bivšem italijanskem dijaškem domu, na predvečer prvega maja pa je 108 tabornikov in drugih visokih gostov prisostvovalo razvitju rodovega prapora v Skocijanu. 31 tabornikov, medvedkov in čebelic je ob tej priliki položilo svečano obljubo.
Da je tabor na Visokem tako dobro uspel, gre v veliki meri zasluga dosedanji načelnici tovarišici Miši Šalamunovi, Ivi je bila glavni organizator že od začetka delovanja koprske taborniške organizacije. Nemalo truda pa so v organizacijo vložili tudi tovariši Markovič, Su-hadolnik, Pelan, Zabricova in drugi, ki so tabornikom z nasveti in dejanji mnogo pomagali.
Razen tabora na Visokem se je deset »Srebrnih galebov« udeležilo tritedenskega tabora »Rdečih sokolov« ob Milstatskem jezeru v Avstriji. Tudi položenih 130 točk za drugi izpit jasno kaže, da gredo koprski taborniki pogumno naprej. 45 mladih in 6 starejših članov rodu »Srebrnega galeba« je v letošnjih počitnicah preživela 1253 dni oziroma noči pod šotori.
Taborniki so izvolili nov odbor, ki je sestavljen večinoma iz mladih članov. Glavar je tovariš Abram Mario, namestnik Igor Pelan, na-čelnica Marija Karo, namestnik načelnice Mitja Race, tajnica Marinka Bevk, blagajničarki Valerija Tinta in Sava Zabric, gospodar Lučka Pi-šot, v odbor sta bila izvoljena še Ivonne Lovišček in Marjan Zerjal. Nadzorni odbor sestavljajo tovariši Stane Suhadolnik, Velja Tinta-Mar-kovič in Miča Obrenovič. Glavarji družin so Grosova, Hrovatin in Pelan.
V živi diskusiji okrog dela v prihodnjem letu so taborniki sklenili, da bodo svojo taborniško organizacijo razširili in ustanovili ob morju nove enote, zlasti v Izoli in Piranu. Padel je tudi predlog, da bi taborniška organizacija in Partizan, ki imata skuppe smotre, zbližala svoje delo. Predvsem pa se morata obe
Zimska obleka. Život je podaljšan, krilo naloženo, rokava tričetrtinska. Preprosto in elegantno
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V KOPRU
Določbe o lovnem redu je treba izvajati
Praznik na vasi v Indiji
Indiji razdobje borbe za neodvisnost. Ta energični in modri vodja je bit tudi tisti, ki je pozval indijske žene, naj sodelujejo v uporniškem gibanju, ramo ob rami z moškimi tovariši, kajti le tako združeni bodo dosegli svoj cilj — svobodo. Odziv je bil izredno velik, po vsej Indiji so Korakale velike skupine žena, nosile so zastave, klicale parole, policija pa jih je lovila, pretepala in metala v ječe. Žene so tudi sodelovale v znanih Indijskih demonstracijah, ki jili je organiziral Gandlii, ko jc vlada odredila davek na sol.
GLAVNA AKTIVNOST Vendarle vse to ni bila glavna aktivnost naprednih Indijk. Njihova glavna skrb je bila še vedno vzgoja matere in otroka, pouk in razširjevanje pismenosti, propaganda za socialne reforme in zahteva po njihovi uzakonitvi. Članice ženskih organizacij so imele vedno pred očmi revščino, umazanijo, bolezni, lakoto in predvsem izredno veliko smrtnost mater in dojenčkov. Na svoji konfercnci I. 1951 so sklenile, da bodo od centralne in pokrajinskih oblasti zahtevale planiranje števila otrok in družine. Leta 1952 so ženo organizirale prvo mednarodno konferenco za planiranje druži-debatah je predsednik republike letos
poleti končno podpisal nov zakon o zakonski zvezi. Po 5000 letih so tako-dobile Indijke prvič pravico, da lahko zahtevajo ločitev, da je prepovedana poligamija in sklepanje poroke za dekleta pod IS. letom in za moške poti 21. letom starosti.
SODELOVANJE ŽENA NA VOLITVAH
Na prvih splošnih volitvah v Indij! lela 1951 in 1952 je sodelovalo 172 milijonov volivcev, med temi SO milijonov žena. Žene so odigrale važno vlogo tudi v predvolilni kampanji. Med. 1S71 kandidati za parlament je bilo 51 žena (izvoljenih je bilo 19). Te številke sicer kažejo, da položaj žene v političnem življenju še ni utrjen, kažejo pa tudi. da so se žene le iztrgale iz svoje tisočletne pasivnosti.
Danes najdemo Indijke v vseh po-klicili, med vladnimi ministri najdemo tri žene, pet žena so ministrski namestniki, ena ž.ena jc parlamentarna sekretarka, ena pa ambasadorka v tujini.
Končno je še treba poudariti, da je velika zasluga vseh organizacij, da so uspele pri narodnostni solidarnosti, ker so ženska združenja, kakor tudi vse druge organizacije, pristopne vsem ljudem, brez ozira na raso, vero, kasto ali socialno poreklo.
organizaciji »preseliti s kopnega v morje«, saj imajo pri nas taborniki in Partizan v glavnem skoraj iste vrste dela kot druge organizacije v notranjosti Slovenije.
Po besedah tovariša Poliča bo občinski ljudski odbor podpiral delo rodu »Srebrnih galebov« Tov. Polič je tudi pohvalil tabornice, ki so se naučile melodijo in besedilo 80 narodnih pesmi, in dodal, da bi lahko sprejele v svoj program tudi partizansko pesem.
Taborniki bodo pripravili tabor rodu,, usposobili »Vesele škržate«, da bodo v prihodnjem letu že pravi taborniki, napravili rodov izlet v kak partizanski ali drugače pomemben kraj in pripravili tekmovanje za zlet ZTS. Tovariš Markovič je predlagal, da bi ustanovili za prihodnje leto potovalni tabor vzdolž obale, tovariš Suhadolnik. pa je bil mnenja, da bi kupili 10 sandolinov namesto čolna, čigar vzdrževanje je drago in zamudno. Posebno zadnji predlog so navdušeno sprejeli.
Koprski taborniki so svoj drugi občni zbor zaključili s taborniškimi pesmimi. Upajmo, da bo njihovo delo tudi letos vsaj tako ali pa še bolj uspešno, kot je bilo prejšnja leta.	Lado.
Priljubljena kombinacija — plašč in krilo iz enakega tweeda; pulover, beretka in rokavice pletena iz iste volne
Prav poseben problem je v Kopru (pa tudi drugod) obisk mladine večernih predstav (kino, gledališče, razne prireditve). Tega problema ne bomo nikoli rešili, če ne bomo zahtevali disciplinirano izvajanje do--ločb, ki prepovedujejo otrokom pohajanje v poznih večernih urah, seveda pa moramo biti pri tem dosledni.
Praznovanje Novoletne jelke bo letos družinski praznik, DPM pa ima namen (seveda, če bodo imela naša podjetja razumevanje za okrožnico, ki so jo prejela ie dni) urediti prostor za kotalkanje in preskrbeli nekaj kotalk. Tako bi tudi v Kopru lahko ustanovili kotal-lcarski krožek.
V novoizvoljenem odboru DPM so: Leopold Cucek, Milena Skrt, Majda Gulič, Boro Borovie, Sonja Sardoč, Milena Caharija, Jelka La-sič, Anton Žagar, Mila Lukša in A. Ogrin. Nadzorni odbor: dr. Ernest Zcga, Lojzka Plesničar, Erna Martine.
Jedi za bolnike
Z RANO NA ŽELODCU
DIETNO CVRTJE. V porcelanasto ¡kledico vtepemo celo jajce. Vse skupaj postavimo v posodo z vrelo votlo. Ko se jajce v skodelici zgosti, ga pomešamo, osolimo, mu dodamo 20 g
smetane in serviramo v isti posodi.
*
NEMASTNA KOSTNA JUHA. Slcu-hajmo običajno kostno juho. Razma-slimo jo tako,, da jo popolnoma ohladimo, nato pa s površine poberemo strjeno maščobo. V že skuhano in precejcno juho zakuhamo 20 g pše-ničnega zdroba.
MLINCI S SKUTO. 70 g moke, mlačna voda, vrela slana voda, 100 g skute.
Iz moke in mlačne vode naredimo precej mehko testo (lako kol vlečeno), ga razvaljamo in zrežemo v krpe, ki jih sušimo na štedilnikovi plošči. Sulic krpe skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in hitro poplaknc-mn z mrzlo vodo. Če so preveč ohlajene, jih denemo nad posodo 7. vrelo vodo, da se pogrejejo, nato pa zamešamo vanje ne prekislo, zdrobljeno skuto,
I PIJAČA 17. OVSENIH KOSMICEV. 30 g ovsenih kosmičev, sok polovice limone, 10 g medu. 5 g sladke smetane, osminka litra mleka.
Ovsene kosmiče namakamo čez noč v 2 žicah vode. Naslednji dan jim dodamo limonin sok, med, smetano in mleko.
Ta pijača je zelo osvežujoča.
*
OPOMBA. Dietno prežganje naredimo tako. da v suhi kožici brez maščobe svetlo opražimo moko in jo na-
IIo zalijemo z mr/lo vodo. Prežganje mora dobro prevreti (čim dalje vre, tem laže jc prebavljivo), nato ga dodamo pripravljeni jedi.
Žensko gibanje v Indiji jc eden važnih faktorjev, iti je omogočil Indijcem, da dosežejo svojo svobodo in da zavzemajo primerno mesto med svobodnimi in demokratičnimi narodi. Čeprav je zgodovina ženskega gibanja v Indiji precej razgibana, ni podobna feminističnim gibanjem drugje po svetu. Indijke niso začele svoje borbe z uporom proti moški nadvladi na vseli socialnih, gospodarskih in političnih področjih, ampak so skušale vplivati na socialne reforme svoje dežele, ki naj bi se otresla starih navad in tradicionalnih običajev in začela korakati vzporedno s sodobnim časom.
V začetku našega stoletja je bilo vedno večje število Indijcev na angleških šolah in univerzah in tako je bil tudi vedno globlji prepad med njimi, evropsko izobraženimi, in ženami, ki so ostalo doma, zaprte med štirimi stenami svojega doma.
PRVE PRAVICE
Leta 191S je bilo na vrsti vprašanje pravice glasovanja za Indijo kot celoto. Takrat je imela Indija že nekaj izobraženih žena, ki so zahtevale, da se razpravlja tudi o ženski volilni pravici. Komisija, ki je prišla takrat v Indijo, ni hotela sprejeti ženske delegacije, toda žene se niso ustrašile, šle so v Anglijo in dosegle, kar so želele. Toda pravica je bila Ie na pa-1 pirju, v resnici pa so se je lahko le redko posluževale.
POLITIČNA AKTIVNOST IN POZIV MAHATME
Naslednjih sedem let so bile napredne indijske žene že tako številne, da so sklicale prvo konferenco. Na tej prvi konferenci so ustanovile Vsein-dijsko konfederacijo žena, katere glavna naloga je bila prosvetljevanje. Prav posebno je zveza ščitila ženo-delavko in se borila za sprejetje zakona o prepovedi zakonskih zvez otrok.
Doba Mahatma Gandhija je bila v
ne. To je bila prva konferenca te vrste v Indiji in tretja na svetu sploh. Na njej je sodelovalo 170 delegatk iz 14 držav, med njimi jc bila tudi Jugoslavije. Indijske žene so govorile o prevelikem naravnem prirastku indijskega prebivalstva z ozirom na njihove prehranbene možnosti. Čeprav v Indiji velika večina ljudi verjame, da je plodnost posebna božja milost, vendar jc centrom za planiranje uspelo, da imajo kontrolo nad 55 odstotkov moških in 60 odstotkov žena.
