KOPER — 17. APRILA 1959
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO vin.
ŠTEV. 15
Izhaja vsak potek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave: Koper Cankarjeva 1. teleton 17o. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din četrtletna no din 7a Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo Uradni vestnlk okraja Koper prejeiajo ______naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Ljudje izmučene Evrope si po štiriletnem klanju prve svetovne vojne niso želeli ■ drugega, kakor miru, kruha in svobode, mali narodi pa povrhu tega še pravico do odločanja o svoji usodi. Vendar pa so se vsa ta pričakovanja pri nas izpolnila le navidezno, kajti kaj kmalu po propadu stare Avstrije začne zgodovina pisati delovnim ljudem jugoslovanskih narodov vse bolj temno usodo. V svetovni vojni obogatelim špekulantom se namreč pridružijo povojni dobičkarji, oboji pa družno organizirajo takšno jugoslovansko državo, ki postane mačeha delavcu-proletarcu in malemu kmetu, pri tem pa ostane skoraj tretji del Slovencev prodan Italiji, kjer kapitalizem — v primerjavi z onim v Jugoslaviji znatno močnejši — z blagoslovom rimske cerkve zmaga nad revolucionarnimi silami in brž preraste v svojo najhujšo obliko, v fašizem. Kaj bi si klicali v spomin, kako je fašizem v teh krajih strahoval, zapiral in pobijal delavstvo, kako je ustvaril sistem najbrutalnejšega nacionalnega za-
tiranja Slovencev in Hrvatov. To res ni potrebno, dovolj je še živih prič.
V novo ustvarjeni državi jugoslovanskih narodov pa namesto tako pričakovanega miru, kruha in svobode kaj kmalu — na Zaloški cesti v Ljubljani — počijo salve pušk, ki jih kraljevski žan-darji po ukazu ministra — katoliškega duhovnika Korošca — usmerijo v strnjene vrste železničarjev, da bi z množično mo-ritvijo delavcem nagnali pred vladajočo buržoazijo z veliko srbsko kliko na čelu, strah v kosti.
Takšen pouk jugoslovanskemu delavskemu razredu na splošno vsekakor ni bil vzpodbuden, bil pa je poučen v tem smislu, da ga čaka v boju za njegove pravice še dolga, trnoi>a pot, na kateri jih bo mnogo omagalo. To je bila prva krvava šola, ki je učila tudi jugoslovanske komuniste, da se bodo morali za svojo borbo utrditi tako, kakor se je morala bolj-ševiška partija za zmago v veliki oktobrski revoluciji.
Potreba po boju delavskega
razreda v stari Jugoslaviji pa je spričo vse hujšega izkoriščanja delavstva po vladajočih kapitalistih nenehno rastla. Zato so vzlic (Konec na 2. strani)
m®?***
> S X -U ti
. . IHR I,,. JL J L, _	..
¿J*«"., r : ^	2
PRAZNIK POSTOJNSKE 0IE1IE
Prihodnji četrtek, dne 23. aprila, bo postojnska obCna kot vsako leto tudi letos slovesno praznovala lokalni praznik v spomin na slavno jamsko akcijo junaških primorskih partizanov. Letošnji praznik slavijo Postojnčani še prav posebno svečano skupaj s slavjem obletnice ustanovitve KPJ in v znamenju doseženih uspehov na vseh področjih graditve lepšega življenja sebi in svojim potomcem — 2 ramo ob rami z vsemi graditelji po vsej naši domovini.
PREGLED USPEHOV IN VSESTRANSKEGA NAPREDKA NA VSEH PODROCJHI
Minuli mesec so volivci postojnske občine izbrali novo občinsko vodstvo. Volitve so potekale v svečanem razpoloženju in so bile ouraz visoke politične zavesti prebivalcev postojn-
NOVI ZAKONI BODO POSPEŠILI
ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Na prvem letošnjem plenarnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki je bilo te dni v Beogradu, je članica Zveznega izvršnega sveta Lidija Šentjurc obrazložila vsebino osnutkov petih novih zakonov s stanovanjskega področja. Med drugim je dejala, da bo uveljavljanje osnovnega zakona o stanovanjskih skupnostih, zakona o poslovnih poslopjih in prostorih, zakona o stanovanjskih odnosih, zakona o lastnini na delih poslopij in zakona o stanovanjskih zadrugah, prispevalo k nadaljnjemu proučevanju in izpopolnitvi sistema stanovanjskih odnosov in stanovanjskega gospodarstva v naši državi, skladno z našim družbeno političnim in gospodarskim razvojem. Dejala je, da je uveljavljanje splošnega zakona o stanovanjski skup-nosti omogočilo dati Zvezni ljudski skupščini zakonski okvir razvoju novega organizma, ki postaja v našem komunalnem sistemu najpomembnejša oblika samoupravljanja državljanov pri pospeševanju komunalnih in social-
nih dejavnosti ter zadovoljevanju vsakdanjih življenjskih potreb delovnih ljudi in družin. Ti zakoni ne urejajo samo mnogih družbenih in pravnih odnošajev na tem področju, temveč pomenijo tudi pomemben prispevek k pravilnejšemu urejevanju ekonomskih problemov stanovanjske gradnje in potrošnje.
Biseri naše domovine: Postojnska jama; predel, imenovan »Na Veliki gori«
skega in pivškega področja, ki spoštuje skrb ljudske oblasti za njihov nadaljnji gospodarski in politični razvoj. Sedaj pa se prebivalci občine pripravljajo na praznovanje svojega občinskega praznika, ki bo 23. aprila v počastitev znane drzne partizanske akcije, ko so leta 1914 minerci IX. korpusa v Postojnski jami zažgali velike količine tamkaj vsltladiščenega bencina nemške vojske.
Postojnska občina šteje sedaj po združitvi s pivško občino 18.827 prebivalcev in sodi med gospodarsko najmočnejše občine koprskega okraja. Letos je predvideno, da bo njen
GOSTINCI SO ZBOROVALI
V četrtek je bil v Portorožu četrti redni letni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Koper, na katerem je bila široka razprava o stanju gostinstva. Mnogo je bilo govora o tem, da je v zadnjih letih gostinstvo zadovoljivo izpolnjevalo svoje naloge, ki v našem okraju zaradi vedno hitrejšega razvoja turizma zahtevajo iz leta v leto večje investicije in smotrnejše upravljanje v gostinstvu. Na občnem zboru so tudi govorili o kadrovskem vprašanju, še posebej pa so se zavzeli za vsesplošno uveljavljanje nagrajevanja gostinskih delavcev po učinku dela. Ker zborovanje ob zaključku lista še traja, se bomo na njegovo bogato gradivo še povrnili.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V KOPRU
V petek je bila v Kopru prva izredna konferenca Zveze komunistov koprske občine, na kateri je 142 delegatov v imenu 2446 članov ZK izvolilo nov 39-članski občinski komite in 21 delegatov za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Med delegati za kongres sta tudi člana CK -ZKJ dr. Marjan Bre-
Udeleženci občinske konference ZK v Kopru minuli teden pozdravljajo koprske pionirje, ki so prišli pozdravit konferenco
celj in Albert Jakopič ter č.Ian CK ZKS Branko Babič,
Konferenca je bila posvečena tudi 40. obletnici ustanovitve KPJ in dogodkom v Slovenski Istri v marcu in aprilu 1919, ko so se \istanovile prve partijske celice na področju sedanje koprske občine, Sekretar občinskega komiteja ZK Karel Štrukelj in (organizacijski sekretar Slavko Prijon sta v svojih obširnih poročilih prikazala vodilno vlogo Zveze komunistov v oblikovanju političnega in gospodarskega razvoja koprske občine, kjer je včlanjen v sto osnovnih organizacijah skoraj vsak tretji volivec občine.
Delegati so po temeljiti razpravi sprejeli vrsto napotkov za nadaljnje delo, ki se mora razvijati v utrjevanju in usposabljanju delavskega upravljanja ter notranje utrditve osnovnih organizacij. Ugotovili so, da so bili doseženi doslej že lepi uspehi tako na organizacijsko .političnem in ideološko-vzgoj-nem področju, kakor tudi v izvajanju naše gospodarske- politike. Ena osnovnih nalog komunistov pa bo dosledno izpolnjevanje družbenega plana z nenehnim prizadevanjem za povečanje storilnosti in za boljšo organizacijo dela, Da bi bil ta smoter dosežen, je naloga komunistov, da se še bolj odločno
zavzamejo za nagrajevanje po učinku dela in za povečanje življenjske ravni državljanov. Posebno pozornost so delegati posvetili utrjevanju osnovnih organizacij, ideološko-političnemu delu in širjenju ivrst komunistov na vasi. Razveseljivo je, da so v koprski občini ob izvajanju sklepov VII, kongresa KPJ in v pripravah za praznovanje 40. obletnice ustanovitve KPJ v zad.njem času povečali število članov za 197 in tako je sedaj v Zvezi komunistov tudi 383 mladincev in mladink.
V zelo obširni razpravi so delegati govorili o vlogi komunista v gospodarskih organizacijah, ustanovah in društvih. Gre pač za nadaljnjo graditev in utrjevanje mehanizma socialistične demokracije, o čemer je še posebej govoril sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, ki je poudarjal, da morajo biti doseženi delovni uspehi vzpodbuda za nadaljnje izvajanje nalog, ki jih morajo izpolnjevati komunisti. Sleherni komunist mora samostojno ukrepati in se zavedati odgovornega dela, ki ga ima v javnem življenju. Zato bo potrebno zaostriti odgovornost do dela in s konkretnim delom pospešiti nadaljnjo gospodarsko in politično rast koprske komune.
družbeni bruto proizvod dosegel vrednost 7 milijard dinarjev in bo na enega prebivalca predvidoma ostvar-jene 31G tisoč dinarjev družbenega bruto proizvoda in skoraj 150 tisoč dinarjev narodnega dohodka.
V zadnjih štirih letih so že zgradili na območju občine 169 družinskih stanovanj, nadaljnjih 112 pa je še v izgradnji. Dograjen je bil tudi zdravstveni dom v Postojni in urejeni sta bili zdravstveni postaji v Prestranku in Belskem. Zdravstveni dom gradijo tudi v Pivki, da bo razbremenjeno delo zdravstvenih postaj podjetja Javor in J Ž.
Letos bo dograjena v Postojni nižja in srednja gozdarska šola in za popravila osnovne šole so že vložili 2 milijona dinarjev. V Ilruševju so razširili šolsko poslopje za 4 razrede. Lep napredek je bil dosežen tudi z ustanovitvijo mestne knjižnice in z aktivnim delom DPD Svoboda v Postojni ter prosvetnega društva v Bukovju. V Prestranku in v Pivki so vložili nnatna sredstva za ureditev idno dvorane. Znatne težave ima Notranjski muzej, ki je zaradi pomanjkanja primernih prostorov v sedanji stavbi prenesel nekaj svojih zbirk v prenovljeni del Predjamskega gradu. Predvidenih je 21 milijonov dinarjev za obnovitvena dela v kulturnem domu.
Velikega gospodarskega pomena je tudi nova trafopostaja v Bukovju in začetek telefonske povezave Podgore z ostalimi kraji. V zadnjih treh letih je bilo vloženih v izgradnjo komunalnih objektov 105 milijonov dinarjev. Za investicije je v tem letu predvideno, da bo investiranih v osnovna sredstva 328 milijonov dinarjev in za objekte družbenega standarda 323 milijonov dinarjev.
Posebne skrbi bo letos deležno kmetijstvo. Predvideno je, naj bi se v letošnjem letu povečala kmetijska proizvodnja za 23,9 •/■ napram lanskemu letu. To bo omogočeno predvsem s koriščenjem dosedanjih vlaganj v kmetijstvo in z upoštevanjem izkušenj ob uvajanju proizvodnega sodelovanja individualnih kmetovalcev in kmetijskih zadrug. Kmetijske za-zadruge bodo razen drugih nalog pospeševale zlasti vzrejo plemenske živine, saj nameravajo povečati število plemenske živine za 100 glav, v rodovnik pa bodo vpisale 325 govedi. Kmetijske zadruge nameravajo melio-rirati 750 ha pašnikov, živinorejski kombinat v Postojni pa bo letos predvidoma povečal stalež živine od G50 na 1200 glav.
Vodna skupnost Koper namerava že letos usposobiti obstoječe vodnogospodarske objekte in bo izvedla manjše melioracije zamočvirjenih zemljišč.
Za opremo sedanjih in za ureditev novih trgovskih lokalov in skladišč bo investiranih G9 milijonov dinarjev, za gostinstvo in turizem pa 122 milijonov dinarjev. Vsekakor so torej dane široke perspektive nadaljnjega gospodarskega razvoja postojnske občine.	Br. S.
POZIV
Vabim vse prebivalstvo mesta in občine Koper, da v teh dneh pred praznikom, posebej pa še na sam dan državnega praznika — za 20. april — svečano okrasijo hiše z zelenjem in izvesijo zastave, da bi tako vsi skupaj kar najlepše proslavili veliko obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in izpričali našo privrženost njenim idejam in naporom za zgraditev lepšega življenja v trdni socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov.
Predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper: Miran Bertok, 1. r.
5r
A
vxr
SESTANEK ZA MIR V RIMU
V	Rimu je ta teden zasedala generalna skupščina Svetovne zveze bivših bojevnikov, ki ji prisostvuje 350 delegatov. Le-ti zastopajo 141 združenj bojevnikov 36 držav in okrog 20 milijonov članov. Skupščina poteka v znamenju teženj borcev vsega sveta, da bi pomagali utrditi mir in razširiti konstruktivno sodelovanje med narodi. V poslanici je predsednik republike Tito v pozdravu skupščini izjavil, -da je trdno prepričan, da so bivši borci in ljudje, ki so bili žrtve rušilnega delovanja v zadnjih dveh svetovnih in drugih vojnah, zdaj v prvih vrstah doslednih borcev za mir in za odpravo agresivnih metod ter uporabe sile iz mednarodnega življenja.«
INDIJA ZA POMOČ
ALŽIRSKIM PARTIZANOM
Indijska socialistična stranka namerava ustanoviti poseben komite, ki se bo zavzel za nudenje večje pomoči Indije alžirski osvobodilni borbi. Predstavnik indijske socialistične stranke Pradža je v tej zvezi dejal, da je dal pobudo za ustanovitev komiteja predsednik začasno alžirske vlade Ferhat Abas. ki je te dni v Indiji. V Indiji sodijo, da bi lahko voditelji indijskih strank vplivali na francosko vlado za prijateljski način rešitve vprašanja Alžirije na osnovi njene neodvisnosti.
MACMILLAN—DEBRE
V	Londonu sta zaključila običajno izmenjavo misli o evropskih vprašanjih in bližnjih razgovorih v Ženevi ministra predsednika Velike Britanije in Francije MacMillan in Debre. Predvsem sta govorila o združitvi Nemčije in med drugim tudi o britanskem načrtu kontroliranja in omejevanja oboroženih sil na evropskih področjih. Kaže pa, da
PEKING — Na Kitajskem so v osrednjem Sečuanu odkrili eno največjih naftinih ležišč na svetu.
MILAN — V Milanu so minul': teden v navzočnosti predsednika italijanske republike Gronch'ja slovesno odprli 31. mednarodni velesejem, na katerem* razstavlja tudi Jugoslavija. Predsednik Gronchi si je ogledal jugoslovanski paviljon in se pohvalno izra-z 1 o razstavljenih izdelkih ter Jugoslovan kili gospodarskih dosežkih.
WASHINGTON — V Ameriki so že začeli vaditi sedem letalcev, ki so jih Izbrali za prve ameriške kozmične pilote in bodo upravljali inedplanetarna letala.
ŽENEVA — Na konferenci .o opustitvi poskusnih jedrskih eksplozij. ki je v Ženevi, in na kateri sodelujejo delegati Velike Britanije. ZDA in SZ. je ameriška delegacija predlagala, naj b; prepovedali poskusne atomske eksplozije na površju zemlje in do višine 50 km. Sovjetska delegac.ja se s tem predlogom ne strinja.
NEW DELHI — Bivši predsednik burmanske vlade U Nu je v New Delhju na poti v Združene države izjavil, da .ie Burma pripravljena dati a/.il dalaj lami. Kaže pa, da bo dalaj lama, ki se je zatekel v Indijo, ostal na indijskem ozemlju.
RIM — Italijanska državna pe-trolejska družba ENI bo sodelovala pr graditvi naftovodov, ki bodo speljani s petrolejskih področij Sovjct' ke zveze do rafinerij v Vzhodni Nemčiji.
JUNAKOMA V SPOMIN
Življenje sta dala, da sta oprala sramoto bivše jugoslovanske vojne mornarice ob vdoru okupatorja v Roko Kotorsko. Nista se mu predala z ladjo vred, ,na kateri sla bila vkrcana in kakor se je glasil ukaz. Da bi ne prišel v roke fašistom sta poročniki 1) b. SERGE.I M A SERA in MILAN SPASIC pognala rušilec ZAGREB v /rak ii z njim vred izginila v morskem dnu. Bilo je to IG. aprila 1311. Naša vojna mornar ca ki jima je postavila spomtn k v bližini njunega herojskega dejanja počasti še posebej njun spomin vsako leto na la dan. Med grmenjem topov in ob zvokih žnlostinke spusti venec na njuno sinjo gmbnfco.
Mašcra je bil naš slovenski rojak iz Goreč spasi0 njegov prijatelj še iz štud jskih lel. V srcih zavednih Jugoslovanov njun spomin ne bo zamrl.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZ P Primorski tisk
se Francozi ne strinjajo povsem z britansko zamislijo o področju »z omejenimi oboroženimi silami«, češ, da ta zamisel ne bi mnogo vplivala na ublažitev mednarodne napetosti, ker smatrajo, da je najprej potrebno doseči načelno zbližan je med Vzhodom in Zahodom.
NOV SATELIT
Obrambno ministrstvo ZDA je uspešno izstrelilo z letalskega oporišča Vanderberg v Kaliforniji več kot 200 kg težak umetni satelit. Ta satelit, imenovan »Raziskovalec II«, že kroži okrog Zemlje in zbira zanimive podatke o vesoljstvu. Pot. okrog Zem-'ie opravi v 94 minutah.
ŠKOFIJE
V počastitev 40-letnice KPJ so množične organizacije na Škofijah že opravile 1300 ur prostovoljnega dela pri elektrifikaciji zaselkov Rombi in Piščanci in ureditvi trga pred šolo. Sedaj nameravajo urediti še kanalizacijo pred Zadružnim domom ter olepšati Škofije in nekatere bližnje zaselke. Povprečno se udeležuje prostovoljnega dela vsako nedeljo po 70 ljudi, ki bodo letos opravili za približno 3 milijarde dinarjev vrednosti del.
(Nadaljevanje s 1. strani) nezaslišanemu monarhofašistič-nemu terorju tudi v Jugoslaviji našli revolucionarni pretresi, plodna tla za zgodovinsko setev zmagovite oktobrske revolucije. V procesu naraščanja revolucionarnega pokreta delavskega razreda,, obubožanih delavskih in kmečkih in v lastni državi narodnostno zatiranih množic, je moralo priti že leto dni po končani prvi. svetovni vojni — 20. aprila 1919 — do zedinjcnja poprejšnjih socialističnih partij in skupin i> enotno Socialistično delavsko partijo Jugoslavije (komunistov). To je rojstni dan Komunistične partije Jugoslavije, kakor se je pozneje preimenovala. Odtlej pa do letošnjega 20. aprila je preteklo štirideset slavnih let Komunistične partije Jugoslavije. Kdorkoli bo pisal njeno slavno zgodovino, bo od njene otroške dobe dalje mimo ničnih začetnih napak in pomanjkljivosti, pa notranjih trenj in težav, vendarle moral zapisati, da je ta partija, ta prvi. borbeni odred jugoslovanskega delavskega razreda, že v samem začetku stopila na pot ostrega revolucionarnega razrednega boja. In dalje bo zapisano, kako je pozneje, ko se je združena reakcija, v stari Jugoslaviji zavedla nevarnosti organiziranega delavskega gibanja, ob poostrenem terorju buržoaz ije po Obznani. in Zakona o zaščiti
države, morala ta neuničljiva partija preiti v ilegalo, v notranje čiščenje in svojo nenehno krepitev. Kolikor bolj so bile okrutne metode diktatorskih reži-mov v stari Jugoslaviji, kolikor hujša lakota in pomanjkanje sta vladata v delavskih hišah, toliko bolj se je krepil in kalil odpor delavskega razreda.
Pravi razcvet pa je začela doživljati KPJ, ko je bil leta 1936 izbran za njeno vodstvo tovariš Tito, kajti vse poslej je bila KPJ tista, ki je znala dajati pravilne odgovore na vsa nerešena družbena vprašnja, ki je edina znala kazati širokim ljudskim množicam. rešilno pot iz oklepajočih klešč domače buržoazije in tujih imperialistov. Prav s svojimi na las točnimi marksističnimi analizami posameznih obdobij in. družbenih protislovij v njih, po drugi strani pa s svojim''} pravilnimi' napovedmi nujnih zakonitosti nadaljnjega družbenega razvoja, si je KPJ ustvarila takšen ugled pri vseh delovnih ljudeh v deželi, da sta njena moč in ugled ob napadu fašističnih sil na Jugoslavijo leta 1941 že zadostovala za enoten nastop vseh jugoslovanskih ljudstev pod zastavo partije, za vse-Ijudsko in zmagovito borbo na življenje in smrt vseh naših narodov proti domačim izkoriščevalcem in tujim zavojevalcem.
Če je bil v monarhofašistični Jugoslaviji naš delavec med naj-bednejše plačanimi delavci v Evropi, če so morali celotni rudarski revirji zaradi svoje pravične borbe za znosne življenjske pogoje kazensko hirati in se množično izseljevati v tujino družno s tisoči obubožanih kmetov, in če v naši socialistični domovini dandanašnji prevladuje nad vsemi zakoni naš najvišji zakon, da ni dovoljeno izko l-ščanje človeka po človeku, tedaj
je naša dolžnost, da se ob 40-let-nici Komunistične partije Jugoslavije s hvaležnostjo spomnimo vseh stotisočerih komunistov, ki so s svojimi, nedopovedljivimi telesnimi mukami, napori in s svojimi življenji pomagali vodstvenemu jedru partije s Titom na čelu, herojsko in zmagovito voditi našo ljudsko revolucijo z izgradnjo najpopolnejše socialistične demokracije v deželi, v kateri je pritegnjen v samoupravljanje vseh javnih stvari slednji pošten državljan.
