Šentjur ODELAVSKI KONTROLI Na nedavni seji aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev šentjurske občine je bila ena glavnih tem, ki so jih obravnavali, uvajanje delavske kontrole. V marsikateri delovni organizaciji šentjurske občine so komisije delavske kontrole namreč že ustanovili, premalo pa so storili pri opredeljevanju nalog teh komisij. Nekatere od komunistov neposrednih proizvajalcev smo povprašali, kaj menijo o delavski kontroli In o vlogi aktiva neposrednih proizvajalcev pri reševanju problemov, nastalih v zvezi z delavsko kontrolo. EDI DOLAR, zaposlen po-i ALPOSU: »Menim, da delavska kontrola predstaivlija velik ko­ rak naprej. Jasno pa mora biti, da zgolj ustanovitev ko­ misije delavske kontrole še nič ne pomeni, saj komisija sama ne bo mogla pričeti de­ lovati. Pri njenem delu ji bo­ do morali priskočiti na po- moi5 vsi, še zlasti pa člani družbeno-političnih organiza­ cij, ki morajo člane komisij delavske kontrole usmerjati in usposabljati za delo. Pred­ vsem komimisti v podjetjih morajo biti tisti, ki naj za­ stopajo interrse delavcev iz neposredne proizvodnje in naj v tem smislu tudi vplivajo na komisije delavske kontro­ le.« ŠTEFAN VREČKO, zapo- slen v LIP BOHOR: »V na­ šem podjetju smo se uvaja-, nja delavske kontrole lotili nekoliko drugače kot v dru­ gih podjetjih šentjurske ob­ čine. Ravno v teh dneh pri­ pravljamo pravilnik o delu komisije delavske kontrole. Sele ko bo pravilnik nared in ko bomo ustanovili teme­ ljne organizacije združenega dela, bomo izvolili tudi čla­ ne komisije delavske kontro­ le. Menimo namreč, da ne bi imelo smisla izvoliti članov komisije, potem pa jih pusti­ ti same in brez dela. Imeti komisijo ne zaleže kaj dosti, če člani ne vedo, kaj in kje delati.« MILAN HVALEČ zaposlen pri MERXU: »Pri nas meni­ mo, da bi morala imeti delav­ ska kontrola v trgo-idni ne­ koliko svojstven pK>ložaj. Gre nam zlasti za to, da dobi ko­ misija delavske kontrole po­ polnejši vpogled v poslova­ nje naše enote. Dobiti mora­ mo temeljit pregled nad maržami, nad prodajo blaga, nad kvaliteto prodanega bla­ ga in podobno. Le če se nam bo posrečilo, bo delavska kontrola lahko zaživela. Pre­ prečevala bo lahko neuteme­ ljene podražitve, prodajo po­ kvarjenega blaga in podob­ no. Cilj delavske kontrole v našem podjetju vidim v pre­ prečevanju • poslovanja na škodo potrošnika.« RUDI DRAMERL, zaposlen v Kmetijskem Kombinatu: »Že sama narava kmetijske proizvodnje zahteva, da se komisija delavske kontrole v našem kombinatu najprej lo­ ti temeljitega proučevanja bodočega poslovanja v okviru temeljnih organizacij združe­ nega dela. Pregled nad bo­ dočim poslovanjem pa mora­ jo dobiti prav vsi zaposleni. O vlogi aktiva komimistov neposrednih proizvajalcev menim, da je dobro zastavlje­ no in da smo dobro priprav­ ljeni za bodoče delo. Eno od področij, ki nas nedvomno čaka, je področje delavske kontrole, ki marsikomu v šentjurski občini še ni pov­ sem jasno.« Slovenske Konjice Letošnja gospodarska gibanja v konjiški občini so sicer dokaj umer­ jena, pa zaradi tega seveda nič manj uspešna kot v minulih letih, oziroma v drugih občinah širšega celjskega območja. Za celotno gospodarstvo je predvsem značilno troje dejstev: padec fizičnega obsega proizvodnje v ne­ katerih delovnih organizacijah, povečana vrednostna realizacija v vseh podjetjih brez izjeme in nadaljnja rast zaposlenosti. Sicer pa si oglejmo nekatere ugotovitve pobliže. Glede letošnjega gibanja fi­ zičnega obsega proizvodnje seveda tudi konjiške delovne organizacije ndso posebna iz­ jema. Izmed sedmih podjetij se je v štirih obseg fizične proizvodnje povečal, v pre­ ostalih treh pa je nekoliko narastel. Skupno je torej bila v občini proizvodnja v prvih devetih mesecih le za 1,5 od­ stotka večja kot lani, kar je seveda dokaj skromen dose­ žek. Najmočnejši izpad je v Opekami Loče, kjer znaša izpad skoraj četrtino lansko­ letnih dosežkov. To je po svo­ je pravzaprav zelo presenet­ ljivo in se ob tem kar samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je