DELO PO OSAMOSVOJITVI Pri velikih spremembah v Indiji po-drugi svetovni vojni so padle na indijske žene velike naloge. Dežela se je razdelila v dve državi, Indijo in Pakistan, nastalo je veliko preseljevanje narodov, Okrog 8 milijonov beguncev se je selilo v Indijo In indijske žene so pomagale pri ustanavljanju novih naselij, zbirale so denar za pomoč lačnim in golim, organizirale zdravniško pomoč za bolne in skrbele za otroke.
V povojni dobi, ko je bilo prehran-beno vprašanje najbolj pereče, so žene organizirale posebne kantine »Ana-pnrna«, ki so popularizirale hrano, ki je služila kot nadomestek v pomanjkanju žitaric. Navajale so tudi prebivalstvo, naj uživa mesno hrano, kajti Indijci so bili večinoma vegetarianci.
' SPREMEMBA KINDUSKEGA
MEŠČANSKEGA ZAKONA Kot rezultat naprednega socialnega in političnega prepričanja indijske žene je prišlo tudi do revizije tradicionalnega Hindu Code Bili alt meščanskega zakonika, žene so energično zahtevale spremembo tega zakona — uzakonjene monogamije, pravico hčere, da deduje po svojem očetu, pravico za ženo, da zahteva ločitev zakona in s tem v zvezi pravico, da adoptira otroka, popolno kontrolo nad svojim, premoženjem in končno prepoved sklepanja porok pred polnoletnostjo. Po mučnih in številnih dveletnih
Pretekli teden (v petek 2. t. m.) je imelo Društvo prijateljev mladine v Kopru svoj letni občni zbor, na katerem je predsednica tovariši-ca Milena Caharija prebrala poročilo o enoletnem delu društva, o težavah in uspehih. Na koncu je prav posebno podčratla, da je delo društva oviralo nerazumevanje, na katero je naletelo v javnosti in pri raznih naših organizacijah. Sicer je poročilo naštevalo dejstva, ki smo jih že objavili v članku »Ob obletnici ustanovitve Društva prijateljev mladine v Kopru (SJ št. 44 z dne 28. oktobra 1955).
Zelo živahna in zanimiva je bila razprava, ki je pokazala, kje so še pereči problemi, ki jih bo treba čimprej rešiti. V Kopru je zdaj približno 2000 otrok, nimamo pa niti enega urejenega otroškega igrišča. DPM je pristojne organe opozorilo na primeren prostor, treba bi bilo le, da to potrebo upoštevajo. Zelo težko je tudi zaposlenim staršem, ki nimajo kje pustiti šoloobveznih otrok in so zato otroci prepuščeni potepanju po koprskih ulicah. Problem so zaenkrat rešili tako, da bo Pionirski dom odprt od 7. do 17. ure, določeno odškodnino, ki jo bodo plačevali starši, pa bodo porabili za plačevanje novonastavljene inoči. V Kopru bi še potrebovali več posvetovalnic (vzgojne, zdravstvene, poklicne itd.).
Starši se zelo pritožujejo nad urnikom Slavnikovih avtobusov, s katerimi imajo otroci tako slabe zveze, da se v nekatere vasi vračajo šele proti večeru, čeprav končajo šolo že opoldne (posebno novopri-ključeni kraji).
DM&ML naMzti
RDEČI GLEŽNJI
Navadno so posledica rdečih gležnjev o-zebline« Zato moramo čimprej pričeti z nego pordelih delov kože. Vsak večer in vsako jutro moramo gleženj dobro masirati.. najbolje bo, če bomo to storili s kafrovim oljem ali alkoholom. Odlično sredstvo je tudi jodova tinktuia, « katero namažemo ozebljena mesta. Madež pa borno drugo jutro odstranili s čistim alkoholom.
K AZ POK AN A KOZA NA PRSTiil
Najbolj boleče so razpoke med prsti na nogah, Zvečer si v mlačni vodi in z mehkim milom noge operemo, nato jih narahlo namažemo s kremo. Zjutraj .no.amo kožo med prsti namazati s kolonsko \ odo in jo dobro natresli s pudrom.
GIIOBA KOŽA NA KOMOLCIH
V dve skodelici nalijemo mlačno e'ii • no olje ali Se boljše olje sladkih mandljev. Skodelici postavimo na mizo in vanje namočimo komolce: To namakanje naj traja četrt uro. Če pa nimate časa - rili potrpljenja, jih večkrat namazi tu z mastno kremo,
LASJE, KI SE CEPIJO
Nujno je, da lase ki se cepijo, n.-koliko poslrižemo. Pri pranju glave pa priporočajo uporabo šnmpona v kremi ali jajca.
Predsednik idrijske občine Lado Božič je na akademiji za 29. november podal v svojem govoru krajšo analizo stanja v občini. Iz nje objavljamo nekaj značilnosti.
Naša podjetja so napravila velike korake naprej v svojem razvoju in Utrjevanju, kljub pomanjkanju strokovnega kadra in slabostim, ki so še v delavskem samoupravljanju. Ne moremo pa tega trditi o naših kmetijskih zadrugah, ki postajajo spričo novih nalog zelo resno vprašanje. Vidne uspehe smo dosegli v šolstvu, zdravstvu in komunalni dejavnosti. Zgraditev nove stanovanjske hiše in urejanje vodovodnega omrežja v spodnjem delu mesta sta bila osnovna gradbena problema ljudskega odbora in bosta vsem težavam nakljub uspešno rešena. Težave pri izvajanju teh del so v finančni plati tega vprašanja, ki je tesno povezano z izpolnitvijo družbenega načrta in proračuna.
Kljub padanju odstotka srebra v živosrebrni rudi, padcu proizvodnje in cen živemu srebru, stanje nikakor ni vznemirjujoče, zaradi ukrepov, ki jih je podvzel rudnik in ljudski odbor. Ukrepi se nanašajo na najstrožje varčevanje. Kljub temu pa se pojavljajo težave, ki jih nismo predvidevali. Ustvaritev bruto produkta v treh glavnih podjetjih predvideva pri rudniku 97.8 odstotkov, v tovarni pohištva 95 odstotkov in pri Zidgradu 100 od-stokov. Znatnejši bo le izpad dobička pri tovarni pohištva zaradi porasta materialnih stroškov. Dohodki od prebivalstva bodo celo nekoliko preseženi, tako, da bo bilanca predvidoma uravnovešena. Važen družbeno ekonomski ukrep je uvedba občinskih doklad. Uvedbe teh ni mogoče utemeljevali samo s fiskalnim značajem, ampak jih je treba gledati kot prvi ukrep k stabilizaciji trga, na drugi strani pa kot uresničitev načela, da mora družbi vsakdo prispevati po svojih močeh in zmožnostih ali povedano z drugimi besedami, treba ie začeti odpravljati nesorazmerja med dajatvami delavcev na eni in dajatvami kmetov in obrtnikov na drugi strani.
Posebno vprašanje v sklopu gospodarstva občine je kmetijstvo, ki ni na zavidljivi višini. Odkrito je treba povedati, da naše kmetijske zadruge do sedaj niso izpolnile svojih nalog. Borba za trgovino, predvsem lesno, in z njo združen dobiček, potiska v ozadje borbo za večje in boljše donose, za dvig živinoreje in za prevzem odkupov vseh kmetijskih pridelkov. Upravni aparat je nedozorel, šibki so tudi upravni odbori. Redki so uspešni zbori zadružnikov, v upravnih odborih pa vedrijo pogosto celo nazadnjaški elementi.
V idrijski občini stopajo v ospredje nove gospodarske naloge. Ce izvzamemo vprašanje rudnika, kjer bo treba nadaljevati z moder-
nizacijo in nadaljevanjem temeljitih raziskav, kar bo predvidoma rešeno v nekako dveh letih, čakajo na izboljšanje lesna industrija, čip-karstvo in kmetijstvo. Spričo 51 odstotkov gozdnih površin v občini so dani vsi pogoji za razvoj lesne industrije. V vprašanju kmetijstva je treba ugotoviti, da sedanjih 5000 glav goveje živine ne more zadovoljiti naših zahtev, Treba bo izboljšati in dvigniti donos sadnega drevja in donos krompirja. Važna donosna panoga je čipkarstvo. Tu stopa v ospredje kvalitetno izpopol-
IZ ILIRSKE BISTRICE
Občinski ljudski odbor je na zadnji seji razpravljal o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Na dnevnem redu je bil tudi pregled zborov volivcev, ki jih je bilo v zadnjem času 44 na območju občine. Razen v nekaterih vaseh so zbori dobro uspeli. Volivci so razpravljali o popravilih poti in vodovodov. Ta dela so nujna v nekaterih vaseh v bivših občinah Jelšane, Jablanica in Prem. Najbolj potrebna je pot na Veliko Brdo, ki šteje okrog 60 hiš. Ta vas nima nobene trgovine, ne gostilne in do sedaj niti prave poti, V Dolenjah in Novokračinah čakajo na obnovo vodovoda. Za vsa ta dela občinski proračun nima dovolj sredstev, zato bo najnujnejše potrebe kril s sredstvi občinske do-klade. Za ta predlog so razen dveh, glasovali vsi odborniki.
Odborniki so na seji razpravljali tudi o osamosvojitvi obratov »Javor« v Ilirski Bistrici in lesnoindustrijskega obrata Koritnice, Izvolili so posebno komisijo, ki bo skupno z gospodarskim svetom občine proučila to vprašanje in na prvi seji dala predlog za najboljšo rešitev. Izglasovali so odlok o uvedbi občinske takse na pse. Ta odlok je bil zelo potreben, ker v občini in še posebej v 'mestu kar mrgoli teh živali brez vsake kontrole.
Črni kal
Do konca tega leta bodo v Črnem kalu, Gabrovici, Loki in Bezovici uredili javno razsvetljavo. Potrebni denar so dobili iz proračuna bivše občine, vso ureditev javne razsvetljave je napravilo podjetje Elektro-Sežana.
Prihodnje leto bodo uredili javno razsvetljavo še v vseh ostalih vaseh bivše občine Črni kal, to je v Hrastovljah, Dolu, Zaniradu, Pod • peči, Kortinah, na Rižani, v Ste-panih, Rozarju, Krnici in Kastel-cu. Iz bivše občine Podgorje pa ¿jodo dobile javno razsvetljavo vasi Črnotiče, Praporče in Zazid.
njevanje in prilagoditev svetovnemu trgu. Za oboje so dani vsi pogoji.
Pri kulturno-prosvetnem delu stojimo na mrtvi točki. Tu niso vzrok samo objektivne težave, marveč je mnogo tudi subjektivnih. Spričo -100 članov Zveze komunistov in na tisoče zavednih članov SZDL, bi morali te zapreke bolj obvladovati. Prvi korak smo napravili z ljudskim sodelovanjem v upravljanju občine, ki šteje sedaj 12 svetov, 21 komisij in 13 krajevnih odborov. V teh organizacijah sodeluje okrog 400 državljanov, v šolskih odborih pa še okrog 200.	L. S.
stemje
Drudi sestanek so imeli direktorji, računovodje in predsedniki delavskih svetov, ki so razpravljali o gospodarstvu na splošno in pregledali stanje za vsako gospodarsko podjetje posebej. Predsednik občine je v zvezi s tem podal obširen referat, kjer je posebno podčrtal vprašanje kmetijstva, investicij in komunalna vprašanja. Referent za gospodarstvo je poročal o ugodnem odmevu plačevanja delavcev po učinku dela, ker se je s tem dvignila proizvodnja in delovna storilnost.