In če k principom, ki jih je glede prvinsko čistih marksističnih odnosov po KPJ v zvezi z zunanjo politiko naše države osvojilo končno tudi vse jugoslovansko ljudstvo, dodamo samo še našo željo po nadaljnjem, vsestranskem, miroljubnem sožitju z vsemi narodi sveta — to pa praktično očitujemo na vseh kontinentih sveta —- tedaj moramo nehote spet pomisliti na KPJ, ki je glede uveljavitve prav vseh teh in drugih svojih načel med našimi najširšimi ljudskimi množicami popolnoma uspela — o tem pa je nekoč govoril Lenin — da namreč za dosego česa takega ne zadostuje samo propaganda in agitacija, ampak da je za kaj takega potrebna lastna politična izkušnja ljudskih množic.
Strnjeno ljudstvo osemnajst-milijonskega naroda prek navidezno nepremagljivih težav pri-vesti do njegovih lastnih političnih izkušenj, ki so istočasno docela istovetne s programom njegove partije — to je uspela KPJ v štiridesetih letih svojega življenja.
Takšna sijajna ugotovitev, ki jo potrjuje ves napredni svet, pa je brez dvoma najlepše vezilo naši slavni partiji od njenem častnem jubileju.
C v
Z? 7 V \
-'■h r,	'
PO DOLGEM ČASU SPET SKUPAJ
—	Glej glej, koliko prahu se je med tem časom nabralo!
—	Ze, že, toda nič radioaktivnega!
TRSTA ŠE NI V SENATU
Občinski svet nadaljuje z razpravo o občinskem proračunu za letošnje leto. Med razpravo so dani tudi odgovori na vprašanja, ki zadevajo splošno gospodarstvo, politiko občine ild. Na zadnji seji so svetovalci med drug'm odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj bi vlada razp.sala volitve za senat tudi na Tržaškem. Kakor je znano so bile lani tudi v Trstu parlamentarne volitve, na katerih so izvolili le kandidate za poslansko zbcrnico. ker ni bil pravočasno odobren zakon o volitvah v senat. Tako je Trst še vedno brez svojih predstavnikov v italijanskem senatu.
11. aprila 1920 je bil v Ljubljani ustanovni kongres Delavsko-socialistične stranke, s čimer so bili postavljeni, temelji za revolucionarno delo slovenskih komunistov.
Med. 11. in 13. aprilom 1924 je bilo plenarno zasedanje Pokrajinskega sveta KPJ, ki je obravnavalo delo Partije in se je zaključilo s sprejetjem resolucije o reorganizaciji. KPJ.
11.	aprila 1943 je bil v Rižani pri Kopru v hiši Ivana Caha-Iskre prvi sestanek Okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro.
12.	aprila 1943 je bila v Gabr-skem bregu pod Tinjanom ustanovljena prva partizanska tehnika. za južno Primorsko.
14.	aprila 1919 je bila v Beo-gradu zaključena konferenca žena socialistk.
V	noči od 14. do 15. aprila 1945 je 21 pripadnikov mornariškega odreda NOV izvedlo drzen napad na okupatorjeve postojanke v Izoli. Partizani so zaplenili lahki mitraljez, brzostrelko. 50 pušk in večjo količino nabojev, bomb in druge vojaške opreme.
15.	aprila 1923 so na konferenci v Ljubljani ustanovili slovenski del neodvisne delavske stranke Jugoslavije.
V	noči med 15. in 16. aprilom 1920 se je začela splošna železni-čarska stavka.
16.	aprila 1944 je bil v Laborju pri Kopru ustanovljen odbor AFZ.
10. in IT. aprila 193S je bilo v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Celju zasedanje plenarna KPS, kateremu je prisostvoval tudi Josip Broz-Tito.
17. in. IS. aprila 193S je zasedal IV. kongres Združene delavske sindikalne zveze Jugoslavije, ki je sprejel načelo akcijske enotnosti.
IS. aprila 1937 je bil na Cebi-novem nad Zagorjem ustanovni kongres KPS. Glavni referat je imel Edvard Kardelj, za sekretarja. CK KPS pa je bil izvoljen Franc Leskošek.
20. aprila 1918 je v Trstu predaval Ivan Cankar o nacionalnih težnjah Slovencev in o interna-cionalizmu.
20. aprila 1944 je bila v Pod-peči pri Kopru ustanovljena partizanska šola.
20.	aprila 1944 se je zaključila v Vojščici trodneima druga, partijska konferenca za Primorsko.
Od 20. do 23. aprila 1919 je bil v Beogradu ustanovni, kongres Socialistične stranke Jugoslavije (komunistov).
21.	aprila 1919 so v Vinici v Beli krajini proglasili republiko po vzgledu sovjetske republike.
21. aprila 1919 je bil v Gabro-vici pri Kopru sestanek, na katerem. so po priporočilu Ivana Regenta, in Jožeta Srebrniča razpravljali o organizaciji boja z italijanskim okupatorjem. Navzo-
či. so bili Vincenc Fortuna, Ivan Toškan, Avgust Furlanič, Ivan Lazar, Rafael in Jože Purger. Alojz Primožič, Anton Krašovee, Ivan C ah, Anton Smotlak, Jože Rodela in drugi.
21. aprila 1923 je izšla v Ljubljani prva številka tednika »Glas svobode«, k i je bil legalno glasilo KPJ za Slovenijo. Ta tednik je izhajal do junija 1924.
21.	aprila 1931 je bila pod vodstvom KPS v Slovenski Istri akcija z letaki, ki so opozarjali, prebivalce. da fašizem, pripravlja pokolj slovenskega in hrvatskega ljudstva. Letake so tiskali v ilegalni tehniki v Gabrovici, ki je bila v hiši Bruna Baruta. Pisalni stroj je prve dni aprila preskrbel Natal Kolarič iz Miljskih hribov. Mali ciklostil je izdelal Avgust Furlanič iz Dekanov, tiskali pa so Ivan Purger-Klemen, Alojz Primožič in Anton Krašovee.
22.	in. 23. aprila 1944 sta bili ustanovljeni, partizanski šoli t? Hrastovljah in Dolu.
23.	aprila 1919 je bil v Beogra-gu jugoslovanski sindikalni kongres.
24.	aprila .1920 je bilo med demonstracijami železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani ubitih 13 demonstrantov,
24. aprila 1921 je bil v Trstu prvi. redni, deželni kongres organizacij komunistične stranke Julijske Benečije.
Na vprašanje glede ureditve grobnice talcev in žrtev bombardiranja je podžupan odgovoril, da je občinski upravni odbor že pripravil sklep o nakupu dveh podzemeljskih kript na pokopališču pri Sv. Ani. ki bosta veljali ti', milijone 620 tisoč lir.
TRŽAŠKI ZUPAN V RIMU
Te dni je bil v Rimu tržaški župan skupno z delegacijo vladne stranke. Obiskal je predsedstvo vlade in raz- | na ministrstva, kjer je razpravljal o potrebah tržaškega gospodarstva, zlasti industrije in pristanišča. Vladne kroge je seznanil tudi z nujnostjo ustanovitve proste cone v 1 ndustrijskem pristanišču in o pripravah za ustanovitev deželne avtonomije. Glede avtonomne dežele pa kaže, da si celo v vodstvu krščanske demokracije niso na jasnem in da vladajo precejšnja nasprotja.
IZ MILJSKE LADJEDELNICE
Po dolgih pogajanjih je bila m-nu-li teden zaključena razprava o odpustih v ladjedelnici Felszegh v MUjaii. Vodstvo podjetja je dosledno vztrajalo na zahtevi, da bo odpustilo 230 delavcev, jih je pa vendarle 214. Značilno je, da je vodstvo ladjedelnice zahtevalo, naj delavci opravljajo nadurno delo v dneh, ko je napovedalo odpuste z utemeljitvijo, da primanjkuje dela in da ni novih naročil. Ministrstvo za delo je odred.lo, da ui-koj ukinejo vsako nadurno delo v tej ladjedelnici.
Š O VIN ISTI C NI A T ENTAT
V noči med četrtkom m petkom preteklega tedna so neznanci vrgli bombo na avstrijski konzulat. Žrtev ni bilo, škoda pa je malenkostna. Avstrijski veleposlanik je takoj protestiral pri italijanski vladi. Razumljivo je, da gre za manifestacijo šovinističnih prenapetežev zaradi Južne Tirolske. Pred nekaj dnevi so stavkali tudi študenti nekaterih šol toliko časa, dokler jih niso šolske oblasti resno opozorile, naj ne prekinjajo rednega pouka.
PEVCI TEKMUJEJO
Tekmovanje pevskih zborov, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza. se nadaljuje. Tako je bilo v nedeljo tekmovanje v Borštu, na katerem so nastopili pevski zbori iz Boršta, Bazovice, Doline in Lonjerja —Katinare, Največ točk je na tcin tekmovanju dobil pevsk zbor iz Bazovice. v nedeljo bo zaključeno tekmovanje v Avditoriju, na katerem bodo nastopili pevski zbori Prosek— Kontovel, Križ, Bazovica in Dolina.
STAVKA KAMNOSEKOV
Kakor po vsej državi je bila v ponedeljek tudi na Tržaškem splošna enodnevna stavka delavcev kamnoseške industrije. Delavci so stavkali z zahtevo po izboljšanju prejemkov in delovnih pogojev.
fl
Proračun občine Ilirska Bistrica je letos večji od lanskoletnega in teži po učinkovitejšem ter smotrnejšem trošenju proračunskih sredstev. Letos bodo namreč ta sredstva dosegla višino nekaj manj kot 153 milijonov dinarjev, pa če-
Ze od samega začetka, od ustanovitve in med gradnjo tovarniških objektov, je vodstvo podjetja ne-nehoma skrbelo za izpopolnjevanje in strokovno izobraževanje svo-

im šm zzmälmßB w&mtl
DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBČINE KOPER SPREJETA
V četrtek sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora Koper sprejela občinski družbeni plan in proračun za leto 1959, katerih dosledno izvajanje bo omogočilo nadaljnji hitrejši gospodarski razvoj občine. Na tej seji sta oba zbora sprejela tudi odlok o ustanovitvi sklada za gradnjo objektov družbenega standarda in še nekaj pomembnejših gospodarskih sklepov.
TIDE
V	DALMACIJO SO TE DNI PRISPELI PRVI INOZEMSKI TURISTI, ki so se pripeljali v Dubrovnik z italijansko ladjo »Vul-cania«. Ta ladja pluje izmenoma z ladjo »Satumia« na progi New York—Trst in se ustavi tudi v Dubrovniku. Z nje se je izkrcalo okrog 10U0 Amerikancev.
500 TRAKTORJEV INDUSTRIJE MOTORJEV V RAKOVICI je naročila Brazilija. Skupna vrednost teh traktorjev je ocenjena na milijon 'in pol dinarjev.
V	KRIŽNICI, LR MAKEDONIJA, JE BOGAT RUDNIK SVIN-CENO-CINKOVE IlUDE. Letos bodo v tem rudniku nakopali okrog 100 tisoč ton te rude in do konca leta bodo v Kižnici zgradili vse tiste objekte, ki so predvideni po planu izgradnje tega novega svin-čeno-cinkovega rudnika. Zgradili bodo tudi 50 stanovanjskih objektov za delavce in uslužbence.
NOVA NAHAJALIŠČA SVINCA IN CINKA SO ODKRILI v Brslco-vem v Črni gori. Strokovnjaki menijo, da gre za odkritje več kot tri milijone ton teh dveh za industrijo zelo pomembnih rudnin.
DEVET MILIJONOV DOLARJEV JE BILA VREDNOST lani izvoženih raznih industrijskih strojev. Lani je bil izvoz industrijskih strojev za 90 °U večji kot je bil leta 1957. Največ industrijskih strojev in konstrukcij so kupile Indija, Sovjetska zveza. Poljska, Združene arabske republike in Grčija.
V	BEOGRADU BODO LETOS ZGRADILI TOPLARNO, lci bo
ogrevala industrijska, stdnovanj-ska in druga poslopja. Njena začetna zmogljivost bo 200 tisoč kWh in se bo do leta 19G3 povečala na CO megavatov.
VELIKA NAHAJALIŠČA KREDE SO ODKRILI v okolici Titovega Užiea. Ta nahajališča zavzemajo najmanj 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in imajo globino 120 metrov.
1836 TON SLOVENSKEGA HMELJA SMO LANI IZVOZILI V 18 DRŽAV. Največ hmelja so odkupile ZDA — 479 ton, Švica ga je odkupila 432 ton, Velika Britanija 206 ton, Nizomeska 140 ton, Francija 105 ton itd.
DOGRADILI SO ZELEZNlSKO PROGO BAR—VIRPAZAR, ki je dolga 23,5 km in z njo je LR Črna gora dobila ne samo prvo nor-malnotirno železnico, pač pa so tudi zaključena dela na prvi etapi gradnje železnice Beograd— Bar, Do 13. julija bodo dogradili še 30 km dolg odsek med Virpaza-rom in Titogradom, Z dograditvijo te proge bodo povezana naša najbolj bogata področja z Jadranskim morjem in s tujimi trgi.
prav so večja kot so bila v preteklih letih, ne bo možno -učinkovito zadovoljiti vseh potreb, ki se iz leta v leto večajo.
Za prosvetno dejavnost je letos namenjenih 33 milijonov dinarjev. Porabili jih bodo za vzdrževanje
jih kadrov. Da bi v čimvečji meri mobilizirali delovno silo iz ožjega področja koprskega okraja, je bila takoj v začetku formirala vajenska šola v Izoli. Danes obiskuje to šolo G5 TOMOS-ov.ih vajencev in letos bo zapustilo .delavnico in učilnice precejšnje število prvih absolventov. Po opravljenih izpitih se bodo vsi zaposlili v tovarni kot strugarji, rezkarji, brusilci, orodjarji, ključavničarji, strojni ključavničarji, avtomehaniki in fino-mehaniki. Na vzpodbudo tovarne TOMOS je bila v Kopru osnovana tudi redna industrijska šola kovinske stroke, kjer samo TOMOS štipendira 87 učencev. Poleg tega štipendira tovarna še precejšnje število dijakov in študentov na srednjih strokovnih šolah, na mojstrskih šolah ter na tehnični visoki šoli, Razen tega je tovarna organizirala veliko število strokovnih tečajev in okrog 40 delavcev in uslužbencev je imelo možnost, da v inozemstvu prouči tehnološke procese večjega števila tujih tovarn s podobnim proizvodnim procesom.
18 šol, za nakup šolskih potrebščin in za plače učiteljev. Od okrog (i,5 milijona dinarjev, ld ga bodo letos zbrali na račun 10 % davka na alkoholne pijače bodo dali več kot; tri milijone dinarjev v kulturno-prosvetne namene, ostalo pa teles-no-vzgojnim in športnim društvom.
Socialno skrbstvo in zdravstvena zaščita bosta letos razpolagala s približno 20 milijoni dinarjev in tako bo vsaj delno zagotovljeno zdravljenje nepremožnih občanov, socialno ogroženi bodo dobili denarno pomoč in tudi šolskim kuhinjam bo omogočeno boljše poslovanje.
Občinski proračun predvideva za 35 milijonov dinarjev stroškov državne uprave, kaže pa, da se bodo njeni stroški \£e ;prihodnje leto zmanjšali. Za negospodarske investicije in dotacije je namenjenih 40 milijonov dinarjev in namenjeni so med drugim vzdrževanju zdravstvenega dijaškega doma ter dotira-nju veterinarske službe.
Denar za kritje proračuna bo občina črpala iz taks, davkov in drugih dajatev občanov. Predvideno je, da bodo letos zbrali 9,5 milijona dinarjev od kmečkih davkoplačevalcev in 14 milijonov 350 tisoč dinarjev občinskih doklad na dohodek kmetov. Vendar pa skupno z gozdno takso in drugimi dohodki občine od zemlje kmetov ne bo dovolj denarja niti za kritje potreb prosvete in šolstva. Zato bodo pokrili razliko s prispevki gospodarskih organizacij.
I ■ 'i
*:fe I i
■¿V
iff;
-V-'/; • •
. Ä . 'i.,- -i- i 4', -'.V', .v
V ■■ t--	£:>-:.:i.' >i_l



Ze v lanskoletni mladinski delovni akciji na avtocesti Zagreb—-Ljubljana je Tovarna motornih koles TOMOS iz Kopra prispevala precejšnje število motornih koles, ki so služila prometnim potrebam posameznih mladinskih brigad. Nešteto mladincev in mladink se je na teh motornih kolesih naučilo ravnati z njimi in se seznanilo z osnovnimi pojmi iz mo'toristike. Tudi v letošnjih mladinskih delovnih akcijah pri gradnji avtoceste Paračin—Niš in Negotin—Demir Kapija, so bo 'nadaljeval ta program tehnične vzgoje mladine, obogaten z lanskoletnimi izkušnjami. Avto-moto zveza Jugoslavije namerava v ta namen organizirati
Postojna deljivo lepo Sics
Ze nekaj dni urejujejo v Postojni cvetlične nasade vdolž ulic in mestne parke. Delavci zavoda za komunalno gospodarstvo so vsadili več novih dreves in lepo-tilnega cvetja. Pred Postojnsko jamo je že domala urejen parkirni prostor, pri Pivki jami pa camping prostor. Prav bi bilo, če bi tudi prebivalci Postojne začeli urejevati vrtove in okrasili okna z lončnicami, seveda če bi upravi obeh tržnic poskrbeli za prodajo cvetličnih lončkov.
Žalosten pa je pogled na zanemarjene hiše v Velikem otoku, skozi katerega pelje pot v Pred-jamski grad in tudi v Hruševju se ne morejo pohvaliti z ureditvijo pročelij hiš, ki stojijo ob glavni cesti.
Ko se pripravljamo na proslave velikih državnih praznikov, bi veljalo priporočiti, da bi v Postojni in Pivki vsaj ob glavnih cestah postavili podstavke za izobešanje zastav ter za slavoloke, ki dajejo ob večjih praznikih še posebno svečano podobo kraja.
po vseh mladinskih delovnih brigadah posebne tečaje. Ob zaključku delovne akcije pa bo najboljšemu tečajniku tovarna TOMOS izročila kot prvo nagrado svoje darilo — turno motorno kolo SV-175 ccm. Za drugo nagrado pa je določen popularni moped COLIBRI 50 ccm.
senožeče PRVA PROSLAVA
Prva proslava v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ v naši okolici je bila minulo nedeljo v Senožečah, Po govoru o razvoju KPJ ter o vlogi ZKJ za nadaljnjo izgradnjo socializma v naši državi so priredili kulturno-pro-svetni spored z nastopom tambu-raškega zbora, instrumentalnega tria DPD Svoboda in pionirjev, ki so recitirali.
Po proslavi so predvajali s jugoslovanski film »Obleganct«.
Osrednja proslava 40. obletnice KPJ bo na Senožeškem prve dni junija v Dolenji vasi in bo združena s proslavo krajevnega praznika.	-er
TUDI SLOVENCI NA REKI
V nedeljo, 12. aprila je imelo slovensko kulturno prosvetno društvo »Bazovica« na Reki uspelo akademijo v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. O razvoju in delovanju KP na Primorskem je govoril član CK ZKS Ivan Regent. Nastopili so recita-torji ter moški in mešani pevski zbor.
PREM
Kmetijska zadruga v Premu je očistila in poškropila sadno drevje na svojem področju. Delo je dokaj ovirala razdrobljenost parcel in pomanjkanje škropilnic. Očistili in poškropili so več sto sadnih dreves in to je bila ena izmed najbolj obsežnih delovnih akcij kmetijske zadruge.
trgovci koprskega okraja v postojni

Usgsefl
'.—vi». •■

Minulo nedejo je koprska Lovska zveza priredila v Zusterni pri Kopru za področne lovce smotro lovskih psov. Ze navsezgodaj je bilo okoli gostilne »Na obali« vse živo in štirinožni prijatelji istrskih lovcev so z živahnim lajanjem spraševali svoje gospodarje, zakaj so se zbrali brez pušk na tak lep dan in v tolikšnem številu. Na sliki: lovci se zbirajo pred začetkom ocenjevanja psov. V glavnem so bili zastopani le
istrski goniči
V torek je bil v Postojni III. redni letni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Koper, na katerem je dosedanji predsednik Marcel Rožanc pred razpravo o zadovoljivem delit trgovske mreže v našem okraju dejal, da so naša trgovska podjetja v minulem letu uspela prevzeti tudi dosedanje trgovinsko poslovanje kmetijskih
naš gospodarski komentar
ZA CAS OD 17.—24. APRILA 1959
Te dni bo nastopilo ustaljeno >in lepo vreme. Zelo spremenljiv in buren razvoj vremena w psvi polovici aprila je ugodno deloval na poljedelske kulture. Obilica padavin je namreč pospešila rast posevkov.
Po analizi vremenskih pogojev lahko zaključimo, da bo nastopilo suho in toplo vreme, vendar sredi tedna naj pričakujemo kratkotrajno deževje, ki bo močnejše v severnih in severozahodnih predelih države.
Tako predvidevamo, da bo 17. aprila suho in pihal bo jugo, 18. do 20, aprila bo zelo toplo, vendar bo v popoldanskih dneh 20. aprila manjša sprememba vremena, 21. aprila bo verjetno deževalo in v jutranjih urah bo slana ob istočasnem padcu temperature zraka. 22. aprila bo zapihal zahodni veter in vreme se bo izboljšalo tako, da bo 23. in 24. aprila ponovno Ic-po 'in suho pomladansko vreme.
Za gospodarske odnošaje med našo državo in Italijo je značilno, da se vedno bolj poglabljajo. To so dokazali zlasti razgovori, ki so bili zaključeni konec preteklega meseca pred podpisom posebnega protokola o blagovni zamenjavi z Italijo in ko je opolno-močeni minister v Ministrstvu za zunanjo trgovino v Italiji izjavil, da smatra te razgovore kot najboljše, kar jih je doslej vodil z našo državo. Predsednik mešane Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu pa je izjavil, da je kakovost jugoslovanskih industrijskih izdelkov na evropski višini, s čimer je dal visoko priznanje naši industriji, obenem pa. pokazal na možnosti za povečano zamenjavo tudi na tem področju.
