ntimiimnHHnmHni»HH»ininmi!iinilIl
Iz glavnega urada K. S. K. Jednote
Ko je glavni odbor pri svoji letni seji, vršeči se januarja t. 1. razpravljal o bodoči, ali XX. redni konvenciji, ki se ima vršiti prihodnjega avgusta, je istočasno določil, da se s. prvim marcem 1942 prične čas razmotri-vanja v prilog konvenciji.
Glavni odbor se je zavedal, da konvencije stanejo mnogo denarja, zhto je sklenil, da se z razmotrivanjem zgodaj prične, ter s tem društvom nudi kolikor mogoče časa za razmotrivanje z namenom, diuse čimveč važnih točk že pred konvencijo reši, kar bo okrajšalo čas konvencije in s skrajšanjem časa, prihranilo na konvenčnih stroških.
Čeravno je poteklo že enajst tednov odkar je bil določen čas za razmotrivanje, se je do sedaj oglasilo še le samo eno društvo in sicer društvo sv. Ane St. 127,, Waukegan, Illinois. •
Vsa krajevna društva, ki imajo kaj dobrega in za napredek Jednote koristnega priporočati, naj pridejo s tozadevno zadevo v javnost. Nikar ne odlašati in čakati do konvencije. Imamo svoj lasten list "Glasilo," potom katerega se lahko na lep in dostojen način pogovorimo, kaj je treba v pravilih premeniti ali kaj dodati, da bi bilo Jednoti v korist. Vse kar smatramo za dobro in za Jednoto koristno, se lahko že pred konvencijo uredi in pripravi. Na konvenciji se potem samo delegaciji predloži v odobritev, kar bo prihranilo veliko časa in. denarja.
Namesto, da bi na konvenciji na dolgo in široko o posameznih točkah razpravljali, lahko to že sedaj pred konvencijo potom "Glasila" napravimo. Ako se tega poslužimo, naša konvencija ne bo trajala več kakor štiri do pet dni. Vse, kar bomo že pred' konvencijo potom razmotrivanja rešili, bo odstranilo dolge in nepotrebne debate na konvenciji. Z odpravo dolgih debat in razprav se bo skrajšal čas konvencije in prihranilo se bo lepo svoto denarja. Konvencija bi ne smela trajati več kakor štiri do pet dni.
Zato apeliram na vsa krajevna društva, da z razmotrivanjem takoj prično. Pridite z dobrimi, pametnimi in za Jednoto koristnimi priporočili in nasveti v javnost. Nikar ne odlašati in čakati do konvencije. Konvencije so drage, skrajšajmo čas konvencije. Prihranimo, kar se prihraniti da. Naše^geslo naj bo : "Konvencija ne sme trajati več kakor štiri do pet dni."
Josip Zalar,-glavni tajnik.
^»»»»»»»»»»»»»mimimiminiiiiiiiiiiin^
ZA OBRAMBO NASE AMERIŠKE DOMOVINE
DRUGI IZKAZ Sledeča naša društva so nadalje kupila vojne obveznice ali obrambne bonde in darovala za Rdeči križ: Številka društva in kraj	Znesek bondov Za Rdeči križ
K.S.K. Jednota, Joliet, 111., nadaljni nakup $ 25,000
Št. 2, Joliet, 111............J.........
Št. 3, Joliet, 111.......................
4, Soudan, Minn...................
8, Joliet, 111.......................
25, Cleveland, O.................
29, Joliet, 111.......................
53, Waukegan, 111..................
Opomba: Večji znesek nakupa vojnih obveznic tega društva je bil objavljen v zadnji številki Glasila.
Št. 59. Eveleth, Minn...................
Št. 62, Bradley, 111. . .f..................
Št. 87, Joliet, 111.......................
Št. 93, Chisholm, Minn..................
Št. 139, La Salle, 111.....................
Št. 164, Eveleth, Minn...................
Št. 217, Salida, Colo....................
Št. 224, Cleveland, O. .....................
Št. Št. Št. Št. št.
500 $ 500 200 500 500 1,000
10.00
10.00
Današnji izkaz ..........................$ 30,299 $ 35.00
Zadnji izkaz .............................. 129,175 1,020.00
Skupaj ..............................$159,474 $1,055.00
Hvala vsem za ta domoljubni čin! Tudi našemu članstvu toplo priporočamo, da marljivo kupujete U. S. obrambne bonde in na ta način našemu stricu Samu pripomorete do zaželjene zmage.
- o-
PREDSEDNIKOV SIN AVANZIRAL
Slovenska nova maša v Denverju
Denver, Colo.—Naznanja se vsem Slovencem in Hrvatom v Denverju in okolici, da bomo imeli novo sveto mašo v naši cerkvi Kraljice sv. Rožnega Venca prihodnjo nedeljo, dne 24. maja ob 10:30; isto bo do-roval naš rojak Rev. Stephen J. Šuštaršič, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Šuštaršič, stanujoče na 3514 Franklin St.
Novomašnik je bil rojen dne 11. januarja, 1913 v Leadville, Colo., tam je hodil nekaj časa v šolo, nakar so se preselili v Canon City, Colo., kjer se je šolal tri leta, zatem se je pa družina preselila k nam v Denver, tukaj je dovršil osmi razred. Zatem je obiskoval državno šolo v Forth Collins, Colo., dne 16. junija je pa stopil v red sv. Benedikta v Canon City, Colo., od tam je bil poslan v Atchison, Kans., v svrho nadaljevanja svojih bogoslovnih študij, kjer je sprejel noviciat, svoje zadnje šolanje je pa dovršil na benediktinskem kolegiju sv. Križa v Canon City, Colo. V mašnika je bil posvečen letos dne 16. maja po novem škofu Most Rev. Jos. C. Willgingu v katedrali sv. Srca Jezusovega v Pueblo, Colo.
Oče novomašnika je bil rojen v Iški #vasi, fara Ig pri Ljubljani, mati Johana, rojena Ločnikar je pa doma iz Hauptmance v trnovski fari, Ljubljana. Častiti gospod novomašnik ima štiri brate in.tri sestre; en njegov brat Edward je poročnik v zrakoplovnem koru, brat Rudolph pa služi pri mornarici, ostala dva brata, Daniel in Albert sta še mlada. Ena novomašnikova sestra je že poročena, ostali dve sta pa še samski.
Naš častiti gospod novomašnik je zelo bistre glave, kajti poleg svojih sedaj dovršenih bogoslovnih študij se je tudi med tem naučil znanstva o elektriki, da je postal izkušen električar in razume še nekaj drugih važnih del.
Pri novi maši bodo navzoči sledeči duhovniki: Rev. J. Judnich, naš župnik; Rev. An-thony Roitz OSB, Rev. Alojzij Potočnik, Rev. Bonaventura Bandi OSB (novomašni!k, rodom iz Clevelanda, O.), Rev. Mathias Blenkush OSB in Rev. Daniel Gnidica OSB.
Po dovršeni sveti maši se bo vršil banket v počast novo-mašniku v šolski dvorani, katerega mu bodo farani priredili.
Castitemu gospodu no<vo-mašniku želimo, da bi ga Bog varoval vsega hudega in da bi mu podelil milost, da bi delal vse svoje dni v vinogradu Gospodovem v čast božjo in za blagor naroda.
George Pavlakovich.
-o-
Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno mater, K. S. K. Jednoto,
Vojni department je te dni v javnosti naznanil, da je bil El-liott Roosevelt, drugi sin našega predsednika povišan v čin
majorja pri zračnem ali letalskem koru. Elliott se službe no nahaja sedaj v mestu Kairo, Egipt.
Brat Lawrence Leskovec
Privatne, bratske in drniabne organizacije morejo premoženj« svoj« ar« ganizaeije investirati ▼ Obrambne bonde in znamke (Defense Bonds and Stamps), serije F in G.
Cleveland, Ohio
Dne 13. maja je umrl po dolgi in zahrbtni bolezni splošno poznani društveni, kulturni in prosvetni delavec Lavvrence Leskovec, stanujoč na 19516 Shavvnee Avenue.. ' Pokojni je bil rojen dne 24. julija, leta 1896 v vasi Vrh, fara Sv. Trije Kralji, občina 2iri. V Ameriko je prišel v družbi matere, sestre in bratov k očetu v Ročk Springs, Wyo., leta 1912 in pozneje se leta 1920 preselil v Cleveland, kjer je živel vseskozi do smrti. Poročil se je pred 18 leti in v zakonu so bili rojeni štirje otroci.
Pokojni je bil zadnji dve leti predsednik Slovenskega doma na Holmes Ave., poprej že tajnik in večletni direktor ustanove. Bil je tudi tajnik in predsednik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in sedaj istega društva blagajnik. Zelo aktiven je bil pri farni cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ter pred smrtjo cerkveni glavni odbornik.
Zadnjih pet let je bil zaposlen kot okrajni pomožni šerif ter zelo aktiven v civilnih in dobodelnih ustanovah.
Zapušča žalujočo soprogo Frančiško, rojeno Hunter, sinove Larry, Richard in Ronald ter hčerko Frances. Starše Antona in Mary Leskovec, 706 E. 155. St. ter brata Matt v Ročk Springs, Wyo.
Žalujoči družini, staršem in bratu naj bo izraženo naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka ameriška zemlja.
SOPROGA UREDNIKA NAŠEGA LISTA ZBOLELA
Minuli četrtek je' soproga urednika našega lista nevarnp zbolela, vsled česar je bila drugi dan prepeljana v Charity bolnišnico. Ker je njeno stanje precej resno, obiski še niso dovoljeni. Prijateljem in članstvu Jednote jo priporočamo v molitev za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
o-
VPOKLIC ANCEM BO DOVOLJENEGA VEČ ODLOGA Wa8hington, D. C.—Armad-ne oblasti so zadnji teden odlo čile, da se bo tistim, ki se bodo pri zdravniškem pregledu spoznali sposobni za vojaško službovalo dva tedna odloga, predno bodo dejansko vpoklicani, da bodo lahko uredili svoje zadeve. Ta nova uredba stopi v veljavo okrog 15. junija.
Entered as Second Class Matter December 12tb, 1923. at the Post Office at Cleveland. Ohio. Under the Aet of Anrnst Mth. 1911. Accepted for MaJUn* at Special Rate of Poetage Provide* for in Seetion 1103, Act of October Srd. 1917. Anthorhed on May ttnd. 1913.
VOLUME XXVIII — LETO XXVIII.
predkonvenčno razmotrivanje
i _
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 112, ELY, MINN.
S tem se naznanja izid naše redne seje z dne 10. maja t..l. Na dnevnem redu je bila volitev našega delegata za prihodnjo 20. Jednotino konvencijo.. Za istega je bil soglasno izvoljen sobrat Joseph Spreitzer, za namestnika pa sobrat Joseph J. Peshel.
Ker je bilo mestb našega blagajnika izpraznjeno, ker je brat Marko Slogar za nedoločen čas odsoten, je bil soglasno izvoljen za blagajnika brat Anton Gornik, stanujoč na 517 E. Chapman St.
Na dnevnem redu smo imeli tudi priporočilo za prihodnjo konvencijo. Naše društvo je odobrilo in predlaga za dobrobit Jednote sledeče točke:
1.—Treba	je, da se v sedanjem vojnem času naredi kaj od strani Jednote za< njene člane-vojake. V ta namen bi bilo umestno ustanoviti poseben vojaški ali patriotičen sklad, da bi se ponesrečenim članom-vojakom lahko nudila kaka pomoč, ker nas čaka velika odgovornost zaradi vojne; naše 'društvo priporoča, da naj se z Jednotinim športnim skladom za časa vojne preneha, ter uvede patriotičen sklad.
2.—Nadalje	priporočamo, da naj bi se konvencija ne vršila po cel teden, ampak vsaj dva dni manj, to pa zaradi ogromnih stroškov.
3.—Tudi	se priporoča, da bi se število delegatov znižalo in razliko stroškov porabilo za patriotičen sklad.
4.—	Vobče priporočamo, naj se kolikor mogoče skuša znižati stroške Jednote, samo da bi se zvišal sklad za ponesrečene vojake ali za patriotičen sklad, saj naša Jednota ima menda že lepo število svojih članov v ameriški armadi.
JOHN KOSCHAK, predsednik;
JOSEPH SPREITZER, tajnik;
ANTON GORNIK, blagajnik. Ely, MiAn., 15..maja, 194Ž.
SLOVENSKO PREKMURJE ZOPET POD MADŽARI
(Izvirno poročilo.)
Tudi Slovenci v Prekmurju so po razpadu Jugoslavije lansko leto prišli nazaj v staro sužnost — pod Madžare. Kakor vsi drugi Slovenci, so tudi Prekmurci Sedaj v silno težkem ptfložaju. Ogrske oblasti sicer vsaj v začetku niso bile tako nasilne kot Nemci na sosednjem štajerskem in na Gorenjskem, vendar se zdi, da se razmere neprestano slabšajo. Prav sistematično uničujejo vse, kar je slovenska kultura storila v dobi 23 letne svobode.
In teh kulturnih pridobitev ni bilo malo. Po vsej pravici lahko rečemo, da naše prekmursko ljudstvo v tisočletnem suženjstvu pod Madžari ni doseglo niti polovice tega, kar je pridobilo v teh kratkih letih svobode v Jugoslaviji. In podobno je, da prav ta neprimerna kulturna naprednost bode v oči madžarske rablje. Zato so se zavzeli, da v čim najkrajšem času uničijo vse, kar je slovenskega, in zopet madžarizi-rajo to popolnoma slovensko ozemlje.
Med tem, ko je imela madžarska manjšina v Jugoslaviji popolno svobodo v besedi, v tisku, v cerkvi in šoli, našemu ljudstvu sedaj niti ni dovoljeno med seboj govoriti v svojem jeziku. Madžarski učitelji so bili nastavljeni in plačani od jugoslovanske vlade in po nekaterih krajih so se
celo pristni slovenski učitelji morali učiti madžarščine, da so mogli poučevati deco manjšine. Zdaj pa vse, kar je slovensko, velja za protidržavno samo zato, ker je slovensko. Zadnja sled 'slovenščine in slovenskega duha se mora iztrebiti ne gledaje na sredstva, samo da se doseže čimprej ta nekulturni cilj.
Vsi učitelji ki niso rojeni Prekmurci, so mforali takoj bežati iz Prekmurja, ali so pa bili poslani v koncentracijska taborišča. Pa niti vsem domačinom madžarski barbari niso prizanesli. Kar je pa ostalo na svojih mestih od prejšnjega učiteljstva, se je moralo prilagoditi razmeram in pognati slovensko besedo iz šol.
Za učiteljstvom je ista usoda zadela vse ostale Slovence, ki so se bili priselili v Prekmurje iz kateregakoli kraja v Jugoslaviji. Vsi so morali v izgnanstvo, če so sploh mogli pravočasno zbežati. Niti starčkom ni bilo prizaneše-no, enako ne ženam in otrokom.
Ko so Madžari na ta način "očistili deželico nezaželjenih gostov," da niso mogli več vplivati na zapuščeno prebivalstvo, je prišla prepoved* rabiti slovensko besedo v šolah in tudi zunaj šol. Kdor prelomi ta ukaz, mu je zažugana stroga kazen. Edino na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti je bilo dosedaj do-
< Dal te na 3 »strani»
POROČILO
O KUPLJENIH U. S. OBRAMBNIH BON D! H ALI OBVEZNICAH IN PRISPEVKU ZA AMERIŠKI RDECl
KRIŽ
(Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu Glasila K. S. K. Jednote, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. To velja za ona društva, ki nam dosedaj še niso poročala o nakupu navedenih bondov in daru za Rdeči križ). Društvo št. Kraj - Znesek bondov Za Kdeči križ
Podpis.....
NASLOV—ADDRESS i
Glasilo C. 8:K. — 6117 St. Clair Cleveland, Ohio.
NO. 20 — ŠTEV. 20	CLEVELAND, O., 20. MAJA (MA Y), 1912
Ustanovitev ženskega ar-madnega zbora
MVashington, D. C. — Ker je bila v kongresu sprejeta predloga za ustanovitev ženskega prostovoljnega armadnega zbora in je ta zakon že tudi predsednik Roosevelt podpisal,-je stopil sedaj v veljavo.
Ta zbor, h kateremu se bo jemalo na prostovljen način žene in dekleta, stare od 21 do 45 let, se bo imenoval v angleščini "Women's Army Auxili-ary Corps" ali s kratico WAAC in bo štel 150,000 žensk. Te vo-jakinje bodo nosile posebno uniformo, dobivale vojaško plačo, živele v vojašnicah in taboriščih in bodo pod vojaškim nadzorstvom. Vršile pa bodo službo doma ali izven dežele, kakršno vrše vojaki redne armade. Za enkrat se bo število članic tega zbora začelo z 25,-000, kasneje pa povečalo; te ženske edinice ali skupine bodo obstojale po 250 vsaka.
Dne 15. maja je bila po predsedniku Rooseveltu za na-čelnico WAAC imenovana 37-letna Mrs. Ovetta Culp Hobby iz Texasa, ki bo imela čin in plačo vojaškega majorja. Mrs. Hobby je bila jako vneta za vojaške zadeve; svoječasno je izdajala neki list v Texasu, njen soprog je bil pa governer označene države.
Vojni tajnik Stimson je že izdal na razne vojaške naborne urade navodilo glede sprejema kandidatinj za oficirsko šolo v Des Moines, Iovva, toda novačenje ostalih prostovoljk se bo pričelo šele čez tri mesece.
-o-
JUGOSLOVANSKI ČETNIKI SE BORIJO Z NOVO MOČJO
Carigrad, 12. maja (ICN) — S prihodom spomladi se četni-ško gibanje v Jugoslaviji razvija z obnovljeno silo. Četniki danes drže v svoji oblasti velik del Bosne. Glavne četniške sile so v gorah med Sarajevom in reko Drino, zlasti v planinskih predelih Romunije.
Italijansko-nemško poveljst-stvo je bilo prisiljeno poslati v Bosno nove čete. Poveljnik ze-dinjenih okupacijskih čet v Bosni, nemški general Bader, je objavil 28. aprila razglas prebivalcem, naj nehajo z odporom, sicer jih bo najstrožje kaznoval. Razglas je bil v obliki ultimata in med drugim so v njem besede: "Osebe, ki skrivajo orožje in dajejo pomoč četnikom, bodo ustreljene. Vse osebe, ki so pobegnile iz svojih bivališč pred prihodom okupacijskih oblasti bodo kaznovane z zaplenjenjem imetij. Vsak odpor bo neusmilujeno zadušen."
Četniki v Bosni so na ta ultimat odgovorili s povečanim odporom. Dn e30. aprila je neki četniški oddelek napadel nemški vojaški transport v okolici Visokog. V boju je padlo 60 sovražnih vojakov in častnikov, 13 tovornih avtomobilov pa je bilo uničenih. Nato so se četniki umaknili v planine. —-o--
Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega člana (co) za naio Jednoto.
J OFFICIAL ORGAN [
OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
■k
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 2, JOUET, IU.
Dva smrtma slučaja Članstvu našega društva naznanjam sledečo žalostno vest: Dne 8. maja zjutraj je nepričakovano nagla smrt zadela našo članico Mrs. Anno Terlep na domu, 821 N. Bro«dway St, Pokojna je bila rojena 27. novembra, leta 1874, v društvo je pristopila 2. novembra, leta 1913.
Pogreb se je vršil iz hiše žalosti ll^maja, katerega je imel v oskrbi pogrebni zavod Anton Nemanich v slovensko cerkev, kjer se je brala črna peta sv. maša zadušnica, potem pa na slovensko pokopališče sv. Jožefa, kamor so rajnko položili k večnemu počitku.
. Zapušča soproga Josepha, šest sinov: Joseph, Martin, Anton, John, Louis, Frank, tri hčere: ftfrs. Walter (Anna) "Ferguson; Mrs. Jacob (Catherine) Tomac, in Mrs. Jacob (Rose) Semrov, in 18 vnukov.
Pokojnica je spadala še trem drugim društvom Ravno isti dan, 8. maja popoldne je po dolgotrajni bolezni tudi umrl naš član Pavel Tomac na domu, 809 N. Bluff St., v visoki starosti 78 let; v društvo pe pristopil 2. septembra, 1894. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 11. maja, katerega je vodil Stephen Rački pogrebni zavod v slovensko cerkev, kjer se je brala črna peita sv. maša zadušnica, potem so ga pa spremili na Slovensko pokopališče sv. Jožefa, kamor so ga položili k^,večnemu počitku.