Glede obrtništva so sklenili, da se odločno zatre vsako šušmarstvo v obrtništvu. Direktor Narodne banke je dal nekaj podatkov o poslovanju banke. Nekatera prevozna in trgovsko-grosistična podjetja so iz-nesla svoje težave z obratnimi krediti. Ker je v občini občutno pomanjkanje dobrega računovodskega kadra, so sprejeli sklep, da se v II. Bistrici ustanovi računovodski center. Sprejeli so tudi sklep, da se v okviru Sveta za gospodarstvo ustanovi »Sekcija za lesno gospodarstvo.«	— oj
Svet za pomorstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je na zadnji seji razpravljal o razdelitvi nekaterih tovornih ladij Jadranske linijske plovbe na Reki med druga jugoslovanska pomorska podjetja. Pred kratkim so o tem razpravljali na konferenci v Beogradu, kjer je bil dosežen načelen sporazum o razdelitvi. Po tem načrtu bi moralo dobiti podjetje »Splošna plovba« Koper letos pet tovornih ladij, prihodnje leto pa še eno.
Člani sveta so na seji razpravljali tudi o potrebi tesnejšega sodelova-. nja ribiških podjetij in tovarn ribjih konzerv koprskega okraja z Združenjem morskega ribištva na Reki, ki združuje vse z ribištvom povezane gospodarske dejavnosti. Osnovali so poseben redakcijski odbor, ki bo prihodnje leto izdal publikacijo, posvečeno vprašanjem slovenskega pomorstva.
Kmetijska zadruga Pobegi-Cežar-ji je za prihodnje leto izdelala poseben investicijski načrt gradnje nekaterih potrebnih prostorov, nabave kmetijskega orodja in strojev. Najpomembnejše delo bo gradnja kulturne dvorane, ki bo stala 8 milijonov din, in gradnja drugega dela skladišča. Skladišče bodo zgradili v Pobegih in bo služilo za vinsko klet. Zadruga bo nabavila potrebno opremo, stroje, vinske sode. orodje in drugo. Razen tega bo zgradila garažo za dva kamiona in traktor ter 50 toplih gred. Za vse to bo zadruga investirala 6,300.000 din.
Da bo članom olajšala obdelovanje zemlje in hitrejšo odpravo pridelkov na trg, bo zadruga nabavila kamion, dva osipalnika, dve brani, en trijer za čiščenje žitnega semena, en vejalnik, vinsko črpalko in kotel za žganjekuho.
Pomembno gospodarsko delo bo združitev več manjših parcel v večjo, 10 ha veliko parcelo, ki jo bo zadruga zrigolala in na tej površini uredila vzoren vinograd. To bo na območju te zadruge prvi poskus obnove vinogradov v večjem obsegu. V to delo bo investirala 4 milijone dinarjev. V načrtu ima tudi ureditev mesnice. Uredila bo tudi
V primerjavi z drugimi bližnjimi vasmi je mladina v Koštaboni kulturno zelo zaostala. Starejši ljudje pravijo, da se vse premalo zanima za razne prireditve in predavanja. Raje se lovi po vasi in uganja razne šale, kakor da bi se udeležila kmetijskih ali drugih predavanj. Ob nedeljah in praznikih nekoristno zapravlja čas doma na peči, namesto da bi organizirala kak izlet. Mladina sama pravi, da je kulturno središče v Šmarjah, zadružni dom, preveč oddaljeno. V tem je le premalo dobre volje do samoizobrazbe, saj imamo knjige in časopise, ki jih lahko vsak bere doma.
Ustanovitev nogometne skupine je šla po vodi, ker mladina ni dobila prostora za igrišče. Aldo Baruca
zadružno knjižnico in nabavila strokovne, poučne in zabavne knjige. V vsa našteta dela bo investirala 21,772.000 dinarjev.
Do sedaj je zadruga imela namesto raznih pospeševalnih odsekov le pospeševalni odbor, ki pa ni pokazal nobene aktivnosti. Da bo lahko dobro opravljala naloge, bo morala nujno misliti na postavitev raznih pospeševalnih odsekov, kot vinogradniško-sadjarskega, živinorejskega, poljedelskega itd. Ker ima stoodstotno zaupanje svojih članov — vsa gospodarstva obeh vasi so vpisana v zadrugo — bodo ti odseki lahko veliko pripomogli k napredku in boljšemu gospodarjenju.	— dn
»Pivški močeril« na PIVKI
V okviru mladinskega festivala je družina tabornikov » Pivški močeril« organizirala propagandni tabor, ki se ga je udeležilo vseh 59 članov. Skoda, da je taborjenje motilo slabo vreme, ker bi bil uspeh lahko še boljši. Najboljši in najbolj delaven je vod »Krpanov«, pa tudi vod »Bisernic« ne zaostaja. Zal, da so tudi nekateri člani, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti. Svet družine je o takih že razpravljal in jih bo izločil iz svojih vrst.
Razen dijakov so v družini tudi delavci, ki se redno udeležujejo sestankov in prireditev. Za Dan republike je vod »Krpanov« priredil v trgovini »Javornik« lepo izložbo taborniškega tiska in miniaturni prikaz tabora. S sorodnimi organizacijami ima družina tovariške st:~ ke. Imela je obisk izvidnikov odreda »Oštrc« iz Samobora. S tem odredom se je družina spoznala ob poletnem taborjenju pri morju.
Člani družine želijo, da bi lahko večkrat obiskali razne prireditve, ki so, žal, precej redke. Upaio, da bodo sedaj, ko imamo prenovljeno ki-no-dvorano, prireditve pogostejše.
Odišlemu ustanovitelju in glavarju prof. Lučovniku je svet družine obljubil, da bo naprej razvijal in krepil taborništvo.	C. M
Pri praktičnih vajah za prvo pomoč
Po tem mučnem razgovoru se je Tono ponovno vrgel na osuševanje lagune, pri katerem mu je Borda vztrajno pomagala. Toda sedaj, ko sc je veliko delo bližalo h koncu, se je čutil utrujenega. Z žalostjo se jc vpraševal, kdo bo užival sadove, ki jih bo rodil ta napor, in za koga se jc toliko mučil.
Približali so se prazniki svetega Martina in svete Katarine. patronov Salera, dnevi velikih lovov.
Čolnarji so se z velikim navdušenjem pomenkovali o izredni množini perjadi, ki je tisto leto gnezdila v Albuferi. Lovski čuvaji so zatrjevali, da niso nikdar videli tolikega števila črnih lisk, ki so na površini jezera tvorile kar cele madeže. Ob prehodu čolna so se dvigale v zrak v obliki trikotnika, da so se potem malo dlje spustile nazaj na površino vode kakor oblak kobilic, ki jih je privlačevalo svetlikanje vodne površine. Niso se mogle ločiti od jezera, kjer jih je čakala smrt,
Vest o lovu je krožila po vsej okolici, zato so se nadejali, da se bo velikega lova udeležilo veliko število lovcev, več kot kdajkoli prej.
Veliki lovi v Albuferi so spravili skup vse puške, kar jih je premogla Valcncija. Prazniki so bili zelo starega izvora. Poznal jih jc Ie Palona, ki je kot vršilec dolžnosti Jurada pregledal vse listine skupnosti.
Ko jc bila Albufera last aragonskih kraljev, jc eden izmed njih, kralj don Martin, prišel na srečno zamisel, da bi prebivalcem Valencijc podelil en dan praznika in jc za to izbral prav dan svojega godu. Od tedaj naprej sc jc ta dan lovi ponavljal tudi ob praznovanju svete Katarine. Ta dva
dneva je lahko vsakdo lovil po jezeru. Privilegij se je spremenil v izročilo in vsi so ga skozi dolga stoletja spoštovali. Le da so pozneje morali za najboljša mesta nekaj plačati najemniku Albufere, da je priskrbel boljša lovišča, kajti lova so se udeleževali najbolj vešči in znani lovci iz cele province.
Čolnov in čolnarjev ni bilo dovolj. Paloma, ki je v Pa-maru užival največji ugled, ni vedel, kako bi ustregel vsem vabilom. Že nekaj let je imel za stalnega gosta nekega gospoda, ki mu jc dobro plačeval. Kljub temu pa so se lovci obračali nanj, ker je bil starešina vseh čolnarjev. Tako je Paloma letal od enega do drugega ter iskal čolne in brodnike, da bi ustregel vsem, ki so sc nanj obrnili.
Na predvečer praznika jc videl Tonet deda stopiti v gostilno.
— Pote prihajam, — je rekel starec.
Tisto leto se je v Albuferi zbralo mnogo lovcev. Vsi čolnarji iz Salera, Catarroje in Palmara so bili zasedeni. Star klient, kateremu ni mogel odreči, ga je naprosil, da bi mu poskrbel čolnarja in čoln za svojega prijatelja, ki ni poznal Albufere. Ali bi hotel Tonet rešiti deda iz te zagate?
Tonet je odločno odklonil. Nclletta se je slabo počutila. Ker so bile bolečine prcnczuosne, se je bila odločila, da tisti dan ne bo stopila v gostilno. Bližal se jc strašni trenutek. Zdaj je bil nujno potreben v gostilni.
Toda ded je njegovo odločno odklonitev sprejel kot žalitev. Zdaj, ko je obogatel, si je upal velo zaničevati ubogega deda in ga poslavljati v naravnost smešen položaj. On, on pa jc moral prenesti vse: Tonetovo lenobo v času redolinov; delal se je, kot bi ne opazil njegovih odnosov z Nellctto, kar gotovo ni bilo v čast dobremu imenu njegove družine, Toda odklonitev v trenutku, ko je šlo za starčevo čast, jc bila Ie preveč! Kaj neki si bodo mislili njegovi prijatelji iz Valencijc, ko bodo zvedeli, da ji gospodar Albufere, za kar so ga smatrali, ni mogel priskrbeti pomočnika za lov...? Njegova bolečina jc bila tolikšna, tako vidna, da se je Tonet pri priči pokesal. Odreči pomoč v takih okoliščinah, to jc bilo za Palomo, kot bi zavrgel svoj ugled in kakor da bi izdal deželo blata in trstja, kjer se je bil rodil.
Tedaj se je vnuk vdal in sprejel dedov predlog. Pomislil je, da je čas poroda še daleč in da se je Nelletta verjetno zmotila v svojih računih. Bilo jc vse to najbrž le lažen opomin, kot se je bilo že večkrat zgodilo.
Večerilo se je, ko je Tonet prišel v Saler. Kot čolnar bi sc moral udeležiti v koči d c m a n e zborovanja in bili skupaj z lovci pri razdeljevanju lovišč.
Vasica Saler, ki je bila nekoliko oddaljena od jezera ob koncu enega izmed kanalov v smeri proti Valenciji, jc zado-bivala ob takih prilikah svojevrstno lice.
Kraj, kjer se je kanal najbolj razširjal, so poimenovali v Luko. Tu je bilo privezanih ob breg nekaj črnih čolnov. Stali so drug za drugim tako, da sc niso mogli razmakniti; bili so drug ob drugega in se zibali pod težo kubikov trdega lesa, ki jc bil namenjen za pilote, da bi služil lovcem, ki so streljali na perjad.