Kakor je znano, je Italija do sedaj uvažala iz naše države v glavnem kmetijske pridelke, naša država pa seveda industrijske. Vedno je bila Italija v našem uvozu na prvem do četrtem mestu s tem, da se v zadnjem času drži v tem pogledu vedno bolj trdno na prvem mestu. Naš uvoz iz Italije se je namreč dvignil na preko 20 milijard. Nasprotno pa Italija ne uvaža iz naše države toliko, da bi lahko pokrili tisto, kar uvozimo iz Italije in je torej naša trgovinska bilanca z Italijo več ali manj vedno pasivna. To je tudi razumljivo, če ponovimo
ugotovitev, da uvaža Italija iz naše države v prvi vrsti kmetijske pridelke, katerih vrednost je nižja, kakor je vrednost industrijskih izdelkov in je zato potreben izvoz ogromnih količin, da lahko dosežemo izravnavo zunanjetrgovinske bilance z Italijo. Čeprav je tako stanje za nas morda negativno, pa odpira za obe strani velike možnosti nadaljnjega razvoja medsebojne trgovinske zamenjave, kar je bilo tudi poudarjeno ob konferenci, ki smo jo prej omenili. Te možnosti tudi niso tako nerealne, saj se naše kmetijstvo razvija z veliko naglico in s tem daje možnosti za povečanje izvoza kmetijskih pridelkov v Italijo. Glede našega izvoza industrijskih izdelkov v Italijo pa se nam možnosti šele odpirajo, ker je bilo celo ugotovljeno s strani italijanskih predstavnikov, da so jugoslovanski industrijski proizvodi zanimivi za italijansko tržišče.
Kot rečeno je možnosti za na-nadaljnji razvoj medsebojne zamenjave vedno več. Z zadnjimi razgovori so tudi padle skoro vse ovire, ki so onemogočale uvoz oziroma z naše strani izvoz nekaterih vrst blaga v Italijo. Ugotoviti je namreč treba, da za Jugoslavijo ni bilo nobenih omejitev za uvoz blaga iz Italije, uvoz jc bil torej do skrajnosti libera-
liziran. Omejen je bil le z našimi plačilnimi možnostmi. Do zadnjega pa je bilo z italijanske strani nekaj omejitev, ki pa so zdaj skoro v celoti padle. Na ta način je široko odprta pot za nadaljnje sodelovanje, ki je — kot vidimo — za obe državi izredno pomembno.
Posebej je bilo govora o prometu v obmejnih področjih obeh držav in tudi tu je bil napravljen korak naprej, obenem pa so bili povečani kontingenti. Mešana komisija, ki stalno rešuje probleme, ki se pojavljajo v zvezi z obmejnim pasom, tudi stremi za tem, da bi napredovala v poglabljanju medsebojnih stikov, zlasti seveda gospodarskih.
Ko pa že govorimo o uspehih v zunanjetrgovinskem sodelovanju obeh držav, ne smemo mimo ugotovitve, da je bil letos v prvem četrtletju dosežen predviden zunanjetrgovinski uspeh, ki se kaže v vsoti 31 milijard po vrednosti izvoženega blaga. Analiza tega uspeha kaže celo, da je bil dosežen brez udeležbe v izvozu nekaterih vrst blaga, zlasti s področja kmetijstva in da lahko pričakujemo izvršitev letnega programi'. v izvozu brez posebnih težav. To pa pomeni za nas mnogo, saj jc od uspešnega izvoza ter znižanega uvoza odvisen uspeh gospodarskega načrta. -dt-
zadrug, ne da bi prišlo do zastoja v preskrbovanju potrošnikov, razen tega pa. da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev razvoj trgovine znatno zaostaja za našim spiosnim gospodarskim razvojem. Predlagal je, naj bi občinski ljudski odbori tista sredstva, ki jih trgovska podjetja vlagajo v posebne sklade, koristili za razvoj trgovine, ki nujno Potrebuje denar za boljše poslovanje. Med drugim je priporočil, da bi v novih stanovanjskih naseljih, kjer že gradijo tr govske lokale omogočili trgovskim podjetjem prevzem teh lokalov s koriščenjem dolgoročnih kreditov brez lastne udeležbe, saj teli obveznosti trgovska podjetja z novim načinom delitve dohodka ne zmorejo prevzeti nase,
V nadaljevanju je predsednik Hožanc poročal občnemu zboru, da so pri Trgovinski zbornici ustanovili odsek, ki bo proučeval in reševal vprašanja glede popularizacije in nadaljnje izgradnje Koprskega pristanišča.
Udeleženci občnega zbora so prikazali težave, ki jih ustvarja pomanjkanje sredstev za tehniza-cijo trgovine in generalni tajnik Trgovinske zbornice za Slovenijo ing, Miloš Vehovar je med drugim omenil glavne slabosti, ki zavirajo razvoj trgovine v tej smeri. Ena izmed teh je razdrobljenost sredstev pri trgovinskih podjetjih, druga pa dejstvo, da tudi do sedaj opravljene modernizacije trgovin ne ustrezajo potrebam sodobno teh-nizirane trgovine. Triporočil je prostovoljno združitev sredstev in koriščenje nasvetov posebnega centra Trgovinske zbornice LllS, ki se bavi z uvajanjem sodobnih načinov tclinizacije trgovine.
Ob zaključku občnega zbora so delegati spremenili določila statuta v toliko, da jc podaljšana mandatna doba odbornikov na dve leti, ker s tem bo dana možnost uspešnejšega poslovanja in bo zagotovljena boljša kontinuiteta v delu.
USPEŠNO DELO RDEČEGA KRIŽA NA POSTOJNSKEM IN PIVŠKEM

OODOODOCTT
i -t
□
Za zdravo in srečno prihodnost naših delovnih ljudi — V postojnski občini nad 2200 članov RK — Člani podmladka RIv domala vsi šoloobvezni otroci — Krvodajalci in vzgojitelji
V	začetku meseca je bil v Postojni rodni občni zbor občinskega odbora Rdečega križa, kateremu so prisostvovali delegati s področja sedanje občine in kritično ocenili delo občinskih odborov na Pivškem in Postojnskem, kjer je skupno več kot. 2200 članov Rdečega križa.
Na področju bivše občine Postojna je doslej delovalo devet krajevnih odborov RK in sicer v Postojni;, Planini, Bukovju, Stude-nem, Smihelu, Hruše-vju, Prestran-ku, Orehku in Hraščah. Uspeh so imeli s predavanji in izvedbo krvodajalske akcije, Prijavilo so je 180 krvodajalcev, ki so oddali skupno 55 litrov krvi. Največje zanimanje za krvodajalsko akcijo sa lani pokazali v Planini, Bukovju, Smihelu, Hruševju in Strmci, pa tudi člani delovnega kolektiva podjetja LIV in pripadniki Ljudske milice v Postojni.
Na Postojnskem je dobilo prvo pomoč v petih postajah prve pomoči RK 127 oseb. Sedaj težijo, da bi število teh postaj kar najbolj povečali.
V	sekcijo podmladka RK je vključenih 90 °/o vseh šoloobveznih

Čistoča
Pri nas smo sicer že vajeni videti natakarje, mesarje pa tudi prodajalce ob pultu s posebno belo obleko. Vendar ponekod gostinska, trgovska in druga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom živil, niso še uveljavila teh običajev.
Sekretariat za zdravstvo pri Zveznem izvršnem svetit je pred mese-ccm izdal poseben pravilnik o tem. Za vse osebje, zaposleno v podjetjih za proizvodnjo, promet oziroma prodajo živil in pijač, so predpisane posebne obleke oziroma plašči, pokrivala iz belega platna. Za nekatera delovna mesta je določena tudi vrsta obutve 'in še poseben predpasnik.
Gospodarske organizacije so dolžne, da v treh mesecih preskrbijo svojim uslužbencem in delavcem na takih delovnih mestih predpisana oblačila in obutev.
Ta ukrep bo pomenil v marsikaterem obratu gotov napredek. Vendar se ne bi smeli ustaviti zgolj pri tem, da zadostimo predpisom. Treba je hkrati uresničevati c.ilj tega predpisa — korak naprej k higienski in kulturni postrežbi. Tu pa je še veliko dela, kar je zlasti pri nas, v turističnem kraju še posebej važno.
štorski železničarji proslavljajo lo-letnico zkj in skoj
Kljub dežju, ki je narahlo rosit, so se pred dnevi zbral1: štorski želez.ni-čarji in s skromno slavnostjo pričeH svoje delovne akcije v počastitev 10-letnicc ZKJ in SKOJ, Zasadili so prve lopate na prostoru, kjer bodo. do jeseni uredili lepo športno igrišče. Poleg tega imajo v načrtu še zgraditev vodovoda, dograditev ceste na Svetino '.n ureditev vsega kraja, zlasti pa novega naselja na Lipi.
štab delovnih akcij jc že izdelal podrobne načrte, uvodna slavnost pa je ookazala. da bodo Storjani tudi to svojo obljubo, kot vse dosedanje naloge, izpolnili z navdušenjem in s tem najlepše počastili spomin na herojsko borbo delavskega razreda z ZKJ na čelu.
30LENJSHI OST
nesreča
Minulo nedeljo st
z ¡mino
je na Mlaki
pri
Kočevju v zgodnjih večeriv h urah pripetila huda nesreča, ki jc terjala smrtno žrtev: 32-letnega Jožeta Rejca, doma iz Maliovnika pri Kočevju, in hudo telesno poškodbo Gcze Dogarja. Rejc in Dolar sla hotela podreti na dvorišču staro hruško. Zaradi močnega debla in krepkih korenin sta sklenila deblo z.aminlrati. Naj pripomnimo, da je bil pokojni Rejc poklicni miner. V deblo sta zvrtala v dve smeri luknje in z.aminirala. Pivi naboj je kmalu eksplodiral, medlem ko je drug; zakasnel. Ker po daljšem času nI bilo eksplozije, sta šla pogledal. isli hip je pa eksploziv eksplodiral. Eksplozija je bila tako močna, da .io drevo raztrgala n ko-a debla so ubili Rejca in prizadejali hude poškodbe Dogarju.
otrok. Članarino pa podmladkarji niso odvajali, kc-r so jo porabili za nakup raznih pripomočkov za ureditev higienskih kotičkov. Tako so nabavili milo, vrečke, ogledala, glavnike, zobne ščetke in podobno higienske predmete. V vsaki šoli imajo Judi higienske aktive, ki pod vodstvom učiteljev skrbijo za r6d in snago v šolskem poslopju ter v njegovi neposredni okolici in tudi pregledujejo telesno snago učencev. Člani podmladka so lani izdelali 19 predmetov za mednarodno razstavo RK in pri tem delu so bili najboljši učenci osnovnih šol v Postojni, Planini in Hruševju ter gojenci Deškega vzgajališča v Planini.
Občinski odbor RK jc lani razdelil za skoraj 15 in pol milijona dinarjev vrednosti hrane iz sklada mednarodne pomoči predvsem šolskim kuhinjam in socialnim ustanovam.
Tudi na Pivškem je bilo vseh 13 krajevnih odborov RK dokaj prizadevnih. Najbolj delavna odbora sta bila v Pivki in v Dolanah. Na Pivškem so lani razdelili med 1650 upravičencev za skoraj dva milijona 400 tisoč dinarjev vrednosti raznega blaga. Lepe uspehe so dosegli tudi z uspešnim delovanjem dvanajstih šolskih kuhinj, v katerih se hrani več kot 800 učencev. Sedaj imajo v načrtu ureditev osrednje šolske kuhinje v Pivki in so doslej že nabavili za 100 tisoč dinarjev opreme.
V minulem letu so priredili 35 predavanj o zdravstvu, higieni in delovnih razmerjih. Predavanja so vzbudila veliko zanimanje, saj se jih je večkrat udeležilo tudi nad 300 ljudi. Na Baču in v Dolanah pa so imeli posebna večmesečna tečaja, ki se jih je udeležilo skupno okrog 90 tečajnic. Lani je oddalo kri 123 oseb, med njimi več stalnih krvodajalcev.
Na občnem zboru so izvolili 31 članski plenum, katerega predsednik je dolgoletni ugledni funkcionar RK dr. France Ambrožič, nato pa sta dobili posebno priznanje za dolgoletno delo Fani Prelaz iz Postojne in Marija Oražen iz Pivke. Skupščina je svoje delo za-
ključila s sestavo delovnega načrta, ki med drugim zajema organiziranje treh zdravstveno-prosvet-nih tečajev za člane delovnih kolektivov in organiziranje Tedna RK, Tc-dna boja proti TBC ter povečanje števila članov.
POŽIVILI SO DELO
V	zadnjem času so člani DPD Svobode v Pivki pokazali vehko delovno vnemo. Sedaj se pridno vadijo člani pevskega zbora, godbe na pihala in dramske sekcije za nastop na proslavi občinskega praznika, ki bo 23. aprila.
V	Pivki bodo v kratkem preuredili bivšo občinsko sejno dvorano v društveno sobo Svobode, kjer bo tudi knjižnica in prostor za sestanke. Podjetje Javor je namreč namenilo DPD Svobodam na Baču, v Pivki in Prestranku dotacijo'pol milijona dinarjev zato, da bi se ta društva organizacijsko čimbolj okrepila. V Pivki bodo del te dotacije porabili za opremo kluba in za opremo odra.
Jalte k
cem, letos
.. če bi povedali številnim domačim in tujim obiskoval-kdaj bo priljubljeno gostišče »Pri ribiču« onkraj Portoroža pripravljeno za obisk gostov. 2e minulo nedeljo je bilo namreč pri gostilni vse polno izletnikov, ki jih je lepo vreme zvabilo na sprehod, v razcvelo naravo. Zaman pa so prišli do gostilne Pri ribiču (na sliki), ker je bila ta zaprta in gluha za želje okrepčila potrebnih izletnikov. In še bi bilo prav, če se pristojni ljudje že ne morejo odločiti za stalno odprt lokal, naj bi za začetek provizorično uredili njegovo funkcioniranje vsaj ob lepih nedeljah!
L i □
□ □ □ □ □ □
n □
□ □ □
SEBIČNOST POSAMEZNIKOV JE NEZDRUŽLJIVA Z INTERESI SKUPNOSTI
Iri
Delovna kolektiva »Pleskarstva« in »Jadrana« sta spričo sebičnosti posameznih članov pozabila
na koristi lastnega podjetja in skupnosti
Ob pregledovanju zaključnih računov poslovanja podjetij postojnske občine in analiziranju širših ekonomskih dosežkov v preteklem letu lahko že površni opazovalec zazna poleg številnih gospodarskih uspehov, ki so nadvse razveseljivi, tudi vrsto pomanjkljivosti in nedoslednosti v poslovanju nekaterih gospodarskih organizacij na tem področju. Omejili se bomo na obravnavo dveh konkretnik primerov, ki kažeta na vlogo, ki so jo organi samoupravljanja odigrali v Obrtnem podjetju »Pleskarstvo« in Gostinskem podjetju »Jadran« v Postojni v izkoriščanju svojih pozitivnih upravljalslcih pravic pri delitvi doseženega čistega dohodka v svojih podjetjih.
Ni naš namen, kakorkoli sugestirati obema kolektivoma, kam in kako naj bi razporedila sredstva iz doseženega čistega dohodka, ker sodi ta pristojnost nepogrešljivo v njuno samoupravljavsko odločanje. Javno želimo obravnavati samo sebičnost, ki sta jo oba kolektiva pokazala ob pretiranem zviševanju osebnih dohodkov posameznikom, pri čemer pa sta kaj malo pazila na koristi podjetja in širše skupnosti.
Ze uvodoma se zdi potrebno na-glasiti, da uživata obe podjetji za-
radi pavšalnega obračuna obveznosti do družbene skupnosti določen
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE BORCEV NOB OBČINE ILIRSKA BISTRICA
I
Reševanje osebnih zadev in nasprotij je doslej oviralo delo Zveze borcev — Skrb za člane prepričljiva — Zahteva po večji politični aktivnosti
Prvo soboto v aprilu so se zbrali v Ilirski Bistrici delegati vseh krajevnih odborov Zveze borcev s področja ilirsko-bistri-ške občine. Pomenili so se o dosedanjem delu svoje organizacije in o problemih, ki jih in jih še bodo morali reševati.
Krajevni odbori so lani zadovoljivo delali, posebno pri vključevanju novih članov. So pa naleteli na razne težave, ki jih
povzročajo škodljivi pojavi gru-paštva. V organizaciji so se oblikovale skupine, ki z osebnimi zadevami in obdolžitvami kvarijo njen ugled. Nekateri člani, ki se čutiio močne na svojih položajih, omalovažujejo druge člane. Vse preveč se ponekod lotevajo organizacije ZB reševanja osebnih zadev, kar povzroča znatno odstopanje od osnovne naloge, ki jih imajo kot družbeno-politično

Î F
tih
zelo pomembna organizacija.
So pa odbori ZB pokazali veliko skrb za svoje člane. Najpotrebnejšim so lani razdelili raznih podpor v višini več kot 120.000 dinarjev, nekaterim pa so omogočili zdravljenje. Resno so se tudi zavzeli, da bi uveljavili pravilno zaposlitev invalidov, kar je še vedno osrednja točka njihovega delovnega načrta.
Vsi delegati so poudarili potrebo po večji politični aktivnosti članov ZB in po doslednem vzpostavljanju tovariških odnosov med člani. Ustanovili so tudi sekcijo političnih preganjancev in internirancev ter izbrali delegate zi republiški ustanovni občni zbor njihovega združenja.
privilegij. Številčni pokazatelji to trditev samo potrjujejo
Iz tabele je razvidno, da se je družbena skupnost odpovedala v letu 1958 skoraj 3 milijonskemu deležu, ki bi ji sicer po zakonitih predpisih pripadal, če bi podjetji obračunavali delitev dohodka po rednem obračunu. Poglavitni smoter izjemnega predpisa Obč. LO Postojna o pavšalnem obračunu celotnega dohodka v obeh podjetjih pa je bil nedvomno ta. da so obema organizacijama omogočili vsled njunega ekonomskega položaja v gospodarstvu komune trdno in nemoteno poslovanje.
Rezultati poslovanja v letu 1958 kažejo, da sta obe podjetji dosegli dejanski uspeh. »Pleskarstvo« na račun intenzivnega povpraševanja po pleskarskih uslugah, »Jadran« pa v prvi vrsti na račun izredno ugodne turistične sezone v preteklem letu. Zato sta tudi zneska ostvarj enega čistega dohodka, ki ju kolektiva lahko razporedita zaradi pavšala na osebne dohodke ali ostale sklade podjetij, precej visoka in znašata: v »Pleskarstvu« din 896.915, v »Jadranu« pa din 4,224.382.
Pričakovali bi, da bodo organi samoupravljanja pri razporeditvi sredstev iz čistega dohodka ukrepali po načelih skrbnega in vestnega gospodarja, da bodo po treznem premisleku našli (optimalno mejo, na kateri se vsklajajo interesi posameznega proizvajalca z 'interesi širše skupnosti, skratka, da bodo 'izpit samoupravljanja tudi v tem primeru uspešno prestali. Toda kljub priporočilu Obč. LO Postojna, ki je vsem podjetjem v občini vsled objektivnih okoliščin priporočil, naj ne namenjajo v plače nad plačami več sredstev, kot znašajo enkratni mesečni prejemki, so v teli dveh podjetjih ravnali povsem drugače.
(Konec na 10. strani)
SE2ANA
!
§
¿v'. V'...... .....■ -.
v*. •• * ' .....; \ •	v ;

m
i m
*	■ .7, ,.; - .. .
fffM rpv^rr:;'
v..,/- • «•
nmm juMiep
FT
If
E-ii u_ja os
■z.--/
V S ■"*
Zdravstveni dom v Pivki bo pereče vprašuje zdravstvene bo v lepi stavbi sodobno opremljena zdravil i/,a in mod
kmalu končan. Z njim bo končno urejeno oskrbe vsega okoliškega prebivalstva, saj ambulanta, lepo stanovanje za rna lekarna
V petek, 17. aprila, zvečer bo v Sežani slavnostna akademija v počastitev 40, obletnice KPJ. Govoril bo član CK ZKJ Ivan Regent. nato pa bo koncert, na katerem bodo sodelovali godba na p.ihala DPD Svoboda iz Divače, pevski zbor PD Venček iz Du-tovelj, domači pevski zbor in rc-eitatorji.
Krajevni odbor ZB v Sežani pa je minuli ponedeljek organiziral predavanje o zgodovini KPJ in ZKJ. Predaval je Leon Perhavec in je podrobno govoril o težki ile-
galni dejavnosti KPJ ter njenem vztrajnem pripravljanju jugoslovanskih narodov za nacionalno in socialno osvoboditev ter o njihovi borbi proti okupatorju, kakor tudi o velikih naporih jugoslovanskega ljudstva pod vodstvom ZKJ za izgradnjo socializma in za uveljavljanje aktivnega sožitja meci narodi in državami. Pred predavanjem so predvajali ozko-t>ačni film o dejavnosti našega državnega vodstva na mednarod-nem področju in film o boju Slovencev proti okupatorjem in domačim izdajalcem.
KULTURA PROSVETA >Y [CULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA i? KULTURA P
S SEJE OKRAJNEGA SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO
V	preteklem letu je Notranjski muzej v Postojni prevzel v svojo upravo zbirke v Pred jamskem gradu. Do sedaj je preuredil stare zbirke; tako arheološko, lovsko
France Prešeren: POEZIJE
V	knjižnici Kondor je izdala založba Mladinska knjiga PESNITVE IN PISMA dr. Franceta Prešerna, I. knjiga, v priredbi dr. Antona Slodnjalia, ki je napisal k pesmim tudi komentar, ki zavzema kar tretjino knjige. Zaporedje pesmi je isto, kot ga je določil sam Prešeren pri svoji prvi izdaji leta 1347. Izdaja je namenjena šolarjem, pa tudi potrebam splošne izobrazbe, da človek spozna vsega Prešerna, vse njegove tekste. Besedilo v knjigi je modernizirano v pravopisu- in slovnici. Nekatere originalne Prešernove slovniške oblike so ostale samo tam, kjer bi sicer trpeli ritem, rima ali melodija verza. S tem je hotel Prešerna čimbolj približati današnjemu človeku, nestrokovnjaku, ki ne pozna zgodovinskega razvoja našega knjižnega jezika. Knjigo olepšujejo reprodukcije umetniški del pesnikove rojstne hiše, Ljubljane, Primičeve Julije, Copa, Smoleta in seveda samega Prešerna.
in stilno pohištvo. Nekaj zbirk pa jo uredil na novo. Tako zbirko, ki predstavlja nekdanje grajske lastnike, njihove portrete, grbe in druge predmete, ki so jih tu uporabljali; staro orožarno, zbirko s predmeti, ki prikazujejo kratek pregled zgodovine gradu in njegove najbližje okolice ter stalno razstavo partizanske tiskarske tehnike Nanos, ki je nekaj časa bila v Predjami.