Zapušča pet hčera: (Kate) Mrs. Anton Pavesich, (Mary) Mrs. Andrew Koludrovich, (Josephine) Mrs. Ernest Malna-rich, (Anna) Mrs. Christ Sus-ner. (Julia) Mrs. John Pleše in 27 vnukov.
Zaeno izrekam vsem ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje in je prav, da se obeh spominjamo pri svojih molitvah.
Bog podeli obema večni mir in pokoj in večna luč naj jima sveti.	N
Z bratskim pozdravom, Lcuis Martincich, tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
53, WAUKEGAN, ILL. *
Vsled bližajoče se konvencije bomo začeli pri našem društvu posebno kampanjo v korist ali za povečanje našega mladinskega oddelka in sicer da bi isti štel 200 članov do dneva konvencije. Danes več kakor nekdaj prej je potrebno, da vsa društva agitirajo, da se razširi mladinski oddelek. V prihodnjih letih bo mladina v starosti 18. do 25. let silno trpela in ravno tako drugi v starosti do 35. leta. Da se bo pa napravila podlaga, na kateri bomo šli naprej po teh razburkanih letih, moramo pa složno in marljivo skrbeti, da pridobimo naraščaj za bodočnost naše K. S. K. Jednote. Ako si bo vsako društvo zavzelo v malem oziru za to delo, potem bomo v skupnem delovanju lahko dosegli velik rezultat in zagotovljeno bodočnost naše Jednote.
Torej prosim vse člane, da nam pomagajo v oziru pridobivanja novih Članov za mladinski oddelek v mesecu maju, juniju, juliju in do konvenčnega dneva v avgustu.
Naše društvo danes šteje 363 članov in članic v odraslem oddelku, torej je društvo upravičeno do treh delegatov in ti bodo izvoljeni na prihodnji društveni seji meseca junija. Naj bo vsak pravičen, ko si vzame v misel izvolitev teh delegatov. Nikakor ne bi bilo prav, ako ne bi bili izvoljeni oni stari zanesljivi člani, kateri so že več let in pošteno služili svojemu društvu kot uradniki in društveni delavci
Dobro zna vsak član, kdo da je vlekel društveni voz vsa po-
ta in ravno tako vedo vsi Člani, kdo se je vedno vozil na tem vozu, ko so drugi delali v bla-kor in korist društva. Da bi ne izvolili take agilne Člane za delegate, bi bilo sramotno za društvo in v sramoto onim, kateri imajo društvo pri srcu in iz njih izvira naše društveno življenje. Izvolite torej take, kateri se zastopijo na društveno poslovanje in kateri so bili že več let v uradu pri društvu in so vam služili doma, torej dajte jim pravico in priložnost, da vam tudi na konvenciji služijo. S sobratskim pozdravom, Joseph Zore, tajnik.
DRUŠTVO FRIDERIK BARAGA, ŠT. 93, CHiSHOLM,
, MINNESOTA Delegatje našega društva
Na naši zadnji seji dne 10. maja so bili izvoljeni sledeči delegatje tega društva za prihodnjo (20.) redno konvencijo K. S. K. Jednote: Brat John Komidar Sr., brat Joseph Ve-rant Sr. in brat Frank Tekautz. Namestniki: Brat • John Zni-darsich, brat Stanley Bovitz in brat Jacob Mlakar.
Članstvo je prijazno vabljeno, da se prihodnjih sej pred konvencijo mnogoštevilno udeležuje. Kdor ima kako priporočilo za izboljšanje pravil, n^j to naznani na seji, da se o točki razpravlja.
Naj ob zaključku navedem imena še nastopnih šest naših članov, ki so bili zadnje dni pozvani v ameriško armado John J. Verant, Joe Kordish, Louis Fink, Frank Janezich, William Lamuth in Joseph Klanchnik.
V tretjem seznamu Jednoti nih članov-vojakov ni bilo pravilno označeno ime našega čla-na-vojaka Okorna, njegovo krstno ime je Joseph, ne pa Frank.	»
S sobratskim pozdravom, John Komidar Sr^ tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
103, WEST ALLIS, WIS.
Dragi mi sobratpe in sestre: Mislim, da je prav, da se po daljšem presledku zopet oglasim v našem Glasilu in vam poročam, kako vaše in moje društvo obstoji, to naj velja osobito onim, ki nimajo nikoli časa, da bi prišli na sejo, češ, da ni vredno iste se udeleževati. Žal, da imamo tudi še nekaj takih "vrlih" članov, ki še ne poznajo naših društvenih odbornikov.
Moram z veseljem povdariti, da naše društvo zopet napreduje v vseh ozirih. Gotovo vam je znano, da snio imeli dolga pri Jednoti čez $1,000 in pri našemu tajniku, ker je s svojo plačo zalagal člane, da niso bili suspendirani; na ta način nam je obdržal mnogo dobrih članov in članic za društvo in Jednoto. Znan je vam tudi sklep zadnje konvencije, da so bila vsa ona društva, ki so Jednoti kaj dolgovala primorana mesečno odplačevati na dolg. Tudi naše društvo je bilo v tem prizadeto, zato smo bili prisiljeni naložiti $2 "naklade na vsakega člana in članico in da se to lahko odplača tekom 20 mesecev po 10 centov. Vsa čast našemu članstvu, ker smo Jednotin dolg še pred petekom 20 mesecev odplačali. Zdaj do meseca julija bomo pa plačevali še zadnjo naklado, da se poravna še dolg našemu tajniku. Iskrena hvala vsem skupaj za tako složno sodelovanje in vašo pozornost!
Zdaj vas pa vabim na prihodnjo sejo dne 6. junija, ker na isti bomo volili delegata za 20. Jednotino konvencijo. Vsakdo bo gotovo rad prišel, če morda ravno ne dela na soboto zvečer, vsi drugi imate pa najlepšo priložnost udeležiti se te važne seje.
•' Pred sklepom moram še opozoriti nekatere na njih veliko-
nočno dolžnost, ta doba traja zanimate za svoje ali vaše lepo
samo še do 81. maja, torej pozor, in prinesite spovedne listke našemu bratu tajniku, to zahtevajo društvena in Jednotina pravila.
Bodimo ponosni, da smo člani društva sv. Jožefa, št. 103 in naše drage Jednote, ki deluje za telesno in dušno korist svojega članstva.
K sklepu še apeliram nft še gospode duhovnike, da bi malo bolj priporočali našo organizacijo, pa bomo imeli lahko nekaj več uspeha pri naši prihodnji kampanji.
S pozdravom, Frank Lipoglavšek, predsednik
DRUSTVO SV. GENOVEFE, ŠT. 108, JOLIET, ILL. Vabilo na sejo
Cenjenim članicam našega društva v vednost in ravnanje, da bomo imele našo prihodnjo sejo v nedeljo, dne 7. junija. Na isto ste vse vabljene, ker bo jako važna zaradi volitev naših delegatinj za prihodnjo konvencijo. Seja se vrši v navadnih prostorih. Torej, da se vidimo na tej seji!
S pozdravom,
Marg Cohil, tajnica. -
društvo, potem se pokažite ta dan gotovo.
Opozarjam tudi one, katere še niste opravile svojo versko dolžnost, da bo 31. maja zaključena velikonočna doba.
Obenem sporočam, da so bile na zadnji redni mesečni seji izvoljene sledeče naše delegatinje za 20. redno konvencijo: Frances Ribich Sr., Agnes Ger-giseh in Mary Eržen.
Na zadnji seji smo sprejele članico iz mladinskega v •odrasli oddelek, Miss Hermina Ribich. Ker pri vsem trudu in prizadevanju le nismo mogle doseči določene kvote v zadnji kampanji, a zagotovim, da bomo do konvencije imele okroglo število. Nič se ne ustrašimo! Kar naprej bodimo pridne pri nabiranju novih članic! Svota, ki smo jo dosegle v zadnji ikampianji, je častna za' naše društvo in za malo naselbino kot je naš Sheboygan.
Kraljica) Majnika, društvena patrona naj nas blagoslovi.
Z sosestrskim pozdravom, Johanna Mohar, tajnica.
DRUSTVO SV. ROKA, ŠT. 113, DENVER, COLO.
Vabilo na sejo
Cenjeno člailstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila 8. junija točno ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji se bo volilo delegate za prihodnjo ali XX. redno konvencijo KSKJ., vršeče se meseca avgusta v Chicagu. Naše društvo je upravičeno do dveh delegatov, zato upam, da se bo vsak član in članica te važne seje udeležil ter na ta način pomagal, da se izvoli najboljše delegate, ki bodo zastopali naše društvo na tej konvenciji.
Nadalje naznanjam,;, da se nahajajo na bolniški listi sledeči: brat John Marolt, Adolph M. Anžiček, Ralph Kvas, Leopold Koršich in sestra Julia Drobnich. Vsem bolnim želimo povrnitev ljubega zdravja.
Z bratskim pozdravom, Bostian Znidaršich, taj.
DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 127, WAUKEGAN, ILL, Vabilo na sejo
Cenjenim članicam društva naznanjam, da se bo vršila prihodnja naša seja dne 24. maja. Na to sejo ste še posebno vabljene ker bomo imele volitev delegatinj na dnevnem redu za prihodnjo Jednotino konvenci jo vršečo se sredi avgusta v Chicagu, 111. Naše društvo je upravičeno do treh delegatinj. Prosim vas, da se te seje v velikem številu udeležite, ker bo važna.
S pozdravom, Frances Tercek, tajnica.
DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIKA, ŠT. tH, STRABANE, PENNSTLVANIA Vabilo na piknik
Druga nedelja prihodnjega meseca, to bo 14. junija je določena za naš prvi letošnji piknik, vršeč se v prijaznem Dre-nikovem parku. Ples se prične zvečer ob 8, igral bo znani Joe Kramarjev orkester iz Browns-ville, Pa.
Zato vabim vse naše cenjene članice, tako tudi cenjeno občinstvo iz Strabane in Canons-burga ter okolice, da se ta dan udeležite naše prireditve. S pozdravom,
Frances Mohorich, tajnica.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE,
ŠT. 136, WILLARD, W1S.
Vabilo na sejo
Članstvo našega? društva s tem vljudno vabim na redno mesečno sejo, ki se bo vršila na prvo nedeljo, prihodnjega meseca, dne *t. junija po prvi sv. maši. Na tej seji bo članstvo izvolilo delegata za prihodnjo Jednotino konvencijo, vršečo se v avgustu t. 1. v Chicagu, 111.
Pozdrav,
John Pernič, tajnik.
DRUŠTVO KRALJICA MAJNIKA, ŠT. 157, SHEBOY-
GAN, WIS. Kakor vsako leto, tako bomo tndi letos obhajale društveni ustanovni dan v nedeljo, 24. maja pri sv. maši ob 8. uri. Darovana bo peta sv. maša za žive in umrle članice društva. V cerkveni dvorani se bomo zbirale pred sv. mašo ob 7:30.
Drage sosestre! Iskreno vas vabim, da se ja v lepem številu korporativno udeležite te sv. maše. Ako se torej še res kaj
D R U $ T V O SV.. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA.
Javljam svim članom i članicam našeg društva, osobito onim, koji niste bili na prošli sjednici 10. maja slijedeče:
1.—Prisotno	članstvo zaključilo, da čemo birati naše delegate na 14. juna, to če biti dojduča sjednica. Dobro za-pamtite, koji budete kandidirali ali koji budete glasovali; o tome budem več pisal, do toga, a vi pak imate vreme suditi.
2.—Kako	sam više puta ja-vio o naših članovih-vojnikih, da ih imali samo 17 u vojski, a sada ih ima 20, jer svaki tjedan nešto ih odlazi u armiju. Pak vam javim, da sam naručio za sve naše vojnike iz naše fare sv. Nikole jednu veliku sv. mi-cu, da jim se Bog da sretno i zdravo povratiti nazad. Daklem ovu sv. misu bude služio Rev. Silvester Lončar u nedje-lju 24. maja u 10:30; pak sve pozivam na ovo svečanost.
3.—Naše	društvo predložilo i debatiralo još 12. aprila da bi imali zabavu u korist Crve-r.og križa; došli smo do zaključka, da pozovemo i naša susedska društva iz Lavvrence-\ille, da zajedno ili skupa po-radimo za tu svrhu. Društva, koja smo zvali in su se nam odzvala je su: Samostalno društvo "Bratska Sloga," društvo "^loboda," broj 34 HBZ, društvo sv. Barbare, broj 92 KSKJ angleško govoreče društvo broj 234 HBZ, društvo Hrvatska žena, Pittsburgh, Pa., društvo I. W. O., Pittsburgh, Pa.
Daklem odbor ovih svih dru-štav budemo pozvali na prvi naš dogovor ili sjednicu u pe-tak na večer u 8 sati 22. maja u dvorani društva Bratska Sloga, 146—44th St., da ne bi toga dana zaboravili!
4.-JBve	članove našeg društva,^>ji kažete da me kod kuče ne najdete osobito ove, koji dugujete, molim, da bi došli taj večer, 22. maja do mene i lahko vse platite.
So pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik, 4319 WiHow St., SHenley 2483
DRUŠTVO SV. HELENt, ŠT.
193, CLEVELAND, O. '
Vabilo na sejo
Drage mi sosestre: Danes, ko prejmete naše Glasilo po pošti, to je v četrtek, 21. maja se takoj odločite, da pojdete zvečer na našo društveno sejo. Na isti se bo treba pogovoriti glede volitve naših delegatinj za prihodnjo Jednotino kon-venvencijo; tako bomo pa lahko tudi kaj razmotrivale v zadevi izboljšanja Jednotinih pravij; kar bodo naše delegatinje morale vpoštevati.
Pričakujem torej številne udeležbe.
S pozdravom,
Alice Grosel, predsednica.
dopisi
NAJNOVEJŠE IZ COLLJN-WOODA
Cleveland, O.—Članstvo naše Jednote, ki zasleduje in čita angleške strani "Our Page" našega Glasila, je gotovo že opa-zilof da se članstvo največjega društva Jednote, poslujočega v Collinwoodu, Ohio,. marljivo pripravlja za pomemben, zgodovinski korak delovanja naše mladine, ki naj služi v reklamne svrhe naše Jednote za bodočnost. Služijo naj torej naslednje vrstice tudi onemu članstvu, kateri mogoče! tega ne opazijo v angleškem jeziku:
V	nedeljo, 7. junija bo za društvo sv. Jožefa, št. 169 eden zmed onih dnevov, ki se ne pojavljajo med nami vsake "kva-tre." Izvršilo in udejstvilo se bo na ta dan t<f, po čemur hrepeni in se zavzema naša mladina, bodočnost naših društev in organizacij. Stremljenje, prizadevanje in delovanje naše mlajše generacije nam čedalje bolj potrjuje, da so pripravljeni nadaljevati to, kar so zapo-čeli naši predniki, pradedje, prvi naseljenci našega naroda po širni Ameriki namreč: duh bratstva in solidarnostij Sto-procetno moramo- torej odobravati, navduševati in podpi-. ati v moralnem in gmotnem oziru vse gibanje in delovanje naših fantov in deklet, čeravno se to vrši potom drugačnega sistema, šeg in nayad, kot smo bili mi navajeni v preteklosti, vrši se namreč vse po ameriško, kar naj bi tudi ostalo za dolgo, dolgo bodočnost.	✓
Poleg udejstvovanja in vež-banja v različnih športnih igrah, se naša mladina zelo rada postavi in pokaže v javnosti potom raznih uniform, to kar reprezentira. Tudi kadetinje društva sv. Jožefa, št. 169, so se namenile, da ne ostanejo v tem oziru zadaj za drugimi. Vsled vztrajnega vežbanja pod spretnim vodstvom in zbiranja doneskov na različne načine, so •si nabavile najnovejše uniforme, 29 po številu, z vsemi pri-tiklinami, kar bo stalo blizu tisoč dolarjev, ko bo vse gotovo.
V	nedeljo 7. junija se nam pa predstavijo javno v veliki slavnosti, ki se bo vršila na ta uan in sicer v naši farni cerkvi, pri osmi sv. maši, potem bo parada po collinwoodskih ulicah, varijetni popoldanski program ter slavnostni banket s plesom v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. Ob kratkem povedano: Collinvvoodska naselbina bo proslavljala ta važen, zgodovinski dan od ranega jutra do pozne noči zunaj in znotraj.
Vse predpriprave za ta dan so ravno sedaj v polnem teku in razmahu; vreme bo prav gotovo lepo jasno in gorko, če ne bo dež. Pismeno so bili povabljeni na to slavnost tudi orij-ski glavni uradniki naše Jednote, vsa krajevna društva naše Jednote v državi Ohio, kakor tudi vsi vežbalni krožki in uniformirane skupine vseh naših organizacij v Ohio.
Boter in botra, tovariši in to-varišice, slavnostni gostje itd., se radevolje priglašajo k sodelovanju za ta dan. Odgovori na povabila ravno sedaj priha-
jajo nazaj jako povoljno od vseh strani od posameznikov, društev tn drugih skupin. Apelira se torej na vso javnost in najvljudneje vabi, da se odzovete k splošnemu sodelovanju za ta dan v najkrajšem času, da nam bo mogoče ob pravem časa priti v javnost s celotnim programom tega dneva. Vzemite si to nekoliko v pretres glede preteklosti kakor tudi bodočnosti. Naše največje društvo Jednote .je bilo vedno pripravljeno in navdušeno sodelovati pri različnih proslavah in prireditvah našega naroda v domačem delokrogu, kakor tudi po oddaljenih naselbinah in upajmo, da se bo to vršilo tudi v bodoče.
Vstopnice za slavnostni banket so že na razpolago, preskr-bite si jih pravočasno, osebno, pismeno ali telefonično pri članicah kadetkah, pri tajniku društva Louis Šimenc, 799 E. 155th St., MUlberry 8111, v prodajalni Frank Lavricha, 15601 Holmes Ave., MUlberry 9467; Mr. John Trček, Gayety Bar, 16701 Waterloo Rd. in August Svetek, 478 E. 152. St.
Posebno se pa apelira na članstvo društva sv. Jožefa, št. 169, da si ta dan rezervira in se vsi brez izjeme udeležimo te slavnosti, preskrbite si vstop niče takoj.
Ostajam z bratskim pozdravom za publikacijski odbor.
• Frank Matoh
Slovenski dan v Chicagu
Pod jarmom suženjskim svet zdaj hropi,
naS narod mili gine, krvavi, pomoči prosi proste Se ljudi, ko hrepeneče si nazaj želi miiu. svobode zlate svetlih dni . . .
Chicago, lil.—Ko je strašna noč fašističnih grozot zadela domala vso Evropo ter tako za-nila tudi tisti prirodni raj, iz katerega prihajamo ameriški Slovenci, so vklenili nacijski razbojniki in laški tolovaji naš majhen 'slovenski narod v jarem najstrašnejše sužnosti. Pa nam je tedaj zaihtela duša in zakrvavelo srce kakor menda še nikoli poprej, kar smo nemudoma pokazali s tem, da smo začeli širiti pomožno gibanje posod, koder biva kaka skupina našega življa v tej deželi. Najprej se je osnoval narodni pomožni odbor, nato pa postajan-ka za postajanko po posameznih slovenskih naselbinah.
Tako se je v začetku letošnjega leta ustanovil tudi v Čikaški slovenski naselbini krajevni pomožni odbor ter se takoj lotil priprav za veliko skupno dobrodelno prireditev, ki se bo vršila dne 24. maja popoldne v prostrani Ameriški-češki dvorani na 1438 W. 18th St.
Vzpored tega velikega gala koncerta bo zelo pester in zanimiv. Vse naše kulturne moči bodo iz prijaznosti sodelovale v njem ter s tem prispevale vsaka po svojih močeh k skupnemu uspehu, ki bo najprej tej deželi v obliki vojnih obveznic, potem pa našemu nesrečnemu slovenskemu ljudstvu v nujno pomoč.
Naša tu rojena mladenka in na vso moč obetavna sopranist-ka Ana Beniger bo odprla koncert z ameriško narodno himno "The Star Spangled Banner" ter nam še pozneje zapela s svojim nebeško lepim glasom nekaj slovenskih in drugih pesmi, pri čemer vsem jo bo spremljala na klavir nam vsem že dobro znana mostrinja Jasna Bjankini.