Ob kočah so nekatera dekleta na mizah, razsvetljenih s svečami, ki so bile preti vetrom zavarovane s papirnatimi zvitki, prodajale cizaro in turški med. Ženske so na vratih koč kuhale kavo in jo ponujale prisotnim. Vas je bila prepolna ljudi in še vedno so prihajali vozovi in kočije iz mesta. P.ilo je mnogo meščanov iz Valencijc; v visokih golenicah in s širokimi klobuki, kakršne so nosili vojaki iz Trans-vaala. Ponašali so se s širokimi površniki z mnogimi žepi in z modernimi puškami, varno spravljenimi v rumenih tokih, ki so jih nosili prek ramen in prsi. Prišli so bogati kmetje s podeželja z bleščečimi ovratnimi rutami in naboj-njačami na pasovih. Nekateri so imeli rute ovite okrog glave kot nekake mitre, drugi pa kot turbanc. Zastopane so bile prav vse noše iz valencijske okolice.
Kar jih je izenačevalo, so bile puške. Med seboj so bili res pravi tovariši, ki so se navduševali ob misli na veselo praznovanje. Govorili so o angleškem smodniku, o belgijskih puškah in prednosti pušk s petelinom tako vneto ko kaki Arabci, kakor bi že vohali duh po gorečem smodniku.
Od skupine do skupine so sc prestopali tihi, ogromni psi, vohali roke lovcem itv sedali k nogam gospodarjev.
VICENTE BLASCO IBARlXi
íiiíSríiVttU
CANAS Y BARRO
Kdor je prebral članek tov. Kardelja, ki ga je objavila Ljudska pravica dne 19. novembra 1955, je dobil jasno sliko o nadaljnjem razvoju našega gospodarstva in kmetijstva na splošno. V članku je tovariš Kardelj podčrtal vlogo kmetijskih zadrug, ki bodo v bodoče imele še važnejšo vlogo pri socialistični preobrazbi vasi in dejal: »Ustvariti moramo takšen položaj, da bodo zadruge sposobne dejansko pomagati kmetu pri obdelovanju zemlje, da bo zanj laže, preprosteje in ceneje uporabljati zadružna proizvajalna sredstva, kakor pa se orientirati izključno na lastna sredstva, na vprego in ročno orodje,« Nadalje je tovariš Kardelj poudaril, da pri tem ni moč ničesar napraviti s silo, niti čez noč in na hitro roko,
Prav v povezavi s tem člankom srno obiskali nekatere kmetijske zadruge na Koprskem, da bi videli, kako je s članstvom. Kmetijska zadruga Pobegi-Čežarji ima včlanjena vsa kmetijska gospodarstva, Kmetijska zadruga Dekani, razen treh ali štirih kmetov, vsa ostala gospodarstva. Zelo slabo je stanje članstva v kmetijski zadrugi Gračiščc. ki je spadala pod bivšo Okrajno zadružno zvezo Sežana. Tu so cele vasi, kjer ni nobenega člana. Podoben je primer kmetijske zadruge Črni kal, ki je tudi spadala pod Sežano. Tu sta dve vasi, Hrastovlje in Dol, ki imata skupno okrog devetdeset kmečkih gospodarstev, v zadrugo pa so vpisana samo štiri gospodarstva.
Kako, da kmetje v teh dveh vaseh, ki se bavijo izključno s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo, niso člani kmetijske zadruge? Ti dve vasi ležita skriti na koncu Črnikalske doline med Zanigra-dom in Gračiščem. V kraj pelje razdrapan kolovoz, ki se pri izviru Rižane odcepi od glavne ceste Mo-stičje—Kubed. Vasi ležita kake štiri kilometre od glavne prometne cesta Črni kal—Koper. Kako naj se kmetijstvo razvija, če so ljudje tako oddaljeni od tiste gospodarske ustanove, kt bi ;jim edina lahke nudila veliko pomoč in podporo?
Pred dnevi je upravni odbor kmetijske zadruge Črni kal skupno s Socialistično zvezo sklieah v Hrastovi ju množični sestanek kmetov. Sestanka sta se udeležila predsednik in podpredsednik kmetijske zadruge Črni kal in podpredsednik okrajne zadružne zveze Ivan Knez. Namen sestanka je bil seznaniti ljudi o vseh važnejših vprašanjih našega kmetijskega zadružništva in o ukrepih, ki jih bodo radruge pod-vzele že v tem in prihodnjem letu. Tovariš Knez je številnim navzočim kmetom pojasnil pomen kmetijskih zadrug in zadružništva na splošno. Kmetje so bili seznanjeni z novimi ukrepi, posebno s tem, da bodo zadruge začele izvajati diferenciacijo med člani in nečlani zadrug pri odkupu in prodaji kmetijskih pridel-
kov, pri dobavi umetnih gnojil, kmetijskega orodja itd,
V razpravi o zadružništvu so se posamezni kmetje najbolj spotikali nad vprašanjem jamstva in primanjkljajem, ki so v prvih letih zadružništva nastajali pri nekaterih zadrugah po malomarnosti nekaterih uslužbencev. Bilo je očitno, da vse to še vedno navezujejo na stanje v nekdanjih hranilnicah pod Italijo, ko so to ¿aradi namerne politike okupatorja načrtno propadale. Takrat je bil cilj okupatorja gospo-
» ^
darsko upropaščanje našega kmeta, da bi ga tako laže napravil odvisnega od svojega kapitala, današnje zadruge pa imajo za cilj, pomagati kmetom iz zaostalosti in pri obdelovanju zemlje z mehaničnimi sredstvi. Govorili so o traktorju, ki naj bi prišel na pomoč pri globoki obdelavi zemlje in obnavljanju vinogradov. V vasi je nujno urediti gnojne jamo, je pa še vrsta drugih potreb. Nekaj sredstev ima kmetijska zadruga Črni kal, ki jih bo dala na razpolago svojim članom.
A. P.
iSlBffi—iiMMI j
x-'yCii^vr«^/ iii

mm
i»!»' «Pral
S*
«
HRASTOVLJE V ISTRI
■Won 'JinVV
Tolminsko učiteljišče obiskujejo miadi ljudje iz vseh delov Primor-žane do Trente in idrijskega konca. Tudi iz Gorenjske je mnogo dijakov. Letos prvič obstoja peti letnik, ki je bil v začetku tega leta na štirinajstdnevni praksi. Letos bodo dijaki tega letnika maturirali in bo tolminsko učiteljišče spet dalo lepo število mladih učiteljev.
Razen zadnjega sestavljajo učiteljišče še četrti, dva tretja, dva druga in en' prvi letnik. Prav sedaj nastopajo težave v zvezi z reformo učiteljišča. Profesorji uče kar po treh učnih načrtih, Posebno četrti letnik, ki bo na učiteljišču kar šest let. (pet leinikov in pripravnica), je na preizkusni prelomnici..
Vse izvenšolsko delo učiteljišeni-kov se odvija v Dijaškem domu Petra Skalarja, ker večina njih stanuje tam. Delo organizirata v medsebojni povezavi mladinska organizacija in MKUD.
Mladinska organizacija je letos že imela prvo letno konferenco, ikjer so izvolili šolski komitet. Poslušali smo tudi poročilo o lanskoletnem delu, ki je izzvalo živahno razpravo.
Ustanovili smo debatni krožek, ki aktivno deluje. Glavni cilj mla-
dinske organizacije je idejno-poli-tično vzgajanje svojih članov, bodočih učiteljev.
Živahno deluje MKUD z mnogimi sekcijami in je letos že imelo ustanovni občni zbor. Dramatska sekcija je pričela s študijem Shakespearove igre »Sen kresne noči«. Pri delu jim radi pomagajo tudi profesorji. Dobro se je lani izkazala folklorna skupina in tudi letos ne misli zaostajati. Aktiven je reci-tacijski krožek. Dve leti je izhajale glasilo »Naš list«. Sklep občnega zbora je bil, da mora izhajati tudi letos.
Na učiteljišču že več let deluje kvaliteten ženski pevski zbor, ki sodeluje na vseh proslavah in tekmovanjih. Najbolje pa se predstavi na vsakoletnem samostojnem koncertu. Letos sta začela z učenjem tudi moški in mešani pev=ki zbor. Pevski zbor lanskega II.b letnika je v preteklem šolskem letu obiskoval- vasi v okolici Tolmina in je prebivalce razveselil z lepo slovensko pesmijo.
Letos so vse sekcije MKUD zelo delavne, ker se dijaki pripravljajo na počastitev desete obletnice po-riovne ustanovitve učiteljišča v Tolminu.
IZ
Mladinska organizacija je zadnje čase pričela z aktivnejšim delom. Ko so pred časom uprizorili Jurčičevega »Domna« in doživeli s predstavo velik uspeh, je delo dramske sekcije popolnoma prenehalo. Tudi drugih nalog mladinske organizacije niso redno in pravilno izvajali. Sedaj je bil izvoljen nov odbor, v organizacijo je bilo sprejetih precej novih članov. Na proslavi Dneva republike, ki jo je priredila SZ DL, so sodelovali z enodejanko »Punt« in zborno deklamacijo pesmi »Obroč«.
Šmarje so nekako središče večjih okoliških vasi: Zavinega, Sp. Brani-ce, Gabrji in drugih. Vse te vasi ne premorejo primerne dvorane. V Šmarjah je v osnovni šoli prosta ena učilnica, ki služi namenu dvorane. Za razne manjše kulturne prireditve in kinopredstave bi ta dvorana zadoščala, odrskim prireditvam pa ne ustreza, ker bi oder sam zavzel skoraj polovico prostora. Druga polovica učilnice bi za gledalce ne zadoščala, zlasti če vemo, da kmečko prebivalstvo rado gleda odrska dela. To je tudi glavna ovira, zaradi katere mladina izgubi veselje do priprav in študiranja iger.
Prebivalci teh vasi želijo, da bi jih potujoči kino večkrat obiskal. Letos so Smarčani gledali vsega skupaj samo dva filma. Pri obeh predstavah je bilo mnogo gledalcev. Uprava potujočega kina bo morala v bodoče upoštevati, da je njena naloga, širiti in dvigati zanimanje . za kulturo med kmečkim prebivalstvom, ki za to nima drugih priložnosti. Zato bo morala spremeniti spored predvajanj po stranskih vaseh in jih preusmeriti na pogostejši obisk semkaj, saj imajo v drugih večjih vaseh primerne dvo- ' rane za gostovanja Gledališča Slovenskega Primorja.
Krajevni odbor je v nedeljo sklical drugi zbor volivcev, na katerem so razpravljali o najbolj nujnih vprašanjih vasi. Kot prvo je bilo na vrsti vprašanje ureditve gnojnih jam, ki jih nekateri kmetovalci ne morejo zgraditi zato, ker v bližini nimajo primernega prostora. Odbor je sklenil, da bo v ta namen odstopil del posesti ljudskega premoženja izven vasi, kjer bodo prizadeti
šolskih otrok Slov?nije v Kopru-
Včeraj so v Kopru v osnovni šoli odprli republiško razstavo najboljših slik predšolskih in šolskih otrok iz vse Slovenije. Na razstavi je nad 150 slik, grafikonov in modelov iz gline. S svojimi slikami so na razstavi zastopani tudi otroci koprskega in goriškega okraja. Razstava bo odprta do 12, decembra. Društvo prijateljev mladine in Tajništva za prosveto okrajnega ljudskega odbora Koper vabita vse, ki jih zanimajo poskusi v umetnosti naših najmlajših, da si to zanimivo razstavo ogledajo.