Največja zanimivost in novost pa bo v letošnjem letu Erazmov grad, ki je v votlini za današnjim ohranjenim Predjamskim gradom. V gradu so bila že v preteklem letu in še letos znanstvena raziskovanja, ki so odkrila ostanke arhitekture Erazmovega gradu, ki do sedaj ni bila vidna. Poleg ostankov arhitekture so pa bili v gradu najdeni še drugi kulturni ostanki, kot železne konice kopij in puščic, lončena posoda in nekaj denarja. Po končanih izkopavanjih so v gradu naredili stopnišče in terase, s katerih bo obiskovalcem omogočen dostop ter ogled grajskih prostorov. Veliko zaslug pri tem delu ima Zavod Postojnske jame, ki je vsa dela finansiral in s tem omogočil, da so bila vsa dela tako kmalu izvršena.
Otvoritev novourejenega gradu in preurejenih zbirk bo 1, maja in bo hkrati posvečena delavskemu prazniku in 40. obletnici ustanovitve KPJ..	M. U.
NAŠI AKTUALNI PROBLEMI
odbori. Vendar je bila doslej njihova gmotna pomoč neznatna. Doslej je le občina Postojna prispevala okrog milijon dinarjev za obnovitev Predjamskega gradu ter koprska občina 250.000 za obnovitev fresk v I-Irastovljah. Nobena občina'pa ni imela v svojem proračunu postavke za spomeniško varstvo.
Med najnujnejšimi nalogami v letošnjem letu bi bila obnovitev strehe v I-Irastovljah ter konser-vacija tamkajšnjega tabora. Manjša popravila so potrebna dalje v muzeju v Gabrovici, v Famljah pri Divači pa bo treba s pokritjem prezbiterija zaščititi zgodnje srednjeveške freske, ki so dragocen umetnostnozgodovinski spomenik. Dalje bi bilo treba obnoviti romanski grad v Premu, pa tudi Štanjelski in Socerbski grad in še nekatere druge zgodovinske in umetniške spomenike. Republiški zavod za spomeniško varstvo je dal že lani sredstva za pokritje stolpa v Planini ter pretežni del sredstev za restavracijska dela v Hrastovljah, letos pa bo prispeval milijon dinarjev za zaščito mestnega obzidja v Piranu. Piranska občina pa naj bi prispevala več sredstev za razna popravila v muzeju, v katerem so med drugim tudi dragocene slike.
Okrajni svet za kulturo in pro-sveto je odobril te spomeniško-varstvene načrte koprskega muzeja s priporočilom, naj bi v letošnjem jubilejnem letu še zlasti posvetili pozornost zaščiti vseh spomenikov iz NOB. Iz okrajnega proračuna so odobrili komisiji manjši znesek, svoj delež pa naj bi prispevale še občine, zlasti ker so kulturni, zgodovinski in pri-rodni spomeniki izrednega turističnega pomena.
V nadaljevanju je svet razpravljal o ukrepih za izboljšanje filmskih sporedov. Referent za kulturo pri okrajnem svetu Franci Prajs je poročal o rezultatih analize, ki jo je sprovedel o tem vprašanju. Ugotovil je, da je v Jugoslaviji na razpolago — brez letos uvoženih — nad 700 igranih celovečernih filmov ter še do-kajšnje število domačih dokumentarnih filmov, ki so tudi v mednarodnem merilu prejeli zasluženo priznanje. Zato po njegovem mnenju ne drži trditev vodstev kinopodjetij, da imajo na razpolago premalo kvalitetnih filmov in da ne morejo vplivati na
zboljšanje repertoarja. Za temi neosnovanimi izgovori se skriva pretirano komercialno gledanje in pomeni to neodgovorno zanemarjanje vzgojnega in političnega pomena filma. Čeprav so bili v skladu z zakonom že pred letom ustanovljeni po občinah posebni filmski sveti, ki naj bi pomagali vodstvom kinopodjetij • pri sestavljanju repertoarja, niso ti sveti nikjer pričeli z delom, ker vodstva kinopodjetij niso zato zainteresirana. Svet za kulturo in prosveto je sklenil priporočiti vsem občinam, naj bi poživila delo teh svetov in naj bi le-ti pomagali upravam kinopodjetij z nasveti še pred zaključitvijo pogodb za odkup teh filmov. Svetom naj bi pomagala posebna okrajna komisija, ki bo pregledala doslej uvožene filme, ter priporočila kvalitetnejši spored. Razen tega naj bi v vseh kinematografih obvezno predvajali nedeljske matineje in zlasti za mladino naj bi redno predvajali domače dokumentarne in druge filme, ki imajo vzgojno vrednost. Ob zaključku seje so razpravljali še o letošnjem proračunu za organizacije in ustanove, ki sodijo v pristojnost okraja. Ker so se prošnje glasile na znesek 6 milijonov 333.560 dinarjev in je OLO zaradi drugih nujnih potreb odobril le 5 milijonov 400 tisoč, so se člani sveta potrudili, da so po daljši razpravi ta znesek smotrno razdelili.
i^Taiii illml
Film o ilegalnem Beogradu snemajo v ateljejih beograjskega podjetja Avala-film. Naslov filma bo VETER JE PONEHAL PRED ZORO, scenarij je napisal književnik Aleksander Vučo, režiser pa je Radoš Novakovič. Glavno vlogo so zaupali amaterju Stevanu Štukelju, v ostalih vlogah pa nastopajo znani gledališki in filmski igralci (med njimi tudi Branko Pleša — prvi na sliki).
Film obravnava, prav tako kot »Osma vrata«, snov iz narodoosvobo-dilne borbe oziroma iz življenja ilegalcev v okupiranem Beogradu. V središču dogajanja je študentka Jasna, članica ilegalne organizacije, ki jo je okupatorska policija zaprla, potem pa iz neznanih vzrokov izpustila. Seveda pade na Jasno sum izdaje, kajti njeni tovariši so ostali v zaporu. V tej težki situaciji se razvije psihološka drama z motivom zaupanja v ljudi.
Podjetje Avala-film. se namerava udeležiti letošnjega filmskega festivala v Pulju s štirimi filmi, in sicer: Sam, Osma vrata, Veter je ponehal pred zoro in Campo Mamula. Vsi ti štirje filmi so iz časa narodnoosvobodilnega boja.
Ko je v juliju izšel republiški zakon o zaščiti kulturnih, zgodovinskih in prirodnih znamenitosti, je skrb za to važno področje prešla na okrajne organe. Tako je pri koprskem muzeju, ki mu je OLO poveril funkcijo okrajnega spomeniškega varstva, sestavljena komisija, ki jo sestavljajo referenti za kulturno umetniške, arheološke, etnografske in zgodovinske spomenike in predstavnik speleološkega inštituta iz Postojne kot referent za kraške jame. To strokovno komisijo vodi direktor koprskega muzeja Janez Kramar. Med prvimi nalogami komisije je pregled vseh spomenikov in znamenitosti, ki so vredni zaščite. In tega v koprskem okraju ni malo. Zdaj bo treba določiti prioritetno listo najnujnejših restavracij. Vsa dosedanja arheološka, etnografska in druga raziskovanja niso dala pričakovanih rezultatov, ker je bilo delo premalo načrtno in nepovezano. Zato bo v bodoče taka dela v območju našega okraja moral nadzorovati koprski muzej, oz. strokovna komisija za spomeniško varstvo.
Za letošnje poletje je v načrtu topografija arheoloških spomenikov v Slovenski Istri.
Za vse operativne izdatke spo-meniško-varstvene službe bi morali skrbeti občinski ljudski
Obnovljeno stopnišče v Predjamskem gradu
dobno, naj bi bilo vsakemu dijaku in sploh vsakomur, ki si hoče razširiti svoje znanje, zvest pomočnik.
Toda vrnimo se na odgovor v zvezi s petim vprašanjem ankete. Ker mislimo, da je še vedno premalo izkoriščen tekoči periodični tisk, ki dnevno doteka v knjižnico, mogoče tudi zato, ker marsikdo zanj ne ve, zato priobčamo naslednje konkretne podatke:
Študijska knjižnica v Kopru (na Brolu) je odprta dnevno neprekinjeno od 7.—19. ure, razen ob sobotah (do 13. ure). Vstop je dovoljen vsakomur, ki se kulturno obnaša in upošteva čitalniški red. Ko vplača v tem našem kulturnem lion-stopu enKrat za vselej 1UU
(dijaki 50) din za izkaznico (dobite jo od 15.—19. ure), si sme postreči sam z več kot sedemdesetimi razstavljenimi tekočimi revijami in s preko dvajsetimi časniki.
Poleg razstavljenih časnikov in časopisov mu je na razpolago približno še enkrat toliko strokovnih in znanstvenih revij, na katere bi radi opozorili predvsem naše intelektualce, ki niso tako pogosti obiskovalci študijske knjižnice, kot bi naj bili. Zato, da bi seznanili čim širši krog ljudi z našimi tekočimi periodikami, bo v prihodnjih številkah Slovenskega jadrana izhajal seznam po strokah.
V zagovor, da vabimo širok krog bralcev v študijsko knjižnico, ki je ustanova splošno znanstvenega značaja, naj povc-mo, da je čitalnica študijske, knjižnice edina čitalnica za odrasle v Kopru. Če popularizacija ne omaje poslanstva knjižnice in ne skali jasnosti o njenih nalogah, ne more biti škodljiva. Ne more biti napak, če pritegujemo danes bodočega strokovnjaka n. pr. z »Življenjem in tehniko,; ali s »Savremeno tehniko« zato, da bo povpraševal čez nekaj let po Elektrotehniškem ali Gradbenem vestniku. Si obetamo preveč, če računamo, da bomo dijaka, danes rednega bralca Obzornika pripeljali preko »Novih obzorij« do »Naše sodobnosti«, in da bo čutil pozneje potrebo tudi po prebiranju jugoslovanskih literarnih in kulturnih revij? Upamo da ne, ker mislimo, da mora vsak vztrajen trud roditi uspeh.
M. S.
V zadnji številki Tedenske tribune je bila objavljena reportaža o anketi med maturanti na dveh gimnazijah v Ljubljani, na gimnaziji v Celju, Kranju in Črnomlju. Rezultati so bili, kot smo brali, nezadovoljivi. Gotovo se je marsikateri dijak in tudi marsikateri profesor ob tem članku vprašal: kakšno sliko bi dobili o splošni razgledanosti, če bi izvedli podobno anketo na naši šoli v Kopru.
Nimam namena razčlenjevati vprašanj, ki se zastavljajo ob branju takih in podobnih člankov. Zanimiva se mi zdi za. nas predvsem tale ugotovitev: čim manjši je kraj, tem nižji je odstotek zadovoljivih odgovorov. Razumljivo je, da je mladina, ki živi v provincialnem okolju, daleč od kulturnega centra, manj razgledana, kot njeni vrstniki, ki imajo možnost dnevno obiskovati gledališča, razstave, predavanja i, pod. Iz tega sledi, da
mora družba in oblast mladini v provinci več nuditi, če hoče, da bo lahko korakala vštric z mladino iz kulturnih centrov. In sedaj premislimo, primerjajmo in se vprašajmo: ji nudimo vse kar moremo in moramo? Spomnimo se samo na prostore za društveno in družbeno življenje mladine.
Ob tej anketi bi se ustavila predvsem ob izjavi komisije pri pregledu rezultatov 5. vprašanja, ko je bilo treba našteti pet jugoslovanskih političnih časopisov in je bilo to za marsikoga »nepremostljiva ovira«, češ da dijaki nimajo na razpolago dnevnega časopisja. Ali bi tudi v Kopru odgovorili na to vprašanje negativno? In če bi bili ali je to nujno?
V Kopru imamo ustanovo, ki bi bila šoli lahko v veliko oporo. Knjižno bogastvo študijske knjižnice, če upoštevamo zgolj enciklopedije, leksikone, slovarje in po-
V soboto in v nedeljo. 11. in 12. t. m. je gostoval v Kopru Amaterski oder DPD Svoboda iz Izole s Harrtsovo igro v treh dejanjih MOLČEČA USTA. O igri smo že poročali ob premieri v Izoli. Od takrat so jo igrali že v več krajih in v načrtu imajo še več gostovanj. Izdali so tudi lep gledališki list. ki obiskovalce seznanja z deli, ki jih je uprizoril izolski Amaterski oder. Objavljajo tudi sporede drugih dramskih družin. Obetajo v letošnji sezoni še dva gledališka lista, ki bosta objavila med drugim tudi nekaj poljudno pisanih razprav s področja
dramatnrgije, kritike, gledališke režije, in igre, Na sliki prizor iz »Molčečih ust«: Tine Kotar (Black McDonald) in Stane Skamen (Jummy Dingivell)
NOVO NA KNJIŽNI POLICI V LETOŠNJEM JU BULE J NEM LETU NOVO NA KNJIŽNI POLICI V LETOŠNJEM JUBILEJNEM LETU * NOV
W V
(Odlomek iz knjige ZGODBE O TITU. V prevodu Francka Škafarja in z ilustracijami Boška Kara-
novica izdala Državna založba Slovenije)
Josipu Brozu so sodili na
scdmorice v Zagrebu tlne fi. novembra 11128.
Stražnik! so ga pripeljali v veliko sodno dvorano.
»Na njegovem obličju je nekaj, kar te spominja na jeklo. S svetlimi očmi gleda skozi ščipalnilt zelo liladno, vendar odločno ,11 čezvse mirno. Njegovo obnašanje pred sodiščem nemara ne bo zgolj poza. ker so ga zaradi njegovega prepričanja v resnici že veliko preganjali in obsodili na temnico. Številni poslušalci so očitno poznali to Brozovo nepopust-ljivost v njegovem prepričanju, ker je pri zasliševanju vladala v sodni dvorani velika tišina in pazljivost.,« so pisale »Novosti« dne 8. novembra 1928.
Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, jc Josip Broz odgovoril:
»Ne čutim se krivega, čeprav pri-
MIROLJUB JEVTOVIC
znavam vse, česar me obtožuje državni tožilec, to pa zato, ker tega sodišča nimam za kompetontnega, temveč priznavam samo sodišče Partije.«
PREDSEDNIK; Potlej pa nam povejte. v čem se čutite krivega?
JOSIP BROZ: Priznavam, da sem član ilegalne Komunistične partije Jugoslavije. Priznavam, da-sem širil komunistične ideje in propagiral komunizem ter razlagal, kakšne krivice dela buržoazija proletariatu. Vse to sem delal na konferencah in sejah in v pogovoru s posamezniki. Ne morem pa povedati, kje so bile te konference. Vse to sem delal od takrat, ko je bila Komunistična partija leta 1D21 razpuščena in je iz legalnosti morala v ¡legalnost.
PREDSEDNIK: Ali poznate zakon o zaščiti države in ali ste vedeli, da ta zakon prepoveduje sleherno komunistično propagando?
JOSIP BROZ: Slišal sem o njem, ali bral ga nisem, ker me to ni zanimalo. Sodim, da so naravni zakoni nad temi, lci jih naredi neki razred za zatiranje drugega.
PREDSEDNIK: Ta zakon prepoveduje sleherno komunistično propagando. To bržčas veste?
JOSIP BROZ: To vem... Toda to je samo začasen zakon ... Jaz sem za svoje ideale pripravljen žrtvovati tudi življenje.
PREDSEDNIK: Zdaj velja ta zakon kakor vsi drugi. Po njegovih določilih mora vskado, ki ga prekrši, v Lc-poglavo. Zakon je sprejelo ljudstvo zoper vas, komuniste, ki ga po njegovem mnenju zastrupljate in k: se želi zavarovati pred vašim uničevalnim delom.
JOSIP BROZ: Vem to. Zakona ni sprejelo ljudstvo. Ne bojim se. Slabo bi bilo, ko bi se Komunistična partija bala kakega začasnega zakona.
PREDSEDNIK: Vsi tako samo trmasto žrtvujete svoje mlado življenje brez sleherne koristi.
JOSIP BROZ: Da, pripravljen sem tudi trpeti.
PREDSEDNIK: Kaj veste o bombah in najdeni literaturi?
JOSIP BROZ: Andreja Božičkoviča sem spoznal pred desetimi meseci, seznanil pa me je z njim Iiurtič. Kur-tiču sem bil namreč dolžan dva tisoč dinarjev in on je naročil, naj izročim ta denar Božičkoviču. ki bo njemu (Kurtiču) poslal denar v Dalmacijo, kamor je bil izgnan. Junija 1928 sem pri Božičkoviču najel sobo deloma zase, deloma za svoje tovariše, ki prihajajo v Zagreb in jih preganja policija. Za junij in julij sem mu plačal 300 dinarjev. V tej sobi sem prespal tri ali štirikrat. Tja sem pošiljal razne ljudi, da bi tam prenočili. toda imen teli ljudi ne bom- povedal. Vedel sem za komunistično literaturo, ki ste jo odkrili. Vedel sem, da so jo prinesli moji tovariši, katerih imen ne bom povedal, nisem pa vedel, da ,je bila ta literatura prinesena ravno v stanovanje Božičkoviča. Lahko bi jo nesli tudi kam drugam. Da je bila literatura spravljena prav v stanovanju Božičkoviča. sem zvedel šele takrat, ko jo je policija pri hišni preiskavi tam odkrila. Ne verjamem, da so v tisti sobi našli tudi bombe. Jaz jih nisem prinesel in tudi vedel nisem zanje. To so oni bržkone podtaknili. Jaz in moji tovariši nismo ničesar delali v Božičkoviče-vem stanovanju in Božičltovič nima nič z nami. Res je, da sem nekaj dni pred aretacijo poslal k Božičkoviču Pranja Novoseliča. Z njim sem se slučajno srečal in pripovedoval mi je, da se je vrnil iz Nemčije, potlej pa sem ga poslal k Božičkoviču. Priznavam. da so moji tovariši pošiljali komunistično literaturo, in to po zanesljivih ljudeh, jaz pa sem vodil od-pošiljanje tega gradiva.
PREDSEDNIK: Kaj pomenijo zapiski v vaši belcžnici, na primer: It. I. 25 B?
JOSIP BROZ: To so znaki za pošiljanje komunistične literature 111 priznavam, da je najdena literatura komaj del vsega, kar smo jaz in moji tovariši razš rili zaradi komunistične propagande, in to v prav takšnih zavitkih kakršne ie našla policija.
DRŽAVNI TOŽILEC: Kaj pomeni: 2G L. 80 L?
JOSIP BROZ: S tem je označena knjiga »Osnove leninizma«, ki smo jo razpošiljali na vse strani, toda tega, od kod smo jo dobili, nisem vedel.
DRŽAVNI TOŽILEC: Ali vam .ie kaj znano o resoluc jah biroja CK SKOJ?
JOSIP BROZ: O SKOJ ničesar ne vem dasiravno je SKOJ povezan s Partijo. Vem. da prejema SKOJ tudi »Bilten« CK KPJ.
Stolu DRŽAVNI TOŽILEC: Kakšne pri-
znanice so to. ki so jih našli pri vas?
JOSIP BROZ: Bil sem tajnik kovinarjev in priznanicc, ki so jih našli pri meni, se nanašajo na sindikat; to so namreč priznanicc za članarino, ki sem jo pobral, ali pa za denar, ki ga je sindikat prispeval kot prispevek za žene, katerih možje so zaprti.
PREDSEDNIK: Kako ste bili aretirani?
JOSIP BROZ: Tisto noč, ko so me prijeli, mi jc neki možak, ki je bil po mojem mnenju policijski ovaduh, rekel, naj pridem v Vinogradsko 4G. Jaz sem šel tja in tam so me prijeli.
DRŽAVNI TOŽILEC: Kaj pomenijo zapiski: »Stališče partijskega vodstva do dogodkov in političnega stališča SDK« in »Reorganizacija celic in rajonov«?
JOSIP BROZ: To so zapiski o tistem, kar bi moral govoriti na konferencah KPJ.
PREDSEDNIK: Kakšne šole ste končali?
JOSIP BROZ: Končal sem štiri razrede osnovne šole in dva razreda meščanske šole, potlej pa sem se šel učit. Ko sem se izučil obrti, sem odšel v inozemstvo, potem pa sem moral na vojno, kjer sem padel v rusko ujetništvo. Ko sem se leta 1919 vrnil domov, sem bil štiri leta strojnik v Bjelovaru, potlej pa sem delal v ladjedelnici v Kraljeviči, v Beogradu in Zagrebu, a povsod so me odpustili zavoljo delavskega gibanja.. Komunist sem in sem širil komunistično idejo, namreč da bo treba nasilno prevzeti politično oblast, če bo buržoazni razred še nadalje repal ljudstvo. Sila se uničuje s silo . . .
PREDSEDNIK: Ali vam jc kaj znano o letakih po letošnjem 20. juniju, ki pozivajo ljudstvo v upor?
JOSIP BROZ: Te letake poznam, vendar tega, kdo jih je sestavil, ne bom pripovedoval. Jaz jih nisem napisal.
DRŽAVNI TOŽILEC: Cemu ste nosili revolver?
JOSIP BROZ: Nosil sem ga zaradi osebne varnosti.
PREDSEDNIK: Toda v policijski prijavi je zapisano, da ste rekli, da bi pri aretaciji vse postrelili, če bi sc vam posrečilo.
JOSIP BROZ: To je gola laž, da sem rekel kaj takega. Odpeljali so me v stražarnico na Ilico. Čeprav je bilo tam okrog mene šest stražnikov, so mi tako močno vklenili roke, da so bile vse modre .. .
DRŽAVNI TOŽILEC: Ali so vas tepli?
JOSIP BROZ: Ko sem prišel na soočenje s Koprivnjakovo in ko je ona izjavila, da me ne pozna, me je nadzornik detektivov začel psovati s takimi besedami, da jih ne morem tukaj ponoviti. Nato me je poklical k mizi in jaz sem pristopil, ne da bi slutil kaj hudega. On pa me je usekal s pestjo po obrazu, da se mi je stemnilo pred očmi . . . Pozneje me je spet poklical k mizi, toda jaz nisem maral iti, ker sem pričakoval, da me bo spet udaril. Nato me je udaril dvakrat s stolom po prsih. Se
dolgo se mi je poznalo. Zahteval sem zdravniški pregled, a mi ga niso dovolili, Zaradi tega sem sedem dni gladovno stavkal. Bil sem užaljen, da so me tako poniževali kot človeka; kaj pa policija počenja, vem tudi iz tega, ker sem ponoči v celicah slišal živalsko vpitje zaradi pretepanja.