Krasno Gregorčičevo pesem "Bodočnost Slovanov" nam bo deklamiral Tomaži Cukale, ki je že večkrat dokazal, da je izvrsten deklamator.
Tomaž Cukale se je že pred več leti začel uriti v petju in pokazal svoje uspehe na tem kulturnem polju, posebno takrat, ko je še pred nedavnim priredil svoj koncert najprej v Waukeganu in potem pa še v
Chicagu. Toda kmalu nato je pa moral, žal opustiti tiste svoje pevske napore, ker se je pod-vrgel neki potrebni operaciji v grlu, ki se mu zdaj polagoma celi in zdravi. Ko se mu popolnoma zaceli, misli podati svoj tretji koncert/čigar polovica čistega dohodka pojde v dobrodelne namene.
To soboto, to je dne 23. maja, bo ob eni popoldne pel v radio WHIP v Palandičevem programu zelo lepo skladbo "Fri-derikovo tožbo," za katero je zložil slovensko besedilo pisec teh vrstic. Obenem bo Tomaž Cukale povabil v slovenskem jeziku čikaške in okoliške Slovence pa vse druge Jugoslovane na naš skupni gala koncert, ki se bo vršil prihodnji dan popoldne, kakor sem že prej omenil.
Na to našo slovensko skupno prireditev so bili za govornike povabljeni jugoslovanski poslanik za Kanado, dr. Izidor Cankar, čikaški župan Edvvard Kelly in pa predsednik Slovenskega narodnega pomožnega odbora, Vincent Cainkar. «
Peli bosta Korenčanovi sestri, ki vselej tako radi sodelujeta na naših prireditvah; Udo-vičev fantek bo kajpak na odru tudi to pot; Prešernov kvartet se je menda še posebej pripravil za to priliko in stopili bosta prvič pred tako številno občinstvo moji punčki Majda in Ksenija. Prva bo pela arijo "One Fine Day" iz Puccinijeve opere "Madame Butterfly" in Zormanovo "Oj, večer je že," druga pa bo to spremljala na klavir.
Nastopile bodo članice čika-škega kluba "Ljubljane" v slovenski narodni noši in peli bodo naši pevski zbori, Slovenska ženska zveza, Adrija, Prešeren in Sava.
Po programu bo prosta zabava, pri kateri bo za ples svi-ral tukajšnji Rudmanov orkester.
Ker je namen Slovenskega dneva v Chicagu plemenit in človekoljuben, je pričakovati velikanske udeležbe domačega občinstva in obeta se tudi obilno število gostov iz Waukega-na, Jolieta, Milwaukeeja in drugih okoliških naselbin. - Dan 24. maja naj bo zares dan slovenske plemenitosti in mogočna manifestacija sloven-venske vzajemnosti, kadar gre za pomoč, ki je namenjena našim ljudem v njihni najhujši" nesreči.
Zvonko A. Novak.
VABILO NA VELIKI JUGOSLOVANSKI SHOD V PITTSBURGHU, PA.
Jugoslovanski pomožni odbor, Slovenska sekcija, številka 12 v Pittsburghu, Pa., vabi vse rojake in rojakinje v Pittsburghu in iz bližnjih naselbin, bodisi Slovenci, Hrvati ali Srbi, da pridete poslušat našega jugoslovanskega ministra g. Franceta Snoja, prihodnjo nedeljo, dne 24. maja, 1942 ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na 57th St.
Na tam shodu bo naš rojak Mr. Snoj imel važno predavanje in poročilo iz naše nesrečne in zasužnjene stare domovine. Kakor je razvidno, se po vsej Ameriki naši rojaki zavzemajo za nabiranje darov za naše reveže v stari domovini, torej bi bilo priporočljivo, da se udeležite tega dobrodelnega shoda. Saj vsi čitate v listih, kako si rojaki po vseh naselbinah prizadevajo za naš jugoslovanski dobrodelni fond, posebno bo pa važno, ko bomo slišali g. ministra Snoja, kako se je ravnalo z našimi rojaki po Slovenskem in Hrvaškem, kakor tudi v Srbiji.
Torej ne pozabite tega prvega nagega skupnega shoda prihodnjo nedeljo!
Za odbor JPO SS, št. 12: Joseph L. Bahorich, zapisnikar -o--
*C.mRAJMO ZA SKI ODDELEK! .
MLADIN-
VABILO NA VESELICO
Denver, Colo.—S tem naznanjamo vsem Slovencem tako tudi vsem Slovanom naše naselbine in bližnje okolice, da direktorij tukajšnjega Slovenskega. doma priredi veselico, takozvano "Grand Opening" v soboto, dne 30. maja, na Spominski dan. Veselica se prične ob 2. popoldne, med 6. in 7. uro zvečer bo pa prosta pijača, pred šesto uro in po sedmi pa za denar! Imeli bomo na razpolago za cenjene goste vse prostore prenovljenega doma, kakor r salon, dvorano in vrt. Najeta je za ta dan izborna godba, preskrbljeno bo z dobrim prigrizkom in okusno pijačo; vstopnina bo prosta!
Torej se prijazno vabi vse naše rojake, da se za gotovo udeleže tel naše veselice ali otvoritve, kajti čisti prebitek bo za Slovenski dom, da se nekoliko odplača na dolg. .Torej cenjeni rojaki in rojakinje, pridite v velikem številu; posebno bi se morali udeležiti člani, ki ste delničarji našega Slovenskega doma in mu na ta način nekoliko pomagati.
Ker bo na ta dan ameriški praznik, bo bolj malo naših ljudi tedaj delalo; torej pridite popoldne in zvečer. Za . dobro postrežbo bo skrbel odbor.
S pozdravom in na veselo svidenje!
George Pavlakovich, zapisnikar Slovenskega doma.
-o-
VABILO FARANOM SV. JOŽEFA
Joliet, lil.—Farna šola cerkve sv. Jožefa je bila ustanovljena leta 1895. Od te dobe je že veliko število otrok prejelo krščansko vzgojo v tej šoli. Častite šolske sestre reda sv. Frančiška se že vsa ta leta žrtvujejo za telesni in dušni blagor naših slovenskih otrok v tej naselbini. In med temi ima najbolj častno mesto blagopo-kojna č. sestra Ferdinanda.
K nam je prišla ob pričetku, ostala je pri nas do konca, dokler so ji telesne moči dopuščale vršiti njeno trudapolno delo. Bila je pri nas celih 39 let in v tem času je bila ne le vestna in vzorna učiteljica naše mladine, ampak je tudi postala modra in izkušena svetovalka številnim odraslim faranom, v resnici duševna mati celi župniji. Njenemu odkritosrčnemu in blagodejnemu nastopu so bila odprta vsaka vrata, vsako srce.
Stara šola, v kateri je č. sestra Ferdinanda začela svoje delo, je sedaj popolnoma prenovljena od zunaj in od znotraj. Na zunaj je obzidana z lahko-rumeno opeko; na znotraj je vsa na novo prepleska-na. *Dne 31. maja bo pa blagoslovljena in posvečena trajnemu spominu pokojne sestre Ferdinande. Odslej se bo imenovala: ^Ferdinand Hali."
Slavnosti program se bo pričel s slovesno peto sv. mašo za pokojno sestro Ferdinando, ob 8. uri. C. g. Joseph Stukel, bivši učenec č. sestre Ferdinande bo daroval. sv. mašo in imel pridigo. Farani se pa prosijo, da bi pristopili pri tej sv. maši k sv. obhajilu za pokojno sestro. Pred sv. mašo bo parada, katere se bodo udeležili sledeči: Šolska godba, šolski otroci, cerkvena in podporna društva.
Poslopje bo blagoslovljeno ob 2:30 popoldne, po sklepu majniške pobožnosti. Blago-slovne obrede bo opravil častiti gospod župnik in prejšnji učenec sestre Fernandine Rev. M. J. Butala. Po blagoslovu se bo odkrila slika č. sestre Ferdinande, ki bo visela ob vhodu poslopja.
"Alumni Association" priredi sestanek in ples za vse prejšnje učence in učenke naše farne šole, v nedeljo zvečer, 31. maja v farni dvorani. Vsi ostali farani, kateri niso hodili v našo šolo, se ravno tako vabijo na ta program.
Poročevalec.
Slovensko Prekmorje zopet pod Madžari
(Nadaljevanje • 1 »treni) »
voljeno rabiti domače narečje, pa še to samo v najvišjih dveh razredih. V ostalih razredih, kakor tudi v lendavski meščanski šoli, se ne sme slišati drugačen govor "ko madžarski. Marsikje so bili otroci že kaznovani, ker so med seboj "venski" govorili. Kar velja za druge predmete, velja tudi za krščanski_ nauk. Vse madžarsko. Le kako naj se mladina v takih šolah česa nauči, ko ne razume, kaj ji pripovedujeta učitelj in katehet?
Najbolj čudno "bogoslužno" delo pa vrši goreči — goreči za madžarstvo — somboteljski škof, ki pošilja med same pristne Slovence trde Madžare za dušno pastirstvo, dočim slovenske duhovnike pošilja na župnije v notranjost Madžarske, oziroma pusti, da jih madžarske oblasti izganjajo ali mečejo v ječe.
Novi madžarski duhovniki sicer po večir.i niso videti slabi in skušajo po najboljših močeh biti dobri dušni pastirji. Napram našim ljudem niso doslej zakrivili obsodbe vrednih dejanj, toda če bi imeli še tako dobro voljo, kaj morejo koristiti ljudstvu, čigar jezika ne razumejo, ljudstvo pa njihovega ne. Naši slovenski duhovniki izginjajo s svojih mest kar čez noč. Pride povelje in iti je treba. Tako je pred kratkim izginil celo polanski župnik Daniel Halas, ki dobro zna madžarsko, saj je svoje študije napravil v bogolovju škofijskega semenišča v Sombotelju. Pa se je že moral tako priljubiti škofu, da ga je poklical k sebi in ga ne more videti na župniji med Slovenci, čeravno zna dobro madžarski, bi vendar utegnil vsaj tu pa tam kako slovensko besedo spregovoriti s svojimi Slovenci . . . Tudi dobro znani in vsem Prekmurcem nad vse priljubljeni- župnik Klekel mora jpiti "spravljen" pri škofu v Sombotelju, ker le tam je — po škofovem mnenju — "na varnem." Zelo težko je razumeti početje takega škofa, toda ta zgled nam zopet kaže, do kakšne stopnje zaslepljenosti lahko človeka privede pretipan nacionalizem. Celo najvišje duhovne dobrine izgube vso svojo veljavo in morajo postati umazano orodje v dosego politično-nacjonalnih ciljev. Nacionalistična zagrizenost bi morala biti, če še ni, ena tistih umazanosti današnjega sveta, ki se mora odpraviti s preureditvijo povojnega sveta.
Kakor se je bilo bati že od vsega začetka, so začeli Madžari re-krutirati naše fante. Dosedaj kličejo v redni vojni kader samo mladeniče starosti 21 letnikov, ki služijo pod ogrsko zastavo v vojski. Kolikor je znano, dosedaj še niso odšli na fronto. Urijo se in vežbajo, bojimo se pa, da bodo po nekaj tednih poslani na rusko fronto .. . Uboga naša gmajna!
Veliko spremembo je prinesla nova državna pripadnost tudi v zadevi prehrane. Razume se, da spremembo na slabše in celo zelo na slabše. Znano je, da je prekmursko ljudstvo zelo marljivo in delavno. Ako mu domača zemlja ni dajala dovolj za primerno udobno življenje si je znalo poiskati zaslužka v tujini. Vsekakor pa je bil njegov življenjski položaj kar dosti ugoden. Lakote naše ljudstvo ni poznalo. Zdaj se mora zadovoljiti z 200 grami kruha na dan. če se pomisli, da je kruh eno glavnih hranilnih sredstev in da vsega drugega istotako primanjkuje, je lahko videti, da se mora prekmurski kmet privaditi resničnemu stradanju.
Ni čudno, da je žalovanje za izgubljeno Jugoslavijo v Prek-murju prav tako iskreno ko v drugih delih Slovenije. Samo en glas se čuje vsepovsod: Kako dolgo bo to trajalo? Kdaj bo k<*-nec teh nadlog, kdaj se nam povrne naša draga Jugoslavija?

VABILO
na proslavo zmage in shod katoliškega tiska
ki se bo vršil
V NEDELJO 24. MAJA 1942
ob 8. uri zvečer
v dvorani nove šole sv. Vida v Clevelandu, 0.
1.	Ob 10. uri dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Vida za vse žive in pokojne prijatelje, naročnike in podpornike katoliškega tiska. Vsi vabljeni.
2.	Zvečer cb 8. uri bo v dvorani nove šole sv. Vida izročitev zmagoslavne trofeje letošnjemu zmagovalcu v "Obrambni kampanji" Amerikanskega Slovenca, MR. JOHNU POTOKARJU.
3.	Govori več govornikov o katoliškem tisku in o vlogi katolištva v bodočnosti.
Shod bo vrlo važen za vsakega Slovenca, posebej še za vsakega katoliškega Slovenca. Prijatelji, somišljeniki, naročniki in čitatelji katoliškega tiska, pridite polnoštevilno na ta sestanek. Velevažno je, da se tudi katoliško misleči ljudje shajamo skupaj in razgovarjamo o važnih lastnih perečih vprašanjih.
Vse vljudno vabijo

SKLICATELJI.
gspssssisfi
Tako ne moremo dolgo vzdržati. Bratje so nam daleč, novi gospodarji ravnajo z nami kot da nimamo nikakih človeških pravic, Kakor da nismo ljudje.. .
(Poročilo ni datirano, zdi s? pa, da je bilo napisano v novembru).
Madžari so takoj po zasedbi nadomestili vse slovenske uradnike z madžarskimi. Slovenci morajo zopet jemati s seboj tol-mčae, ako hočejo urediti razne zadeve z uradi. Tako je bilo že pred prvo svetovno vojno in radi tega se je ljudstva tako pristu-* dila madžarska nadvlatia. Zato so se v Jugoslaviji tako dobro počutili, ker so se lahko z vsemi uradnimi oblastmi po domače pogovorili. Zdaj so zopet tam, kjer so bili nekdaj.
Izmed prešnjih učiteljev je samo pet Slovencev ostalo na svojih mestih. Pa še ti so bili vsi, razen enega, potisnjeni za kako stopnjo ali več nazaj v svojem službenem položaju. Nekaj naših učiteljev je dobilo službo v Medžirmurju ali v Bački. Vsaj obljubili so jim službe tam, pa še ni gotovo, če se bodo obljube tudi izpolnile. Na izpraznjena mesta so prišli madžarski učitelji in učiteljice.
šolske knjige so Madžari zaplenili. Ne%samo v slovenskih ljudskih šolah, ampak ista usoda je zadela tudi gimnazijske knjige. Večji del so jih zažgali, nekaj pa razprodali med trgovce za zavoj ni papir. Iz vsega tega se vidi, kako se mudi Madžarom, da bi "popravili" v najkrajšem času, kar so zamudili v letih, ko je Prekmurje pripadalo Jugoslaviji.
Takoj je tudi pokazala madžarska "kulturna" politika, da se mora nižjim slojem onemogočiti študiranje na zavodih za višjo izobrazbo. Zato so silno povišali šolnino in potrebne pristojbine za šolanje, številke gredo v tako višino, da se mora že ob tem vprašanju podreti vsako upanje kmečkemu otroku, da bo kdaj videl višje šole, ako bi razmere ostale pri tem kot so danes. Domače prebivalstvo je na ta način enkrat za vselej izključeno od vseh vplivnih služb. Le madžarskim grofovskim sinovom, ki zmorejo visoko šolnino, naj bi bile prehranjene vse boljše službe. Na gimnazijah je šolnina okoli 1000 Din letno. Kje so drugi stroški! Kako naj si kmečki sin upa spraviti skupaj take svote?
Na univerzah znaša sama šolnina 20,000 Din. S tem je povedano vse. Prekmurje je imelo pred okupacijo lepo število svo-
jih domačih akademikov.- študirali so po raznih jugoslovanskih univerzah. Mnoge je okupacija zalotila doma na počitnicah, ko je bila ravno Velika noč. Drugi so se morali iz enega ali drugega vzroka vrniti na svoje rodno czemlje po polomu Jugoslavije. Hcteli bi študije sedaj nadaljevati vsaj na madžarskih univerzah. Toda že radi samih visokih pristojbin je to izključeno. Saj je svota 20,000 Din za Prekmur-c?. že celo premoženje. . .
V teh žalostnih časih, l:i jih preživlja vsa naša domovina in posebej naše ljubljeno Prekmurje, nas tolaži dejstvo, da je naša mladina zelo narodno zavedna. Nič se ne bojimo zanjo, zlasti ne za tisto, ki je okusila v Jugoslaviji lepoto srednješolske in višje šoliko izobrazbe v materini besedi. Seveda bo madžarski vanda-lizem storit vse in je že začel, da uniči vse naše nade, da našemu pogumnemu gledanju v bodočnost polomi zadnjo perot. Saj se nam trga srce, ko mislimo na cvct naše mladine, na naše zavedne akademike. Kako ne bomo mislili nanje z težkim srcem, ko vemo, da mnogi med njimi zdi-hujejo v madžarskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Tako hoče madžarska kultura doseči nemško vsaj polagoma, če se že ne čuti dovolj močno, da bi dosegla nemško stopnjo kar čez noč . ..
Naše akademike so spravili "na varno" radi obtožb madžarskih priseljencev; ki so jih naznanili oblastem, češ da podpihujejo prebivalstvo k odporu zoper Madžar^ in ga hujsl^ajo k sabotaži. Tako je tudi naša najboljša mladina prišteta med narodne mučenike, ki jih je toliko med jodraslimi in dozorelimi ljudmi.
čujejo se glasovi, da bo v kratkem po vsem Prekmarju razglašena splošna mobilizacija1. To bo nov hud udarec za naše ljudi, obenem pa brez dvorila začetek nadaljnjih persekucij in preganjanj, zakaj ni mogoče pričakovati, da bi naši možje in fantje brez odpora odhajali na rusko fronto in se z ramo ob ramf z Nemci in Madžari borili zoper slovansko Rusijo. Nekoliko nas tolaži dejstvo, da je tudi med Madžari samimi, posebno med vojaštvom, vedno večji odpor za-, per Nemce. Vendar ni upanja, da bi se ta odpor, ki se pač izraža pogosto v ostrih besedah, izživel tudi v dejanskem nagajanju Nemcem. Preveč trdno sedi madžarska vlada v svojem sedlu in preveč krepko jo drži v svoji oblasti nemška pest.
Kakšna je prav za prav madžarska kultura, naj povedo še nekatera dejstva. Mnogi novi madžarski uradniki se zgražajo nad bivšo jugoslovansko upravo, češ da je Prekmurcem dajala preveč prilike za kulturni napredek. To po njihovem prepričanju ni niti potrebno niti zdravo za jtako preproste ljudi. Prekmurje je sedaj, tako zatrjujejo in zmajajo z glavami, vse nekaj drugega kot je bilo pred dobrimi 20 leti. Napredek je res kar čudovit, pa obenem močno škodljiv. Poglejte samo to neverjetno število novih hiš in poslopij! Vse to je zraslo iz tal v 20 letih, dočim na Madžarskem niso ves ta čas skoraj nič zidali, čemu je to potrebno za Prekmurje? Ali niso Madžari dosti bolj napredni, pa se vendar nišo trgali za novosti, ampak so lepo zadovoljni s starimi in starinskimi stanovanji . . . In samo poglejte tisto novo kmetijsko šolo v Rakičanih! To vam je prava palača! In v to šolo so hodili čisto navadni kmečki sinovi nerazvajenih slovenskih Prekmurcev ! ! ! Kaj je Jugoslavija vendar mislila?! To je kvečjemu dobro za grofovske sinove, ne pa za "navadne" kmete! Tako Madžari ne vzgajajo svoje nadebudne mladine ! "Luksu^' kratkomalo za kmeta ni. To si pač lahko privošči grof in Madžari vedo, kaj je grof Kako morejo madžarski vzgojitelji pričakovati, da bo prekmurski kmet pokorno služil svojim grofom in svoje službe ne bo imenoval suženjstvo, ako se bo šolal v takih palačah? Ne, to ne sme biti. Zadnji čas je, da je izginila Jugoslavija, sicer bi obstajala največja nevarnost, da bi prekmurski kmet še prave pristne madžarske kmete "po hujšal,"'če bi kdaj pogledali čez državno mejo v Prekmurje. V kakšni neverjetni nevarnosti so zares bili mili madžarski grofje.