M
lahko uredili gnojišča. Za ureditev javne razsvetljave je občinski LO v Ajdovščini odobril kredit 20,000 dinarjev. Ker ta znesek še zdaleč ne zadošča, so se volivci dogovorili, da bodo sami v posameznih vaseh prispevali še ostalo. Nato so še razdelili zemljo ljudskega premoženja, ki jo je do sedaj upravljala Državna ekonomija. To zemljo so dobili najbolj potrebni vaščani. F. K,
V ponedeljek je v Sežani gostovalo Gledališče Slov, Primorja z Držič-Ruplovo komedijo »Boter Andraž«. Predstava :e dosegla velik uspeh. S tem gostovanjem je gledališče zaključilo enotedensko turnejo po koprskem okraju. Gostovalo je v Postojni, na Pivki, v Ilirski Bistrici in v Sežani.
Sindikalna podružnica občinskega ljudskega odbora v Sežani je na občnem zboru razpravljala o poživitvi dela, Podružnico sestavlja 82 članov uslužbencev občinskega odbora, okrajnega sodišča in Zavoda za socialno zavarovanje. Na občnem zboru so izvolili nov odbor, ki je prevzel nalogo, da bo poživil delo podružnice.
Naši književniki v Po dragi
D
Prejšnji teden smo v Podragi na Vipavskem imeli čast pozdraviti naše književnike. Prišli so France Bevk, naš ljudski poslanec, pisatelj-književnik, otrokom dobro poznana pesnica Lily Novy, mladinski pisatelj Josip Ribičič in pesnik Tone Pavček, Pionirji so književnikom priredili prisrčen sprejem. Pionirka Mimica Lozej je gostom prebrala nalašč za to priložnost sestavljen pozdrav v verzih, ki je bil književnikom zelo všeč, in jim nato poklonila šopek nageljev in vrtnic, ki so jih nabrali pionirji sami. Književniki so nato brali nekatera svoja dela. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali Bevka, ki je bral Zgodbo o medvedu, Lily Novy je prebrala več pesmi, od katerih je najbolj ugajala pesem Voz. Prav tako pozorno so otroci poslušali Ri-bičičevo črtico Dva svetova in pesmi Toneta Pavčka.
France Bevk se je po končanem literarnem nastopu razgovarjal z. domačimi o raznih gospodarskih vprašanjih in odgovarjal na razna vprašanja.	T. I.
Že 370 motorjev Tomos
Tovarna motornih koles »Tomos« v Kopru, ki šele raste na razsežni ravnini- desno od bivše železniške postaje v Škocjanu pri Kopru, je do sedaj sestavila že 370 motorjev. Do konca tega leta se bo to število povečalo na 550 motorjev. V prvih mesecih poslovanja je tovarna imela že nad eno milijardo dinarjev bruto prometa.
Vse koče so se spremenile v nekake gostilne; ženske so kuhale večerjo s prizadetostjo, ki je bila značilna za listi praznik; kajti prav to praznovanje je v marsičem pripomoglo, da so se družine pretolkle do konca leta brez dolgov.
Tonet je šel mimo knežje hiše; bila je enonadstropna, iz kamna zidana stavba iz XVIII. stoletja s široko streho in strešnimi okni. Hiša je že razpadala. V njej je bila sedaj gostilna. Nasproti nje je stala hiša de mane, v dve nadstropji, ki se je med tistimi revnimi kočami zdela prava velikanka. S pročelja se jc luščil omet, okna pa so varovale zakrivljene železne mreže. Na strehi je visel majhen zvon, ki je pozvanjal lovcem k razdeljevanju lovišč.
Tonet je vstopil in bežno pogledal v dvorano, kjer se jc vršila slovesnost. Ogromna svetilka je le medlo osvetljevala mizo in naslanjače, v katerih so sedeli zakupniki Albufere. Miza in stoli so bili na nekoliko dvignjenem prostoru in ločeni od dvorane z železno ograjo.
Paioma, predstavnik riuičev, se je šalil z najbolj znanimi in navdušenimi lovci z jezera, ki jih jc poznal že več kot pol stoletja. Ti so tvorili pravo aristokracijo lovstva. Bili so med njimi bogati in revni; veliki posestniki; mestni mesarji in kmetje iz objezerskih vasi. Ves ostali del leta se niso nikdar videli, toda ko so se našli pri tem zboru za veliki lov v Albuferi, so se prisrčno pozdravljali, si ponujali tobak, izmenjavali naboje in drug drugemu neustrašeno pripovedovali junaštva, ki so jih bili izvršili na lovu s psi v gorah prejšnje poletje. Prisrčno jih je združevalo ujemanje v okusih i:i šalah. Skoraj vsi so nosili na telesu znamenja svojega navdušenja. Kateri od njih je bil celo brez prstov, ki mu jih je raztrgala eksplozija puške. Starejše je mučila revma, posledica tistih let, ki so jih preživeli v Albuferi v deževnih vremenskih neprilikah, vendar se zaradi tega niso mogli odreči udeležbi pri tako slovesnih prilikah.
Zborovanje je bilo zaključeno. Čolnarji so bili sporočili, da je večerja pripravljena in tako so se iz koče d e m a n e pomikale skupine ljudi proti razsvetljenim kočam, iz katerih so se skozi priprta vrata kradli snopi rdečkaste svetlobe. Zrak je bil poln močnega vonja po alkoholu. Lovci so se bali
albuferske vode, ki je brez nevarnosti za okužitev niso smeli piti, kakor so to mirne duše delali objezerski prebivalci. Bali so se mrzlice, zato so s seboj prinašali precej ruma in pelinkovca.
Ob pogledu na vse to razgibano množico se je Tonet spomnil dedovih pripovedi. Spomnil se je orgij: prejšnjih časov, ki so jih organizirali bogataši iz mesta. Orgij, na katerih so nage ženske bežale pred psi, ki so jih zalezovali. Spominjal se je na kupe bogastva, ki so jih pognali v eni sami noči, v tistih dolgih bdenjih, ki jim je bil Paioma priča v revnih kočah. Bilo jc vse to plehko uživanje meščanstva, ki jc nanagloma zbogatclo in ki se je na tak način daleč od družine, v skoraj divjem okolju, podžgano od krvi in dima streljanja, prepuščalo brutalnosti nagona.
Paioma je predstavil lovca vnuku. Bil je to debel, dobrodušen in miren gospod, industrijalec, ki je po mnogih letih dela menil, da je prišel tudi zanj čas, da se poveseli kakor njemu enaki. V lovski opravi se je slabo počutil. Pretežka se mu je zdela krušna vrečica, puška in čisto nove go-lenice. Toda ko je z bežnim pogledom ošinil svojo nabojnja-čo, se mu je na ustnice takoj prikradel nasmeh zadovoljstva.
Vsi trije so povečerjali v koči v družbi z drugimi lovci. Po takih večerjah se je pijača pretakala v potokih in ribič, ki so se radovali ob dovtipih tujcev, so se kopičili ob mizah in brez premisleka pili vse, kar so jim ponujali.
Tonet je lc malo jedel. Besede, ki so jih okoli njega govorili, je slišal le v polsnu in kljub vsemu hrupu je bila njegova misel pri Nelletti. Videl jo jc v prizidku gostilne, kako se vsa zvija v obupnih bolečinah in komaj duši krike svoje muke.
Oglasil se je zvon v hiši d e m a n e,
— V drugo! — je dejal Paioma, potem ko je preštel udarce zvona, kajti bolj ga je skrbelo, da ne bi prepozno prišel v hišo d e m a n e , kakor pa da bi zamudil mašo.
Ko je zazvonilo v tretje, so se vsi dvignili od miz in sc napotili proti hiši.
Svetlobo v dvorani so povečali s tem, da so pridali na mizo še dve svetilki. Za ograjo so stali-zakupniki Albufere,
malo dlje od njih pa bogati lovci, ki so imeli pravico do tega mesta, ker so vnaprej plačali najemnino za celo življenje. Na drngi strani so stali čolnarji, revnejši lovci in prebivalstvo. Iz množice, ki je pritiskala proti ograji, pa je zaudarjalo po blatnih čevljih, po mokrih rutah, po pipah in alkoholu.
V	dvorani je vladala popolna tišina, kakršna vlada na sodišču, ko visi na nitki usoda enega življenja. Kdor se je predrzni! spregovoriti, je to storil tako poiihoma, kot bi bil pri umirajočem.
Glavni zakupnik se jc dvignil:
—	Gospodje! —
Začelo sc je klicanje.
Na obeh straneh mize sta strumno kot klicarja stala dva. priletna lovska čuvaja; suha, osorna, z dolgima obrazoma kot dve jegulji v železnih srajcah, ki sta prišli iz jezerskih globin, da prisostvujeta velikemu lovu.
Eden od njiju je izklical številke, da bi se prepričal, ali so bila na lovu prejšnjega dneva zasedena vsa lovišča.
—	Ena! ... Dve! . ..
Vrstni red klicanja je določevala že udomačena hierar-nija, lestvica na osnovi plačane takse in privilegijev po starostni dobi.
V	imenu svojih gospodarjev so odgovarjali čolnarji:
—	Naprej! Naprej!
Obred je dosegal višek po branju teh seznamov številk z d e m a n o , to je z imenovanjem predela, ki sta si ga sporazumno izbrala čolnar in lovec, ali pa tudi lahko čolnar sam, poslužujoč, se zmožnosti, ki mu jih je dajala lastna izkušnja.
—	Številka tri! — jc zavpil lovski čuvaj.
Lastnik te številke je takoj zavpil ime priljubljenega kraja: »Pri Gospodovem madežu ...« »Pri gnilem čolnu . ..« »Kotiček v Antini. . .«
Tako so razdelili vsa lovišča čudaškega albuferskega zemljepisa, mesta, ki so jih ribiči krstili z najbolj raznovrstnimi imeni. Nekatera teh imen so bila odvratna, druga tako drzna, da je bilo ženske ob njihovem nazivu sram. Toda pri te,j ceremoniji so jih izgovarjali s toliko večjo resnostjo.

Pred dnevi je zasedal plenum Brodarske zveze Slovenije, na katerem so obravnavali poročili o svetovnem prvenstvu kajakašev v Tacnu ter o državnem prvenstvu jadrnic t.ipa SNIPE v Kopru. Hkrati so sklenili, da se sedež jadralne komisije prenese iz Ljubljane v Koper.
Ta sklep ima poseben pomen glede na priključitev Slovenske Istre k matičnem zaledju, saj bodo imeli sedaj naši jadralni obmorski .klubi večjo možnost, da vključujejo v jadralni šport širše plasti ljudstva, predvsem pa mladino, ki je bila stoletja odtrgana od morja.
Na plenumu so tudi ugotovili, da bo potrebna večja pomoč za dokončno izgradnjo slovenske flote STAR, ki pripada 17. distriktu, pri katerem so razen Jugoslavije še -Švica, Avstrija in Zahodna Nemčija. Letošnjih tekmovanj so se prvič udeležili tudi Slovenci. Tej floti naj bi se pridružila še flota SNIPE, saj so koprski tekmovalci v tej disciplini že trikrat osvojili državno prvenstvo in si priborili prehodni pokal v trajno last.
Vsi ti in drugi uspehi govore, da bo treba v prihodnje nadaljevati in še povečati pomoč koprskim jadralcem. Gre predvsem za pomoč gradbenemu odboru za izgradnjo čolnarne in brodarskega doma v Kopru, ki bo postal center slovenskega jadralnega športa. V njem bi se vzgajali bodoči slovenski jadralci in brodarji, ki bi ponesli smisel za pomorstvo in pomorski šport med široke plasti prebivalstva. Hkrati bo njihova naloga, da utrde v našem prebivalstvu zavest, da smo po težkih borbah dobili svoje okno v svet in da smo tudi mi postali pomorski narod.