PREDSEDNIK: Vsi drugi pa pravilo. da so z njimi lepo ravnali.
JOSIP BROZ: Vsi ti upajo, da bodo prišli od tod, pa se boje, da jih policija ne bi preganjala . . .
DRŽAVNI TOŽILEC: To pripovedujete, da bi se pokazali mučenilta .. .
JOSIP BROZ: Veliko sem že priznal in nimam razloga, da bi se bal. Vem. da že tako ne bom kaj kmalu prišel na svetlo. Vsi ostali pa bodo odšli in zato se boje, da ne bi kaj izdali, zato pa trdijo, da so z njimi lepo ravnali . ..
PREDSEDNIK: Ali so se našle bombe v vaši sobj po naključju?
JOSIP BROZ: Po tistih dogodkih 20. junija je bilo treba nekomu naprtiti krivdo in jaz mislim, da je tiste bombo podtaknila policija. Dovolj izkušenj že imam s policijskimi metodami. Ubili so tri delavce in tedaj je bilo treba vso krivdo prevaliti 11a delavce; zato so podtaknili orožje in bombe.
ZAGOVORNIK: Kako so pri vas opravili hišno preiskavo?
JOSIP BROZ: Hišno preiskavo so opravili brez prič in me niso opozorili. da se hišni preiskavi lahko uprem.
ZAGOVORNIK: Ali preganja policija tudi takšne člane sindikatov, ki so pristaši meščanskih strank?
JOSIP BROZ: Da, policija preganja tudi takšne ljudi.
ZAGOVORNIK: Ali zasleduje policija tudi delavce že zgolj zaradi sum-nje komunizma?
JOSIP BROZ: Da.
ZAGOVORNIK: Ali ste pošiljali v Božičkovičevo stanovanje tudi takšne delavce, ki jih jc zasledovala policija, pa niso komunisti?
JOSIP BROZ: Da.
ZAGOVORNIK: Ali ste imeli pri Božičkoviču šapirograf in pisalni stroj?
JOSIP BROZ: Ne.
PREDSEDNIK: Ali sta Božičltovič in Eva Koprivnjakova vedela za material. ki so ga našli tam?
JOSIP BROZ: Ne.
Tedaj je predsednik zahteval, naj se prebero izpovedbe Josipa Broza pred policijo in pred preiskovalnim sodnikom.
Po zaslišanju prič je državni tožilec razširil obtožnico in trdil:
»Josip Broz ... je v letih 1921 do 1928 v Zagrebu in drugih krajih kot član ilegalne Komunistične partije Jugoslavije propagiral komunizem, tako da je organiziral člane te partije, skliceval rajonske in krajevne konference o temah .stališče partijskega vodstva do dogodkov in političnega stališča SDK', .Reorganizacija rajonov in celic', .Stališče Komunistične partije do teh dogodkov (Nep-tunske konvencije)', .Odprto pismo EKKI', ,Nova smer partijske politike

Zagreb — mesto, kjer je v času ilegalnega delovanja vodil partijski komite takrat kovinarski delavec Josip Broz. Tu so ga leta 1928 obsodili na pet let težke ječe
in krepitev partije' in širil z njimi komunistične ideje. Organiziral je torej takšno združenje, ki ima namen propagirati komunizem ter si po nelegalni in neparlamentarni poti prisvojiti oblast, in postal član tega združenja.«
Ob koncu procesa je predsednik vprašal:
»Obtoženci, ali bi želeli še kaj pripomniti?«
Vsi so rekli da ne, le Josip Broz je vstal in dejal:
»Prosim za dovoljenje, da povem, zakaj sem postal komunist.«
PREDSEDNIK: O tem ne dovolim govoriti.
JOSIP BROZ: Toda o svojem prejšnjem življenju bi . . .
PREDSEDNIK: Rekel sem že, da ne dovolim. Zaslišali smo vas, kolikor je bilo potrebno.
Zagovornik protestira, a Josip Broz, obrnjen proti občinstvu zaltliče:
»Ta prepoved kaže, kakšen red je tu. To je najboljši dokaz, da vlada tu policijski duh.«
PREDSEDNIK (vpije z močnim glasom): Naznanjam, da je razprava končana.
JOSIP BROZ (prevpije predsednika): Naj živi Komunistična partija Jugoslavije!
PREDSEDNIK: Odpeljite obtožence!
JOSIP BROZ: Naj živi boj proletar-cev!
PREDSEDNIK: Sodba bo razglašena v sredo, dne 11. novembra 1928, ob deseti h.
JOSIP BROZ: Naj živi svetovna revolucija!
Sodba je bila objavljena natanko na dan in uro, kakor je napovedal predsednik:
»Josip Broz je obsojen na pet let težke ječe.«
Ko je bila obsodba izrečena, je predsednik odredil, da vlclenejo obsojence v verigo. Takrat se je Josip Broz obrnil proti številnemu občinstvu in zaklical:
»Naj živi Komunistična partija! Naj živi tretja internacionala!«
»I11 tako je nepopustljivi komunist,« zaključujejo zagrebške »Novosti«, »iz-
ginil za temniškimi zidovi kakor kak poveljnik, ki vzklika, ko se potaplja njegova ladja.«
Broz je bil obsojen zaradi bomb, za katere mu niso mogli dokazati, da so bile njegove. Policija mu jih je podtaknila, ker je borbeni kovinar, sekretar komiteja, oviral buržoazijo pri njenem ropanju delavcev, ki so se čedalje bolj organizirano borili za svoje pravice.
Broz je pri tej razpravi pokazal, kako se je treba obnašati pred razrednim sovražnikom. Ni skrival svojega političnega prepričanja. Svojim prijateljem je Broz pojasnjeval:
»Komunisti morajo pred sodiščem priznati, da so člani Partije, in kot partijci morajo braniti Partijo pred obrekovanjem razrednega sovražnika in njegovih plačancev. S svojim vedenjem pred sodisčem morajo povzdigniti njen ugled med množicami.«
Neustrašno in javno je Josip Broz branil čast Partije takrat, ko je bilo v desetih letih izrečeno 2-1 političnih smrtnih kazni, ko je bilo G00 političnih ubojev, 30.000 aretacij in 3000 političnih emigracij.
Njegov glas delavca-revolueionarja je odmeval Sirom po državi , . .
Komunistom je vlival moči za nova odločna dejanja . . .
FESTIVAL MLADINSKIH DRAMSKIH ANSAMBLOV
Republiški odbor za -proslavo 40-letnice KPJ in SKOJ pri CK LM Srbije organizira prvi jugoslovanski festival mladinskih dramskih ansamblov v Kragujevcu od 25. do 29. t., m. Nastopile bodo najboljše mladinske dramske skupine, v glavnem z deli domačih avtorjev, v katerih prikazujejo borbo Partije in SKOJ. Nagrado bodo podelili najboljši skupini, za najboljšo moško in žensko vlogo, vsi udeleženci pa bodo dobili spominske plakete.
(Odlomek iz knjige Rodoljuba Čolakoviča SPOMINI IN SREČANJA, ki jo je v počastitev 40-letnice ustanovitve ZKJ izdala Državna založba Slovenije. Prevod Risto Jelačin, oprema Nadja Furlanova)
To je bilo leta 1926. Tedaj je Moša predlagal, naj pripravimo gladovno stavko in naj zahtevamo skupno sobo za politične obsojence, osvoboditev od prisilnega dela, več sprehodov, vse knjige in časopise, ki jih legalno prodajajo v Jugoslaviji, pogostejše dopisovanje z družinami, tobak in podobno. Po naši zvezi v Sremski Mitrovici smo vprašali za svet naše tovariše v Beogradu, ker smo vedeli, da brez partijske podpore ne bomo uspeli. To sporazumevanje med partijskim vodstvom in nami je dolgo trajalo. Šele spomladi leta 1927 so nam sporočili, da smemo začeti stavkati. Moša in jaz sva se dogovorila, da on napiše dopis Ministrstvu pravosodja, v katerem bo pojasnil naš položaj in naše zahteve. Dopis naj bi podpisal najprej on in tovariša, ki sta bila tudi v Samici: Lajoš Čaki, obsojen na dvajset let stroge ječe zaradi sodelovanja pri atentatu na kralja Aleksandra in Kostadin Cipušev, učitelj in makedonski revolucionar, obsojen na 15 let stroge ječe. Potem naj bi poslali dopis meni, da bi ga podpisal in zbral podpise ostalih političnih obsojencev: Nikole Petroviča, študenta, Dušana Biiače, brivca, Koste Cipčiča, mizarskega delavca in Joče Sačiča, krojaškega delavca. Ko bi vse te podpise zbral, naj bi poslal prepis dopisa tovarišem zunaj, da bi mogli voditi kampanjo, nakar bi se javil
upravniku in mu izročil dopis; če pa bi le-ta hotel z menoj govoriti, naj bi mu pojasnil naše zahteve.
Ko sem od Moše prejel dopis, sem v nekaj dneh zbral podpise omenjenih političnih obsojencev in poslal prepis dopisa ven. Ponovno smo sklenili, da bomo stavkali brez določenega roka, dokler ne bodo ugodili našim zahtevam in da bomo med stavko pili vodo. Ko sem pri raportu izročil upravniku prošnjo, se je
RODOLJUB ČOLAKOVIČ
le-ta nekoliko zdrznil, ker ni bila navada k raportu prinašati pismene nrošnje. Ko pa je nekaj stavkov prečital, je rekel ironično: — Aha, aha, no, bomo videli, bomo videli —.
—	Tudi mi pravimo »bomo videli«. Prosim, da pošljete naš dopis Ministrstvu pravosodja —.
—	Ne boste vi mene učili, kaj naj storim. Odženite njega in vse, ki so to podpisali, v samico, — je upravnik besno ukazal pazniku.
Stavka je trajala dvanajst dni. Nekateri tovariši so — nekateri prej, nekateri kasneje — popustili, ali pa so sprejeli hrano, toda Moša, Čaki, Petrovič in jaz smo trdovratno gladovali. Kampanja v domači in tuji javnosti je vladajoče kroge prisilila, da so popustili. Trinajsti dan stavke je
prišel v mitroviško kaznilnico predstavnik Ministrstva pravosodja. Zahteval je, naj nehamo stavkati, nakar bo Ministrstvo videlo, kateri naših zahtev more ugoditi. V Ministrstvu jim je neprijetno, je dejal, ko smo se pogajali pri upravniku, da bi nam dovolil karkoli, dokler stavkamo,
—	zdelo bi se, kakor da so k temu prisiljeni.
—	Nam pa je še neprijetneje prekiniti stavko, če nimamo v roki ničesar drugega kot obljubo, — je rekel Moša, ki je bil glavni govornik v imenu stavkajočih. — Naše zahteve so skromne in upravičene, kako pa jih boste vi sprejeli, je vaša stvar.
Dolgo smo se pogajali in predstavnik Ministrstva se je vrnil v Beograd, ne da bi bil kaj opravil
—	stavke nismo hoteli prekiniti, dokler nas ne bi dali vsaj v skupno sobo, Spominjam se, da nam je Moša pri povratlcu iz upravni-kove pisarne v samico po končanih^ pogajanjih rekel:
—	Še kak dan moramo zdržati, potem morajo popustiti.
Rekli smo, da moremo zdržati še deset dni, če bo treba. In res trinajstega dne stavke je bilo laže kakor pa tretjega dne. Samo oslabeli smo, toda kake posebne potrebe po hrani nismo več čutili.
Toda niti en dan ni bilo treba več čakati. Se istega popoldneva je prišel upravnik in nam svečano sporočil, da so vsem našim
glavnim zahtevam ugodili, da nas bodo takoj dali v skupno sobo, da bo vse urejeno, samo naj nehamo stavkati.
—	Ali je kaj napisanega? — je vprašal Moša.
—	Nikarte, no, Pijade, ne zahtevajte tega pismeno, tega nismo utegnili napraviti. Dajem pa vam častno besedo, da je vse, kar sem vam rekel, res. Komedija v mojem zavodu se mora končati.
—	Gospod upravnik, nikar se ne čudite, če smo tako nezaupljivi. Za to imamo še preveč razlogov, — je rekel Moša.
Potem pa se je obrnil k nam trem:
—	Kaj mislite, tovariši?
—	Strinjamo se, če pa nas bodo prevarali, bomo spet stavkali — to nam je bilo le za vajo, — je rekel stari Caki, midva pa sva samo prikimala.
—	Prav, — je rekel Moša.
Upravnik je ves srečen odšel
Ministrstvu sporočit, da je stavka končana in glasno ukazal, naj nas najprej odvedejo v kaznilni-ško bolnišnico, naj nam dajo kot prvo hrano po stavki mleka, goveje juhe, mehko kuhanih jajc in podobnih stvari, da ne bi težka kaznilniška hrana povzročila v želodcih in črevih kakih komplikacij.
—	Poglej no, kakšna pozornost, kakšna skrb za naše zdravje! — je rekel Moša ironično in pristavil na račun uprave še nekaj besed, ki niso za cenzuro.
To je bila prva gladovna stavka političnih obsojencev v Jugoslaviji, s katero so le-ti zaradi podpore naše napredne javnosti zmagali in dosegli določene olajšave.
SPOMINU REVOLUCIONARJEM', KI SO JIM FAŠISTI POKOSILI MLADA ŽIVLJENJA NA BAZOVICI
ffliSfilB JUiMh
. Te dni je v Prestranku umrla 93-letna kmečka mamica Neža Vadnalova. Na njeni zadnji poti so jo spremili števili domačini, člani Zveze borcev in prosvetnega društva, ki nosi ime po njenem junaškem sinu Ivanu Vadnalu. Ob tej priložnosti so marsikomu oživeli v spominu slavni dnevi iz trdega boja proti italijanskemu fašizmu in okupatorskemu nasilju nad primorskimi Slovenci.
Vadnalova mamica je svoje otroke vzgojila v ljubezni do svojega naroda, v ljubezni do svojega jezika in tudi v ljubezni do sočloveka sploh. Naučila jih je ljubiti resnico in pravico ter sovražiti nasilje in vse ljudske krvosese.
Sin Ivan je bil ljubljenec pokojne Neže. Vnela ga je za idejo osvoboditve slovenskega ljudstva, da se je že zgodaj, še kot mlad fant, začel aktivno udejstvovati kot svobodoljuben' borec proti fašističnemu okupatorju. Povezal se je še z nekaterimi tovariši — Jakobom Samcem in Francem Slugo — ter že od leta 1929 na vsakem koraku skušal izpodseka-ti noge fašističnemu jarmu. Mladi uporniki so širili napredno časopisje in letake, ki so pozivali na splošen boj in odpor proti fašističnemu nasilju. Prenašali so orožje in se pripravljali na odločilni spopad s stoglavo fašistov-sko hidro. Iz sprva stihijskega odpora na nacionalističnih pozicijah, kamor so mlade in navdušene mladince speljali korumpi-rani plačanci obveščevalnih služb v bivši kraljevski Jugoslaviji, se je počasi rojeval zavesten upor proti vsem krivicam, s katerimi so razni tlačitelji in protiljudski režimi pritiskali vse Slovence in Jugoslovane — med uporne mladince si je vedno bolj utirala pot Komunistična partija.
Vendar pa je bil tudi okupator buden in na straži, saj se je dobro zavedal, da je na Primorskem proti volji prebivalstva in da se na teh krivičnih mejah lahko obdrži le s silo in skrajnim terorjem. Zato se fašisti niso ustavili pred nobeno krivico, pred nobeno strahoto in nasiljem. Na vsakem koraku so na kar najbolj brutalen način skušali že v kali zatreti vsak pojav najmanjšega odpora. Gorele so slovenske knjige, zatrta je bila slovenska beseda po šolah in cerkvah, zatrta po vseh javnih prostorih. Se za stenami slovenskih hiš so po domaČe le še šepetali. Na delu so bili provokatorji in vrinjeni izdajalci — kajti na Primorskem ni bilo najti domačega človeka, ki bi se vdinjal tujcu in mu pomagal zatirati svoj lastni narod. Le redki, preredki plačanci so se našli — ti pa so bili povsod deležni odkritega sovraštva in prezira — narod jih je kot grd tvor izpljunil iz svoje sredine.
Tako ali drugače — okupator je zasledil tudi sovražno dejavnost Ivana Vadnala in tovarišev. Dne 16, junija 1940 so karabinjerji aretirali mladega Ivana, kmalu
nato pa še Jakoba in Franca. Leto in pol so jih z drugimi prijetimi mladinci mučili po tržaških zaporih, po -zloglasnih koprskih in^ rimskih celicah, dokler niso fašisti proti njim uprizorili pro-sluli tržaški proces 15. decembra leta 1941, Mladim borcem za svobodo je sodilo krvavo »Posebno rimsko sodišče« (Tribunale spe-ciale di Roma), Razprava je trajala 14 dni. Prisostvovalo ji je vse polno fašističnih pristašev in hujskačev, vsem Slovencem ter celo najožjim sorodnikom obtoženih rodoljubov pa je bil vstop v sodno dvorano prepovedan. Seveda je bil ves Trst v pripravnem stanju — fašisti so preračunano pripravili proces prav na bivši jugoslovanski državni praznik, ker so mislili, da bodo s tem še bolj zadeli in ranili Slovence ter jim vzeli vsako upanje. Vendar pa so se že tedaj krepko motili, ker so Slovenci z vsemi ostalimi jugoslovanskimi narodi že ubrali svojo lastno pot, ki ni imela nič več skupnega z dinastijo in izdajalskimi režimi predvojne Jugoslavije. V boj je odločilno poseglo samo ljudstvo s svojimi najnaprednejšimi ljudmi na čelu — na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije.
Dne 15. decembra 1941 je bila izrečena obsodba. Napredni svet jo je že vnaprej pričakoval, saj je bila nujen davek, na katerega je krvavi fašizem v strahu za svoj obstanek obsodil junaške mladince in može svobodoljubne Slovenije. Izmed 65 obtožencev je bilo 12 obsojenih na smrt, drugi pa na dolgoletne zaporne kazni. Nekaterim na smrt obsojenim je bila nekaj pozneje smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo — toda med petimi, ki so bili takoj naslednje jutro ustreljeni na openskem strelišču, je bil tudi Ivan Vadnal iz Prestranka. Z njim so dali svoja mlada življenja še Pino Tomažič, Viktor Bo-bek, Simon Kos in Ivan Ivančič.
Neustrašenost mladih borcev je presenetila celo fašistične krvnike ter vlila novega poguma drugim obsojencem, ki so bili prepeljani v rimske zapore. 2e med potjo so vedeli povedati, kako so Pino Tomažič, Ivan Vadnal in to-
»SLOVENSKI JADKAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
variši šli v smrt z borbeno pesmijo na ustih.
Zato tudi pozneje v jetnišnicah ni zamrl borbeni duh ustreljenih tovarišev. Preživeli član Vadna-love trojke Franc Sluga še danes rad pripoveduje, kako jim je kljub čuječnosti in strogosti jet-niških paznikov uspelo pritihotapiti v celice komunistično literaturo, med katero so bili tudi sestavki tovariša Mihe Marinka, ki je bil nekaj časa v zaporu Ca-stel Franco v Rimu.
Po kapitulaciji fašistične Itali-
je se je Sluga vrnil domov, medtem ko tudi Jakob Samec ni uča-kal svobode — aprila leta 1943 je umrl na otoku Pianozza. Po osvoboditvi pa so bili posmrtni ostanki žrtev tržaškega procesa prepeljani v domovino, da ne bo nikoli zamrl njihov svetli spomin. V Prestranku pa so hvaležni domačini odkrili, leta 1946 svojemu junaku Ivanu Vadnalu spominsko ploščo, domače prosvetno društvo pa si je nadelo njegovo ime in ga še danes s ponosom nosi,	S. Z.
Partizanski taborniški odred Kraških viharnikov iz - Postojne je vskladil program svojega dela v tekočem letu z vrsto prireditev v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ. V prvi vrsti naj omenimo široko propagandno akcijo, ki jo odred pripravlja z namenom, da bi v taborniške vrste vključili letos čimveč delavske in kmečke mladine s Po-stonjskega, poleg tega pa si vodstvo organizacije čedalje bolj prizadeva, da bi v jubilejnem letu organizacijsko utrdili odred, ki šteje že skoraj 250 članov.
Program dela Kraških viharnikov v mesecu aprilu predvideva množični izlet tabornikov po slavnih partizanskih poteh. Nad 70 tabornikov bo obiskalo Idrijo, nato grobove padlih slušateljev partijske šole v Cerknem ter oar-tizansko bolnišnico Franjo. Mladino bodo na tej poti spremljali številni partizanski borci^ ki so se v času revolucije bojevali na teh področjih.
PRIPADNIKI JLA TEKMUJEJO
V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ so v postojnski garni-ziji JLA v teku številna športna tekmovanja med starešinskim kadrom posameznih enot. Tekmujejo v nogometu, rokometu, streljanju, namiznem tenisu, odbojki in šahu, vsa prvenstva pa bodo zaključena na Dan mladosti, ko bedo zmagovalce v posameznih disciplinah tudi nagradili.

Predlanskim sem bil zadnjič v Čeljah. Takrat so se poslavljale mladinske delovne brigade, ki so zgradile cesto do vasi, Široko, gladko, belo Brkinsko cesto, ki je vaščani ne morejo prehvaliti. In kaže, da je cesta, ki je odprla pot v svet. prinesla tudi novo voljo in novih vzpodbud. Vas se je kar
Letos bo nov vodovod v ČELJAH. Dno so že zabetonirali, do maja pa bo zrasel že ob od in plošča za pokrov
pomladila. Dvorišča so veliko bolj snažna, kot so bila poprej, hiše dobivajo druga za drugo nov omet, letos bo dograjen vodovod, drugič se bodo lotili ureditve javne razsvetljave, napeljave telefona in ne bo več daleč čas, ko se bodo radijskim sprejemnikom pridružili še televizorji.