In še tole premislite, ljudje božji! Kaj je Jugoslavija vse nudila prekmurskemu študentu v svojih šolah! Madžarski človek je popolnoma zadovoljen, da zna svojo materinščino. Po kakih drugih jezikih kar nič ne hrepeni. Jugoslavija je pa dovoljevala učni red s celo vrsto tujih jezikov. In zdaj vam prekmurski študentje govore poleg svojega domačega narečja pismeno slovenščino, srbo-hrvašči-no, nemščino, francoščino, nekateri tudi madžarščino. Ali je to za kmeta? In kaj drugega naj pride iz Prekmurja ko kmet? Prav pravcata strahota! Le kaj je mislila Jugoslavija! Le kam je stremela Slovenija! Ali ni zares škandal, kar se je zgodilo prav te dni na gimnaziji v Murski Soboti. Madžarski profesor, ki je sedaj z drugimi vred tam nastavljen, se je postavil pred učenci, da zna nemško. To je tudi dokazal s tem, da je resnično stolkel skupaj nekaj nemških stavkov. Slovenski študentje so se mu smejali in mu povedali, koliko napak je naredil v svoji nemščini. In to naj bo vzgoja! In to naj bo dovoljeno v tem vi-soko-kulturnem dvajsetem stoletju, da bi slovenski študent, ki je poleg tega še iz Prekmurja doma, znal več ko madžarski gimnazijski profesor ! ! !
Zares, smešno je vse to, ko bi le ne bilo obenem tako tragično. Toda tako in podobno mnenje v resnici odkrivajo naši novi kul-turonosci, madžarski privan-dranci po razpadu Jugoslavije, in naši kmetje se jim smejejo s študenti vred- Zato nas ne bo tako kmalu zapustilo upanje, da bomo preživeli vse to in kljub vsemu pritisku dočakali živi in zdravi in kulturno neuničeni dan vstajenja Jugoslavije in novega slovenskega življenja.
---o--
Tajniki in tajnic«, bodite točni pri ©dpotfljanju aseemen-ta na glavni urad.
--O--

\=
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrožič OFM.
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje or-de in znamke (Defense Bonds and Stamps), serije F in G. ganizacije inveetirati v Obrambne bon-
Pionir med pionirji JOSEPH GREGORICH (v angleškem dela "Ave Maria"
"Škoda je, da Baraga ni zidal iz kamna." Tako se je izrazil neki znani katoliški zgodovinar,, kakor sem nedavno tega zvedel. Hotel je reči, da bo er-pela Baragova slava, ker ni zidal velikih cerkva in zavodov ter krasnih katedral.
Res je, da so bile Baragove cerkvice zelo skromne stavbe, da je bil edini njegov "zavod" —če ga sploh lahko tako imenujemo—neko indijansko siro-tišče, ki se je neprestano borilo za obstoj. Tudi njegova katedrala niv bil nikak biser stavbene umetnosti.
Toda premnoge krasne cerkve, ki so jih pozneje postavili v krajih, koder je Baraga deloval, sodile pozidane na podlago, ki jo je bil pripravil Baraga. Indijanci tistih krajev, ki so po veliki večini katoličani, so bolj živa priča Baragovih uspehov kot bi mogli biti celi skladi dragocenega kamna.
Baraga je bil več ko samo misijonar. Bil je prvi škof nove škofije Sault Ste. Marie in Marquette. Bil je mož peresa in učenosti, velika osebnost v zgodovini. Bil je pionir med pionirji. Radi sVoje vgorečno-sti, ki je bila neugasljiv^, in radi svoje osebnosti, ki je bila izredno ljudomila, presega vse druge pionirje svojega časa.
Ko v naših dneh pisatelji in krajevni zgodovinarji, ki nabirajo snovi za svoje spise, na^-te na Barago in dobijo vsaj hipen vpogred v njegov fin ter nesebičen značaj, se takoj lotijo nadaljnega raziskovanja o njegovem življenju, da bi na ta način mogli okrasiti svoje spise z Baragovim imenom in delom. Prošenj za podatke o Baragi je toliko, da bi se zgubil od prvotnega namena pri tem spisu, če bi se hotel muditi pri njih. Samo toliko rečem: Ko bodo vsi podatki znani in primerno razvrščeni, bo poiskala zgodovina za Barago zelo častno mesto in to prav blizu vrha.
Poleg tako ogromnega drugega dela je našel čas, da je deloval za ohranitev svete vere med svojimi rojakih—Slovenci Kako je našel č»s za pisanje slovenske knjige "Zlata jabel-ka," v kateri spodbuja slovenske ljudi, naj ostanejo zvesti svoji veri, je zares prava uganka. Nobenega dvoma ni, da ga je ta knjiga stala mnogo ur poštenega zasluženega počitka in spanja. Svoje ljubezni in skrbi za svoje Slovence ni mogel pokazati bolj očitno kakor jo je pokazal s pisanjem "Zlatih iabelk" v indijanskih gozdovih.
Baragova beatifikacija bi prav gotovo prinesla med Slovence zopet tisto misijonsko gorečnost, ki jih je nekoč tako odlikovala. Imena Baraga, Pire, Skola, Mrak, Stariha, Trobec, Vertin in še druga—to so posvečena imena v zgodovini. Kateri drugi narod se more ponašati s takimi imeni? Ce vzamemo v poštev, da je slovenski narod palček med narodi, odgovarjamo na ono vprašanje brez obotavljanja: Noben!
Ameriški mladi naraščaj je bolj zmožen razumeti in preceniti ogromno delo teh mož, zakaj ameriška zgodovina je zanj odprta knjiga. V Baragovem življenju mora ameriška mladina .najti veliko izpodbudo, posebno če se seznani z vsemi na videz nepremagljivimi težavami, ki jih je pa vendar premagal. Saj se moraš nehote z občudovanjem ustaviti pred takim možem, ki je dosegel take velike reči s tako majhnimi pripomočki.
FrateiA Friderik je sprožil misel, da bi Ave Maria prinašala serijo člankov o Baragi za našo mladino. To se bo zgodilo
v upanju, da se bo naša slo--venska mladina zavzela za Baragovo zadevo, to se pravi za njegovo beatifikacijo. Pa ne samo to. Upamo, da bo naša mladina tudi pomagala vrniti slovenskemu ljudstvu tisto versko edinost, ki je bila nekdaj tak blagoslov za naš narod.
Tukaj je neka velika misel: Molimo za dvoje reči obenem. Molimo za Baragovo beatifikacijo, obenem pa za spreobrne-nje mnogih Slovencev, ki so sedaj proč od črede Kristusove! Morebiti bo ta dvojna molitev hitreje uslišana. Saj v teh tako bridkih časih nujno potrebujemo tolažbe, ki bi nam jo prav gotovo prineslo Baragovo povzdignjenje na oltar.
Nekdo nam piše: "Nikar ne mislimo, da nismo še nikamor naprej prišli z delom za Baragovo stvaj\ s propagando Baragovega imena. Ce drugega nismo dosegi i—prav gotovo smo dosegli to, da se mnogi naši ljudje z velikim zaupanjem zatekajo k Baragi v duhovnih in telesnih potrebah.
"V našem kraju se je nedavno dogodil zelo očiten primer uslišanja na Baragovo priprošnjo. Ena naših žen je bila v tako žalostnem stanju, da ni kazalo drugega ko obupati. Tudi zdravniki so komaj še kaj vedeli, kako in kaj. Duhovnik, ki je .ženi delil poslednje zakramente, jo je imel zapisano smrti. Toda žena je z velikim zaupanjem zatrjevala: 'Baraga bo pomagal.' In res, vse se je začelo drugače razvijati kot .smo bili pričakovali. In ko je bila iz nevarnosti, je s prav takim prepričevalnim glasom dejala: 'Baraga je pomagal . .
"Ko sem jaz čul tiste besede in čutil kot skalo trdno in kot tolmun mirno prepričanje v že-ainem srcu, sem se živo zavedel, da smo z Baragovo propagando že kar precej dosegli: Približali smo Barago našim vernim ljudem, da je, da je postal kar njihov. Ali ni to že precej ?"
TI BOŠ PROST! (Rev. Milko Trampuš)
Nad tebe, domovina, prihrumeli
so oblaki sovraštva in barbarstva tujega. Saj čujemo, kako grmi in bliska se, strašno bobni. Glej! Strele švigajo, pretijo nam
in zdi se, kakor da je že napočil sodni dan.
Tako se zdi . . . Pa ni tako, kot
mislili bi tisti, ki upanje je umrlo v njih: Da Lah bo večni gospodar, da Nemec bo na vek vladar . . . Kaj še! Ce domovina zdaj trpi, svobodo novo oznanja njena kri.
Ne vemo li, da troedini narod naš
je mnogo mučertjikov dal doslej ? Da si s krvjo je kupoval
prostost, v junaštvu kazal svojo je
vrednost? Potrebni še potoki so krvi, zato naš narod zopet toliko trpi.
Zato le proč, ti mrki, črni dvomi!
Saj svoboda bo zopet dana nam!
Zašije zopet zlato sončece na naše nam cveteče travnike. In, bratec moj, le veruj, spet
boš prost! Boš prost! Tedaj vzkipela tvoja bo radost!
EVERY PAY DAT
f BOND DAT
T
L t ^KKK/Gjj^*
nwili ii in omanofl •11T R. GLAIR AVAMUfl	PJFVU OEJNSLAHD, OSZIO	
	natoamejejlo pooda	Ufca
		
		,11.60
		.$8.00
OFHOIAL OBOAH OF AND PDBMSHED BT THX ffRAHP CARNIOLIAN SLOVBOAN OATHOUO UNION at the U trn tbs mtrm « tt> otčss		a a
		
omam: na n. ntmvnmum^ ^ m	OUffNLAND, OHIO	
Tsnmst — iiinMnir for m «r1f—i farty. ■■ »■		.#>.84
por n liiiisli		..13.00
*		
SKUPNA NOC AMEREKEGA FRAIERNALEMA
Napredek ameriškega fraternalizma ali naših podpornih organizacij za leto 1941 je bil zelo povoljen, tako v finančnem oziru, v narastku novega članstva in glede bolj nizke umrljivosti v obeh oddelkih. Koncem minulega leta je spadalo k raznim organizacijam v naših Združenih državah in v Kanadi nekaj nad OSEM MILIJONOV ČLANOV (8,000,Q00)!
Tukaj navajamo glavno statistiko: Dne 1. jan., 1942 je znašala skupna zavarovalnina $6,643,649,740 Odraslih članov 6,520,323, mladinski oddelek 1,071,687 socialnih članov 483,864, torej skupaj
članstva .........................................«,030,874
Skupno število krajevnih društev ....................95,464
Skupno premoženje ..........................$1,441,779,398
Obveznosti .....................................$34,155,917
Rezerve certifikatov ..........................$1,106,416,851
Skupne izplačane podpore leta 1941 ............$121,536,030
Skupne izplačane podpore od obstanka........$5,674,989,845
Novih certifikatov izdanih leta 1941 .................761,452
Nova in zvišana zavarovalnina leta 1941.........$582,462,193
Skupni dohodki leta 1941 ......................$242,956,864
Skupna izplačila leta 1941 .....................$183,959,629
Cisti prebitek .............................$58,997,235
Naj bo h gornjemu poročilu dodano nekaj svot naše K. S. K. Jednote, ki so v gornjih zneskih vpoštete:
Leta 1941 je naša Jednota napredovala za 629 članov in članic v obeh oddelkih, ob koncu navedenega leta je štela namreč 27,428 odraslih in 10,294 mladinskih članov in članic, skupaj 37,722. Prve tri mesece tekočega leta 1942 nam kaže zelo povoljen napredek in sicer za 486 članov in članic v obeh oddelkih; torej smo letos že prekoračili število 38,OQO članstva za 208, kar je najvišje število v zgodovini naše podporne organizacije.
Čistega prebitka obeh oddelkov je bilo lani $314,925.07, skupno premoženje pa $5,058,374.18. Raznih podpor se je lani izplačalo v znesku $399,6^4.64, od ustanovitve Jednote do 31. marca tega leta pa $8,270,530.
V solventnosti smo lansko leto napredovali za 2.05% in znaša ista sedaj 127.24%, kar znači tudi dosežen rekord.
Dasiravno je bilo celoletno poročilo izpod peresa našega glavnega tajnika brata Zalar-ja priobčeno že v št. 6 Glasila, isto na tem mestu zopet danes navajamo z ozirom na gornji izkaz ameriških bratskih organizacij, posnet v mesečniku Fraternal Monitor in pa zato, da bo vsak naš član in članica lahko ponovno videl, kako lepo naša Jednota napreduje. To naj bi vsakega navduševalo, da bi jo čislal, da bi ji ostal vnet in zvest in da bi zanjo vedno agitirali, posebno še v sedanjem konvenč-nem letu.
VSESLOVENSKA MISEL
Kakšna je pa ta? '
Da, tudi Slovenci imamo svojo vseslovensko misel, idejo, ali bolje recimo načrt za našo bodočnost, ki je in mora še bolj postati duša vsega slovenskega narodnega stremljenja in življenja, pa tudi dela in truda za prihodnost, ki nam mora postati tako naše meso in kri, da bo del naše slovenske duše, v kolikor še ni.
Ta vseslovenska misel, ideja je: Združena Slovenija. Vse slovensko ozemlje, brez razlike, kam sedaj spada, kako je razmejeno; tudi tisto, ki so ga nam sovražni sosedje tekom zadnjih 200 let ukradli, to je, ponemčili, poitalijanščili, ali pomadžarili, se mora združiti v eno Slovenijo s skupnim glavnim mestom Ljubljana in s primorsko luko Trst.
Nemški pangermanizem je sklenil, da najprej ponemči vso Slovenijo. Na tem svojem načrtu dela že skoraj tisoč let. "Most do Jadrana!" je njegov prvi cilj v svojem prodiranju proti vzhodu. Ta cilj si je postavil zlasti na zborovanju nemških princev leta 1862, katerega je sklical bivši avstrijski cesar Franc Jožef in mu tudi predsedoval v mestu Frankfurt v Nemčiji. Takrat je ta cesar ponižal svojo državo Avstrijo še bolj za deklo tega nemškega pangermanizma in se zavezal, da bo zvesto delal pq tem načrtu in storil vse, da slovenski narod ubije.
Po tem načrtu So nas Slovence že zdavnaj razdelili na kose: v Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko, samosvoje mesto Trst z Gradiško in v Prekmurje, katero so dobili Madžari. To so. naredili, da bi se slovenski narod, tako razkosan, ne mogel uspešno braniti proti temu ponemčevanju. Se pred 600 leti je segala slovenska zemlja od reke Tagliamento v Italiji, od Trsta tja na Madžarsko do Blatnega jezera, kjer je imel nekdaj svojo prestolico slovenski knez Kocel, od Tirolske tja do\punaja. In danes? Komaj za slabo četrtino te zemlje je še slovenske, vse drugo nam je "svetli" cesar Franc Jožef s svojo Avstrijo po-nemčilj drugo nam je pa vzela zadnja mirovna konferenca.
Strašno krivico nam je naredila zadnja mirovna konferenca v Verdiju. Zaslepljeni in prevarani diplomatje in državniki pri tej konferenci so nasedli nemškim pangermanskim limani-cam in so svojo zavezniško deželo Slovenijo na ljubo premagancem razdelili in razkazali kar na štiri dele. Samo dve tretjini je iste prišlo v Jugoslovijo, vse drugo so izročili brez srca na njjlost in nemilost Nemcem in Italijanom.
Vsakemu Slovenca je krvavelo srce takrat, pa si nismo
mogli pomagati.
Krivic pod Avstrijo in njenih namenov nas ponemčiti, se je zavedal slovenski narod v polni meri ob času dunajske revolucije leta 1848 in zaklical celemu svetu klic po Združeni Sloveniji, Takrat, leta 1848 se je rodila vseslovenska misel, stremljenje združiti vse slovenske pokrajine v eno Slovenijo, seveda takrat še pod Avstrijo. Vsa nadaljna slovenska politika, vse narodno delo slovenskih voditeljev je bilo zato do zadnje svetovne vojne usmerjeno po načrtih te vseslovenske misli.
Po nesrečnem podpisu pogodbe z Italijo v Rapallu, s katero smo izgubili Trst in Primorsko, po plebiscitu na Koroškem, ko smo izgubili KoroškO, po mirovni pogodbi, s katero smo izgubili severno Štajersko, je dobila vseslovenska misel nove cilje, nov pogon in še večji pomen: Združena Slovenija iz vseh slovenskih pokrajin, in sicer cele Koroške in Štajerske, Trst in severna Istra, vse, kar je bilo še pred 200 leti naše.
To je danes naša vseslovenska misel, ki si jo morajo vsi Slovenci doma in tukaj tako globoko zapisati v svoje duše, da nikdar ne bomo udali nikakoršni drugi rešitvi slovenskega vprašanja, kakor samo taki, pa naj se poskusi kadarkoli in koli-korkratkoli rešiti na kak drugi način.
Ko bo te vojske konec, če bi Slovenci ne dosegli rešitve vseslovenske misli v celoti, bomo morali ameriški Slovenci krepko podpreti svoj narod doma v njihovem delu, da se to zgodi. Povedati bomo morali svetu: Tft je bila naša slovenska zemlja, je in mora še biti, in niti pedi si je ne damo vzeti od nikogar in pod nobenim pogojem. Nikdar ne bo miru v tem kotu, dokler se to naše vprašanje ne reši tako, kakor ga naša tisočletna pravica zahteva. Slovenci ne bomo mirovali. Preveč drago mora naš ubogi slovenski narod sedaj plačevati za vse dosedanje barantanje z njegovo sveto zemljo, kakor preje pod Avstrijo, tako po zadnji svetovni vojni pod bičem germanižma in italijanizma in sedaj pa pod Hitlerjevo in Mussolinijevo peto. Tega nikdar več! Šele ko se bo to doseglo, bo mir!
In taka združena Slovenija pa naj bo kot sestavna avtonomna edinica velike Jugoslavije!
To je vseslovenska misel, kakor stoji danes. X. Y.
PROGLAS UDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH AMERIČANOV (UNION 0F YUG0SLAV AMERICANS)
V	zgodovini človeštva pridejo časi, v katerih so meseci in leta važnejši za bodočnost naroda, kakko stoletja v drugih zgodovinskih epohah. In v takih časih je odgovornost vsakega naroda in vsakega poedin-ca neizmerno velika, od njih zavisi njihova lastna sodba in sodba človeštva.
Danes doživljamo tako zgodovinsko dobo. Danes je ves svet v velikanski borbi: na eni strani svoboda in bratstvo, napredek in socialna pravica—na drugi nacionalno suženjstvo, ti-ranstvo, beda in teptanje vseh človeških pravic.
Na strani ropa in tiranije so sile osišča z nacizmom in fašizmom. Na drugi strani so vsi svobodoljubni narodi. Na ti strani je v težki borbi tudi naša velika domovina—Združene države ameriške.
V	tem boju je vsak Američan dolžan dati vse svoje moči za varstvo in zmago svoje domovine. In s tem bojem moramo biti med prvimi mi. Američani jugoslovanskega porekla. Za to imamo važne razloge.
Nas veže ne samo dolžnost napram naši domovini Ameriki, nego vsa naša zgodovina, naša tradicija in naši spomini. To nam nalagajo interesi naroda, iz katerega smo, ki vodi danes krvavo osvobodilno borbo proti našim skupnim sovražnikom. To nam veleva tradicija in spomini, ki nas vežeta z vsemi slovanskimi narodi: ti so danes pod vodstvom ruskega naroda v junaški borbi proti sovražnikom človeštva, proti sovražnikom naše domovine, velike demokratske Amerike.
Zato se mi združujemo z namenom :
da na temelju teh principov združimo vse izseljene Jugoslovane: Srbe, Hrvate in Slovence; da združeni očistimo svoje vrste in dokažemo svetu, da stoje Jugoslovani složno in odločno V boju proti sovražnikom demokracije: fašizmu in nacizmu vseh vrst;
da z vsemi silami pomagamo pri obrambi in boju naše domovine Amerike, dokler ne zmagamo;
da pomagamo vsem organizacijam in podpremo vse-akcije, katere imajo namen pomagati in graniti našo domovino in zaeno pomoč vsem našim zaveznikom ;
da svojcem pomagamo v boju za svobodo vseh južnih Slovanov izpod jarma naših sovražnikov, zaeno proglašamo,
da je edina rešitev za Jugoslovane v slogi, edinstvu in skupni bodočnosti;
da kot Američani slovanska ga porekla doprinesemo čim boljše poznavanje in razumevanje dveh velikih svetov, katera se danes borita skupno za boljšo bodočnost človeštva—to je: ameriškega in slovanskega sveta. V ta namen hočemo sodelovati v tesnem stiku z ostalimi brati slovanskega porekla.