Naše »okno v svet« se je v zadnjih letih pravzaprav zelo razširilo.
Te dni so se idrijski smučarji pogovorili o letošnjih prireditvah. Kakor druga leta se bodo tudi tokrat -udeležili vseh smučarskih prireditev na Primorskem, hkrati pa bodo tudi sami organizirali več društvenih in meddruštvenih tekmovanj.
Precej so razpravljali tudi o nabavi rekvizitov za tekmovalce. Nekateri bodo sami nekaj prispevali, drugim pa bo priskočilo na pomoč -društvo. Letos bodo tudi preiskusili domače smučke, ki so jih izdelali po vzorcu tov. Felca. Menijo, da se bodo dobro obnesle.
Idrijski smučarji nameravajo letos skupaj s TD Partizanom organizirati tradicionalne sankašlce tekme iz Kočevskega rovta. S. P.
Naj omenimo samo Splošno plovbo Koper, Piransko ladjedelnico, prve slovenske ladje Rog, Martin Krpan, Gorenjska in Burja, veliki ribiški podjetji Riba in Ribič, jadralne klube, regate, ribiška slavja ob zaključku sezone itd. Nekoč smo o podobnih stvareh slišali le v tujih jezikih, naši ljudje pa so sodelovali le v toliko, da so v tujih podjetjih hlapčevali tujim ljudem, Seveda bo potrebno še precej tehničnih izpopolnitev, če bomo hoteli dohiteti druge narode, ki imajo močne pomorske tradicije. V zvezi s tem imajo prav jadralni klubi pomembno nalogo vključevanja v svoje vrste zlasti predšolsko mladino, pionirje, delavsko in kmečko mladino in dijake, organizirati razne tečaje in izuriti prepotrebni tehnični kader.
Jadralna komisija je v zvezi s tem pripravila zelo obširen delovni program za prihodnje leto. Tako bo jadralni klub v Piranu organiziral republiško prvenstvo jadrnic tipa SNIPE, jadralni klub v Izoli pa republiško prvenstvo jadrnic tipa STAR. Razen tega bo mariborski jadralni klub SIDRO priredil republiško prvenstvo »O-jol« na jezeru Bresternica jjri Mariboru, jadralni klub JADRO v Kopru pa mednarodno regato v koprskem zalivu, ki bo hkrati tudi pomembna turistična prireditev.
Vse jadralne prireditve v prihodnjem letu bodo v okviru proslav »Deset let ljudske tehnike Jugoslavije.« V naši državi je namreč jadranje na vodi, modelarstvo in gradnja jadrnic panoga v okviru Ljudske tehnike. S tem je jasno poudarjen tehnično vzgojni pomen in cilj jadralnega športa. Prav zato bo naša naloga, ob desetletnici Ljudske tehnike Jugoslavije še bolj razširiti delovanje jadralnih klubov in krožkov v pionirskih in mladinskih domovih, v šolah, podjetjih, in tovarnah, prirejati tečaje ter propagirati pomorstvo za naš narod. Hkrati bo potrebno misliti na gradnjo novih plovnih objektov. V Kopru imamo na primer vse pogoje za izgraditev delavnice, v kateri bi izdelovali tipizirane kvalitetne jadrnice in čolne, ki jih zelo primanjkuje.
Ob koncu naj še omenimo, da bi bilo potrebno poskrbeti za propagando tudi v zaledju. V ta namen naj bi jadralni klubi v Ljubljani, Mariboru, Bledu in Zbiljah organizirali propagandne regate, pri katerih bi sodelovali vsi slovenski klubi. Takšne prireditve bi nedvomno povečale smisel za jadralstvo in brodarstvo med našo mladino, hkrati pa bi imele tudi precejšen pomen za naš turizem.
Z OBČNEGA ZBORA RODU »KRAŠKIH VIHARNIKOV« V POSTOJNI
BB
BB
20. novembra so se zbrali v lepo •okrašeni dvorani hotela Javornik .»Kraški viharniki«, da pregledajo .svoje delo od lanskega občnega zbora, boljše, da pregledajo delo, .ki so ga napravili v petih letih, odkar obstoja družina. Poleg 08 tabornikov (starejših, pa tudi medvedkov in čebelic), so prisostvovali .zboru še predstavniki občinskega komiteja ZK, LM, zastopniki Mladih jamarjev, Planinskega društva, JDPM itd.
Pred 5 letimi je bil ustanovljen ;prvi rod tabornikov na Primorskem, rod Kraških viharnikov. V petih letih obstoja je rod dal 202 tabornika. Prvo leto so taborili na Gorenjskem pri Predvoru in Nanosu. Drugo leto so postavili tabor v »Ameriki« ob Savi Bohinjki pri Hibnem. Na tem taborjenju je bilo 100 tobornikov. Leta 1953 so postavili tabor ob Vipavi — tokrat samo 16 najbolj vnetih tabornikov, Lan-.sko leto so postavili 29 šotorov pri Urinju. Tega taborenja se je udele--žilo 53 tabornikov. Letos so prav tako taborili v Urinju, vendar zaradi visoke tabornine samo 13 dni 38 tabornikov.
Rod ima sedaj 99 članov in članic, ki so razdeljeni na dve družini in klub — družina »Kraških biserov« in družina »Jamskih medvedov«.
je dal OLO Postojna, 20.0000 ObLO Postojna. Od tega so porabili 362 tisoč dinarjev za razne izlete in taborjenja ter za taborniške kroje.
Zlasti uspešno je bilo delo tabornikov v letošnjem letu. Ta razgibanost in delavnost je prišla posebno do izraza na njegovem 5. rednem občnem zboru. Živa diskusija je pokazala, da niso spretni samo v naravi, ampak tudi pri reševanju njihovih društvenih problemov. Tako so na občnem zboru toborniki nekako prestali krizo, ki se je pojavila po odhodu osmošolcev, izvolili so svoje glavarje in starešinsko upravo,
Na občnem zboru so prišle do izraza tudi nepravilnosti njihovega dela. Taborniki do sedaj niso skrbeli za svoj kader in tako so se znašli brez sposobnih ljudi.
Njihova bodoča naloga je skrbeti za kader, z raznimi predavanji in seminarji vzgajati svoje člane, da bodo sposobni voditi svoje društvo.
Pomembna je tudi misel, ki jo je v svoji diskusiji izrazil zastopnik starešinske uprave ZTS.
Taborniki ne smejo delati samo v svoji organizaciji, ne smejo se zapirati v svoj krog teoretičnega in praktičnega dela. Drugje po Sloveniji se toborniki ukvarjajo z radioamaterstvom. V Postojni bi bilo zelo ugodno jamarstvo, posebno, ker že obstoja društvo »Mladih jamarjev«.
Pomembna ugotovitev občnega zbora je tudi, zakaj je tako malo delavske in kmečke mladine v taborniških vrstah.
Kmečke mladine gotovo ni zaradi njene mentalitete. Delavske mladine pa ni, ker sindikalne organizacije ne nudijo svoje pomoči,
Do delitve rodu je prišlo zaradi prevelikega števila članov. Družine so bile razdeljene po starosti, kar pa je bilo napačno, kajti danes, po odhodu osmošolcev, ki so bili duša tabornikov, so ostale družine brez glavarjev, kar je prišlo na zboru do izraza.
Razen taborjenja v Urinju od 1. do, 13. avgusta, so delali taborniki tudi med letom. Taborniki so skupno z DPM pripravili taborjenje za male tabornike medvedke in čebelice. Na tem taborjenju so pripravili več tabornih ognjev in drugih prireditev, n. pr. prihod Indijancev, ki so ga ohranili mali taborniki v lepem spominu.
Med letom so Taborniki imeli 147 vodovnih, rodovnih in 5 klubskih sestankov in 10 zborov družin. Priredili so 27 rodovnih izletov v okolico Postojne. Med člane je pristopilo in napravilo izpit 33 članov. 4. do 5. maja se je udeležilo zleta tabornikov Primorske v Ajdovščini 12 postojnskih tabornikov. Festivala kmečke mladine v Prestranku se je udeležilo 17 tabornikov. Nadalje -se je precej tobornikov udeležilo delovnega taborjenja. Od 1. do 4. julija se je udeležilo II. zleta ZTS v Ljubljani 36 tabornikov. Za vse to so imeli taborniki na razpolago 378.000 dinarjev, ki so jih dobili v obliki dotacij. 86.000 dinarjev jim
E23
NEDELJA 11. 21,: 8,15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi: 3.40 Za naše kmetovalce; 9.0(1 Ritmični pa-noptikum; 9.30 Mladinska oddaja; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; 15.30 Nedeljski promenadni koncert; 1G.40 Kulturno prosvetni obzornik; 21.00 Popularni koncert orkestralne, vokalne in solistične glasbe; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK 12. 12.: 14.00 Od melodije do melodije; 14,45 Venček narodnih; 20.00 Zabavne melodije. 20.40 Sip-tarske narodne; 21.00 Naš tedenski program: 21.10 Lhotka Kalinski: Kum-rovsko prase; 21.30 Morja široka cesta; 21.45 Jugoslovanski operni pevci v tujini; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč,
TOREK 13. 12.: 1-1.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno Življenje na Primorskem; 14.50 Poje pevski zbor iz Nabrežine p. v. K. Boštjančiča; 20,00
Podjetje ELEKTRO — KOPER obvešča potrošnike električne energije, da je celo področje razdeljeno na štiri rajone in sicer:
X. Rajon PIRAN. Sem spadajo potrošniki, ki dobivajo tole iz sledečih transformatorskih postaj: Piran I., Portorož, Sv. Jernej, Sv. Lucija, Matija, Itorte, Padna, Nova vas, Sečovlje, Beli Križ, Ladjedelnica Piran, Salvetti, Cvetje, Gorgo.
Sedež rajona je v Piranu, Trg Sv. Roka štev. 3 (telefon Piran štev. 15).
2.	Rajon IZOLA. Sem spadajo potrošniki iz sledečih transformatorskih postaj: Izola I., Ruda, Arrigoni, Stru-njan in Saleto.
Sedež rajona je v Izoli, Industrijska ulica 5 (nekdanja električna centrala), telefon Izola IG.
3.	Rajon KOPER. Sem spadajo potrošniki, ki dofcivajo tok iz sledečih transformatorskih postaj: Koper I., Koper II., (Ladjedelnica), Semedela, škocjan, Santoma, Vangancl, Marezi-ge, Babiči, Rojei, Hcrovi, Pomjan, Pu-če, Šmarje, Grintovci, Krkavče, Boršt in Topolovec.
Sedež rajona je v Kopru , Istrska obala 6 (telefon Koper štev. 91.)
4.	Rajon DEKANI, Sem spadajo potrošniki, ki dobivajo tok iz sledečih transformatorskih postaj: Dekani, Pobegi, Bonini, Kavaliči, Sv. Anton, Ti-njan, Vodovod Rižana, Križišče Ankaran, Plavje, Škofije, Elerji, Ilrvatini, Kolomban, Miloki, Morctini, Sermin, Melioracije Ankaran, Bolnica Ankaran, Pankracij, Turist in Valdoltra, Poleg tega tudi še vsa nizkonapetostna omrežja, Ki so v bližini državne nieje 7. Italijo in so napajana iz Italije.