No, letos bo vodovod! Ni potrebno veliko vpraševati. Predsednik krajevnega odbora Mirko Ivančič kaj rad pripoveduje, kako se je začelo in kako velika pridobitev za Celje bo novi vodovod. 2e predlanskim so začeli z drenažo, ki so jo zaključili lani. Letos so se spoprijeli z laporjem in ilovico, da bi postavili rezervoar za 260 kubičnih metrov vode. Na jezo vsaki suši mora dajati najmanj dva in pol meseca vodo. Tista ilovica je bila pre-klemano trda in porabili so več kot 11.000 prostovoljnih delovnih ur, da so jo odstranili. Teden za tednom je mineval, a dela so počasi napredovala. Na srečo so priskočili na pomoč minerci, ki so zminirali najbolj trde plasti. Da ni vaščanov vezala obljuba, ki so jo kolektivno dali in zavest o veliki gospodarski koristi, ki jo bodo imeli z novim vodovodom, bi marsikdaj popustili pri delu.
Sedaj je najtrše delo zaključeno. Dno rezervoarja je že beto-nirano, obod pa bodo dogradili
Neža Vadnal
do konca maja. Ta vodovod ima še neko zanimivost, Obod rezervoarja bo tenek samo 15 cm, a vendarle bo dovolj močan, da bo vzdržal pritisk. Strokovnjaki pravijo, da bo to drugi vodovod takšne gradnje pri nas. Do poletja pa bodo še napeljali cevi po vasi in predvidoma jeseni bo otvoritev.
Kaže, da jih dokončanje vodovoda ne skrbi več toliko, ker njihove misli že rešujejo druge probleme. Čaka jih ureditev javne razsvetljave in napeljava telefona, Zelo pridno so tudi obrezali in očistili sadno drevje, v kar največji meri gnojijo z umetnimi gnojili in skrbno obdelujejo svoja polja. Seveda pa so najbolj veseli dejstva, da bodo že letos imeli vodovod in hvaležni so vsem tistim, ki so jim dajali pobude za gradnjo, pa tudi izdatno materialno pomoč. Tako je Vodna skupnost v Kopru prispevala za približno tri milijone dinarjev materiala in strokovno delovno silo, njihova občinska ljudska odbornica Marija Vogričeva je vztrajno vzpodbujala graditelje in je skupno s sekretarjem občinskega komiteja ZKS Ivanom Valenčičem-Savom ter drugimi političnimi funkcionarji dala nešteto nasvetov kako je treba organizirati delo, da bo potekalo hitreje in uspešneje. S. M.
Tudi letošnji Dan tabornikov, ki bo 19. aprila, bodo Kraški vi-harniki posvetili zgodovinskemu jubileju naše Partije. Na večer pred praznikom bodo v Postojni zanetili partizanski taborni ogenj, združen s programom, v katerem
bodo taborniki prikazali sadove preteklega dela v organizaciji, 19. aprila pa bodo odprli na novo urejen taborniški kotiček. Istega dne bodo v Postojni tudi številna tekmovanja v taborniškem mnogoboju.	M. A.
V
V soboto zvečer je bila slavnostna seja osnovne organizacije Zveze komunistov v Rižani pri Kopru. Seja je bila posvečena 40. obletnici ustanovitve KPJ in 16. obletnici tam ustanovljenega Okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro. Prisostvovali so ji zastopniki množičnih organizacij, nekdanji partizanski borci in aktivisti iz Rižane, Krnice, Kor-tin ter vasi Čepki, Rozar-Stepani, kakor tudi številni gostje. Med njimi so bili tudi član občinskega komiteja ZKS Koper Rado Pišot-Sokol. predstavnik JLA major Boris Škulj in dva predvojna komunista Anton Berne-tič-Jakob in Albin Kofol-Valentin, ki sta se seje udeležila kljub temu, da sta slabega zdravja.
Tovariš Rado Pišot-Sokol je na seji govoril o zgodovini KPJ, posebej pa še o delovanju prvih komunistov v obalnem področju nažega okraja. Izčrpno je prikazal boj prebivalcev sedanje koprske komune za pravice delavskega razreda in nacionalno osvoboditev. Nato je Ivan Cah-Iskra govoril o velikem doprinosu domačinov, ki so pod vodstvom
Komunistične partije sprejeli trdo borbo s fašisti že leta 1919 in so jo vodili vse do zaslužene zmage.	ICI
Delavci Tomosa pripravljeni NA PREVZEM TOVARNE V UPRAVLJANJE
V zadnjem času se v tovarni TOMOS s podvojenim tempom pripravljajo na pomemben dogodek v zgodovini tovarne — prve volitve organov delavskega samoupravljanja — tovarniškega delavskega sveta in upravnega odbora. Neposredni proizvajalci — okrog 1200 delavcev in uslužbencev — bodo prevzeli vodstvo tovarne v svoje roke. Vse dosedanje priprave na ta veliki dogodek kažejo na to, da bodo organi samoupravljanja res kos težavnim nalogam, ki jih čakajo. Kmalu po osnovanju tovarne ter istočasno z gradnjo tovarniških objektov in poskusno proizvodnjo, je prišlo do osnovanja Posvetovalnega organa. To je forum, ki ga sestavlja 70 članov in ki preko svojih komisij sodelujejo z direktorjem tovarne v upravljanju. Razen Disciplinske komisije, ki ima že funkcijo odločanja, imajo komisije za sedaj v glavnem še posvetovalni glas. Člani Posvetovalnega organa se na svojih rednih sestankih in v serijah predavanj seznanjajo z gospodarskimi sistemom, tekočimi problemi produkcije in s principi ¡delavskega samoupravljanja. Posvetovalni organ tovarne TOMOS je edinstveno tovrstno telo v naši državi, ki že v fazi izgradnje uvaja v tovarni demokratičnost upravljanja ter že pred dokončnim formiranjem organov delavskega samoupravljanja navaja proizvajalce na njihove bodoče funkcije.
V tovarni Tomos SKRBIJO ZA DELAVCA
S tovarno motornih koles TOMOS je dobilo mesto Koper s svojo prelepo okolico docela nov videz in se je tudi popolnoma spremenil sestav prebivalstva. V koprskem predmestju Semedeli, v samem Kopru ter po številnih okoliških vaseh in obalnih mestih so zrasle nove al.i. adaptirane TO-MOS-ove stanovanjske stavbe. Doslej je tovarna investirala za adaptacije starih stanovanj okrog 153 milijonov dinarjev, v novogradnje pa je bilo vloženih okrog 168 milijonov dinarjev. V teh sodobnih in konfortnih stanovanjih živi okrog 70 % tovarniških delavcev in uslužbencev, v cloglednem času pa namerava tovarna spraviti pod lastno streho vse svoje delavce in uslužbence in jim nuditi udobne, zdrave in sodobne stanovanjske pogoje.
2EHA IN DOM it ZDRAVSTVO SN VZGOJAŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO 5N VZGOJA -&2ENA SN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA * i'
šištom in jih pet tudi ubili. Toda o tem ste že slišali.
Tako vidite, nas je našlo leto 1941 pripravljene. Zato pri nas ni bilo težko že oktobra leta 1941 pripraviti teren za ustanovitev OF, saj smo že iz prejšnjih let imeli antifašistično organizacijo, ki jo je idejno vodila Komunistična partija.
O tistem, kako so mi že takoj tega leta odpeljali moža v zapore v Koper in pozneje v taborišča v Italijo in Nemčijo, že veste. Tudi o mojem deležu ste že pisali.«
»Ja, spomnim se: kuhali ste za partizane, raznašali literaturo, v vaši hiši so imeli javko za ilegalce iz Slovenije, Pomagali ste, kjer ste mogli. Ko so vam hišo požgali, ste odšli v partizansko tehniko Snežnik. Pomagali ste pri organiziranju AF2, Delali ste v tehniki skupaj z znanim »očkom« in »mamico«. Kakšno pa je bilo vaše partizansko ime?«
»Najprej Tončka, potem pa Majda, ker so me kot Tončko že preveč poznali fašisti.«
»In potem ste zboleli in ko ste ozdraveli, ste nadaljevali delo v tehniki. Se spomnite kakšnega posebno hudega trenutka?«
»Bilo jih je veliko. Najhuje je bilo, ko sem našla požgano domačijo. Potem nekaj preiskav, ko so me strahovali in iskali propagandni material. Pa takrat, ko so otroci zasledili našo tehniko in se je bilo treba seliti kar na hitro roko. Kolikokrat sem za las ušla Nemcem, da me niso našli in enkrat sem za hip prej zapustila
ITALIJANSKA JAJCA
4 jajca; 3 dkg margarine, 3 dkg moke, '/i do 'U1 mleka, sol, malo popra, 5 dkg sira, drobnjak, 1 dkg surovega masla.
V trdo kuhana jajca razrežemo na pol in jih zložimo v pomašče-no posodo za narastke; potem jih polijemo z omako in damo za nekaj minut v pečico.
Omaka: na raztopljeni, ne razgreti margarini, prepražimo moko (ostati mora še bela), nakar jo zalijemo z mlekom. Pridenemo molo soli, popra, narlban sir in sesekljan drobnjak. Omako kuhamo 20 minut.
NAŠI
(NADALJEVANJE)
Pravzaprav lii naslednje misli zaslužile prav poseben članek, toda ker sem že na tem, naj se ga dotaknem ob tej priložnosti. Prepogostokrat se dogaja, da sloni vsa skrb za otrokovo vzgojo samo na materinih plečih. To ugotavljamo dan za dnevom, to pride do najvidnejšega izraza na roditeljskih sestankih, ko vidimo v pretežni večini samo mamice. Kje neki so očetje? Ali so res vsi tako hudo prezaposleni, da ne morejo po vsaj nekaj ur mesečno posvetiti svojemu otroku in njegovemu napredku? Ali je prav, da prepuščamo vso to skrb mnogokrat preobremenjenim materinim rokam? Ker je že mati imela največ opravka z otrokom kot dojenčkom in pozneje pri njegovem dora-ščanju do šolske dobe. ali je prav, da jo še nadalje preobremenjujemo tudi z delom in skrbjo v otrokovi šolski dobi? Saj se znamo prav dobro izgovarjati: preutrujenost, ner-voznost, ucrazpoloženost, sestanki i. dr. In ali ni tudi mati sama pri svojem vsakdanjem delu preobremenjena in ali je ona res neobčutljiva za utrujenost in nervoznost?
Je pa pri tem še druga plat medalje. O vseh drobnih pomanjkljivostih in nepravilnostih, ki jih mati dan za dnevom ugotavlja pri otrokovem šolskem delu, iz prevelike obzirnosti do moževe utrujenosti ne mara razpravljati in niti jih nc omenja. Pomanjkljivosti pa zavzemajo navadno vedno večji obseg in šele tedaj, ko sama ne zmore več vseg?. ko sama začuti, da se bliža neizogibna katastrofa v obliki šolskega izkaza ob polletju ali oh zaključku Šolskega leta, šele tedaj jo njena notranjost, prisili, da z vso obzirnostjo prikaže stanje svojemu možu. In tedaj je pravcati ogenj v strehi. Namesto da bi mož samega sebe tedaj vprašal, kolikšno pozornost je doslej posvečal šolanju svojega otroka, prične z raznim; očitki, ki bruhajo iz njega, češ da je ne-
Otilija Dobrini c
Ko so lani začeli zbirati v naših krajih gradivo o udeležbi in deležu naših žena v narodnoosvobodilni borbi, je bilo med številnimi zapiski, med tolikimi pretresljivimi in zanimivimi zgodbami brati tudi zapisane spomine Otilije Dobrinja iz Loparja. Naši bralci se bodo spominjali, da smo nekatere teh zapiskov za zbornik »Slovenska žena v NOB« objavili tudi v našem časopisu. Tako tudi nekaj utrinkov iz spominov Otilije. Tisto sem takrat zapisala, ne da bi jo poznala osebno.
Potem je naneslo, da sem jo iskala doma, ker je bilo treba njene spomine še izpopolniti. Rekli so mi, da stanuje v Škocjanu, tam, kjer se cesta odcepi v Pri-dvor. Pa nisem našla doma nikogar. In ko sva se ob letošnjem 8. marcu spoznali na občinskem ljudskem odboru, sem ji rekla, da jo pravzaprav iščem.
»Telefonirali bi mi v Tomos, pa bi vas počakala,« mi je prijazno pojasnila. »Tam prodajam v trafiki cigarete. Mož je tudi v službi v Kopru, hčerka pa v šoli. Zato niste našli nikogar.« In zapletli sva se v pogovor o hčerah.
Pozneje, pretekli teden, pa sva govorili tudi o drugem.
»Kaj ste delali v času borbe, to se pravi prav v tistem času oboroženega spopada, v času vojne od leta 1941 do 1945, smo pravzaprav že slišali. Zdaj pa bi rada, če bi mi povedali o svojem ilegalnem delu v borbi proti fašizmu še pred vojno.«
In pripovedovala je:
»Doma sem iz Trušk, kjer sem se rodila 1. marca 1911. Pisala sem se Koejančič. Z revolucionarnim gibanjem sem se povezala leta 1932, ko sem imela 21 let, in sicer preko moža svoje sestrične Marije, tovariša Ivana Caha-Iskre. Njemu se moram tudi zahvaliti za prvi pouk, kaj je to revolucija, kaj so komunistične ideje in kaj fašizem. Prinašal mi je razno propagandno literaturo, ki sem jo širila v domači in po sosednjih vaseh. Ko sem se poročila, sem se preselila v Lopar na dom svojega moža. Toda še naprej sem izvrševala vse naloge, ki jih je postavilo pred mene revolucionarno gibanje in boj proti fašizmu, ki sem ga sovražila že kot otrok, saj sem vedno slišala le, koliko hudega so nam. naredili fašisti. Pretepi in zlostavlja-nje je bilo na dnevnem redu, posebno hudo pa je bilo, ko so se leta 1921 v Marezigah uprli fa-
Model letnega piašča, za katerega so priljubljene zelo svetle barve, najraje pa kar bela
Otilija Dobrinja iz 31cocjana
bunker, preden so vrgli vanj bombo.«
Kako skromne besede in kako na kratko povedano o tolikih dneh in nočeh v dolgih štirih letih, ko je tudi Otilija prispevala svoj delež za našo zmago in za današnjo svobodo.	Z. L.
ŠOLSKI IN VZGOJNI PROBLEMI
sposobna, da se ni brigala in končno zakaj mu ni tega povedala že prej.
Ako želimo res doseči, da bo naš otrok v šoli bolje uspeval, tedaj je brezpogojno potrebno stalno in tesno sodelovanje očeta in matere.
Pa še eno večjo nepravilnost ugotavljamo pri vzgoji: to je naša nedoslednost. Zgodi se, da nam otrok kakšno zagode in prisiljeni smo ga kaznovati, n. pr. ne dovolimo mu, da gre k sosedovim, ali da ne gre z nami v trgovino, ali mu ne dovolimo igrati se z njemu najljubšo igračo. In ako na ta način otroka kaznujemo, moramo to prepoved na vsak način tudi izvršiti, pa naj nastopijo kakršnekoli okoliščine. V takšnih primerih otrok kar pričakuje kakšen obisk, ker v svoji prefriganosti le misli, da bo izkoristil ta ali oni dogodek in da kazen ne bo toliko dolgotrajna. Doslednosti pa naj ne bo samo pri kaznovanju, ampak tudi pri nagrajevanju in pri izpolnjevanju danih obljub.
Kako naj pomagam svojemu otroku?
V mislih imam šolsko delo. Predvsem se vprašam: ali je moja pomoč otroku res tako potrebna?
Če prelistamo razne statistike o polletnih in zaključnih ocenah naših otrok, tedaj ugotovimo, da so uspehi učencev .prvili dveh razredov prav zadovoljivi, da pa ti uspehi v naslednjih razredih prav občutno padajo. Ob teh ugotovitvah se nam vsiljuje vprašanje: ali je učna snov tretjih in ostalih razredov le pretežka za otrokovo zmogljivost? AH tiči vzrok kje drugje? In pri iskanju teh vzrokov smo navadno zelo nerodni; Iščemo jih navadno tam, kjer jih ni; nc iščemo pa tam. kjer navadno so: pri nas sa-mih. Ustavimo se nekoliko pri tem in vprašajmo se. oli res tudi sedaj, ko je otrok v tretjem ali četrtem, ali pa tudi v višjih razredih, ali res temu otroku pomagam prav toliko in tudi s toliko dobre volje kot sem mu pomagal tedaj, ko je bil v prvem
ali v drugem razredu? Tedaj, ko je naš otrok cepetal v prvi razred, ko se je učil pravilno držati pisalo v svojih okornih prstecili, ko je s takšno nespretnostjo obračal stran za stranjo v svoji prvi knjigi, ko nam je prepoln notranjega zadovoljstva in sreče razkazoval dokaze lastnega znanja in pridnosti, tedaj smo s tiho radostjo prisluhnili njegovemu čebljanju, obsipavali smo ga s pohvalo (čemu ne, saj jo je zaslužil!), popravljali mu večkrat nerodne poteze v zvezku, hvalili ga sosedom, znancem in sorodnikom. Kadarkoli pa smo pri prihodu iz šole opazili pri otroku kakšno posebno zaskrbljenost (in materino čuječe oko to kaj hitro opazil), nam je bilo vsem v družini prva skrb, da ugotovimo vzrok te otrokove zaskrbljenosti in da jo odstranimo. Pa snu jo s skupno močjo le ugotovili. Pisava črke K malčku ni šla tako, kot bi bilo treba. In naj-spretnej.ši družinski član je bil zadolžen, da malčku pomaga toliko časa, dokler v njegovih očkali zopet ne zažari sijaj zadovoljstva. Otrok je tedaj čutil ne samo to, da ima doma pomoč, ampak tudi — kontrolo. Brskali smo po njegovi šolski torbici, listali po njegovih zvezkih In šolskih knjigah, pogledali v peresnico ali je tam vse v redu. Tedaj nismo štedili s pohvalo niti z grajo, če jo je bilo treba izreči.
Ob branju teh vrstic se bo marsikateremu bralcu porodilo vprašanje: ali naj tudi sedaj, ko je moj otrok že nekoliko dorasel, ko obiskuje četrti, peti ali tudi višji razred, ali naj tudi sedaj z njim tako ravnam? Kako naj mu vendar sedaj pomagam, ko še sam učne tvarine niti ne obvladam?
Na isti način temu, že nekoliko odraslemu otroku res ne bomo pomagali, Zavedati pa se moramo neizpodbitnega dejstva, da je tudi temu otroku polnoč zelo potrebna. In v kakšni obliki.
(Konec prihodnjič)
Pred dnevi je bila izredna seja občinskega odbora RK v Postojni, na kateri se je predsednik odbora dr, France Ambrožič v imenu odbora in zdravstvenih delavcev poslovil od babice Apolonije Bizjak, ki je končala svojo redno službo in šla v zasluženi pplcoj.
Tovarišica Apolonija je bila rojena v Postojni leta 1890. Za babico je diplomirala v Ljubljani leta 1922. Od tedaj naprej je vseskozi opravljala to službo na področju Postojne in šestih okoliških vasi. Pravi, da je v tem času bila pri najmanj dva tisoč porodih. Nekdaj pa je bilo za porodnice in ■mlade mamice mnogo težje kot je sedaj. Takrat je bilo malo zdravnikov, porodnišnic pa sploh ne. Tako je morala večkrat reševati tudi kritične primere in je večkrat rešila življenje novorojenčku ali materi.
V času NOB je skrivaj zbirala sanitetni material in ga oddajala za našo vojsko. Po osvoboditvi je
KOTIČEK ZA STARŠE
Mati (sinu): Pazi dobro, ko greš čez cesto. ^Poglej levo ¡in desno, preden prečkaš in še to samo na mestih, ki so za to določena.
Sin: Toda, mama, saj pozabljaš, da imam že 12 let in da sem vse to dobro vedel, že takrat, ko sem jih imel komaj 6. Zdaj sem že dovolj velik, da se znam vesti na cesti!
Nasveti, ki jih prepogosto ponavljate, izgubljajo pri otroku svojo veljavo in velja zanje izrek, »da gre pri enem ušesu noter pri drugem pa ven«. Glejte tudi, da bodo nasveti ob pravem času in na
pravem mestu
Prijateljica: Kar samega ga pustiš k babici? In nobenih nasvetov mu ne daš, kako naj pazi na cesti?
Mati: Kako mora paziti na cesti, smo ga naučili, še ko je bil majhen. Zdaj že pozna vse prometne in varnostne predpise. In če bi mu zdaj še o tem pridigala, bi se jezil, da mu ne zaupam.
V mnogih pokrajinah Azije in Afrl-9! lse ni zakonske omejitve za poroke' mladoletnikov. Celo v nekaterih socialno in ekonomsko dokaj naprednih deželah se lahko poroče dekleta z 12, fantje pa s 14 letom. V Boliviji in na Irskem se lahko poroče dekleta z 12,. letom, na Češkoslovaškem, Danskem in v Etiopiji pa jim ne dovoljujejo poroke pred dopolnjenim IS letom. Za fante je najnižja starost 14 let t' Burmi. Cileju in v Španiji, 21 let pa v Zahodni Nemčiji, v Peruju in na Švedskem. V treh federalnih državah},) Avstralije se lahko poroče dekleta z dopolnjenim 16 letom, medtem ko Vj drugih federalnih državah zahtevajo le 12 let starosti. Podobne razlike1; v zakonodaji so tudi v Kanadi in ZDA.
Konferenca OZN, ki je leta 195^ sprejela posebno dodatno konvencijo, o prepovedi trgovanja s sužnji in vseh podobnih institucij, je zahtevala oiv ekonomsko-socialnega sveta., da po- ; sveti posebno pozornost zakonom, ki naj bi določali minimalno starost, ki Jc potrebna za sklenitev zakonsK«;j zveze. Ta starost ne bi smela bitf nikjer manj kot 14 let.
bila izvoljena za zdravstvenega referenta pri takratnem Okrajnem i NOO Postojna, Opravljala je še t razne druge funkcije v socialnem t|: skrbstvu. Od ustanovitve dalje je !'• bila tud i član odbora RK in v njem
aktivno delala.	t:
r i
Na njeno pobudo je bila ustanovljena v Postojni posvetovalnica za mater in otroka in je to posveto- fi valnico nekaj časa celo sama vo- t dila.