temu razlog. V nobenem primeru bi po vsej verjetno­ sti ne mogli trditi, da je raz­ log zunaj kolektiva, saj je znano dejstvo, da je na trži­ šče opečnih izdelkov velika konjuktura (saj opeko celo uvažamo!). Verjetno bo raz­ log iskati znotraj kolektiva samega (zastarele naprave in stara tehnologija, pa zaradi tega morda slabša kvalitet.a in višja cena) in potrebno se bo resno lotiti odpravljanja eventuelnih slabosti. Za skoraj eno petino se je fizični obseg proizvodrije zmanjšal v Kostroju, kar pa gre prav gotovo v veliki meri na račim delne preusmeritve od klasične proizvodnje stro­ jev za usnjarsko industrijo v proizvodnjo plastičnega stav­ bnega pohištva. Nekaj manj kot lani v tem času pa so proizvedli tudi v LIP in Ko­ vaški industriji v Zrečah. No, pKJvsem razumljivo je, da ne gre iz teh ugotovitev delati nikakršne tragedije, ker te sploh ni. Saj so drugi kazal­ ci letošnjega gospodarjenja v konjiški občini sorazmerno ugodni. Rekli smo že, da se F>o vrednosti finančnih uspe­ hov vsa podjetja bolje drže kot lani. Vrednostno bistveno večjo proizvodnjo v tem času so v primerjavi z lanskim tri- četrtletjem dosegli predvsem v Cometu, kjer je celotna proizvodnja dala kar 57 od­ stotkov večji finančni efekt kot lani. Na sploh dosega ta prizadevni in uspešni kolek­ tiv izpod zelenega Pohorja pomembne uspehe, zato ga bomo obiskali in vam ga v eni izmed prihodnjih številk tudi predstavili. Pomembno povečanje so dosegli tudi v TKI Vitanje (46,6 odstotka), pa seveda v Konusu (22,7 od- stot.ka) in Kovaški industriji Zreče (18.3 odstotka). LIP in Kostroj sta glede tega ne­ kako enaka, najnižje poveča­ nje pa beležijo v loški Ope­ kami. No, in končno tudi glede gibanja zaposlenosti v konji­ ški občini velja opozoriti na nekatere pomembne dosežke. V vseh podjetjih, razen v Opekami Loče, se je število zaposlenih povečalo. Najbolj se je v tem obdobju razširil kolektiv Cometa, ki. se je po­ večal za skoraj četrtino. Ta­ ko pomembnega uspeha ne beležijo nikjer dmgod. Na območju celotne občine je trenutno v konjiški občini za- poelenUi 4.578 delavcev, od tega v negospodarstvu le 418. Skupno se je v tem obdobju število zapo!-ienib povečalo v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 4,3 odstotka, v primerjavi s povprečjem lan­ skega leta pa za 3,7 odstot­ ka. Bodi že tako aU drugače, dosežki konjiškega gospodar­ stva so ugodni, zlasti pome­ mbno pri tem pa je, da stoje nekatere njihove delovne or­ ganizacije pred pomembnimi načrti za prihodnje obdobje, kar bo nedvomno bistveno vplivalo na splošno dinamiko go<;oodarskega razvoja v ob­ čini. B. S. REKLI Sd EDVARD 2ERDONER, predsednik sveta zdravi­ lišča na Dobrni: Podatki periodičnega obračuna zdravilišča za devet me­ secev letos so nadvse raz­ veseljivi, saj smo celotni dohodek v primerjavi z lanskim letom povečali za 23%. V devetih mesecih letos smo realizirali devet milijonov 9.752 dinarjev. Stroški poslovanja so se povečali za 16"b. Osebni dohodek smo povečali za 18,8% oziroma na meseč­ ni povprečni dohodek 1.982 din. Nočitev gostov so se povečale za 8,7%. Povečala se je tudi pov­ prečna doba bivanja go­ stov. Zdaj znaša 9,97 din. Ko smo analizirali naše Ix>slovanje, smo sklenili, da nabavimo traktor z odrivno desko za čišče­ nje snega v zimskem času in za druga dela. Prav ta­ ko smo dali soglasje za graditev nove transforma­ torske postaje, ki jo bo­ mo morali imeti tudi za­ radi graditve novega ho­ tela, katerega projektira­ nje smo zaupali zavodu za napredek gospodarstva v Celju. Šolnik s šolnikom ŠOLE BREZ PONAVLJANJA Za današnje kramljanje šolnika s šolnikom smo pripravili zapis nevezane­ ga razgovora z upokoje­ nim svetovalcem Zavoda za šolstvo Francetom Strehovcem. Franc Stre- hovec je v svojem učitelj­ skem službovanju spoz­ nal obilo lepih pa tudi žalostnih trenutkov v na­ ši vzgoji in izobraževa­ nju. Dvajset let je hodil okrog kot šolski nadzor­ nik, da uporabimo staro državno ime. Svetoval, po­ magal, pa tudi grajal je. Tako pač, kot je bilo tre­ ba". Nikoli ni »štedil« jezi­ ka. Uspehi so biU zato vidni. Radi se ga spomi­ njajo, sedaj aktivm, pa tudi bivši — sedaj zaslu­ ženo upokojem učitelji. Delček njegovih, še vedno iskrih tn živih misli spo­ znajmo še mi. Za osvežitev nekaj po­ datkov iz vaše osebne iz- kaznice. Kar na kratko, telegraf­ sko. Rojen sem na Jese­ nicah leta 1906, učiteljišče končal v Ljubljani, v mla­ dih letih veUk ljubitelj nogometa in dramskega dela. Prve službe so bile na deželi, kot običajno za takratni čas Stari trg pri Ložu, Krvava Peč, Struge na Dt-lenjskem. V NOB vključen aktivno praktično od začetka. Po­ slanec Kočevskega zbora, ujet, izseljen v Memčijp, pobeg in konec vojne v Kokrškem odredu. Po voj­ ni šola v Vojniku, Celje in sedaj tudi Celje. Tudi na Kočevskem zbo­ ru? Seveda. Spominov je ve­ liko. Veliko lepih. Hudo je bilo kasneje Pa to je snovi za' poseben razgo­ vor. Kdaj ste potem prišli v Celje? Leta 1950. Kar na o- kraj so me potegnili. Bili smo okrajni šolski nad­ zorniki. Pa saj veste. Ta imena so se kasneje še spreminjala. Inšpektorji, svetovalci. Celih 21 let. Bi lahko označili učite­ lja pred štiridesetimi leti? Vprašanje je težko, pa bom vseeno p>oskusil. De­ lo je bilo v celoti enako zahtevno kot danes. Raz­ mere dela pa so se bist­ veno razlikovale Ne sa­ mo, da je učitelj v pre­ teklem obdobju delal v ne­ znosni prostorski stiski, ni bilo učil itd ampak kar je najpomembnejše — ni bilo pravih učnih pro­ gramov. O kaKšnem po­ drobnem učnem načrtu seveda ra, da bi govorili. Tako je bil pouk precej heterogen, brez vzorcev. Učitelj pa je bil zlasti še na deželi osebnost. Kako pa sedaj? Kar se tiče pMDgojev, je danes učiteljevo delo ne­ dvomno lažje. Toda na vzgojo in izobraževanje sedaj vpliva toliko dmgih činiteljev (tisk, TV itd.), da je učiteljevo delo tudi sedaj izredno težko. Ob­ čutek imam, da so učite­ lji sedaj preveč nemimi, zaposleni s tistimi zade­ vami, ki se šole, pouka niti ne dotikajo. Nekako premalo časa p>orabijo za prave ra2^vore o vzgoji in izobraževanju, kljub te- Pa vprašanje odhajanja učiteljev iz učiteljskih vrst? mu, da tudi teh ne manj­ ka. Veste, včasih odhajanja preprosto sploh ni bilo. Učitelji na to niti pomis lili niso. V šolo in poklic so prišli že z veliko mer( ljubezni do tega poklicž Ta ljubezen se je ob deii in težavah celo krepila Vsak si je želel tn pravil »Težave bodo prešle, lep še bo. Pokhc je lep, hu man, koristen.« Skratka v večini se je takrat pisa učitelj z velikimi črkam Danes je to dmgače. a tri način življenja vpliva na nas, da smo dokaj ne stabilni. Prihajamo poc različne vplive. Potem pf še to šolanje kadrov. Za kaj pedagoška akademija Ali ne bi bilo veliko bo­ lje imeti šestletno učit€ Ijišče. Mladi bi prihajal; iz šol kot formirani uči telji brez posebnih želja da bi ta poklic tudi za­ pustili. Tudi upoštevanje učitelja v naši družbi ni dobro. Prihodnji odnosi, ki izvirajo iz nove usta­ ve, tu vnašajo več~ lep­ šega, perspektivnejšega. Krepko zaupam v spre­ membe, ki gredo na bolje. Kako pa otroci, učenci, so sedaj drugačni? Včasih nekako ni bile toliko vzgojnih problemov Pač času prunemo. Os­ novno znanje, kar n« močno preseneča pa vča­ sih ni bilo nič manjše W- danes. Ali je res j)reveč podrobnosti v sedanji'' učnih načrtih, se posvf čamo premalo našem'' učencu doma v šoh, druZ' bi itd. kljub temu, da smo pripravili vrtce, le šole, podaljšano bi^' nje, prehrano itd. O ^ izredno kompleksnih st^ reh bo potrebno še teJO^ Ijito spregovoriti V zadnjem času učitw dosti razpravljajo o ^ pravi ponavljanja? Verujem v to. da v novni šoli, kjer upošt«^' jo vse okoliščine, ne ^ re in ne sme biti pona^' Ijavcev. Zato takšni ^ koni po mojem sploh ^ so potrebni. Potrebno ^ več skrbi, več metodi^ nega, strokovnega in sp' snega dela z učenci, ^ ši, okoljem. Osip j« vedno strahoten. ^ še delate z mladino- , še vedno. Pri zvezi jateljev mladine voo^^ komisijo za delo s nirji. Kontakt je pristen. Pa saj veste, . vek mladine ne more^^ izključiti iz svojca d , Postane del tebe. Ta**^ smo F>ač učitelji. ^»ff J. zupaNc*