Sedež rajona je v Dekanih (Vila Amalija, Dekani 5 — poleg avtobusne postaje ob glavni cesti.)
Male potrošnike električne energije prosimo, da se glede vseh tekočih zadev obračajo rednim potoni na pristojne rajonske monterje in se le v važnejših zadevali ali pa v slučaju, da to nasvetuje rajonski monter, obračajo direktno na upravo v Kopru.
Na rajonih je urejena stalna dežurna služba od T, ure zjutraj do 10. ure zvečer, AKo na rajonu ni dežurnega, vam listek na vratih pove, ltje se nahaja. V slučaju, da bi ga morali čakati dalj časa, mu lahko sporočilo napišete na listek, vendar mora biti to napisano čitljivo in s točnimi podatki potrošnika, da ga monter lahko najde. Opozarjamo potrošnike, da izvršujejo monterji popravila po stopnji važnosti in, da morajo biti v slučaju izpadov in defektov na razpolago glavni mreži.
KOPER — 9., 10. in 11. decembra italijanski film »VILLA BORGI-IESE«, 12. in 13. dcc, argentinski film »VOJNA GAUCEV«, 14. in 15. decembra ameriški pravljični film »ALICE V PRAVLJIČNI DEŽELI«.
IZOLA — 8. in 9. decembra jugoslovanski film »ONA DVA«, 10, in 11. decembra ameriški film »BELLA STAR«, 12. in 13, decembra »RAZKOŠNA DEKLETA«, 14, decembra .švedski film »PLESALA JE ENO SAMO POLETJE«, 15. in 10. decembra argentinski film »VOJNA GAUČEV«.
PIRAN — 9. decembra švedski film »DOBRI VOJAK BUM«, 10. m 11. decembra argentinski film »VOJNA GAUCEV«, 12. in 13. decembra ameriški film »ALICE V PRAVLJIČNI DEŽELI«, 14. in 15. decembra ameriški film »BELLA STAR«.
PORTOROŽ — 10. decembra »RAZKOŠNA DEKLETA«, 11. decembra »OČARLJIVI GOLJUF«, 14. decembra argentinski film »VOJNA GAUCEV«.
ŠMARJE — 10. decembra ameriški pravljični film »ALICE V PRAVLJIČNI DEŽELI«, 11. .decembra ameriški film »SONCE NAS GREJE«.
DEKANI — 10. decembra švedski film »DOBRI VOJAK BUM«, '11. decembra ameriški pravljični film »ALICE V PRAVLJIČNI DEŽELI«.
ŠKOFIJE — 9. decembra ameriški film »BELLA STAR«, 10. decembra ameriški film »SONCE NAS GREJE«, 11. decembra »RAZKOŠNA DEKLETA«, 14. decembra italijanski film »VILLA BORGHESE«.
POSTOJNA — 9., 10. in 11. decembra angleški barvni film »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV«, 13. in 14. decembra francoski film »TRIJE SALJIVCI«.
Pobiranje denarja (inkaso) ne izvršujejo monterji, ampak zato posebej določeni inlcasanti. Račun za uporabljeno električno energijo je treba poravnati takoj ob predložitvi.
ELEKTRO — KOPER
POZIV UPNIKOM1 m DOLŽNIKOM
Elektrotehnično podjetje »ELTE«, Izola je z odločbo Tajništva za gosp. in kom. zadeve z dne 25. X- 1955 št.: II/2-571/1MI/V prešlo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da v roku 30 dni po objavi tega poziva prijavijo Likvidacijski upravi svoje terjatve, dolžnike pa, da v istem roku poravnajo vse svoje obveznosti.
Likvidacijska uprava elektroteh. podjetja »ELTE«, Izola
Ciganske melodije; 20.30 R. Leoncaval-lo: »Glumači«, opera v 2. dejanjih s prologom. Izvajajo: solisti, zbor In orkester milanske »Scale«; 21.50 Lahka glasba: 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA 14. 12.: 14.00 Od melodije do melodije, ob 14.10 »Glasbena kronika«; 14.45 Pesmi St. Mokranjca, K. Odaka in J. Gotovca: 20,00 Glasba starega Dunaja: 20.40 Narodne pesmi in plesi iz Pomoravja; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Koncert flavtista II, Barwahsera; 21.30 Iz domače in tuje književnosti; 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK 15. 12.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.50 Narodne pesmi poje pevski zbor »Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Ltparja — 20.00 Prijetne melodije za orgle, harfo in revijske orkestre; 20.40 Bosanske narodne pesmi; 21.00 Istarski susreti; 21.30 Naš četrtkov operni sestanek: Francoska komična opera; 22.30 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
PETEK 16. 12.: 11.00 Šolska ura: Noč na Lovčenu; 11.30 Mladinske klavirske skladbe slovenskih skladateljev; 11.45 Lahka glasba; 13.45 Glasba po željah; 1-1.45 Poje kvintet »Niko Stritof«; 20.00 Pojo domači pevci lahke glasbe: 20.40 Slavonski plesi; 21.00 I. Matečič Honj-gov: l) Roženice, 2) Cače moj; 21,30 Naši skladateljski portreti: Prometej iz Bonna — L. v, Beethoven, ob 185. obletnici rojstva; 22,30 Plesna glasba; 23.40 Glasb.a za lahko noč^
TEKMOVANJA
sa „Robitov" pokal
V AJDOVŠČINI
Ob Dnevu republike so bila v Ajdovščini . številna športna tekmovanja za »Robitov pokal«.
V šahu je preprečljivo zmagala Postojna, ki pa ni imela prave konkurence.
Kegljaškega turnirja sta se na žalost udeležila samo KK Primorje iz Ajdovščine in Garnizon JLA iz Ajdovščine. Moštvo Primorja je prepričljivo premagalo nasprotnika in si priboril pokal, ki je bil hkrati tudi edini, ki je ostal v Ajdovščini.
Zelo zanimiv je bil nogometni turnir, ki so se ga udeležili Primorje iz Ajdovščine, Garnizon JLA iz Vipave in Piran. Čeprav so Pirančani prvi dan izgubili z Garni-zonom JLA iz Vipave z 1:2, jim je vendar v finalni tekmi uspelo premagati Primorje in osvojiti pokal.
RAZPIS
ZA TEČAJ POLITIČNE ŠOLE PRI CK Z K J od t. februarja do 30 junija 1956 Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in poglobiti politično znanje.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo politične šole pri C K ZK J, Ljubljana, Parmova 37 II, trakt, do 31. tlec. 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski ltomitet.
V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolali in tečajih, o stažu 111 funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in o višini mesečnih prejemkov.
Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega jjodročja.
člani Prešernove družbe
bodo prejeli najkasneje do 1. decembra 1956. leta ZA REDNO ČLANARINO 300 DIN IN VPISNINO 20 DIN naslednjih 5 knjig:
1.	KOLEDAR ZA LETO 1956
2.	Fr. Bevk: ISKRA PCD PEPELOM, zgodovinska povest
3.	Beno Zupančič: MRTVO MORJE, povest
4.	Ivan Ribič: KAL A, mladinska povest
5.	Dr, Miroslav Zei: MORJA IN NJIHOVI ZAKLADI, poljudnoznanstveno delo
ZA DOPLAČILO 50 DIN PREJME LAHKO VSAK ČLAN ŠE
G. knjigo: »OTROK OD SPOČETJA DO PUBERTETE« ZA NADALJNJE DOPLAČILO 130 DIN PA ŠE
7. knjigo: »POMAGAJ SI SAM«, zbirka tisoč praktičnih gospodinjskih nasvetov. Vsak član plača 20 din vpisnine, za kar prejme »Vpisnico«, ki jc oštevilčena za
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
katerega se udeleži vsak član, ki se vpiše v Prešernovo družbo najkasneje do 5. aprila 1956 in plača članarino (in morda naročene dodatne knjige) najkasneje do 5. julija 195G. Z vpisnino 20 dinarjev so poravnani tudi stroški za odpremo knjig, zato poštnine ni treba več plačevati posebej.
ZA 500 DINARJEV (20 din vpisnina, 300 din članarina, 50 din za prvo dodatno in 130 za drugo dodatno knjigo) lahko PREJME TOREJ VSAK ČLAN 7 KNJIG IN BO ŠE UDELEŽEN PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU.
Empire State Building v New Yorku je najvišji donebnik na svetu. Nekateri televizijski stolpi so ga sicer prehiteli v višini, toda človek se nikjer ne povzpne tako visoko kot na ta stolp. Obiskalo ga je že kakih 20 milijonov ljudi iz vseh strani sveta. Samo njegov ogled donaša let.no nad milijon dolarjev čistega dobička,
Z njegovega vrha lahko opazujete divjanje nevihte, bliskanje in grmenje, ne da bi bili niti malo v nevarnosti. Za to jamči železna zgradba stolpa. Strela je udarila vanj že nad 500-krat, 19 celo v enem samem neurju.
da bi pomaknil konstrukcijo na vrhu za 3 do 4 centimetre.
Empire State Building je danes središče svetovne elektronike. Radijske in televizijske družbe so investirale dva milijona dolarjev v 68 metrov visoko anteno, ki je na vrhu. Antena, ki izgleda od tal majhna in tanka, je v resnici široka v premeru 2 in pol metra in visoka kot 17-nadstropna palača.
Da bi rauzmeli, kaj pomeni Empire State Building, moramo pomisliti, da so ga začeli graditi pred 23. leti na mestu v New Yorku, kjer je promet najmočnejši, na prostoru, kjer je šlo mimo vsak dan
i!«
Številke o tej »hiši« so kaj zanimive. Empire State Buidling zavzema 800 kvadratnih metrov tal (tam, kjer stane vsak kvadratni meter 2690 dolarjev), visok je 381 metrov, s televizijsko anteno na vrhu pa 449 m. Železno ogrodje je težko 60.000 ton. Da bi dobili marmor, ki je na hodnikih in v vežah, bi morali zaposliti vso proizvodnjo enega leta Francije, Italije, Nemčije in Belgije. V donebniku je nad 5000 kilometrov telefonskih in električnih kablov in 80 kilometrov cevi. Stopnišče od pritličja pa do 102. nadstropja ima 1860 stopnic, k sreči pa je 72 dvigal, ki stalno delujejo. En človek ima vsak dan po 8 ur dela, samo da zamenja vse žarnice, ki so v eni noči pregorele. Vsak večer je na delu 300 snažilk.
Toda to čudo moderne tehnike ne obiskujejo samo ljudje. Veliko je na njem tudi netopirjev in žuželk, ki so jih na vrh zanesli močni vetrovi. Našli so 200 vrst različnih žuželk. Posebno v meglenem vremenu se v stavbo zaleti mnogo ptic-selivk. Septembra 1948 so našteli pod donebnikov v enem dnevu 500 mrtvih in veliko število ranjenih ptičev. Toda ne samo ptiči, tudi ljudje se zaletavajo vanj. Pilot bombnika B-25 se je nekega meglenega jutra zaletel v donebnik v 78-tem nadstropju. En motor letala je prodrl skozi stavbo in padel na drugi strani ven, drugi motor pa je padel v odprtino nekega dvigala, se na dnu razletel in povzročil precejšen požar. Pri vsem tem pa neki človek sedem nadstropij više, ki je v miru bral svoj časopis, ni opazil ničesar, niti najmanjšega sunka ali hrupa.