Apolonija Bizjak iz Postojne
Ko odhaja tovarišica Apolonija v t zasluženi pokoj, se ji številne ma- . tere in danes že odrasli otroci za- i hvaljujejo za njeno požrtvovalnost si in ji želijo še mnogo let srečnega'; in zdravega življena.	l
B.Š. fš
—--ki'
P
In takole nam priporočajo za prihodnje tople dni, da bo bolj prak-T Učno in večkrat uporabno: oble-j ka s kratkimi rokavi in z belim ovratnikom ter jopica iz enakega blaga	?l
GOSPODARSTVO OBČINE HRPELJE V LUČI NOVEGA DRUŽBENEGA PLANA
Ob polnoštevilni udeležbi Članov občinskega zbora in zbora proizvajalcev je bil te dni na seji sprejet družbeni plan občine Hrpelje za leto 1939. Iz predloga, ki ga ,ic podal predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Ovčarič, povzemamo naslednje podatke:
Celotni dohodek vsega gospodarstva .občine bo v letošnjem letu znašal > milijardi 1G4 milijonov 343 tisoč di-'aarjev, ali za 11 "In več kakor 1. 1358. ■S"a družbeni sektor gospodarstva bo odpadlo 6S 'le planiranega dohodka. V primerjavi z letom 1957 se bo celotni iohodek letos povečal za 30 %>, samo v družbenem sektorju pa za 38 °/o. «arodni dohodek na enega prebivalca r občini bo v letu 1959 dosegel ¡11.215 dinarjev, medtem ko je znašal leta 1956 komaj 53.755 dinarjev. Delovna storilonst bo v letošnjem letu pogasila za 66 %> v primerjavi z letom .950. Družbeni plan predvideva za <cto 1959 skupaj 226,693.000 dinarjev investicij, od tega 159,175.000 gospodarskih in 67.51S.000 negospodarskih. V Slednjih je zajetih tudi 56 938.0Ü0 di-îarjev za gradnjo stanovanj.
Temeljni gospodarski panogi v občini sta kmetijstvo in industrija. V kmetijski proizvodnji se pričakuje v
■ VSE OKROG
POMORSTVO št. 2/1959
Tudi februarska številka te obsežne pomorske revije je vsebinsko in slikovno izredno pestra in bogata. Mimo več strokovnih člankov opisuje ■Pot miru«, Poreklo in razvoj indij-•ke mornarice, Probleme v svetovnem }omorstvu, predstavlja dva pomorska književnika <ln zaključuje s potopi-viom »Z ladjo do Orana«. :. V slovenščini prinaša članke: A. D. '•Problemi naše obalne in obalne svobodne plovbe«, Gašperja Gabra »Morsko orlje gnezdo« s pold^ajnim načrtom in slikami Slovenskega Jadrana, Leopolda Staneka »Pod platnenimi strehami« ter med zanimivostmi .Zaščitnik portugalskih raziskovanj«.
Kot vsaki številki sta tudi tej priključena Vestnik Združenja pomor-•kega brodarstva in Bilten pomorstva.
P/l »BIHAČ« je 10. aprila priplula na Reko, kjer raztovarja pripeljano blago do vključno IS. aprila, ko bo zapustila pristanišče.
VI »DUBROVNIK« je S. aprila odplula iz Reke v Ploče, kjer naklada tovor za Kontinent.
W/l »GORENJSKA« je 13. aprila priplida iz Catanije (Italija) na Reko, kjer raztovarja pripeljano blago.
»GORICA« je 16. aprila priplula v Rotterdam, kjer ma-nipidira s tovorom. »LJUBLJANA« je 15. aprila priplula v Odeso, kjer mani-pidira s tovorom. »MARTIN KRPAN« je 11. aprila priplula v Aqabo, kjer naklada tovor.
»NERETVA« je 2. aprila odplula iz Zelenike v Rotterdam, kamor bo jirispela v nedeljo, 19. aprila. »POHORJE« je 3. aprila na poti iz ZDA odphda iz Da-karja in prisjie clanes, 17. IV., v Benetke, kjer bo razložila del tovora.
»ROG« je 10. aprila priplula v Jacksonville, kjer razklada pripeljani tovor. »ZELEN GOR A« je 7. aprila odplula iz Splita za ZDA.
P/i 3/l Vi/l 3/l
f.
\?H ¡
m JI 3/l
OBALNA PLOVBA KOPER 'j »LABOR« je 14. aprila priplula na Malto, kjer raztovarja pripeljano blago, nato pa bo nadaljevala plovbo v Grčijo po tovor za Benetke, j »RAŠICA« je 14. aprila priplula v Koper, kjer raztovarja žito, nato pa bo spet odplula na Reko po žito za Koper.
/1 SEŽANA« je 14. aprila priplula v Benetke, kjer razklada pripeljani tovor, /j »STRUNJAN je na Reki, kjer raztovarja cement, nato pa bo odplula za Koromač-no, kjer bo naložila tovor za Koper.
j : SAVINJA" je 14. aprila priplula v Patras (Grčija), kjer raztovarja. j DEVIN ■ je 14. aprila odplula v Medulin. kjer naklada tovor za Poreč.
letošnjem letu porast za 4 nad lansko proizvodnjo. Njen fizični obseg je ocenjen na 610 milijonov dinarjev in bo za 28 'It večji kakor leta 1956. Družbeni proizvod kmetijskih zadrug pa bo letos za 53 °/o manjši kakor leta 1956, ker so zadruge opustile večino nekmetijskih dejavnosti. Vrednost industrijske proizvodnje bo znašala letos 518,400.000 dinarjev, ali za 561 °/o več kakor leta 195G oziroma za 129 % več kakor v lanskem letu. Družbeni bruto proizvod v prometu se bo povečal za 8 "/o, v trgovini za 22 °/o, v gostinstvu za 32 % in v obrti za 10 '/o. Na velik porast fizičnega obsega proizvodnje v industriji je vplivala v obratu »Iplas« (prej »Plama«) v Podgradu izpopolnitev strojne opreme, ugodno tržišče za plasiranje izdelkov iz plastičnih mas, izboljšan tehnološki proces dela, zvišanje delovne storilnosti in strokovno usposabljanje kadra. V industrijskem obratu »TOS« v Hrpeljah pa razen navedenih okoliščin še redno obratovanje nove topilne peči.
V ospredju gospodarskih podvigov občine je gradnja nove industrijske opekarne v Obrovu, ki jo bodo pričeli graditi že letos, kolikor bodo zagotovljena sredstva iz zveznega natečaja za kreditiranje gradenj in rekonstrukcij objektov za proizvodnjo gradbenega materiala. Načrti so gotovi in predloženi v odobritev. Za pričeteli gradnje opekarne bi bilo letos potrebno 30.000.000 dinarjev. Ta opekarna bo življenjskega pomena v prvi vrsti za koprsko področje. Proizvajala bo letno 11 milijonov enot opečnih izdelkov, predvsem votlake in strešno opeko. Kakovost gline pa dopušča v bodočnosti še razširitev proizvodnje na razne keramične in podobne izdelke. Naravna zaloga gline je preračunana na 190 let.
Oba zbora sta izglasovala tudi občinski proračun, ki bo znašal letos 82.396.000 din. Spričo nizkega proračuna bo občina s temi sredstvi komaj krila redne proračunske izdatke. Za negospodarske investicije ni bilo mogoče predvideti iz proračuna več kakor 1 milijon dinarjev za izdelavo načrtov in raziskovalna dela za gradnjo apncnice v Podgorju. Razpoložljiva sredstva vseh občinskih skladov bodo znašala 37,147.000 din. Iz cestnega sklada bo uporabljenih za adaptacijo ceste Slivje—Tatre 2 milijona dinarjev, za popravila ostalih cest pa 580.000 din. Od 27.189.000 din stanovanjskega sklada je namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v obliki posojil podjetjem, deloma pa za lastne gradnje, v skupnem znesku 25 milijonov 189 tisoč dinarjev in dva mili-
jona dinarjev za udeležbo pri najetju posojila za gradnjo opekarne v Obrovu. Letos bodo gradili na področju občine naslednje stanovanjske objekte: Gozdno gospodarstvo Postojna 4-stanovanjsko logarnlco, občina 4-stanovanjski blok za pripadnike Ljudske milice in adaptacijo 3 družinskih stanovanj, »TOS« šeststano-vanjski blok v Hrpeljah in »Iplas« adaptacijo 3 družinskih stanovanj v Podgradu. Investicijski sklad, katerega razpoložljiva sredstva znašajo G,878.000 dinarjev, jc razdeljen za posojila gostinskemu podjetju »Jadran« v Kozini za ureditev tujskih prenočišč In za razširitev poslovnih prostorov, trgovskemu podjetju »Timav« za ureditev in opremo poslovalnic ter obrtnim podjetjem za nabavo manjkajoče opreme.
Med najbolj pereče probleme te občine pa spada šolstvo. Obstoječi šolski prostori in njihova oprema spadajo med najbednejša v republiki. Občinski proračun ne premore sredstev za omilitev tega problema.
J. 2.

• ■ *

^¡Sg
i §!» a¡ i
V-
HS.. mÊÊm ^?^
' ~~~ -X -, I
w VÄ .::
Barčani v kooperaciji s KZ Vreme obnavljajo velik sadovnjak v Stranjah pri Gornjih Vremah. Za obnovo so združili privatne parcele, kar bo zelo olajšalo tudi negovanje sadnega drevja
V	prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« smo na kratko prikazali, kako je s pravico prejšnjih lastnikov nacionaliziranih zgradb do izvzetja od nacionalizacije določeih zgradb in delov zgradb. V zvezi s tem in da ne bi bilo nesporazumov, dopolnjujemo tamkaj navedeni primer, da nekomu, ki ima tri družinske hiše, ostaneta na njegovo zahtevo v lasti dve, z ugotovitvijo, da v smislu 2. čl. Zakona o nacionalizaciji velja to le v primeru, da obe liiši skupaj nimata več kot dve večji in eno manjše stanovanje,
V	tem sestavku pa bomo govorili o določenih pravicah, ki jih poleg pravice do odškodnine imajo prejšnji lastniki nacionaliziranih gradbenih zemljišč.
V	tem pogledu moramo kot prvo poudariti, da ima lastnik zgradbe, ki ni nacionalizirana, (družinske stanovanjske hiše ali poslovne zgradbe) in ki stoji na nacionalizirani gradbeni parceli, ki se torej nahaja znotraj ožjega gradbenega okoliša, pravico do brezplačnega uživanja zemljišča, ki ga zgradba pokriva, in zemljišča, ki
»Sestanka so se udeležili skoraj vsi kmetje iz Barke. Po krajšem razpravljanju o načinu obnavljanja sadovnjakov in sodelovanja med kmetijsko zadrugo ter kmeti-inte-resenti je bil sprejet sklep, da bodo lastniki v letošnjem letu začeli obnavljati sadovnjak v Stranjah na površini, ki meri okrog 9 ha. — Lega je zelo ugodna za nasad jablan aH češpelj, celotna površina pa je razdeljena na veliko število majhnih parcel, ki so last kmetov z Barke in Gornjih Vrem, — Pri obnovi nasada bo sodelovala Kmetijska zadruga Vreme. Zemljišče ostane v lasti posameznih kmetov. Kmetje bodo tudi izvedli vse delo, dali kolje in hlevski gnoj. Kmetijska zadruga bo nudila sadike, umetni gnoj in strokovno vodstvo. Natančnejše obveznosti kmetov, članov zadruge in kmetijske zadru-
<t£/
je namenjeno za njeno normalno uporabo, in sicer vse dotlej, dokler stoji na tem zemljišču zgradba. Pri tem so bo pojavilo vprašanje, kaj je šteti za zemljišče, ki je »namenjeno za normalno uporabo« nenacionalizi-rane zgradbe. Čeprav seveda za to ni mogoče dati nekih enotnih pravil, pa ni dvoma, da se bodo kot takšna zemljišča vzela v poštev zlasti krajevnim prilikam in velikosti zgradbe primerna dvorišča, vrtuvi in pod.
Zelo pomembne so tudi pravice, ki jih daje Zakon o nacionalizaciji prejšnjim lastnikom nezazidanih gradbenih zemljišč. Zakon namreč določa, da nezazidano gradbeno zemljišče, ki je nacionalizirano, ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega LO ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt ali izvede kaka druga dela. Ta izročitev pa ni dovoljena prej. preden ni to potrebno za dejansko izvedbo gradbenih ali kakih drugih del, s katerim zemljišče doseže svoj namen.
Iz tega pa sledi, da bodo mnoga se-
«,.«. "PIRAN"
: •—V : >••-..;•;
>!,.- i'-


'k
' Y';/ : s
:> ^ v.
4
f «s;
Ml
/¿p
i ■ ■ ■ -
fcS-V'
Velika moloma ladja »Piran«, ki jo za Splošno plovbo gradi japonska ladjedelnica v Hakodale, je bila 24. februarja slovesno splavljena. Botroval ji je. naš veleposlanik na Japonskem dr. Franc Kos. Popolnoma pa bo dogolovljena okrog 15, junija letos, ko jo bo v omenjeni ladjedelnici prevzela naša posadka. To bo za nekaj časa največja Iramperska ladja naše trgovinske mornarice. Imela bo 15.500 ton. nosilnosti, dolga bo 158,22 m, široka 19,65 m. Njena ekonomska hitrost bo 14,7 n/m, maksimalna pa 17,5 milj na uro. Poganjal jo bo Sulzerjev Diesel motor z močjo 7.200 KS. Njena posadka bo 11 oficirjev in 35 mornarjev, razen tega pa bo imela še prostora za S potnikov in 2 pilotu. Vsekakor bo ladja ponos vse naše domovine — zato še prav posebej Pirana in vsega našega okraja
ge bodo določene s pogodbami.«
To je vsebina kratkega zapisnika, ki ga je podpisalo 26 lastnikov parcel na posvetovanju med kmeti-interesenti za obnovo nasadov iz vasi Barka in zastopniki KZ Vreme, ZPZ Sežana in tedanjega ObLO Divača. Posvetovanje je bilo na Barki 11. junija 1958.
Od tistega dne do danes so Stranje, ki ležijo ob levem bregu reke Reke v neposredni bližini Gornjih Vrem, temeljito spremenile svoje lice. Posebna strokovna komisija je namreč ugotovila, da je zemljišče primerno za nove sadne nasade, ■vendar pa je potrebno najprej stari nasad popolnoma izkrčiti.
Začeli so izdelovati obsežen elaborat, v katerem je mnogo zanimivih podatkov: celoten kompleks zajema 135 zemljiških pai-cel; površina, namenjena za nasad meri
m
daj nacionalizirana gradbena zemljišča ostala v posesti prejšnjih lastnikov še celo vrsto let, nekatera tudi še 10 do 15 let. saj so se ožji gradbeni okoliši določali z deset do petnajstletno perspektivo.
Zaradi tega je tudi zelo važna pravica prejšnjega lastnika nezazidanih gradbenih zemljišč, da ima vse dotlej, dokler ima to zemljišče v svoji posesti, pravico, da ga brezplačno uživa skupno s trajnimi nasadi na njem. še več, on lahko to zemljišče za ta čas da v uživanje, za plačilo ali brezplačno, tudi komu drugemu, seveda v skladu z veljavnimi predpisi o oddajanju kmetijskega zemljišča v zakup.
V	skladu s tem je tudi pravica prejšnjega lastnika, da pred izročitvijo zemljišča v posest občini ali komu drugemu pospravi z zemljišča posevke in pridelke oziroma če to ni mogoče, da dobi zanje odškodnino po cenah, ki so veljale ob zadnji žetvi ali spravljanju.
To pa kajpak ne velja za trajne nasade, ki so skupno z gradbenimi zemljišči postali družbena last. Teh nasadov torej prejšnji lastniki ne morejo in ne smejo odstranjevati oz. sekati, ne sedaj, ne kasneje. V nasprotnem primeru tvegajo, da bodo za to odškodninsko in eventualno kazensko odgovarjali. Ne glede na to, pa ni v interesu prejšnjih lastnikov, da s trajnimi nasadi in sploh s temi zemljišči slabo gospodarijo, saj je vsa korist od teh nasadov in zemljišč le njihova, prav tako kot bodo morali od teh zemljišč plačevati tudi vse davke kot doslej, in sicer do takrat, dokler bodo ta zemljišča imeli v svoji posesti.
Prejšnji lastnik nezazidanega nacionaliziranega gradbenega zemljišča pa ima še eno važno pravico. On namreč lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu to zemljišče da v uporabo, da si na njem sezida družinsko stanovanjsko hišo če je le na tistem kraju po urbanističnem načrtu to možno. Seveda pa ta pravica n časovno neomejena. Zato mora prejšnji lastnik to svojo zahtevo podali v roku. ki ga določi občinski ljudski odbor in k! ne sme biti krajši od šest mcsocev. li.šo pa zgradili v treh letih od dneva vročitve odločbe ObLO, da mu je zemljišče dano v uporabo. V nasportnem primeru to pravico izgubi.
S tem sestavkom smo zaključili pregled najvažnejših določb zakona, o nacionalizaciji o lom, katere in kakšne stanovanjske hiše ler poslovni prostor: in poslovne zgradb" so naclo-narziraui, kako je z nacionalizacijo gradbenih zemljišč in kakšne pravice imajo prejšnji lastniki v zvezi z nacionalizacijo,
V	naslednji številki »Slovenskega Jadrana« pa bodo na kratko razložene še najvažnejše določbe o postopku /a izvedbo nacionalizacije, zlasti t'••■le,- ki jih morajo poznati prizadeti in vsi drugi državljani.
dr. S. Polič
nekaj več kot 8 ha; določen je petletni načrt obnove; izdelana so tudi navodila za sajenje, gnojenje, izboljšanje fizikalnih lastnosti tal; navodila za škropljenje in obrezovanje ter obdelavo zemlje. Zelo obsežen je predračun, ki ugotavlja, da bodo vsa dela veljala več kot 3 milijone dinarjev; nasad bo obrodil šele 11 let po zasaditvi in zato bi začeli vračati posojilo s 3 % obrestmi šele v 12. letu po zasaditvi itd. Skratka, na slabem travniku, ki je dajal 12 q sena na ha v vrednosti 12.000 din naj bi nastal nov sadovnjak, ki bo po odstranitvi sedanjega, lahko ustvaril za približno 224.000 din vrednosti pridelkov na ha.
Se so sledila posvetovanja, sestanki in strokovni ogledi. Minevali so dnevi in meseci. Toda pred mesecem dni so Stranje oživele. Barčani so posekali stara in nerodovitna drevesa in bilo je, kot da se podira stari svet. Prizanesli so le tistim drevesom, ki letos še nekaj obetajo. Nato so Barčani zamenjali sekire s krampi in v presledkih so nastale dolge vrste jam. Potem so se lotili sajenja, gnojenja, zalivanja in k vsakemu drevesu so postavili močan k°li ki naj bi mu bil v pomoč proti burji.
Tisoč štiri sto jam, tisoč štiri sto mladih sadik in prav toliko upov.
V	upanju ter prepričanju, da so tzasadili ¡krampe v oblikovanje novega časa, se Barčani danes veselijo in so ponosni na svoje delo.
V	prihodnjih letih bodo nadaljevali in kazali pot tudi sosedom,
—er


iü
V I. koprsko MDB »Srečko Koso-vel«, ki bo v ponedeljek, 20. aprila, odpotovala na cesto »Bratstva in enotnosti« so se prijavili tudi Ludvik Furlan, Delja Slavec. Ba-zilija Slavec in Sonja Muha iz črnoličev v koprski občini (na sliki). To je edinstven, primer v okraju, da je šel že v prvi izmeni na cesto celoten odbor mladinskega aktiva Iz vasi
BERITE iN SmiTE
Slmtm&k í lachan
p
mm
(Nadaljevanje s 4. strani)
V	»Pleskarstvu« je bilo v preteklem letu zaposlenih povprečno sedem delavcev. Poleg plač po tarifnem pravilniku so si le-ti razdelili še 414.000 din, kar znaša na posameznika 59,144 netlo plače nad tarifno postavko,
V	»Jadranu«, ki je zaposloval povprečno 30 delavcev, so namenili na osebne dohodke nad tarifnim
na začetku sestavka. Racionalno gospodarjenje pa terja uveljavitev takšnega nagrajevanja, ki bodi sicer stimulativno, vendar pa v vsakem primeru konkretni odraz prizadevanj posameznika za uspeh podjetja kot celote. Drugič, ali so sebični interesi obeh kolektivov, ki so se jasno odrazili v nepre-udarnem zviševanju osebnih dohodkov na škodo večanja skladov obeh podjetij, sploh v čem združ-
KOKOS.TA FARMA V IZOLI
Kombinat živilske industrije Delamaris v Izoli, je uredil veliko kokošjo farmo. Piščance in kokoši bodo uporabljali za konservi-ranje in za izdelavo Argo juhe, razen tega pa bo kokošja farma preskrbovala tudi restavracije v obmorskih središčih s perutnino. Umetna valilnica te farme že deluje in bo v kratkem v njej iz-valjcnih 600 piščancev.
OBVESTILO
Razmerje do družbene skupnosti
(za leto 1958)
Skupne obveznosti po rednem obračunu	535.381
Skupne -obveznosti po pavšalnem obračunu 136,000 Razlika	309..384
6,816.536 4,356.600 2,459.936
pravilnikom 686.874 din ali na posameznika 22.874 din, poleg tega pa so zvišali osebne dohodke na račun nadurnega dela, ki je sicer povsem upravičeno, za nadaljnjih 761.660 dinarjev ali povprečno 25.388 din na posameznika. Pri vsem tem pa je najbolj nerazumljivo dejstvo, da so v »Jadranu« istočasno namenili v sklade podjetja le neznatnih 200 tisoč dinarjev, ostala sredstva iz ■čistega dohodka, ki znašajo nad tri milijone, pa so označili za nerazporejena.
Razumljivo je, da se ob vseh teh dejstvih postavljajo tri vprašanja, Prvič, ali so zasluge delovnih kolektivov za uspeh obeh podjetij v preteklem! lletu res tolikšne, da brezpogojno ustrezajo navedenemu materialnemu nagrajevanju proizvajalcev v obeh kolektivih. Menimo da ne, ker gre uspeh obeh podjetij v prvi vrsti pripisati dvema činiteljema, ki smo ju navedli že
ljivi s socialističnim načelom podrejanja osebnih interesov posameznika interesom družbene skupnosti. In tretjič, mar se v navedeni delitvi čistega dohodka v obeh podjetjih sploh v čem odraža priporočilo Obč. LO Postojna, ki smo ga omenili že zgoraj? Očitno je, da sta ga oba kolektiva namerno prezrla, kar pa načenja spet nova vprašanja, nanašajoča se na odnos podjetje-komuna.