Smatramo, da moremo edi-nole s skupnim, složnim delom pritegniti za aktivno delo vse one, ki so danes neaktivni in neorganjizovani. T a 'k o bomo največ pripomogli pri izvrševanju nalog, katere so danes pred demokratskim svetom.
Na podlagi teh principov smo se združili mi, Američani jugoslovanskega porekla, predstavniki 50 naših organizacij iz New Yorka in okolice, dne 15. februarja, 1942 in smo izvolili svoj skupni, Centralni odbor.
Vabimo i ostale brate v Združenih državah, da potom svojih društev sk 1 i č e j o konference vseh krajevnih ali okrožnih organizacij in da zbero na njih skupni (Centralni odbor v namen edinstvenega patriotične-ga dela.
Prezidij : Frank Kerže; Kle-ment Maračič, Pavao Peric;
Tajništvo: Srd j a Priča;
Pom. tajnik: Anton Zuvič;
Blagajništvo:
Marie Piljurevič;
Odbor i Lazar Balič, Mary Bartl, Nedjeljsko Bulut, Ivan Červenka, Anton Cve.tkovich, Anton Ivančič, Sime Juretič, Harry M. Justiz, Mato Kučer, Jožo Markov, Jovan Mušikič, Danica Nikčevič, Anton Šintič, Mary Vidošič Mihajlo Vukče-vič.	, .
Tajniški naslov:
Srdja Priča, 351 W. 17th St., Nevv York City Telefone CHelsea 2-8019.
vzprejmite tajproglas in sporo- ostalih dveh bratov Pokojnika ___noaoiKin' ene sestre ter dveh svalonj bi
Dodatek:
Ta proglas je vzprejela soglasno ljudska skupščina v nedeljo dne 29. marca, na kateri je bilo nad tisoč ljudi. Nastopili so trije ministri jugoslovanske vlade in pa znani vituoz Zlatko Balokovič. Govorili so tudi člani odbora. Za pokritje stroškov skupščine in za na-daljno delo se je nabralo $400 prostovoljnih prispevkov.
Bratje, New York je pokazal pot, zdaj je na vas, da mu sledite. V vsaki jugoslovanski naselbini skličite enake shode,
čite nam. Ko bo več naselbin organkovanih, bomo sklicali veliki narodni svet, ki se bo podrobneje pečal z vsemi problemi našega naroda.
Čas je kratek, zato hitite. Leto je minilo, odkar je padla Jugoslavija, a do danes nismo imeli nobenega večjega vzajemnega dela. In vendar je tako nujno, da delamo.
Dolgo smo čakala podobnega gibanja, misleč, da bo velika tragedija naše domovine odprla oči in glavo. A kaj smo dočakali? Tisti, ki bi imeli voditi narod, mislijo nase in na lastna korita. Iz grehov preteklosti kujejo svojo bodočnost, ne narodovo.
Narod jugoslovanski je zdrav. Devet desetin vseh je za skupnost, edinost in slogo. Narod ve, da je minila doba majhnega človeka, majhnega podjetja in majhnega naroda. Na Balkanu imamo pet slovanskih vej: Srbe, Hrvate, Slovence, Bolgare in Macedonce. Vsi skupaj smo in moramo biti eno. I ntudi bomo, če bo odločal— narod.
Resna je nevarnost za našo nekdanjo domovino. Ce narod sam ne prime v roke svoje usode, če si narod sam ne postavi temeljev svoje bodočnosti, bomo izgubili vse.
Delajte, bratje, dokler je čas. Naša domovina je sicer Amerika, a nam ne more in ne sme biti vseeno, kako se godi tistim, s katerimi smo povezani s krvjo, tradicijo in jezikom. Ne čakajte na druge, ker drugih ni. In če so, igrajo vloge pete kolone.
Skličite narod povsod v skupine, govorite ž njim in dosegli boste tisto, kar smo dosegli mi,' v New Yorku: soglasno podporo vsemu, kar vodi južne Slovane k skupnost, edinost in složno, bratsko bodočnost.
Frank Kerže.
Opomba: Zgorajšnji "Proglas imamo tiskan v treh jezikih: V angleščini, srbo-hrvašči-ni in slovensčini. Pišite ponj, če ga rabite, ga dobite zastonj.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prošnja
Zopet prihajamo z naslednjo
prošnjo do naših članov in članic, spadajočih k večjim ali bolj številnim družinam. V ad-resarju imamo na primer več slučajev, ko se pošilja od tri do osem številk Glasila na en in isti naslov. Ali bi ne zadostovale samo dve številke? Ko list prebere en član družine, naj ga da še drugemu. Zato prosimo očete in matere takih družin, da naj v korist Jednote znišajo število listov in nam to naznanijo ali sami, ali pa po društvenem tajniku ali tajnici.
Drugič bi »e pa v sedanjem vojnem času na ta način pokazalo tudi patriotičen čin, s hranjevanjem papirja, katerega se rabi tudi v obrambne namene. Nedavno je vlada v Washingtonu že omenila, da bo treba količino za vse ameriške časnike zmanjšati.
Pri naši Jednoti se je zadnje čase vsak mesec prihranilo $332 vsled zmanjšanega števila Glasila in poštnine, ako bi tega ne bilo, bi imeli pri izdaji našega uradnega lista občutno zgubo, ker je tako nizka naročnina za članstvo—7 centov na mesec. Ponovno apeliramo torej na prizadete, da bi dobri stvari na ljubo ugodili naši prošnji.
Popravek
V	finančnem poročilu za mesec marc, priobčenem v zadnji številki Glasila je bila pomotoma pri "Izplačilih" izpuščena ena vrsta in sicer: Razni upravni stroški $7^57.71, kar naj se izvoli blagohotno vpoštevati.
V	št. 18 Glasiia je bila priob-čena mrtvaška objava (Naznanilo in zahvala) za pokojnim* Josipom Gergischem iz Sheboy-gana, Wis. Imena žalujočih
se morala pravilno glasiti GERGISCH, ne pa Gersich.
__o--
Ivan Zupan:
PESEM AMERIŠKIH VOJAKOV
(Foklonjeno članom-vojakom KSKJ)
Mi smo vojaki strica Sama, ponosni nanj zares smo vsi, dežela ta na svetu sama, svobodo ljudstvu ker deli. t
Kako korajžno v dolgi vrsti se vadimo, marširamo, možje in fantje, sami čvrsti, v zastavo se oziramo.
Zastavo rdečo, belo, plavo pri vrhu zvezde pa krase, za njeno varnost, čast in slavo bi dali dušo in srce.
Topovi naši če grmijo, armada naša če gre v boj, letala naša ko brnijo— . sovražnik * ustraši se takoj.
Zato pa fantje le bodimo junaški in korajžni vsi, da zmago končno pridobimo deželi naši ljubljeni! _
Našim pokojnim članom v spomin
nul 6 .aprila, 63 let.
Frank Mance, član društva št. 50, Pittsburgh, Pa., preminul 8. aprila, star 53 let.
John Peternel, član društva št. 1, Chicago, 111., preminul 11. aprila, star 68 let.
Victor Tomac, član društva št. 29, Joliet, 111., preminul 14. aprila, star 57 let.
Paulina Popovich, članica društva št. 144, Sheboygan, Wis., preminula 16. aprila, stara 68 let.
Helena Skerjanc, članica društva št. 196, Gilbert, Minn., preminula 18. aprila, stara 52 let.
Elizabeth Rivic, članica društva št. 58, Haser, Pa., preminula 19. aprila, stara 79 let.
Anton Barbarič, član društva št. 65, Milwaukee, W!s., preminul 20. aprila, star 66 let.
Mary Coz, članica društva št. 59, Eveleth, Minn., preminula 21. aprila, stara 53 let.
Steve Piczko J.t član društva št. 148, Bridgeport, Conn., preminul 23. aprila, star 27 let.
John Belus, član društva št. 15, Pittsburgh, Pa., preminul 26. aprila, star 78 let.
John Bluth, član društva št. 2, Joliet, 111., preminul 28. aprila, star 67 let.
Bodi vsem tem ohranjen blag spomin! Spominjajmo se jih v naših molitvah!
Do 28. aprila smo v tekočem letu vsled smrti izgubili že 84 članov^ in članic. V novem naznanilu o umrlih, ki sledi prihodnji teden je označenih 30 smrtnih slučajev odraslega oddelka, 17 članov in 13 članic; med temi pokojniki je bil najstarejši star 89 let, najmlajši pa 19 let. Imena istih so:
Mary Virant, članica društva št. 162, Cleveland, O., preminula 26. februarja, stara 58 let. .
Agnes Prudič, članica društva št. 12, Forest City, Pa., preminula 28. februar j a,, v starosti 69 let
Joseph Strmole, član društva št. 169, Cleveland, O., preminul 2. marca, star 54 let.
Jennie Jugovic, članica društva št. 86, Ročk Springs, Wyo. preminula 9. marca, stara 39 let.
Joseph Verbos. član društva št. 42, Steelton, Pa., preminul 11. marca, star 74 let.
Sophie Poterjog (Poderžaj), članica društva št. 120, Forest City, Pa., preminula 17. marca, v starosti 29 let.
Jacob Butala, član društva št. 10, Clinton, Ind., preminul 21. marca, star 89 let.
Matt J. Kotchevar, član rru-štva št. 7, Pueblo, Colo., preminul 22. marca, star 47 let.
Antonia Gorse, članica društva št. 104, Pueblo, Colo., preminula 27. marca, stara 32 let.
John Turk, član društva št. 30, Calumet, Mich., preminul 28. marca, star 81 let.
Ana Malič, članica društva 50, Pittsburgh, Pa., preminula
28.	marca, stara 63 let.
Peter Rotar, član društva št.
57, Brooklyn, N. Y., preminul 30. marca, star 72 let.
Mary Mohar, članica društva št. 135, Gilbert, Minn., preminula 1. aprila, stara 62 let.
Mary Elersich, članica društva št. 164, Eveleth, Minn., preminula 3. aprila, stara 68 let.
Joseph Bergles, član društva št. 7, Pueblo, Colo., preminul 3. aprila, star 52 let.
Kristina Kunic, članica društva št. 81, Pittsburgh, Pa., preminula 5. aprila, stara 19 let.
Nick Klepec, član društva št.
29,	Joliet, II., preminul 6. aprila, star 57 let.
Frank Brecelnik, član društva št. 219, Euclid, O., premi-
pokojnemu sobratu Lovrencu Leskovecu,
bivšemu tajniku, predsedniku in sedanjemu blagajniku društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
Blagor Ti, ker že počivaš, iz doline solz hitiš; v grobu smrtne sanje snivaš. v spravi z Bogom mirno spiš.
Ti prestal si že težave, hrupni svet in ves nemir.— Hiti brat, le tja v višave, kjer je prave sreče vir.
"Z Bogom, dragi vi ostali bratje, sestre, znanci vsi; naj slovo vas to ne žali . . . Z Bogom vsi sorodniki!
"Član sem družbe in Jednote zdaj nebeške skupne le.— O j, skrbite za sirote, da bom molil tam za vse!"
L'Z.
NAVELIČANI HITLERJA
London. — Semkaj se iz zaupnih krogov poroča, da se je začetkom maja mudila pri nemškemu "Fuehrerju" Hitlerju večja skupina njegovih generalov s feldmaršalom Brau-chitschem na čelu. Povedali so mu v brk, če ne bo letos s svojo kampanjo v vojni na Ruskem uspešen, ga bodo odstavili in po celi Nemčiji odpravili nazijski sistem.
Hitler je ta opomin bolj hladnokrvno sprejel in izročil vrhovno poveljstvo nemške armade Brauchitschu.
DIESOV ODBOR BO SE DELOVAL
Dne 28. aprila je kongresna zbornica po daljši debati ponovno odobrila vladno pomoč znanemu'Diesovemu odboru v svrho investigacije neameriških aktivnosti. V ta namen se je določilo $110,000, kar bo zadostovalo do konca tekočega leta. Tozadevni predlog je bil sprejet z 290 proti 64 glasovi.
-o-
ŽENA ZGUBILA MOŽA IN - SINA V VOJNI Lo» Angeles, Calif. — V minuli svetovni vojni je tu živeča vdova Mrs. James Austin na francoskem bojišču izgubila svojega moža, ki je bil kapitan. Te dni je bila pa obveščena, da je bil nedavno na Angleškem ubit njen edini sin Fred, ki je kot prostovoljec in sergeant služil pri letalcih na Angleškem.
* JoUrta. m,4Hl
drUfi mine*m. dne 12. januarja, 1888.
OLAVNI URAD: Sil N. OHZiOAOO 0T„ JOLOT, ILL Telefon ▼ Klavnem uradu: Joliet 5448: stanovanja gl tajnika:
Od ustanovitve do 31. marca, 1942 znaša skupna izplačana podpora $8,270,530
Solventnoet 127.24% olavni odborniki
Častni predsednik: frank opeka. north ohhoaoo, ill.
Glavni predsednik: JOHN OKRU. 817 East "CT Bt. Pueblo, Colo. Prri podpredsednik: JOHN ZKFRAN, 2723 W. 15th St, Oblogo, m. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715 Hatfleld St. Pittsbgh. Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 198 Ited St. N. W„ Barberton. O. Ortrtt podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Bos 887, Elj, Minn Pate podpradssdhtea: JOHANA 1IOHAR, 1188 TTIlHngtmm Ave. Shebojgan. wisconstn.
Šesti podpredsednik: OEOROE PAVLAKOVICH. 4878 FsaA St, Dennr. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Oblcago St. Joliet HL Pometal tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 851 N. Oblcago, St. JObet. HL Glavni blagajnik: MATT p. SLANA. 881 N. Chloago St.. JoHst HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 418 N. Oblcago St. JoUet m Vrhovni sdravrdk: DR. M P. (»CAN. 8411 St Clair Ave. Clsveland. O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOROE J. BRINCE, 718 Jooas St, Math. Minn. I. nadzornic^: MARV K POLUTNIK, 17U K SOth Bt, Lorain. a n. nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St. Ftttaburgh. Pa. m. nadsornik: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Fepper Ave. Cleveland. O. IV. nadaornlea: MART HOCHEVAR, 21211 MUlsr Are. Cleveland. O.
PINANČNI ODBOR PRANK J. GOSPODARIC, 800 Rubj Bt. JoUet, m. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth, RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. WHklnsburg. Pa.
POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1103 Jancey Bt, Pittsburgh. Pa. • AGNES GORI&EK, 5336 Butler St. Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wls. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave. 80. Chicago, UL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, «117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave. North Chicago, 111.
Vsa pisma ta denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se poiOJajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St. JoUet HL; dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S K JEDNOTfc 5117 St Clair Ave. Cleveland. Ohio.	_
5.00
DESETI IZKAZ
PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV V POMOČ VSLED VOJNE PRIZADETIM V STARI DOMOVINI Imena darovalcev: Rev. Michael Zeleznikar, Ročk Island, 111. . ..$ Sestra Antonia Velkovrh, tajnica društva sv. Ane, št. 173 KSKJ, Milwaukee, Wis., poslala S9.25, katero vsoto so darovela članice: Louise Staut, Rose Jenich, Josephine Brulc, Mary Jamnik, Angela Pipan, Mary Muhich in Antonia Velkovrh, vsaka po $1. Po 50 centov so darovale: Rose Deželan, Mary Beiley, Mary Salatnik in Antonia Bevetz; 25 centov je darovala Ana Gaus, skupaj ..................
Sobrat Konstantin Podlesnik, predsednik društva Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 KSKJ, Kemmerer, Wyo., poslal $20. Imena darovalcev. Po. $5: Mr. in Mrs., Konstantin Podlesnik irt Monika Orešnik; po $2: Mr. in Mrs. Joseph Marolt, Kemmerer Fiat. in Mrs. Mary Zebre, Frontier, Wyo.; po $1: John Starvarš-nik, Frances Felicijan, Mr. in Mrs. John Peternel, Anton Ročnik, Blezan, Wyo.; po 50 centov: Mr. in Mrs. Alois Križak, Mrs. Agnes Rakun, Mr. in Mrs. Steve Podlesnik, John Kr-
žišnik, Frontier, Wyo., skupaj . ............. 20.00 $ 34.25
Prejšnji izkaz ............................... 1,086.30
9.25
Skupaj ......................................$1,120.55
Darovalcem prav iskrena hvala!
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
ZAPISNIK
seje Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, ki se je vršila dne 1. maja, 1942 v konferenčni sobi SNPJ v
' Chicagu, III. Predsednik Vincent Cainkar otvori zborovanje ob deseti uri zjutraj. S primernim nagovorom pozdravi vse navzoče, na-*kar pojasni, da naj današnja se ja poživi pomožno akcijo ter končno tudi začrta smernice glede politične akcije naših Sloven 1 ceV v Ameriki.
Seje so se udeležili sledeči: Vincent Cainkar, Joseph Zalar, Leo Jurjovec, Janko N. Rogelj, Marie Prisland, jugoslovanski minister Franc Snoj in delno tudi Ivan Molek, glavni urednik Prosvete. Zastopnik John Gornik iz Clevelanda je poslal pismo, da se ne more udeležiti, to da bo upošteval vse sprejete sklepe. Istotako je sporočil za stopnik Frank J. Wedic, da mu je nemogoče prisostevati današ: nji seji.
Za zapisnikarja je izvoljen Janko N. Rogelj.
Tajnik Joseph Zalar prečita svoje poročilo, ki se glasi:
Današnja seja je bila sklicana po dogovoru in v sporazumu br. Cainkar j a, predsednika naše akcije.
Ker je današnje zborovanje zelo važnega pomena, zato sta bila na to sejo povabljena tudi gospod minister Snoj in Rev. Bernard Ambrozich, tajnik Pomožne akcije slovenskih župrvij.
Kakor Vam znano, sem bil pri zborovanju predstavnikov slovenskih, hrvatskih in srbskih organizacij, ki se je vršilo 5. maja 1941 v Clevelandu, Ohio, izvoljen blagajnikom, "Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki." Kot tak sem prejel darove v skupnem znesku $600.00. Ta denar so mi poslali: Thomas (Tomažič) & Co., ^Pittsburgh, Pa., $300.00; dr. Konstantine Fotič, poslanik Jugoslavije, Washington, D. C., $250.00 in Odbora Hrvatov, Srbov in Slovencev, Nevv York, N. Y., $50.00.
Omenjeno svoto $600.00 sem naložil na First National Bank in Joliet. Ker je pa potreba vsak mesec pošiljati na drž. tajnika v Washington, D. C., predpisano poročilo o vsph prejemkih in izdatkih, zato sem omenjeno vsoto 25. febr. t. 1. iz banke dvignil in sem jo potomo bančnega drafta poslal br. Jurjevecu, blagajniku našega odbora. Brata Jurjeve-ca sem naprosil, da naj poslano vsoto vknjiži kot imetje "Jugoslav Relief Committee of Ameri ca."
Poročila državnemu tajništvu v Washington, D. C., so bila red-vsaki mesec izdana, zakar
no
imam na rokah potrdila, da so bila poročila v redu prejete.
Dne 6. marca t. 1. je bila usta novljena postojanka naše akcije v Trinidadu, Colo. Ta postojanka nosi št. 24.
V Ciaridge, Pa., je bila usta novljena postojanka št. 25. Ta podružnica je bila ustanovljena
8. aprila 1.1.	-
Sedaj imamo skupnih postojank 25 po številu.
To je moje kratko poročilo. O raznih drugih zadevah bom pozneje poročal.
Josip Zalar, tajnik JPO-SS. Nadalje poroča, da je imel lokalni odbor št 1 v Jolietu, 1)1., velik gmoten in moralni uspeh. Blagajniku Leo Jurjevcu botfo poslali $1100.00, katere so nabrali med slovenskim narodom v Jolietu.
Poročilo tajnika se vzame z odobravanjem v naznanje.