Stolp je tako visok, da je tudi razlika v temperaturi med vrhom in pritličjem kar precejšnja. Zgodilo se je, da je bilo na vrhu 27 stopinj pod ničlo, doli, na Peti Aveniji, pa komaj 13 pod ničlo. Niso redki primeri, da divjajo na vrhu vetrovi s hitrostjo 100—330, celo 160 kilometrov na uro. Razgledni prostor ni odprt za obiskovalce, če piha veter s hitrostjo nad 80 kilometrov na uro, pozimi pa nad 55. Govorica, da se stavba ob močnem vetru guga, ne drži. Tehniki so izračunali, da bi moral pihati veter s hitrostjo 145 km na uro devet ur zaporedoma,
kakih 40.000 avtomobilov in okrog 200.000 pešcev. V takem mravljišču so zgradili 102 nadstropji visok donebnik, ne da bi niti enkrat zaustavili promet.
V 23 tednih so izdelali vse železno ograjo, zunanja dela so bila končana v 8 mesecih. V njem je prostora za 8000 ljudi, torej več, kot jih zaenkrat premore ves Koper.
Znamenita egiptska dežela, porečje Nila, je bila že od nekdaj križišče poti raznih plemen in stikališče kulture Prednje Azije in Afrike. Ko so na tem ozemlju faraoni organizirali državo, je dobila vsa umetnost nov smisel — njena glavna naloga je bila poveličevanje vladarjev, njihove moči in vere. Prav zato najdemo med najstarejšimi kulturnimi spomeniki Egipta velikanska svetišča, grobnice in palače. Med to zapuščino so tudi umetniški portreti, značilna dela starih kiparskih delavnic in prav ti portreti sodijo med najboljše umetnine. Vsi poznejši vplivi niso mogli spremeniti enotne fmognomije egipčanske likovne umetnosti. Pač pa je egipčanska likovna umetnost vplivala na kulturo in umetnost sosednih narodov in plemen. Na sliki vidimo kip faraona IV. dinastije Kcphrcna, ki je krasil drugo piramido v Gi-zehu. Zdaj je kip v kairskem muzeju
Prostor za vse ljudi
Na Zemlji živi dve in pol milijardi ljudi. Število je veliko, toda ali si lahko predstavimo milijardo?
Zamislite si, da bi spravili vse ljudi v neki prostor. Ali mislite, da bi z njimi pokrili ozemlje naše Slavonije? Nikakor ne, Vse ljudi na svetu bi lahko stlačili v kocko, ki bi bila dolga, široka in visoka 800 metrov. Vsak človek (odrasel ali otrok) bi imel v tej kocki prostor, ki ga zavzame telo visoko 2 metra, široko in dolgo pa po 30 centimetrov. Tako kocko bi se dalo zgraditi in postavili bi jo lahko na čisto majhen prostor, saj bi ne potrebovala niti enega kvadratnega kilometra.
Nylonke za:
Seveda niso to nogavice, ampak podkve, N.vlonske podkve so začele proizvajati nekatere inozemske tovarne za dirkalne konje. Boljše so od navadnih, saj so dvakrat lažje od aluminijastih, istočasno pa veliko odpornejše,
Anglež Donald Campbell z motornim dirkalnim čolnom »Modri ptič«, je prekosil vse dosedanje svetovne rekorde, Dosegel je hitrost povprečno 325,6 km na uro (346,13 in 305,07 km). »Modri ptič« je prvi motorni čoln na reakcijski pogon. Ves je zgrajen iz kovine, tehta 2500 kg dolg je 8,05 m, širok 3,21) m in visok 1,63 m
Pred nedavnim smo v našem listu poročali o Jaccjuelini Auriol, ki je prebila zvočni zid in postavila nov svetovni rekord. Njen trinajstletni sin, Jean Paul Auriol, že samostojno upravlja letalo «Lodel 65«. Ta družina ima verjetno »zrak v krvi«. Toda kljub svojim sposobnostim bo moral Jean Paul počakati Še štiri leta, da se bo lahko sam dvignil v zrak.
Odkrili so vakcino proti raku
Več znanih znanstvenikov, med njimi tudi dva Nobelova nagrajenca, ki sta se zdaj udeležila bakteriološkega kongresa v Stockholmu, izjavljajo, da je medicina pred enim največjih odkritjih v zgodovini. Dobro obveščeni znanstveni krogi zatrjujejo, da bo še v tem letu »odločilna vojna proti rakastim obolenjem«. Zdi se, da vse te razveseljive trditve izhajajo iz znanstvenih raziskovanj švedskega profesorja dr. Bertina Bjorklunda, kateremu se je posrečilo izolirati rakasto celico in vzgojiti zaščitno vakcino proti raku.
fseučilišče za vrače
V Pretoriji, glavnem mestu Južnoafriške unije je zasedal 5. oktobra letos kaj čuden kongres. Sestalo se je nad sto vračev, da pregledajo potrebe in probleme svojega poklica. »Poklicni« črnski vrači vodijo oster boj proti »ilegalnim« vračem, ki so »brez kvalifikacij« in jim odjedajo kruh. Sklenili so, da bodo. osnovali višjo šolo za vrače, v kateri bodo poslušalci podvrženi skušnji in, ako bodo le-to prestali, bodo dobili naslov »vrača-zdravnika«.
To je prva šola te vrste na svetu. Čeprav je čudno, se je osnovala v drugi polovici 20, stoletja.
Čebele merijo čas
Čebele, ki so jih zdresirali v Parizu, da so hodile vsak dan v določenem času po svoj obrok sladkorja, so ponovile to sposobnost tudi v New Yorku. Kljub časovni razliki (med Parizom in New Yorkom je 5 ur časovne razlike) so hodile čebele po sladkor točno po pariškem času. Na temelju tega so ugotovili, da imajo čebele nekako »notranjo uro« oziroma organ za merjenje časa, ki*ne zavisi od zunanjih faktorjev (položaj sonca), ker bi drugače prišle čebele po sladkor ob isti uri po newyorškem času.
višjei ženi® iraca svetu
Katja von Dyck je najvišja ženska na svetu. Visoka je 2 metra 32 centimetrov. Po poklicu je pevka (mezosopran) in v družbi svoje sestre, ki je pianistka in je tudi visoka (192 cm), je prehodila nekatere države Evrope in Amerike, Ko gresta na turnejo, imata predvsem ve-
liko neprilik na vlakih in parnikih, kjer morajo zanju podaljšati postelje. Ker sta Nemki, so jima priskočile na pomoč nekatere berlinske modne hiše in jima dajejo blago za obleke za isto ceno kot ostalim ženskam. Če bi hoteli sestri vse plačati, bi ju kaj drago stalo, saj porabi slavna pevka 8 metrov blaga za obleko, pri kateri zadostuje navadni ženski le 4 do 5 metrov. Hudo je zlasti s kostimi za koncerte, kjer porabi tudi 10 metrov blaga, najhujše pa je dobiti partnerja za pevski par.
PlPIldl
Egipt slovi po znanih in že preiskanih piramidih. Arheologe pa še bolj zanimajo doslej še neraziskane piramide. Mnogi so že odkrili v teh grobovih egipčanskih vladarjev izredno važne predmete za proučevanje zgodovine in materialne kulture starih Egipčanov. Zato je okrog piramid še vedno vse živo raznih raziskovalcev. Njihovo delo lahko-vidimo na sliki
Naprosili so me cestarji, ki spadajo pod sekcijo Ajdovščina, delajo pa v Istri na cesti Koper—Buzet, naj posredujem, če je le kako mogoče, da sekcija ne bo pošiljala v Istro po gramoz ljudi, ki so do včeraj nabavljali kamen za apnenice. Navajeni so pač bili debelega kamenja, pa so se zato najbrž zmotili in za ceste nabavili prav tako. V kupih gramoza, ki ga cestarji posi-pavajo po cesti, je tudi kamenje, debelo kot pesa, kot pravijo cestarji. Gramoza je že itak malo, zdaj pa še taka kvaliteta! Če cestišče ni dobro nasuto, pa so seveda krivi cestarji.
Še nekaj so me naprosili cestarji: naj bi posredoval, če bi lahko kako prišli do delovnih oblek tudi za zimo; imajo jih vojaki in poštarji in železničarji in še drugi, le cestarji tičijo leto in dan v enakih. Za svoje majhne plače si ne morejo privoščiti še posebne zimske delovne obleke, zato rajši zmrzujejo v letnih, ko prigrizujejo gosto meglo v teh dneh, gosto, da bi jo lahko rezal in na kruh mazal.
Iz Pocana pri Kortah me vabijo, naj bi si ogledal njihovo babilonsko temo, vendar pa pravijo, naj bi se mimogrede ustavil pri ELTE v Izoli in se prepričal, če ne mislijo morda prav tisti dan izpolniti svojo obljubo in se spomniti zapuščenih in pozabljenih Pocančanov.
Te dni sem izvedel za imenitno
novost iz Postojne. Tam so namreč uvedli nekaj čudovitega — socialno zavarovanje za vinsko trto, kar je vsekakor lep korak v razvoju našega kmetijstva. Ne verjamete? V Slovenskem poročevalcu je dne 6. decembra letos postojnski dopisnik objavil vest, da je podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Postojni začela izplačevati vinogradnikom v Istri in po Krasu zavarovalnino ali invalidnino za vinsko trto, ki jo je poškodovala ali uničila toča.
Splošno gradbeno podjetje iz Nove Gorice je nekaj let gradilo Kraški vodovod. Ob koncu vsakega leta je svoje delo obračunalo s končnimi letnimi situacijami plačniku, ki je bil bivši Okrajni ljudski odbor Sežana.
Sedaj, ko OLO Sežana ne obstoja več, pravni naslednik pa je Okrajni ljudski odbor Koper, je Splošno gradbeno podjetje i/. Nove Gorice terjalo pravkar OLO Koper za plačilo nekakšnih razlik, ki so nastale v letnih računskih situacijah zaradi računskih napak v njih: za 1, 1952 1,276.000 dinarjev, za leto 1953 samo 3000 dinarjev in za leto 1954 zopet 715.000 dinarjev. OLO Koper naj bi plačal tudi 8-odstotne zamudne obresti od 25. septembra t. 1. naprej. Vse bi nekako razumel, le tega ne, kako so mogle biti v redu letne bilance podjetja, ko se je pa morala vendar nujno pojaviti pri njih ta
razlika? Saj vendar ni vprašanje kakšna navadna »manča« — gre kar za milijon in več dinarjev — ki bi kot izreden dohodek kar prav prišel, pa če ne bi bila »magari« kar šestindvajseta plača.
Pravijo, da zdaj tudi drugod po podjetjih na vse pretege iščejo za vsa leta nazaj, če ni morda kje kakšna napaka v poslovanju, da bi jo brž našli in nato še pred novim letom vnovčili, da ne bi bilo treba dolžniku še obresti plačevati.
Dobro, da niso tudi meni kaj zidali!
V	Petronijevi ulici v Kopru je bojda kar na odprtem javno prikri-vališče, kjer »olikani« ljudje zlasti v nočnem času odlagajo svoje težave. Tudi s kanalizacijo ni tam vse v redu, kar pričajo že v tem času, takole ob toplejših dnevnih, »prijetni« duhovi, ki vrejo iz kanala.
V	Taverni — gostišču pri avtobusni postaji v Kopru — imajo kaj prizadevno osebje. Prizadevno namreč zato, ker se zelo zanima za svojo izobrazbo, posebno za učenje jezikov. Tako sta baristka in neki natakar že toliko napredovala v italijanščini, da si lahko kot trda Slovenca že kar na ves glas naročata v neki novi esperantščini: »Špric ne-ro!« in podobno, česar še jaz ne razumem.
Brez zamere in lep pozdrav!
Vaš Vane.