Blagajnik poroča, da je blagajna JPO-SS narastla na $17,-360.66 do 27. aprila 1942. Poroča nadalje, so bile njegove knjige pregledane po zapriseženih javnih pregledovalcih družbe James T. Wilkes and Co. dne 31. marca, kot to zahteva naše državno tajništvo v Washingtonu, D. C. Zapriseženo poročilo teh pregledovalcev je bilo poslano v Washington, kjer je bilo tudi odobreno. Navzočim predloži kopijo tega poročila, katero se vzame v naznanje.
Nadalje poroča blagajnik, da ima precej dela s prepisavanjem imen darovalcev. Pravi, da mu bo težko voditi to' delo, ako bo moral urejevati imena ter pripravljati poročila za liste. Zato prosi, da naj vsi tisti, ki pošiljajo darove in imena oseb, ki so darovali, uredijo svoja poročila tako, da navedejo imena darovalcev v skupinah, ki so prispevali enake vsote. S tem mu bo olajšano delo, ko bo sestavljal mesečna poročila za slovenske liste. S tem se bo preprečilo vse neljube zamude pri njegovem delu.
Direktorju publicitete izroči mesečno poročilo za april, katerega naj priobči v časopisih.
Poročilo blagajnika se vzam? v naznanje.
Predsednik pozove direktorja publicitete, da naj poda svoje poročilo, ki se glasi: Poročilo direktorja publicitete: Moje delo je večinoma razvidno iz časopisov. Zadnje čase se je to delo pomnožilo z osebno korespondenco. Veliko pisem prihaja, v katerih iščejo informacijo te ali one vrstee, in na vsa ta pisma moram odgovarjati, v kolikor je meni mogoče. Iz pisem tudi spoznavam mnenje naših ljudi po Ameriki. Ta mnenja so različna. Nekateri ustvarjajo neprijetno razpoloženje napram JPO-SS radi preteklih dogodkov. Največ jih je med njimi onih, ki so prišli po vojni v Ameriko. Drugi zopet dokazujejo, da naša akcija ne more nemoteno naprej, ker ni sama med ameriškimi Slovenci. Kako naj tern ljudem odgovorim, jaz sam ne vem. O tem bi lahko odgovorili vi, zastopniki naših organizaci, na tej seji.	i
Zadnji mesec se je nekako pozi vela naša pomožna akcija. Večina naših ljudi je danes že to liko pripravljena, da bi sodelovala in darovala, ako bi vsaka naša naselbina imela moža ali ženo, ki bi jih vodila in učila. Z drugimi besedami povedano: Ljudje imajo denar, radi bi ga dali, toda nihče jih ne vpraša
Zato bo potreba, da se danes pogovorimo, kako bomo poživeli naše delovanje.
Moja sugestija je sledeča:
1.	Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, obstoja iz desetih slovenskih podpornih centraliziranih organizacij. Zato je naša dolžnost in naloga da so opozorjeni vsi glavni odborniki in odbornice prizadetih organizacij, da vsi podpirajo delo JPO-SS. če je njih organiza cija včlanjena pri nas, potem je sveta dolžnost vsakega glavnega cdborriika in odbornice, da dela za to akcijo.
2.	Vsa glasila naših podpornih organizacij bi morala nemoteno priobčeati vse prispevke direk torja publicitete v objigatnih šte vilkah takoj, ko so izročeni spisi ne pa par tednov pozneje.
3.	Vsi glavni odbori naj skle nejo, da se pošlje vsem lokalnim
društvom poziv in proinja, da naj z našimi društvi v vsaki naselbini organizirajo lokalne odbore JPO-SS. Če že. to ne, naj vsaj pri svojih društvih storijo svojo dolžnost napram trpečim in siromašnim bratom in sestram onkraj m6rja.
4. Vsi lokalni odbori in vsaka druga-skupina, ki ima danes na rokah nabrane prispevke, naj jih takoj pošlje na glavnega blagajnika.
6. V vsako slovensko naselbino pošljimo plakate ali lepake, ki bodo javno razstavljeni po naših zborovalnih dvoranah, domovih in javnih prostorih, ki bodo opominjali naše ljudi na našo pomožno akcijo.
6. Direktor publicitete ne bo imel uspeha, ako ga ne podpirajo oni, ki so glavni funkcionarji desetih prizadetih orgai^zacij. Prišel je ias, da moramo resno prijeti za to delo, in da delamo vsi vsak dan in vsepovsod, ali pa našim podpornim organizacijam pritisnemo pečat nezmožnosti. Jaz še vedno stojim na stališču in istega zagovarjam, da so naše bratske organizacije voditeljice našega naroda v Ameriki, nikakor pa ne posamezniki. Saj, kdor hoče delati z nami, vsak je dobrodošel in za vse je dosti dela za to plemenito idejo. Vse pogoje in pripomočke imamo, toda do danes jih še nismo izrabili.
Tem potom se zahvaljujem vsem samostojnim časopisom, ki vestno priobčevali poročila, vesti in članke o naši pomožni akciji.
Na današnji seji moramo tudi določiti smernice naše politične akcije, ako jo sploh mislimo zapričeti. Med Slovenci po Ameriki so se organizirale že posamezne politične akcije, ki tako-rekoč iščejo oporo naroda, da bi jih podpirali. Ni li naloga našega odbora, da se spravi vse te politične pdjave v nekako celoto ter se pozove vse, ki so pripravljeni sodelovati, da se oživi skupna slovenska politična organizacija, ki bi v mejah našega svobodnega izražanja govorila za naše brate in sestre onkraj morja baš v teh časih, ko morajo oni molčati. Zato bi bilo potreba jasne in krepke izjave, ki bi bila v soglasju sedanjega slovenskega mišljenja v Ameriki. Nekaj moramo danes storiti, ali pa povejmo narodu, da naj se sam organizira ali nadaljuje s pričetimi organizacijami.
Končno bi priporočal, da naj odbor zopet kupi vojne bonde, da sedanjim denarjem naj prvo pomagamo Ameriki, pozneje našim ljudem onkraj morja.
Prosim vas, bodimo resni iri delajmo vsi. Organizirajmo sleherno slovensko naselbino Ameriki. To lahko storimo, samo če smo res pripravljeni dela ti vsi, prav vsi, ne samo mi, ki sedimo pri tej mizi.
Janko N. Rogelj Pofočilo se vzame v naznai^je Tajnik Jos. Zalar pravi, da se v imenu odbora JPO-SS zahvaljuje direktorju publicitete za vse njegovo delo, ki ga vrši pri pomožni akciji. Se vzame v naznanje.
Predsednik poroča, da je od poslal obe resoluciji, ki sta bili sprejeti na zadnjem zborova nju dne 21. februarja 1942, na pristojna mesta. Pravi, da je dobil odgovor od obeh strank iz Washingtona. Nadalje poudarja da moramo tudi v bodoče vedno informirati posamezne državne funkcijonarje v Washingtonu$ našem delu za naše ljudi onkraj morja.' Morebiti danes še ne vi dimo učinkovite uspehe, toda ko bo prišel čas, da se bo odločevala usoda našega naroda v domovi ni, bodo ti ljudje v Washingtonu imeli na rokah naše prošnje in zahteve, in tako lahko upamo, da jih bodo tudi upoštevali.
Predsednik poudarja, da se mbranio ponovno zavzeti za naše Primorce v Ameriki, kateri so danes radi Italije vpisani med sovražne tujezemce, a v resnici so zavedni Slovenci in prijatelj
Amerike, ki sovražijo italijanski fašizem. Ravno tako za one nesrečne rojake, katerih rojstni kraji so pod nemško in ogrsko okupacijo. V tem pogledu smo napravili svoje korake in bomo isto še ponavljali, dokler ne dosežemo zaželjeni uspeh.
Nato prečita obe pismi, odgovor predsednika Roosevelta in odgovor justičnega oddelka v Washingtonu, D. C.
V angleščini se odgovora glasita:
DEPARTMENT OF STATE WASHINGTON
March 9, 1942. Dear Mr. Cainkar:
By reference from the President your letter on behalf of the representatives of Slovene raternal Benefit Societies of America has been given to ipe for acknowledgment and thanks. You may be assured that your greetings to the President and your pledges of wholehearted support sent by those of you who met in Chicago on February 21, 1942 are deeply a^preciated. Unity of purpose in our war effort in a primary objective which depends upon the active coopera-tion of all Americans, and it is gratifying to be told that your organizations may be counted upon.
Sincerely yours, (signed) Harold B. Hoskin3
Executive Assistant. *
DEPARTMENT OF JUSTICE WASHINGTON, D. C.
April 4, 1942. Mr. Vincent Cainkar, Chairman Slovene National Benefit Society of Chicago. Chicago, Illinois. Dear Sir:
Your letter of recent date, ad-dressed to the Secretary of State, wherein you request in-formation relative to the status of Slovene and Yugoslav na-tionals who are aliens, and who, oy reason of circumstances, have come from parts of their«country vvhich are oocupied by German ind Italians under the regula-tions governing control of enemies of alien nationalities, las been referred to this office for consideration.
It is greatly regret^ed that this Unit is dnable at this time to exempt certain classes cf jliens who are natives, subjects or citizens of Germany, Italy or Japan, from the regulations promulgated for the peace and safety of the United States gov-2rning control of all aliens of snemy nationalities.
You may be interested to knovv that this subject is novv receiving our serious consideration, and should it be deemed advisable to change the regula-tion$ in this respect you may be sure that his Unit vvill be pleased to advise you. Very truly yours,
Edvvard J. Ennis, Director, Alien Enemy Control Unit
Poročilo predsednika se vzame v naznanje.
Tajnik poroča, da je na današnjo sejo povabil tudi ministra Snoja, ki se je udeležil našega zborovanja. Povabil pa je tudi patra Ambrožiča, ki je sicer odpisal, da se mogoče udeleži seje, toda ga ni navzočega Povabil ga je, da bi se rešilo nesoglasje med našo pomožno akcijo in akcijo slovenskih žup-katero vodi pater Ambro-Obenem tajnik obvešča na-
mj, žič.
vzoče, da je prejel od direktorja publicitete resignacijo v začetku meseca marca, kjer navaja njegovo preveliko zaposlenost kot vzrok za .resignacijo, kakor tudi kot drugi vzrok: Oglaševanje druge pomožne akcije, kar ni v soglasju z dogovori in obljubami, ki so nam bile podane.
Minister Snoj pojasni delovanje akcije slovenskih župnij v Ameriki, ki sodeluje z National Catholic Welfare Conference v Washingtonu, D. C. Njegovo
pojasnevanje je obširno in in-1 formativno. On je vedno želel, da bi bil sporazum in harmonija med obema pomožnima akcijama.
Navzoči apelirajo na direktorja publicitete, da naj umakne podano resignacijo, da se bo v bodoče premostilo vsa nastajajoča nesoglasja, zakar prizadeti umakne resignacijo.
Minister Snoj v daljšem nagovoru opisuje življenje naših ljudi v domovini, ki preživljajo temne dneve pod nemško, ogrsko in italijansko okupacijo. Iz zaupnih porodil, katere dobiva iz domovine, briše sorazmerja med Slovenci na Gorenjskem, v Ljubljani in okolici, kjer so naše vodilne ljudi zaprli ali ubili. Njegovo informativno poročilo uradnikom JP0,SS bi bilo preobširno, da bi ga navajali v tem zapisniku, toda služilo bo temu odboru kot smernica za bodoče delovanje pri politični akciji, katero bo vodil v bodoče tudi JPO,SS. x
Navzoči nadalje z ministrom Snojem temeljito razpravljajo glede primorskega in koroškega vprašanja po končani vojni. Tudi ta razprava bi zavzela preveč prostora v naših listih. Vsa pojasnila, katera je sprejel odbor, bo v bodoče porabil v politični akciji.
S tem je bilo zaključeno dopoldansko. zborovanje.
Pri popoldanskem zasedanju se je pričelo razpravljati, ako bi začela delovati naša politična akcija. Mnenje navzočih je, da se sestavi spomenico na naš slovenski narod v Ameriki, v kateri se pojasni stališče in dolžnost nas vseh napram svojim bratom in sestram onkraj morja. Politična akcija bi morala izdati posebno resolucijo ali spomenico glede primorskih in koroških Slovencev, katero naj bi depu-tacija JPO,SS predložila zainteresiranim osebam in krogom v Washingtonu, D. C., da bi bili obveščeni glede teh perečih vprašanj. Sklenjeno je, da se sestavi potrebne spomenice v bližnji bodočnosti.
Sklenjeno je nadalje, da naš odbor apelira na slovenski narod v Ameriki potom resolucij, da kupujejo vojrte varčevalne bonde in znamke kolikor največ mogoče.
Da bo nas odbor zavzemal širšo plast našega naroda v Ameriki, se sklene, da se povabi na sodelovanje Slovensko socialistično zvezo in zvezo slovenskih župnij, da vsaka izvoli po enega zastopnika v JPO,SS. Obenem se povabi na sodelovanje tudi politično akcijo, ki je bila ustanovljena v Clevelandu po naših Primorcih. Odbor tudi soglaša, da se skliče v bodočnosti slovenski kongres, kjer bi se vključilo tudi nepodporne organizacije in povabilo na sodelovanje urednike vseh slovenskih listov v Ameriki.
JPO,SS bi sodelovala s slovenskim propagandnim odborom v Nevv Yorku, da bi razpe-čavala pripravljene knjige o slovenskem, odnosno o jugoslovanskem vprašanju po tej vojni.
Organiziralo se bo javne shode po slovenskih naselbinah, kjer se bo govorilo o naši pomožni akciji, kakor tudi o potrebah in zaključkih politične akcije.
Zborovanje sprejme vse sugestije, katere je predložil na dopoldanski seji direktor publicitete. Tiskarni Enakopravnost v Clevelandu se izreče zahvala za brezplačno tiskanje plakatov, ki bodo oglašali našo pomožno akgijo po slovenskih naselbinah v Ameriki. Poizve se tudi, koliko bi stalo nadaljno tiskanje istih plakatov.
Ministru Snoju je bilo stavljeno vprašanje, koliko je resnice na tem, da je pater Ambrožič zaposlen pri slovenskem propagandnem odboru v Nevv Yorku, in če je, koliko je njegova plača na mesec. Minister Snoj zanika, da je pater zaposlen pri omenje-
nemu uradu in da dobiva od njih
kako plačo.
Nadalje se razpravlja, ako bi bilo mogoče poslati že sedaj naš nabrani denar v pomoč našim bratom in sestram onkraj morja. Po daljši razpravi navzoči soglašajo, da ostanemo pri naših sklepih, da preje ne, pošljemo, dokler ne bomo sigurni in gotovi, da pride denar res v roke naših bratov in sester ter da se bo delilo nepristransko.
Mrs. Marie Prisland čita. Članek iz Zarje, ki se nanaša na pošiljanje živeža v Grčijo. Pojasni se ji sorazmerje med Grčijo in Jugoslavijo z ozirom na sedanje stanje prehranjevanja.
Minister Snoj poroča, da gre drugi teden v Minnesoto na govorniško turo in vpraša, če bi mogel iti ž njim kdo izmed odbornikov. Sklene se, da obvesti glavnega tajnika Ameriške bratske zveze, brata Antona Zbaš-nika, ki naj na teh shodih govori za naš pomožni odbor v slovenščini, a predsednik nadzornega odbora Kranjsko slovenske katoliške jednote, brat George J. Brince, naj govori v angleškem jeziku. Oba se o tem obvesti.
Predsednik pravi, da smo na današnjem zborovanju dobili veliko merodajnih informacij glede našega bodočega dela in da je bilo zborovanje res dobro. Napravili smo dosti uspešnega dela, le v bodoče moramo tudi vsi delati, da se organizira vsako slovensko naselbino v Ameriki za našo pomožno in politično akcijo. S tem apelom zaključi sejo.
Janko N. Rogelj, zapisnikar.
-o-
MUHA, NAJHITREJŠE ŽIVO BITJE
Čeprav je človek s svojimi tehničnimi izumi najhitrejše bitje na suhem in na vodi, pripada hitrostno prvenstvo v zraku žuželkam. Ko je dosegel italijanski letalec Angelo leta 1934 svoj hitrostni rekord 705 kilometrov na uro, gotovo ni slutil, da leti za polovico počasneje od žuželke.	^
Človek, prepuščen lastnim silam, doseže v teku samo hitrost 32 kilometrov na uro. Na drsalkah poveča svojo hitrost za sedem kilometrov, na kolesu doseže hitrost 120 kilometrov, v dirkalnem avtomobilu pa 430 kilometrov. Na vodi je dosegel človek 208 kilometrov.
Najhitreje živo bitje na svetu je muha cephenomia. Samica doseže okrog 930 kilometrov na uro, samec pa celo 1,310 kilometrov. To je torej dvakrat velika hitrost kakor jo je dosegel italijanski letalec.
-o-
Obrnnibno-varčevalni bondi serije E se dobe v tako nizki zre_ lostni vrednosti kot $25; nakupna cena istih pa je $18.75.
Razne prireditve Jednotinih društev
24. maja: Plesna veselica društva St. Francis, št. 236, San Francisco, Cal., v Slovenskem domu.
30. maja: 35-letnica društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., s piknikom na prostorih L. Novaka na Sherman Rd.
7. junija: Blagoslovitev in razvitje bandera kadetinj društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., v zvezi z veliko parado in plesom; ples se vrši v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave.
14. junija: Vrtna veselica ali piknik društva Kraljica Majnika, št. 194, Strabane, Pa., v Drenikovem parku.
14. junija: Piknik društva sv. Križa, št. 214, Cleveland, 0„ na vrtu Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. (na zapadni stpani mesta). ,
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.

stare I Vrh RaSice Je kraiki in ^Ika povelj. Za nič ne svetu, pa rasel. Na Dobeno vodi marki- tudi če bi se svet podrl, bi mar-
| rana pot. V apniški rebri nad	ne kong*] prej partije, pre-
Pod tem naslovom je Ameri-1 vasjo, desno od pečine "Bela	<jen je ni <jQ konca doigral. To
ška Domovina dne 12. maja pri- peč," sta dve podzemski jami,	giabo8t ima torej ta veliki po-
občila pismo, ki je zelo zahi- Sit in Zidanica. '	veljnik. Tu, v dolgem plašču,
mivo in ga dobesedno prinaša- V vasi je podružnična cerkev	oklepom na prsih, svetečih se
mo: sv. Križa znana od leta 1526 iz	^ zar(jelih lic, malce vinjen
"Redka.so sedaj pisma iz sta- seznama cerkvenih dragoceno-	kaže igto resnQst kot v bitki
re domovine, vendar pa je Mrs. sti. Prezidali so cerkev v 17. in	g0jni tovariši stoje vneto in
Josephine Gliha v Clevelandu, 18. stoletju in zelo zabrisali nje-	spoštljivo okoli njega. Ko mar-
O., dobila pismo od svoje ma- ne gotske oblike. Prostor v cer-	gaj sune j^-oglo, jim zastane me, živeče v vasi sv. Križ pri kvi je skromen, tako tudi njena Lj^. ko dobi točko, se vsi sklo-
Litiji. Pismo je bilo pisano 23. notranja oprava, ki je v baron-	nij0' nad list> kjer imajo točke oktobra 19U in je prišlo na enem slogu. Srednji zvon pa | zaznamovane; ko pa reče, da je gori omenjeni naslov 24. apri- spada med najlepše izdelke v la 1942. Med drugimi vrstica- slogu rokoko. Vlit je bil v letu mi piše mati tudi sledeče: 1778. Cerkev je ležala skrita
'Pri nas ni fc»i!o še nič vojske, I med hišami, možje in fantje so vsi doma. Se- Leta 1937 je vas Rašica predaj smo kar tako in nimamo šla v občino Tacen v ljubljan-pravega gospodarja. Po napa- skem srezu. ,du na Jugoslavijo smo bili šest	--o-
tednov pod Nem&i, sedaj pa	Partija biljarda
smo pod Italijo. Ko so prišli	^ ™ "V"" ^
Nemci so bili vsi gospodje du- Vojaki, ki so se neprenehoma I sa do gasa zberejo v skupine in hovniki pregnani, da ni bilo nič bojevali dva dni in so zadnjo modrujejo o vojski, kadar pa maš. Ko so pa prišli Italijani, noč prebili brez spanca v hu- začne bolj deževati, se umakne pa so prišli tudi duhovniki na- dem nalivu, so popolnoma iz-1 j0 pod streho. • J zaj.	I mučeni. Pri vsem tem so bile
"Na Brezovem je meja. Ka- najhujše tri ure, ko so jih pu-pelica in vsi kmetje, ki so na stili, da so v popolni vojaški isti strani kot kapelica, spada- opremi zmrzovali po mlakah jo pod Nemce, druga stran va- blatnih potov in cest in v blatu si Brezovo je pa pod Italijo, razmočenih polj. Tako gre po vrhu hriba meja Oslabljeni od naporov in od med Nemčijo in Italijo. Dru- prečutih noči, se opirajo drug I fale "na svetu. Kl jub temu no-gače pa je po navadi, zdravi na drugega in se, oblečeni v uni- če pokazati vsega svojega zna smo vsi. Kateri so si pridelali I forme, prepojene z vodo, stiska-za živež niso lačni. Draginja j0 med seboj, da se vsaj malo je strašna, tse je na karte. Jaz I pogrejejo. Nekateri, naslonje-ki sem samai, ne dobim na karte | ni na nahrbtnik svojega soseda,
žejen, mu hočejo vsi postreči z vinom. Vihranje perjanic, rožljanje orožja in zlatih odlikovanj in prerivanje povzroča velikanski hrušč in trušč v tej vi soki, s hrastovim opažem pokri ti sobi. To brezbrižnost svojih gospodarjev izrabijo zamazani hlapci in oprode, ki zpnrzujejo ob cesti pred gradom, se od ča
Maržlov nasprotnik je stotnik, ki je nekoliko manjši od njega, obrit in s svetlimi rokavicami na rokah. Je res prvovrsten igralec biljarda in ima tako voljo do zmage, da bi premagal, če bi bilo treba, vse mar-
nja in si celo prizadeva, da je ne bi prehitro dobil, pa tudi ne izgubil, posebno še lahko ne. Za radi tega ga imenujejo častni-
skoro nič. Kmet ne sme pro- -pij0 stoje. Utrujenost in po- ka bodočnosti
dati drugam, kot državi. Veš, da je dragej, kupila sem malega pujska, ki je bil star 5 ted nov, pa sem plačala zanj 500 din, t. j. 200 lir, kajti sedaj imamo lire za denar. Sedaj pa nam pravijo, da ne bo smel ni-kdo zaklati prašiča. Kdor mora vse kupiti, je zelo hudo za ži veti. Jaz imam vsaj malo krompirja, fižola i.n drugega pridelka. Tudi mošta smo nekaj pridelali, a kaj bo pa za
manjkanje se najbolje bereta na teh dremajočih in izsušenih obrazih. Temno nebo, dež, bla-toč mraz, lakota in sovražniki, ki jih kar mrgoli okoli, vse to jih je premagalo, da obupani čakajo konca.
Kaj delajo tukaj ? Kaj se godi?
Topovi, katerih cevi so obrnjene proti gozdu, dajo slutiti, da na nekaj preže. Proti obzorju postavljene strojnice čaka-
čno skrbi, kajti zima se bliža.'
--o-
"Pazite, mladi mož, igrajte bolje! Maršal ima petnajst točk, a vi deset. Partijo morate doigrati* in če jo dobite, boste storili za napredovanje več. kakor če bi čakali z drugimi po velja in se mučili zunaj v vodi in blatu, ki bi zamazalo vašo lepo uniformo in vzelo lesk zla tim odlikovanjem."
Res zanimiva partija. Krogle tečejo, se dotikajo in se mešajo med seboj
Naenkrat poči in ogenj iz topa zleti proti npbiL ^amolkel sunek strese šipe. Vsi se zdrznejo, samo maršal ne vidi in ne sliši ničesar. Sklonjen nad biljard, hoče kombinirati kra 3no potezo.
Kmalu se pojavi nov blisk in za tem drugi. Sledi pokanje, ki veča paniko med častniki. Vsi stečejo k oknom. Ali so Prusi napadli?
"No, da, naj kar napadejo! reče /maršal in sune belo kroglo .. . "Vi ste na vrsti, da igrate, gospod stotnik.
Stotnik se je silno začudil. Henrik iz gradu Auverone ki je zaspal na topovskem podstavku, ni nič proti temu maršalu, ki med peklenskim pokanjem tako mirno igra biljard. Medtem se hrup podvoji. Med stre ljanje topov se meša regljanje strojnic in drdranje tankov Rdeč ogenj, črno obrobljen, švi gne skoraj pod grajsko streho Preplašeni pavi vpijejo v golob-njaku; arabski konji, ki so za čutili smodnik, se vzpenjajo do stropa. Višje vojaško povelj stvo je brez glave. Brzojavke prihajajo za brzojavkami. Br-popolnoma mirno. Res, če bi I zi 'sli prihajajo in vprašujejo ne bilo zastave, ki vihra na stol- p0 maršalu
,	, pu in bi ne bilo dveh vojakov na Maršal se 7a tn nrav ni? tip
dovje v ernuski potok v široko, 3traži pred 2amreženimi vrati,	Lm de'Xko sem
,	ne bi niti malo mislili, da smo v rekel da ca nihče ne odvrne da
raz^n"	*^ive'Uvnem poveljniškem stanu, bi ne konc^
razsezm gozdi, spodaj jelovma | Konji počivajo v hlevih. Tu in 1 s praprotnicami, zgoraj pretežno listavci. Dobro gojeni sadni vrtovi so obkrožali vas. Bilo je mnogo starinskih domov.
Nova občinska cesta na bano vinsko v Srednje Gameljne, dobre pol ure, odvaja promet bolj v Šmartno pod Šmarno goro iri na Črnuče. Prej je bila bolj
obutev in obleko, to me pa mo-1 jo. Zdi se, da je vse pripravljeno na napad. Zakaj ne napadejo? Česa čakajo?
Čakajo povelja, toda višje vojaško poveljstvo ga ne da.
Višje vojaško poveljstvo ni daleč od tu; je v lepem gradu Ludovika XIII. Pravi knežji dvorec, ki zasluži, da v njem stanuje francoski maršal. Rdeče oprana opeka se lesketa meck| gostim drevjem. Zadaj ga obdajata globok jarek in kamenit nastop in ju ločijo od ceste ravne in zelene terase, ki se dvigajo naravnost do stopnic, ki so okrašene s posodami cvetja. Na drugi strani pa je gabrov drevored z ribnikom, ki plavajo v njem labodi in katerega gladina se sveti kot zrcalo. V golob-njaku, ki je pod grajsko streho, se šopirijo in prhutajo pisani pavi in zlati fazani. Poveljniška zastava mogočno vihra in bedi nad to osamelostjo. Saj prav to je vznemirljivo, če je v bližini bojnega polja tak mir in tišina.
Dež, ki kopiči umazano blato po cestah in poglablja kolovoze, pada enakomerno, moči rdečo opeko, ravna liste oranž in gladi belo perje labodov. Vse je
Opis še ene pozgane vasi na Gorenjskem
Nedavno smo priobčili opis vasi Dražgoše na Gorenjskem, katero so Nemci požgali. Žrtev nemške krutosti je postala tud znana gorenjska vas Rašica. Is to opisuje Krajevni leksikon dravske banovine sledeče:
Rašica je imefa 99 prebivalcev in 19 hiš. Bilo je 14 posestnikov, 2 kočarja in dva najemnika. Vas je spadala pod srez Kamnik, kjer je bil6 tudi sodišče in davčna uprava. Dc Kamnika je 12-15 kilometrov. Do žandarmerijske stanice in župnije Mengeš je 6 kilometrov. Zdravstveni okoliš in finančna kontrola Domžale, 8 kilometrov. Najbližja železniška postaja v Trzinu, 6 kilometrov. Pošja, telefon in telegrai v Št. Vidu, do kamor je samo 4 kilometre, šola je bila v šmartnem pod Šmarno goro, 3 kilometrov. Nadmorska višina znaša 425 metrov.
Rašica je bila slikovita gru-časta vas na prisojni planjavi v zavetju apniških strmin vrha Rašice (641 metrov visok). Iz škrilastega sveta se zbira vo-
jeze in rdeč kot rak, se prikaže, pri oknu z biljardno palico v roki:
"Kaj je? ... Kaj to pomeni
... Kje je straža? Ali je ni tu
tf
• 0 •	"' -ji Sr - ••
"Toda, o gospod maršal . .
"Je že dobro. . . . Takoj. . . Naj počakajo na moja povelja."
In s silo zaloputne okno.
Zastonj se trudijo ubogi lju d je. Celi oddelki so pobiti, med tem ko drugi sploh v borbo ni so posegli. Nimajo kaj storiti Z orožjem v roki čakajo ukazov ... Da, ukazov, dasi ne potrebu jejo ukazov za smrt. Na stotine ljudi pade za gozdom, v jarke, ki so nasproti tihemu gradu Celo padle trgajo bombe in skozi odprte rane brez prestanka teče kri. Da, zgoraj, v sobi pri biljardu, tam je šele peklensko vroče: maršal je prehitel tekmeca, a mali stotnik se brani kot lev
Sedemnajst! osemnajst! devetnajst!
Še toliko časa nimata, da b: zaznamovala točke. Samo še točko potrebuje maršal in zma ga je njegova. Vojni hrup je zelo blizu. Granate že prihajajo v park. Ena prileti nad ribnik in se tu ra_zleti s tako silo, da voda pljuska daleč čez obrežje. Edini labod bojazljivo zaplava v vrtinec krvavega perja svojih tovarišev. To je zadnji udarec . . .
Sedaj pa • nastane popolen mir. l^č drugega kot dež, ki pada na gabrov drevored, dr dranje ob vznožju griča in pa nekakšno premikanje čet, ki hite .. . Armada je v popolnem razsulu. Maršal je dobil partijo.
(Alphonse Daudet)
—-o-
TAKO GOVORE NEMCI
Kdaj Z Kdaj pa ne?
Kdaj je nemški narod sploh prelomil svojo besedo?
(Adolf Hitlei; na Weimar-škem festivalu za Schillerjev 175. rojstni d4n, 10. novembra, 1934.)
Nemčija drži besedo
Če podpišemo neki dogovor ga tudi izpolnimo; o tem je svet lahk<^ trdno prepričan. Kar smo podpisali, bo brezpogojno in pošteno izpolnjeno.
(Adolf Hitler na obletnici NSDAP, Monakovo, 25. februarja, 1935.)
Beseda je prav tako dobra kakor podpis
Če nemška vlada zagotavlja v imenu naroda, da ne želi drugega, nego mir, ima to zagotovilo isto veljavo kakor njen podpis na katerikoli pogodbi, sicer bi podpis ne bil prav nič vreden od prvega slovesnega agotovila.
(Adolf Hitler, Reichstag, 17. maja, 1935.)
-o-
Ivan Zupan:
TRI VRTNICE
tam srečamo častniške sluge, ki pohajajo po hodnikih pred kuhinjo, ali pa naletimo na vrtnarje v rdečih hlačah, ki leno rahljajo pesek po dorišču.
V obednici vidimo z zmečka-nim prtom pogrnjeno mizo. Odprte steklenice in prazni, od vi-
"Vi ste na vrsti, gospod stotnik."
Toda stotnik pomišlja. Kaj je torej mlademu možu? Skoraj bi izgubil glavo, pozabil na igro in večkrat nepremišljeno sune, toda kljub temu dobi dve točki, ki mu skoraj prineseta zmago. Sedaj maršal zbesni. Iz-
j	m t , i na motni kozarci' 80 P° nJeJ I nenadenje in ogorčenje izbruh
navadna vozna pot v Trzin, ka- razmetani, pa tudi jedi so le na neta na njegovem obrazu. Konj
mor se je prišlo v eni un m pol.	pol p0Spravljene. Vse je tako	pridrvi v tem trenutku na dvo-
\ as je izvazala mleko, sadje,	neurejeno, kot je navadno ta-	rišče in se zgrudi Pobočnik
es m živino Bila je priljub-	krat> ko po končanem obedu go-	pokrit z blatom, s silo udre sko-
Ijena izletna točka spomladi in	stje odidejo. Iz sosednje sobe	zi vrata ter v enem skoku pre-
jeseni, posebno pa pozimi za	se sliši smejanje, prerekanje,	skoči vežo:
smučanje. Tudi samo radi le-	trkanje kozarcev in udarjanje	"Maršal' Maršal' " Zani
pega razgleda in dobre gostil-	krogel. Maršal pravkar igra	mivo bi bilo videti kako ga je
ne so prihajali turisti v vas. | svojo partijo in zato armada ča-1	sprejel . Ves napihnjen od
Rože v vrtu zasajene, rože lepe, rdeče tri, druga drugo so vprašale: za koga da raste li? *
Prva reče: "Jaz krasila fantu pušelc bom krasan, dekle ga mu bo pripela, ko na vojsko bo pozvan."
Druga: "Jaz bom rastla v Času
fanta ko doma ne bo, dekle samo tolažila ko nje rosno bo oko."
Tretja pravi: "Fant gotovo šopka z mene bo vesel, dekle ko mu ga bo dala, kadar iz vojske bo prišel." --o-
Svojevrstna cerkev
(Hiša božja, katero so zgradili kaznjenci)
ljubil, da bo še isti dan ž njim|lynu sta obljubila $25,000 že v raju; zato ga je kasneje sv. rabljene orgle nekega gledali-
Cerkev prištela, med svetnike.
Menda edina cerkev posvečena sv. Dizmi tukaj v Ameriki se nahaja med obzidjem kaz nilnice v Dannemora, okraj Clinton v državi Nevv York. To hišo božjo so zgradili sami jetniki ali kaznjenci različnih poklicev: zidarji, tesarji, kleparji, steklarji itd. Škof v Ogden burgu, kamor spada ta okraj trdi, da je navedena cerkev največja in tudi najlepša, kar jih je v njegovi škofiji, saj ima sedežev za 1,200 oseb, pa 100 čevljev visok zvonik. Zgrajena je iz različnega starega mate riala, kamenje se je vporabilo iz starih jetniških celic, želez je od nekega starinarja, itd.; pa vseeno služi svojemu namenu in je edina, ki nosi ime tega čudnega svetnika.
Leta 1937, ko je ondi nastopil službo kaznilniSkega kaplana Father Ambrose R. Hy land, mu je bila za službo božjo odkazana neka večja nerabna jetniška celica. Father Hy-land takoj tega prostora ni odobraval, pač se je odločil postaviti primerno hišo božjo za jetnike, katero nujno potrebujejo. V ta namen je začel delati razne načrte, toda z zaprekami. Od države Nevv York ni bilo pričakovati nobene denarne pomoči, ker ista ne podpira cerkva; dvomljivo je bilo tudi, če bi nabral toliko denarja s prostovoljnimi javnimi darovi; končno se je odločil graditi cerkev s pomočjo ali delovanjem lastnih kaznjencev, če mu bodo hoteli iti na roko; orodje se bo že dobilo doma, gradnjo bo pa sam nadziral.
Država mu je nato dovolila zgraditi cerkev na zemljišču kaznilnice s privatnimi denarnimi sredstvi; to lahko dandanes izvršil vsak katoliški, pro-testantovski ali judovski duhovnik.
Father Hyland je dal apel v različne liste za denarno pomoč, za brezplačni gradbeni material in druge različne cerkvene potrebščine, čeravno so že stare^ ali morda nerabne. Prosil je in prosil in tudi izprosil.
Sedaj že pokojnik kardinal Hayes je v ta namen daroval največjo svoto; neki arhitekt je zastonj naredil načrt za to novo cerkev, neka bogatinka kupiti oltar, neki lesni trgovec je ponudil v dar dva vagona gradbenega lesa, dva žida v Brook-
šča, razne kongregacije epis-kopalne cerkve so vabile Father Hylanda na obisk in so mu darovale različne svote, tako so mu tudi pomagali baptisti, luteranci in celo prostozidarji ali framazoni. Neka mlada hroma katoličanka je kupila krasno izdelano cerkveno okno, štiri pobožne žene iz Avstralije so mu poslale denar za nabavo svečnikov in mati nekega jetnika, ki je umrl v tej ječi, je pa kupila električni križ stolpa.
Torej začetek je bil narejen, nekaj materiala in denarja je že $250,000 na razpolago, zdaj je pa nastalo vprašanje glede delavcev. Kje iste dobiti? Kaznilnica v Dannemori je bila na slabem glasu, kamor so pošiljali najbolj zlobne jetnike, toda pogumni kaznilniški kaplan Hy-land ni obupal, izprašal je vse jetnike o njih poklicih, pa so se mu kmalu javili: en izkušen kamnosek, pleskar, steklar, električar, več tesarjev, zidarjev in kleparjev; med njimi je bil celo en kipar, ki je naredil kip Kristusa, Dizme in štirih evangelistov. Z gradnjo cerkve seje nato pričelo graditi v polnem obsegu; isto so pomagali graditi nekateri jetniki, ki niso bili že leta in leta v kaki cerkvi, še manj pa v katoliški. Neki jetnik, obsojen v dosmrtno ječo, je na svojih kolenih po-
lagal plošče za cerkveni tlak, da je imel žulje na kolenih,; ker ni bil katoličan, je kmalu zatem prestopil v našo vero.
Ker je bil kaplanov oče kon-traktor, mu je pri gradnji te cerkve brezplačno pomagal; zvonove za stolp so zastonj dobili od. neke zapuščene meto-distovske cerkve. Tako je tekom štirih let ob prostih urah pri gradnji cerkve delalo 200 kaznjencev, dokler ni bila meseca avgusta, leta 1941 dovršena in slovesno blagoslovljena.
Če bi se to cerkev izven kaznilnice na navaden način gradilo, bi znašali skupni stroški
Slovensko-ameriški DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
je naslov knjižice, ki Je pravkar izšla. Vsebina Je sledeča:
L DEL obseg* v slovenščini in angleščini vprašanja in odgovore o Ameriki, njeni vladi in dragi tvarini, ki Jo morajo poznaU vsi oni, ki iščejo dragi državljanski papir.
2.	DEL nudi čitatelju kratek zgodovinski pregled Amerike (v slovenščini).
3.	DEL pa obsega: a) Proglas neodvisnosti. b) Ustavo Združenih držav, c) Zgodovinski govor predsednika
Lincolna v Gettysburjni, d) Predsednika Združenih držav in doba njihove vlade in e) Posamezne države, njih glavna mesta, prebivalstvo in površino.
Sedaj bolj kot kedaj prej Je potrebno, da pozna vsak Amerikanec svojo domovino čim natančneje. Zato naj bi mela vsaka hiša to knjižico vedno pri rokah." Cena ji Je samo 50 centov. Naroča se pri:
LEO ZAKRAJŠEK. 302 E. 72nd St,	New York, N Y.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Naš Izveličar je bil križan na Kalvarijin je umrl v družbi tudi križanih dveh razbojnikov. Eden izmed teh, Dizma, se je skesal, za kar mu je Jezus ob-
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
15702 W»terloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa št 169 KSKJ
STALNO SLUŽBO
poslovodje v tiskarni dobi Slovenec, ki je zmožen kompozicijskega dela tia roko in ima vsaj nekaj znanja tudi o drugem splošnem delu v tiskarni. Biti mora zanesljiv in stalen. Glede podrobnosti se je obrniti na Upravo Glasila, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio, vsaj do 23. maja.
Zdaj se vrš^v-tej hiši božji vsako nedeljo služba božja, kjer poje 40 pevcev močan zbor jetnikom, organlst je pa tudi njih sodrug in ta hiša božja je navadno polna skesanih verni-kov-jetnikdv, civilnim osebam je pa prepovedana, ker se nahaja na dvorišču visoko zagra-jene kaznilnice.- .
Th« Complete Guid« for Your War Garden
HalfPrice!
tke litest brand-ne« editim af the faMaat Amateur Gariinera' "Bible"
F0RMERLY $4.00
Now0n/y$
E>try W«rd, Paft and Pieture Complete—with much NEVf Material and NEM lllustratiom: G« Your C«PT Nnr!
1.98
in handsMK and darablf
ntw stjrk cfoth kindim
THE GARDEN
Encyclopedia
Har*'i •v«rything you n«»d te know-about any tttina you want to grow! Packad »ith mora proc-ticolpardaa informotion than any othar voluma naor it, priča. Naariy 1400 poges, 750 pieturat, 10,000 artidas. Praparad axpressly for tha orno-teur-no haovy tachnical talit, but claar, aiplicit antwars to avary gardan qua»tion. Praparad by Amarican auparti for all U. S. dimatas, loiit, i »o toni and mathodi. Editad by E. L. P. S«y-mour, B.S.A. Praitad bv gardaning aulhoritiat. Ordar thlf amozing half-prica bargain at onca!
Plaota tand __________________copiat of tha	j
NEV/ GARDEN ENCTCLOPEDIA, by	j E. L. D. Saymour, ot $I.W aach.
□ I anclota poymant □ Sand C.O.D.	I
Nama	|
I
.....-......—...............................i
Addrass
You can order tliis finp book from: SLOVENIC PUBLISHING CO., 216 W. 181 h St., New York, N. Y.

Ameriška Domovina
rAm
S

je
LOGE
vrtej posojilnici
zavarovane do IS.MM0 po Federal Savings * Loan Insurance Corporation. Waahington, D. C.
Sprejemamo osebne vloge.
la društvene
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
sns St Clair Ave. HEnderson M7« Cleveland, Ohio
i
s
slovenski dnevnik
ki izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.


Vi*
6117 Sta Clair Avenue Cleveland, Ohio

MAn f M« PAT DAT
BOND DAY
PUR
**
The Spirit of a 'Reju-venated KSKJ"
PLAN TO ATTEND
YOUR LODGE MEETING! — ELECTION OF CONVENTION DELEGATES IS NOW IN ORDER
dr. kuzma will Receive m.s.
for special research findings
Joliet, 111. — On Monday, May 11 Dr. Joseph F. Kuzma, M.D., formerly of Joliet, ap-peared before the Wisconsin Seetion of the Society of Ex-perimental Biology and Medicine to present his paper enti-tled: "Investigations of Myo-epithelial Proliferations in the Breast." His presentation was enthusiastically received.
This paper gave the sum-mary of the findings in respect to a certain kind of a breast tumor which until now has been considered cancerous the victim subjected to radical sur-gery and hope was often aban-doned. After two years of special and original research Dr. Kuzma discovered that this particular type of breast tumor is not cancerous but rather be-nign does not cause death and the patient need not be sub-
jected to extensive surgery.
Dr. Kuzma graduated from the University of Illinois School of Medicine in 1939 and since his graduation he has been con-nected with the Milvvaukee County General Hospital in Milvvaukee. For the past year he has also held a Teaching Fellovvship at Marquette Uni-versity in Milvvaukee. In recog nition of his recent finding3, the Marquette University vvill confer on Dr. Kuzma the de gree of Master of Science in Pathology atthe graduation ex ercises on May 31. In addition to these honors, the university vvill retain him as an instructor in pathology for the coming school year. *
Dr. Kuzma is a member of St. Francis de Salle Society, No 29.
PITT CHORAL SOCIETVTO PRESENT ANNUAL SPRING CONCERT MAY 31
Pittsburgh, Pa. — Another of variation, these vvill be incor-
to name rebuilt school for "the teacher" of joliet parish
Joliet, 111. — St. Joseph's school vvas founded in 1895. Since the opening of the school portals, thousands of our boys and girls have called St. Jo-seph's their school. There have also been many Sisters vvho have taught these children and have vvorked nobly for them. When vve speak of teachers of St. Joseph's school there is al-ways one vvho stands out pre-eminently as "the teacher" of this parish and that is Venera-ble Sister Ferdinand, vvho left thi^ vvorld January 18, 1936. We speak of parish priests, the pastor and the assistants, and Sister Ferdinand in reality mer-ited the name of the Parish Sister. Her vvork vvas not limited only to the class room. She vvas the teacher, guide, and mother of both the parish and their children during the 39 years that she spent at St. Joseph's. Her influence for good, spread as a benediction over . the entire parish.
The Old School in vvhich Sis-_ ter Ferdinand began her teaching has been completely rebuilt. The exterior has been brick veneered vvith Italian Cloister brick. The interior has entire-ly nevv vvalls. The building vvill be rededicated as Ferdinand Hali Sunday May 31. The program of the day vvill begin vvith a Solemn High Mass at 8 a. m. for the repose ofthe soul of Sister Ferdinand. The Rev. Father Stukel one of her pupils of St. Joseph's and the first to be ord a in e d to the priesthood from this parish and the present pastor of St. Mary's As-sumption Church in Chicago, vvill be Celebrant of the Mass and vvill preach the sermon. The entire parish vvill, receive Holy Communion for Sister, Ferdinand. Before the Mass there vvill be a procession in vvhich the school band, the, school children and the church, and fraternal societies vvill par-! ticipate.
The dedication of the Old School, as Ferdinand Hali, vvill
take plače at 2:30 in the afternoon, after the closing of the May Devotions. The building vvill be blessed by Rev. M. J. Butala, present pastor and a former pupil of Sister Ferdinand. _ At this dedication a painting of Sister Ferdinand, installed in the vestibule of the building, vvill be unveiled.
i The Alumni Association vvill hold a general reunion of aH the pupils of Sister Ferdinahd at the evening dance, to be held in the Parish Hali. The Alumni Association is in charge of the day's program, it is assisted by the various parish or-ganizations. These committees are as follovvs: Alumni, Mrs. Joseph Przybylski, general chairman, Mary Ambrozich, Anne Stukel, IŽd Stukel, May-me Pruss, Jack Ivansek, Wil-liam Gasperich and Al Skul. The Altar and Rosary Confra-ternity, ice cream committee: Mary Golobitsh, Anne Pluth, Jean Težak and Mary Cohil; the Rosarian Club, refreshment committee: Anna Papesh, Bar-Jbara Buchar and Rose Sczepan-iak; the Blessed Virgin Mary Sodality: game committee: Lorraine Kalcic, Betty Klepec and Marge Dolinshek; Holy-Name Society and the Young Men's Holy Name, dance committee: Frank Kostelz, Louis Zeleznikar, Andrew Hochevar and "VVilliam Buchar; the St. Agnes Sodality, souvenir committee : Mary Stukel.
Rev. M. J. Butala.
milestone in Slovenian cultural progress vvill be marked vvhen the Prešeren singing and Cultural Society presents its annual spring concert on May 31. It is a milestone because a nevv achievement in musical entertainment shall be attained. For years the tremendous problem of keeping an audience interested has been facing our soci-ety and ali others that present concerts in a fashion after ours. The society usually practices and works diligently only to find in spite of a good presentation, the monotonous routine of song after song vvhich creates a boring effect on its audiences and detracts from the fruit of their effort. We have at last successfully overcome this ob-stacle.
The coming concert, vvhich features the Prešeren Singing and Cultural Society ejccusive-!y, vvill be a soothing mixture of folk songs and classical selee-tions, approximately 25 in number. In order to hold the inter-
porated in an original operetta entitled "Carnival in Ljubljana." This little playlet, vvritten and direeted by a member of the society will be concerned vvith the coming of peasants to Ljubljana to seli their wares. The series of sequences of mer-riment, gaiety, humor and romance are guaranteed to bring back happy memories of child-hood days in Europe, a neces-sary tonic in these vvar-torn days.
This is quite an experiment on our part, and vve anxiously avvait your criticism and com-ment. You are therefore cor-dially invited to attend the "Carnival in Ljubljana" at 7 p m. on Sunday, May 31. Mu-sical[ intermissions vvill be han-dled by the popular Slovenian orchestra, Martin Kukovich and his Slovenian Commanders, vvho vvill also furnish the music for those of you vvho would like to dance after the concert. We shall be looking for you, on the 31st at the Slovenian Audito-
est of the audience in the way num, 57th and Butler Sts.
concert to aid joliet parish
Joliet, 111. — A musical program that promises to be the treat of the current season vvill be the concert and social sponsored by the Ladies' Societies of St. Joseph's Parish May 24 in the parish hali.
1	I	M Lv.»*T
The program, under the aus-pices of The Amarican Art Club, direeted by' Prof. Edvvard Dorazil, vvill be presented for tho benefit of the church. The entertainment vvill start at
When You are in Church
Don't hurry in and hurry out;
Take time to think vvhat you're about.
Don't try to shovv nevv coat or hat.
You did not come to church for that.
. • c• u!
Don't squirm and lidget.in your pew, •
And thus distract th6se close to you.	i
Don't turn around and idly stare,	' f'
josephs veteran officer expires
Cleveland, O. — Funeral
services vvere held May 16 in St. Mary's Church, Collinvvood, for Lavvrence Les k o ve c, 46, treasurer of St.' Joseph's Soci-ety, No. 169, whi> expire'd May 13th.
The deceased vvas a long time officer of thje society, having served as president, vice president and secretary. He vvas an ardent sports booster and aided largely in the society's progress to the rank of the largest lodge in the Union.
Death' follovved an extended illness. He vvas a*deputy Cuya-hoga County Sheriff.
He is survived by the vvidovv; sqns, Richard, Ronald and Lar-ry; daughter Frances; brother Matt of Ročk Springs, Wyo., and parents.
mothers h0n0redatsixth annual strabane banouet
Strabane, "Pa.—Closing vvith Seated vvith John Bevec, master the group singing of "God of ceremonies for the occasion, Bless America" facing a strik-, vvere John Progar, stationed ing pieture of a Red Cross War(in Washington, D. C., and Leo nurse posed by Olga Delost and Kukis, stationed 6t Carlisle, re-flanked by Jimmy Dudick and j presenting some fifty boys of Freddie Lanzy, both four-year' Strabane who are in service to-olds, dressed in service uni-day.
forms and holding a salute Speakers P»y Tribute* throughout, over three hunared \ a three-hoi* program of mu-mothers, fathers and friends j sic and talks was highlighted gathered at the St. Jerome's v>y addresses by Father J. Ed-Home and paid a touching tri-jWard Istocin and District At-bute to ali mothers in the sixthjtorney George T. Cummins, annual Mother's Day banquet[^ith both paying tribute to mo-sponsored by the Booster clubsjthers.
of the Strabane KSKJ organization.
The mothers and fathers of boys in service vvere the honor guests and vvere seated at a table decorated for the occasion vvith, red roses and miniatuie flags of the United States.
EDITORS NOTE: The following are our members- inducted in to armed forces of the United States since the
shebovgan lodge to mark jubilee
Sheboygan, Wis. — The last meeting of the Queen of May Society, vvas vvell atteinded. Reports vvere read and approved 1 ** publication of report no. 4.
,	„.	! Scciety numbers appear to right of
and other business of lmpor-: names.
tknee vvas discussed by mem- L Secretaries or relatives of men in-,	_.	, , . , , | ducted will please fornard their
bers. It vvas also decided tO names to Glasilo K. S. K. Jednote, celebiate our 27th anniversary j 6117 st. clair Ave., cleveland. ohio.
on Sunday, May 24, by attend-, ing the 8 o'clock Mass in a I body. Members are requected ANZELC Alois to meet in the church hali at ANZLIN Mike 7:30 vvhence vve vvill march to BAHORICH William church.	BASA William
Delegates for the XX nation- BREGAR Joseph al convention vvere seleeted. BRVDICH Matt M.
They are: Frances Ribich Sr., Agnes Gergisch and Mary Eržen.
A hearty vvelcome to our nevv member Hermina Ribich.
Anna Modiz.
Father Istocin outlined the trials and tribulations of a mother as she unselfishly strug-gles and makes sacrifices in rearing a family, offering a helping hand vvhen it is needed, vvithout any thoughts of re-(Continued on Page 8)
OUR BOYS IN SERVICE
(Report No. 5)
To date 610 members have been inducted.
7:30 p. m.; admission 55 cents1 But fix your mind on God and (including tax).	prayer.
Tlie club is headed by Frank Wedic, arrainging the \ affair are chairlady Mrs. Frank E. Terlep, assisted by Mrs. Frank Wedic and Mrs. Matt Krall.
Music lovers can procure their tickets from the lodge sec-letaries or from the committee.
Buy Defense Bonds and Stamps
Don't vvhisper, giggle, nudge, or smile;
Remember vvhere you are the vvhile.
Don't fail to give your pennies bright;
Fray God may bless you day and night.—Seleeted.
Combined Strength Fraternal System Is Impressive
DROLL August FIŠEK Louis GARVAS Anton J. GERZET/CH Joseph GORNIK Joseph GREGORASH Walter GRILL Charles GRUMM John of HABJAN Anthong H EINRIC HER Cgril HEINRICHER Joseph HOTOJEC John IVANICH John W.
JOE, MIKE AND ALL COLLINWOOD ARE TALKING ABOUT THE DEBUT
—FOR VICTORY: BUY BONDS—
Let freedom ring on Uncle Sam's cash register! Buy U. S. Defense Bonds and Stamps.
-O-
FOR
ICT0RY
BUY UNITED STATES
BONDS * STAMPS
Cleveland, O. — Passing by to get the tickets? one day, I overheard a conver- Mike: Sure, at Laurich's sation by Joe and Mike:	Confectionery, at Gaiety Inn,
Mike: What do you knovv, Svetek Funeral Home, and at
the Norvvood Appliances on St. Clair.
Joe: Did you get yours yet?
• Mike: Well, I vvas just op my way to Laurich's—do you vvant to come along?
Joe: Sure!
Mike and Joe: Boy, are vve going to have some fun at the Slovenian Hali on June 7-th. and vve shouldn't forget that Johnny Pecon is playing!
REMEMBER
For a Grand Time Plan to be in Collinwood, Ohio JUNE 7,1942
ST. JOSEPH'S CADETS WILL BE ON PARADE
Joe?
Joe: Well, I guess you heard about the big turnout the St. Joseph Cadets are going to have.
Mike:. Oh, yes, I knovv! Ev-eryone in Collinvvood is talk-ing about their debut.
Joe: Boy, I bet it is going to be a svvell parade vvith ali those beautiful girls marching!
Mike: Yea, you said it!
Joe: Gee! Imagine, it is only three vveeks off. Yes the i shovv ,vvill be on June 7th vvith 1 go
the parade> starting promptly at i ^ to Collinwood to have
«5 p. m. vvith the blessmg of thClrj00(i time! banner in St. Mary's church.; From there the parade leads back to the Slovenian Home on Holmes Ave., vvhere the pro-! gram begins.
Mike: You think you knovv it ali. Well, let me teli you' this: There's also going to be a banquet in tlie evening, start-j ing promptly at 7 in the upper; hali and also tKe "Golden Blue-ettes Dance" in the lovver hali.
Joe: Say, do you knovv vvhere
folks, don't forget to
J. S.
The combined fraternal rec ord for 1941 is a strong shovv- JANEZICH Frank ing.	J ENIC H Albert
Increased financial strength, j JERMAN Henrg J. larger accessions of nevv mem- K AL AN^ Valentine bers and insurance vvritten, fa-vorable mortality and a total membership of over eight mil-lion adult, juvenile and social members vvere recorded. The follovving table vvill be a part of The Fraternal Monitor's annual manual "Statistics Fraternal Societies":
Insurance in force, January
KLANCHNIK Joseph KORDISH Joe KOZEL Benedict
211 169 41 41 144 45 144 93 59 47 25
J. 2 1 12 41 41 41 41 2 93 173 • 236 144 93 93 197
KREMESEC George KUTIN Michael LAMUT William M Al E RLE Anthong E. MAKUNAC George MOHOR1C Peter J. MUREN Fred PERKO Anthong PIRC Fred J. PONIGAR JVilliam J. POPOVICH Peter POSEGA John PRIMOZICH Joseph J. FRPAN Joseph PUCEL Edivard M. PUZEL John PUZEL Frank REPENSHEK Louis SALATNIK John S EGA L LE Stanleg SHIRZEL Anton SOFASNIK Frank STAN Z AR Joseph STAYER Ragmond STRUKEL Anton STUBLER Ludivig SUSCHA Anton /. SUSCHA Anton II. SCHUMA Philip VERHOVSEK Henrg T. TRAUNER Edicard VER AN T John J., VESEL John VIDMAR Joseph WEISS Michael
VICTORY TO BE THEME AT SOCIAL
97 47 93 45 41 153 165 41 169 250 144 213 59 173 2 44 44 144 173 144 144 173 144 47 173 144 144 144 12 12 134 93 4 213 172
it
Milvvaukee, Wis. — Success- course — is VICTORY . ful socials are always Baraga has ali the earmarks of an en-socials! Baragites have al-! joyable evening . . . so join us, ways been noted for entertain-i vvon't you?. The proceeds are
1 1942 (this includes Juvenile ing successfully—vvhere every-!to be distributedto Baraga Insurance): $6,643,649,740.00.
Total Membership (compos-ed of 6,520,323 Adult Benefit Members, 1,071,687 Juvenile Members and 438,864 Social Members): 8,030,874.
Total Number of ^Lodges, January 1, 1942: 95,464. . Total Assets: $1,441,779,398.
Current Liabilities: $34,155,-917.00.
Certificate Reserves report-ed: $1,106,416,851.00.
Benefits paid in 1941: $121,-536,030.00.
Benefits paid since Organization : $5,674,689,845.00.
Certificates 761,452.
Insurance vvritten and increased in 1941: $582,462,193.
Total Income for 1941: $242,-956,864.00.
Total Dbsiesrusmnet ča T A
Total Disbursements for 1941: $183,959,629.00.
--o-
—FOR VICTORY: BUY BONDS— Mrnev talks! United States Defense Savings Bonds and Stamps sbout V ic-tory!"
body has a good time—vvheth- Service men. er the social be a large or small The time and plače is Slatin-gathering ... and this is no shek>s, 815 South Fifth St. —
exception. The atmosphere vvill r May 24 _Sunday _7:30
be sociable, the music vvill be1— • danceable, the theme — of
P-
m.
(Ccntinucd cn Fage 8)
written m 1941
UBERfY lIMEflIOCS
MONTH OF MARY
VICTORY
cup brown sugar, cu| white corn syrup, 1 egg white, MB teaspoon salt, Vt teaspoon baking powder, x/t teaspoon vanilla.
Cook sugar and syrup until it forms a soft bali in eold vvater. Beat egg vvhite stiff, fold in salt, baking povvder and vanilla. Pour 9yrup slowly into egg vvhite, beating constantly. Spread on cake, arranging pe-can meats in spoke form to make a "V" on each piece.
Orange Ratio« Cake
2*4 cups sifted cake flour, 2% teaspoon baking powder, Vi teaspoon salt, Vt cup shortening, 2 teaspoons grated orange rind, 1 cup vvhite corn syr-up, 2 eggs, unbeaten, 2 3 cup milk, Vt teaspoon vanilla.
Sift the dry ingredients together 3 times. Work shortening and rind vvith back of spoon until fluffy and creamy. Add syrup gradually, beating thor-cughly vvith a spoon after each addition. Add Vi flour mix-ture, and beat until blended vvith a spooa. Add eggs. one at a time, beating well after each. Then add remaining flour mixture in thirds, alter-nately vvith milk in halves, beating thoroughly with spoon after each addition. Add vanilla. Turn into 2 greased 8-ineh layer pans. , Bake in a moderately hot oven for 30 minutes, or until done.
Variations: 1—Use X teaspoon almond extract, omitting the orange rind. 2—For spice cake, sift 1*4 teaspoons cinna-namon, Vt teaspoon nutmeg, and teaspoon cloves with the. flour. Substitute 1 teaspoon grated lemon rind for the orange rind, and use 1 teaspoon vanilla. 3—For a real Orange cake, substitute Vt cup orange juice for milk and omit the vanilla.
OPHOU ITS IDEAIS
Honey Icing
2 cups honey, 2 egg vvhites, unbeaten, yA teaspoon salt, 1 teaspoon vanilla.
Heat honey only until it vabili pour in a thin stream. Then pour very slowly over egg vvhites and salt, beating with hand or electric beater at high speed until mixture vvill stan d up in peaks and is of spreading. consistency. Then add vanilla. Makes enough frosting to ice a 3 layer cake.
Maple Syrup Frosting
2 cups maple syrup or maple flavored syrup, 2 egg vvhites.
Boil syrup to 238 degrees or until it can be formed into soft bali when a little of the mix-ture is dropped into eold wa-ter. Remove from heat. Beat the egg whites quickly. When stiff, pour the hot syrup in a fine stream over the vvhites, beating constantly. Continue beating until mixture is stiff enough to spread.
Put Yotmelf in Same Boat With Prospect
One agent says he has found that prospects do not like to be told that they are going to get old or that they may die at almost any moment. But the prospect does not object vvhen the agent says, "Some day you and I are going to die," or "Mr. Jones, in about 30 years you and I are going to be old men."
When talking vvith a prospect put yourself "in. the same