O vseh navedenih vprašanjih so na nedavni seji razpravljali tudi sekretariat Obč. komiteja ZKS, Obč. odbora SZDL in Obč. sindikalni svet v Postojni. Sklenili so priporočiti Zboru proizvajalcev Ob. LO Postojna, naj primera neupravičenega zviševanja osebnih dohodkov v podjetjih »Pleskarstvo« in vjad]ran« dodlobra prouči ter v skladu z ekonomskimi interesi ko-munske skupnosti tudi ukrepa.
M. A.
Dovoljujemo si obvestiti razne študentovske in druge organizacije, ki prosijo za denarno pomoč, da ni razpoložljivih sredstev in da na vloge in prošnje ne bomo odgovarj ali.
Upravni odbor tovarne pohištva »STIL« Koper
ODBOJKA
Med tednom se je začelo okrajno prvenstvo društev Partizan v odbojki. Članska ekipa Kopra je premagala Izolo s 3:1 in osvojila prvo mesto na obalnem pasu. Opazili smo, da so Koprčani zbrali moštvo »iz vseh vetrov« in iz igralcev, ki igrajo odbojko le takrat, kadar ni drugih tekmovanj. S tem načinom dela bi bilo treba prenehati in pustiti, da nastopajo tisti igralci, ki jim je odbojka prvenstveni šport. Le na ta način lahko pričakujemo, da bo Koper zavzel tisto mesto v odbojki, ki ga je nekoč že imel. Seveda pa bo moralo društvo v celoti spremeniti svoj -odnos do te športne panoge. Zdaj na primer igralci že več mesecev prosijo, da bi jim uredili igrišče, zelo žalostno pa je tudi
to, da nimajo niti žoge za igranje.
V okviru okrajnega prvenstva sta se pomerili tudi ženski vrsti Kopra in Izole. Zmagale so igralke Kopra z 2:0. V srečanju mladinskih ekip pa je Piran premagal Koper z 2:0.
v VOJVODINI SO ZACELI S SETVIJO KORUZE. Plan setve predvideva, da jo bodo letos posadili približno na 620 tisoč hektarih. Skoraj zaključena pa je setev ječmena, ovsa, sladkorne pese in nekaterih drugih pomladanskih kmetijskih kultur. .
STRAMIT — NOV TOPLOTNI IN SLUŠNI IZOLATOR BODO ZACELI IZDELOVATI v podjetju »Izolirka« v Ljubljani na pobudo Zavoda za proučevanje gradiva in konstrukcij LRS. Izdelovali ga bodo v večjih blokih in je namenjen gradnji pregraj ter drugih izolacijskih zidov v skeletnih in montažnih hišah. Obrat za njegovo izdelovanje bodo začeli graditi julija. Vse investicije, med njimi je tudi oprema, ki jo bodo morali uvoziti, bodo veljale okrog 50 milijonov dinarjev, to je približno toliko, kolikor bo znašala vrednost proizvodov tega obrata že leta 19G0. Gradnjo bo finančno podprl Okrajni ljudski odbor Ljubljana.
OSLO — Stalni predstavnik alžirske vlade v Skandinaviji je izjavil, da šteje alžirska osvobodilna vojska 120.000 borcev. Alžirci potrebujejo samo orožje, da bi lahko opremili vse prostovoljce.
RABAT — Francoske oblasti so zaplenile češkoslovaško ladjo Li-dice, ko je bila namenjena v Maroko. Francozi so prisilili ladjo, da je izkrcala v Orahu 580 ton orožja češ, da je bilo namenjeno alžirski osvobodilni vojski.
OBCNIZBOR
Občinskega odbora
DRUŠTVA UPOKOJENCEV
V KOPRU bo 24. aprila 1959 v sejni dvorani ObLO Koper ob 10. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom. — Vsi upokojenci naj se ga zanesljivo udeležijo!
Mali rokomet
USPEH KOPRČANOV V AJDOVŠČINI
Igralci in igralke koprskega rokometnega društva so v nedeljo gostovali v Ajdovščini, kjer so se pomerili s prvakom goriške rokometne podzveze. V obeh srečanjih so pobrali ves izkupiček. Moški so zmagali z 8:5, ženske pa z 8:2.
Tokrat pa potujoči kino, ki je prejšnji petek gostoval v Hrpe-Ijah. Na plakatih, s katerimi so napovedali program, je bilo oznanjeno, da bodo igrali film: »Po-kao izpod nišniee«. Pravili so še, da je to nekakšna kriminalka. Nisem še slišal za tak film, pa sem se odločil, da ga pogledam, ko sem že bil tamkaj. Pa mi je bilo koj žal. Sem ga namreč že videl, toda pod pravim naslovom: »Pekel pod ničlo«... Joj, kar čudno je, kako znajo nekateri neusmiljeno mrcvariti naš ubogi jezik! In to prav tisti, ki bi ga najmanj smeli, ker prav vse te svoje jezikovne kozle in kozolce posredujejo širokim ljudskim množicam in pitajo z njimi našo m.ladino. Ze vidim, da bo treba nekaj ukreniti pri vrhu, od koder vse to prihaja — po načelu, da »pri glavi riba smrdi...«
Ker smo že pri načelih, naj vam povem še eno, namreč to, da vam bom povedal za greh, grešnikov vam pa tokrat še ne bom izdal, če se stvar v prihodnje ne bo ponavljala. Zadeva je v zvezi s pošto — pa ne, da bi bila ona grešnik. V Kopru je namreč nekaj podjetij, ki ne vedo, zakaj plačujejo svoje kurirje ali pa so ti kurirji takšni avtomati in roboti, da poznajo samo pot iz uprave podjetja na pošto in nazaj. Bom kar nekaj primerov naštel: iz nekega koprskega urada nosi kurir pakete za občino mi-
mo občine na pošto, da jih potem pošta po plačilu vseh pristojbin dostavi na občino. Morda smatrajo v tistem uradu, da je taka pot bolj zanesljiva, ker je bilo treba dostavo posebej plačati? Kdo bi to vedel! Ali pa drugi primer: iz obrata nekega koprskega podjetja pošljejo po kurirju na pošto pismo za drugi obrat tega podjetja. Da se pismo ja ne bi izgubilo, je frankirano kot v medkrajevnem prometu. In še tretji primer: neko podjetje kliče na nujno sejo svojega bivšega direktorja, ker z njim še nima razčiščenih odnosov. Ne gre ga iskat kurir, marveč mora spet pošta posredovati. In to s telegramom, ki vsebuje 51 besed in še nujna dostavnina je bila plačana zraven, da bo telegram ja res prišel naslovniku v roke in da bo domači kurir »pri-šparan«. No torej — upam, da bodo prizadeti hitro ugotovili, da gre zanje in si želim le tega, da bi to kaj pomagalo, ker bom sicer primoran, kdaj drugič objaviti pa še — grešnika.
Vsem tistim, ki radi pogledajo v kozarček, še posebej pa vsem ljubiteljem »šnopčka« povem, kako se na lahek način pride do potrebnih sredstev zanj. Tokrat vam bom povedal pa tudi za — grešnika. Za tri tisoč dinarjev je namreč zastavil nekje fotoaparat »Robot«, ki ga je bojda dobil v darilo pred časom. Ko je ta aparat ležal pod listkom s tri tisoč
dinarji obremenjen že okrog leto dni, se je njegov na pol lastnik spet prikazal in prosil še za 12 tisoč din dodatnega posojila — s tem, da je pri tem napisal in podpisal pogodbo, po kateri postane Robot po določenem roku last posojilodajalca, če posojilojemalec v tem roku denarja ne bi vrnil. Seveda ni šlo za nobeno posojilnico, niti zastavljalnico, marveč za tovariško uslugo »človeku v stiski« — posojilo brez obresti ali drugih pogojev ali bremenitev. Denarja seveda ni bilo nazaj in tudi posojilojemalca ne. Zato je dokaj časa po pretečenem roku posojilodajalec Robota prodal naprej, da si je kril posojeni denar •—• točno za takšno vsoto, kar na srečo lahko dokaže s potrdilom.
Toda zdaj šele pride najlepše! Čez čas se je namreč javil pravi lastnik, ki pravi, da je Antonu Komanu aparat Robot pred dolgim časom posodil, zdaj pa bi ga rad nazaj in je zato prišel ponj. Zakaj ni prišel ponj Koman sam? Kdo je pravzaprav pravi lastnik? Kdo bi rad. koga položil v sveto olje? To so vse vprašanja, ki jih zdaj odpiram jaz, Vane, in prav zdi se mi, da se bo že našel kdo, ki bo ta gordijski vozel presekal na dvoje!
Vidite, da sem vam danes pustil celo nekaj gradiva za razmišljanje in ugibanje. Če se bo komu zdelo, me lahko še posebej vpraša za kakšne podatke »ali se popraska tam kjer srbi« kot pravimo.
Lepo pozdravljeni do prihodnjič!
Vaš Vane
KUPIM HIŠO v okolici Kopra, Izole ali Portoroža. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Takoj«.
KLAVIR starejšega tipa, primeren za učenje, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
TRGOVSKEGA POMOČNIKA kovinske stroke, samskega, po možnosti s takojšnjim nastopom sprejme Trgovsko podjetje »JADRO« v Piranu, Stanovanje zagotovljeno.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v centru mesta Celja za enako v Kopru. Informacije pri upravi hotela »Triglav« V Kopru.
DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIICLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pieta 3, Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
AVTOTURISTICNO PODJETJE SLAVNIK-KOPER obvešča javnost, da z dnem 20. aprila 1959 otvarja direktno avtobusno progo KOPER — RIJE K A po temle voznem redu:
17.00	KOPER	7.40
17.35	Kozina	7.05
17.50	Markovščina	6.50
18.10	Podgrad	6.30
18.50	Matul j i	5.50
19.20 '	RIJEKA	5.20
Dosedanja avtobusna zveza z Rije-ko preko Ilirske Bistrice se z gornjim datumom ukine in ne bo več
obratovala. Potniki, izkoristite ugodno priložnost direktnega, udobnega in cenenega potovanja v Rijeko. Na zgoraj omenjeni relaciji se bo avtobus ustavljal na vseh vmesnih postajah.
Komisija za razpis delovnih mest
pri NARODNI BANKI FLRJ, CENTRALI ZA LR SLOVENIJO V LJUBLJANI
r-a z p i s u j e natečaj: Podružnica v Kopru sprejme v službo takoj ali po dogovoru:
1.	šefa kreditnega oddelka;
2.	šefe, referente in pripravnike za razne odseke;
3.	strojepisko.
Pogoji: ekonomska srednja šola ali trgovska akademija z zaključnim izpitom, popolna srednja šola, ekonomska ali pravna fakulteta
z diplomo. Prošnje z življenjepisom in z opisom dosedanjih službovanj je nasloviti na Narodno banko FLRJ, podružnico v Kopru, kjer dobijo zainteresirani podrobne informacije. — Službeno razmerje, plača in položajna plača se določajo po predpisih zakona o javnih uslužbencih. — Rok za vlaganje prošenj je 14 dni po objavi razpisa. NARODNA BANKA FLRJ
Centrala za LRS Podružnica Koper
OBJAVA Dapes, 17. aprila, ob 17. urj bo v sejni dvorani OLO v Verdijevi ulici občni zbor Planinskega društva Koper. Člani in prijatelji planin vljudno vabljeni !
KOPER — 17,, 13. ill 19. aprila ltali janski barvni film CARSTVO S0X CA; 20. in 21. aprila jugoslovansV film PISAN SPORED; 22. in H aprila češki film SOLA ZA OCET?
VALDOLTRA - 17. aprila češki i Q SOLA ZA OČETE; 20. aprila iW žarski film 12 DOBITKOV.
IZOLA — 17. aprila angleški barvrl film PUSTOLOVŠČINE PERE DE TELICA; 18. in 19. aprila italiian ski film KRONIKA SIROH.YSNiy LJUBIMCEV; 20. in 21. aprila £e. Ski film SOLA ZA OČETE; 22 H 23. aprila jugoslovanski film Pil SAN SPORED,
PIRAN — 17. in 13. aprila japons'.J film POSLEDNJE ŽENE S S-\jJ P ANA; 19. in 20. aprila jugoslo-vanski barvni film GOSPA MIN] STRICA; 21. aprila zahodnonemikj barvni film ROSE BERNDT; 22. f, 23. aprila jugoslovanski film viz" ZLA.
PORTOROŽ — 17. in 13. aprila ju goslovanskl bai-vni film GOS»-1 MINISTRICA; 19. in 20, aprila ponski film POSLEDNJE 2ENE S SAJPANA; 21, aprila jugoslovaisrf film VIZA ZLA;-22. in 23. aprl» zahodnonemški barvni film ROSŽ BERNDT.
SEČOVLJE — 18. aprila sovjetski tik VLADIMIR ILJIC LENIN; 19. apr.; la poljski film KLOBUK GOSPO. DA ANATOLA; 23, aprila angles',-j barvni film PUSTOLOVŠČINE PE-RE DETELICA.
Šmarje — 18. aprila poljski fit KLOBUK GOSPODA ANATOLA 19. aprila sovjetski film VLAD1JIP ILJIC LENIN; 22. aprila angles barvni film PUSTOLOVŠČINE PE, RE DETELICA.
ŠKOFIJE: 18, aprila madžarski iilrr 12 DOBITKOV; 19. aprila češki ii!r ZAOSTRITE, PROSIM; 21. aprili jugoslovanski film ZLI DENAR, i
SEŽANA — 18. in 19. aprila ameriški film DAMA IZ SANGHAJA; 21. ;; 22, aprila jusoslovinski film Rlj SANKE; 23, in 24. aptila GR0?, MAKS.
aprila: 13.30 Narodr; 1.30 Sosedni kraji
t
NEDELJA, 19. odmevi — 3 ■ljudje — 15.00 Vesti — 13.10 Glasbi po željah.	,1;
PONEDELJEK, 20. aprila: 13.30 Ve-g sti 13.45 Igrajo veliki revijski orkestri — 13.30 Mladi graditelji — 14,5:' Glasbeni intermezzo — 15.00 VerJs
—	15.10 Zabavne melodije, TOREK, 21. aprila: 7.15 Glasba za dc,
bro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Ves:,
—	13.40 Kmetijski nasveti — 13.ÍÍSÍ Odlomki iz oper — 14.20 Sola in živ i-ljenje: Kmalu bodo zagoreli tabo:!" nI osnji — 14.40 Lahka glasba 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasb|
—	15.20 Z narodno pesmijo in pie som po domovini.
SREDA, 22. aprila: 7.15 Glasba n dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Va sti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.5? Kmetijski nasveti — 13.45 Od melo» dije do melodije — 14.30 Okno j s svet — 44.45 Filmska slasba — 15.(1 «i Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.3? Poje vokalni oktet iz Pirana p v.'< M, Hasla.	i
ČETRTEK, 23. aprila: 7.15 Glasba fl? dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Ve-; sti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.4ü V ritmu harmonike — 14.00 Glasni po željah — 14.30 Pogovor z volivci »Pred mikrofonom predsednik OLÍ Nova Gorica Karmelo Budihna« 4 14.40 Glasba po željah II. del — 15.(1 H Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.3C Slovenske narodne nesmi.	;.
PETEK, 24. aprila: 7.15 Glasba za dd" bro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesj8-
—	13.40 Kmetijski nasveti — 13.Í." Od melodije do melodije — HJfi
Domače aktualnosti; »Kako 'izpo-
ti
njujejo družbeni plan v podjetji]-1 koprskega okraja« — 14,40 Poje in® valiclskj partizanski pevski zbor t« v. Radovana Gobca — 15.00 Vesti J=; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklaiflP 15.40 Ob 41
RAZPIS Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Kopru razpisuje mesto stro,jepjsca Pogoji: dovršena nižja gimnazija ter popolno obvladanje strojepisja. Kandidati, ki se bodo prijavili, pa doslej nimajo strokovnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plača: Po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje, kolkovane s 30 din in življenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi je vložiti najkasneje do 30 aprila 1959.
— 15.20 Igra godba obletnici KFJ.
SOBOTA, 25. aprila: 7.15 Glasba dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vs^. sti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13-4;' Popevke in rit m-; od tu in tam ig 14.40 Kulturni obzornik — 15.00 Vsf| sti — 15.10 Zabavna glasba, vmL; reklame — 15.20 Dalmatinske popeijj, ke.	i
„ . „-——„..............„..„.„M. .«jli:
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo (ti Stanetu Lovšinu, zdravniku otro; škega oddelka Bolnice v Koprtj za njegovo požrtvovalnost in prt-čute noči ob bolniški postelji na; še ljubljene Nadice, ki se j-zdravila v koprski bolnišnici z." radi težko zastrupitve.
Hvaležni Bonetovi,
__--I«
I je
dobite v vseh trafikah in pri drugih prodajalcih. Po-
si
hitite z nakupom, kajti brez v
| L:
»Pavlihovega kompasa« za- t idetc povsod!	jt
TELESNA VZGOJA * SPORI * ŠAH * TEIESNÂ VZGOJA * ŠPOST it ŠAibS * TELSSNA VI
SPORTNIKI V ČAST 40-LETNICE KPJ
SLOVAN—IZOLA 2:1 (0:1) Za Izolo so se začeli hudi časi. 2e četrto nedeljo po vrsti je prišla ob obe točki. Res je Izolane sem pa tja spremljala smola, toda to ne spremeni dejstva, da v moštvu nekaj škriplje. Če v štirih tekmah ne osvojiš niti točke, potem ne moro biti govora samo o smoli!
	Lestvica :					
Branik	16	12	2	2	54:20	26
Maribor	16	9	5	2	33:15	23
Rudar	16	10	3	3	42:20	23
Ljubljana	16	9	3	4	34:23	21
Kladivar	16	8	3	5	38:33	19
Sobota	16	7	2	7	57:43	16
Krim	16	7	2	7	32:28	16
Izola	' 16	4	5	7	21:28	13
Triglav	16	4	4	8	25:33	12
Grafičar	16	3	5	8	24:39	11
Slovan	16	1	3	10	16:44	7
Jesenice	16	2	1	13	19:56	5
Izola je moštvo, ki je v jeseni s precejšnjo dozo sreče osvajalo točke. Tako se je uvrstilo više, kakor so pričakovali najbolj optimistično razpoloženi prijatelji kluba. Zdaj jim je sreča obrnila hrbet, pomanjkljivosti pa so ostale. Res imajo Izolani dobršno mero športne morale ter borbenost in ostrino, kakršno redko vidimo pri naših klubih. Toda to je za višje mesto v slovenski ligi premalo. Potrebno si bo pridobiti osnovno tehnično znanje o nogometu, ki marsikateremu igralcu primanjkuje. Razen tega bo potrebno na treningih posvetiti vso pozornost streljanju na gol. Tako slabih realizatorjev, kakor jih ima Izola, najbrž nimajo niti v podzveznih klubih. To se je pokazalo v tekmi z Mariborom, še bolj pa v srečanju s Slovanom, kjer so bili Izolani v premoči ves prvi polčas in del drugega, pa te
svoje premoči niso znali realizirati v zgoditkih.
Izola je zdaj na osmem mestu, toda tesno za petami sta ji Triglav in Grafičar. Ze nedeljska tekma s Kladivarjem na domačem igrišču bo rešila vprašanje, ali lahko Izola še računa na mesto v sredini tabele, ali se bo morala spoprijazniti z repom.
Ljubiteljem rokometa na slovenski obali se obeta izreden dogodek. Na državni praznik, 20. aprila, bo prispela v Piran rokometna reprezentanca Ljubljane, v kateri nastopa večina najboljših slovenskih rokometašev, med njimi tudi državni reprezentant Stane Papež.
Ljubljančani bodo igrali z reprezentanco koprskega okraja, ki bo sestavljena predvsem iz igralcev
Kopra in Pirana. Pomerili se bosta tudi ženski reprezentanci Ljubljane in koprskega okraja. Reprezentanca koprskega okraja bo sestavljena predvsem iz igralk Pirana.
Tekme se bodo začele v Piranu ob 10.30 dopoldne. Organizirala jih je Rokometna podzveza koprskega okraja v počastitev 40-letnice ustanovitve KP Jugoslavije.
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Htf	a T a n W
SAH
Koprski šahisti so se polnošte-■ vilno vključili v množično tekmovanje za' pokal predsednika Tita, ki ga je razpisala Šahovska zveza :Jugoslavije v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ. Rezultati posa-; meznih srečanj štiričlanskih mo-'.štev so naslednji: Koper A—Ko-L per B 3:1, Elekt.ro Koper—ESŠ 4:0, TNZ I—TNZ II 4:0, IKŠ—OLO 3:1, Koper A—TNZ I 3:0 (1), Elek-
V	nedeljo dopoldne je.'bila v Ilir-:ski Bistrici otvoritev novega betonskega igrišča za košarko. Ob tej priliki sta gostovali v Ilirski
; Bistrici moštvi mladincev in čla-nov postojnskega Partizana, ki sta ti se v prijateljskih tekmah srečali z domačimi košarkarji.
V	obeh srečanjih so zmagali po-: stojnski košarkarji. Tekma članov, •ki se je po ogorčeni Jjorbi zaklju-
!	ODBOJKA
OKRAJNO PRVENSTVO TVD PARTIZAN V ODBOJKI
l\ V nedeljo je bilo na novem igrišču i! TVD Partizan v Dobravljah goriško okrajno prvenstvo TVD Partizan. Zal .i -se je prvenstva udeležilo premalo ; ekip. Člansko prvenstvo je šlo brez :: posebnih presenečenj, zmagali so, kot i" je bilo pričakovati, Kanalči, ki so v ' finalu premagali moštvo iz Kobarida. ■. Pri mladincih pa je proti prlčakova-i'; nju zmagal TVD Partizan Rudar iz i; Idrije, ki je v finalni tekmi prema-■;, gal TVD Partizan iz Ajdovščine.
tro Koper—IKŠ 2 in pol : 1 in pol. V finalu je Koper A premagal Elektro Koper s 4:0 in se tako kot zastopnik koprske občine uvrstil v nadaljnja tekmovanja. Na tekmovanju smo pogrešali ekipo TO-MOS-a, ki ima celo samostojno sekcijo, pa se vendar ni odzvala razpisu. Pač pa je treba pohvaliti sindikalno podružnico TNZ, ki je prijavila celo dve moštvi.
čila z rezultatom 73:68 (36:38), je bila izredno dinamična, vendar pa gostujoče moštvo zaradi naporne tekme dan poprej s Svobodo ni moglo pokazati odlik, ki bi jih želelo videti skoraj 200 gledalcev. Največ košev so dosegli pri domačih Lenarčič 19, R. Grlj 19 in Štemberger 16 ter pri gostih Ba-buder 24, Tavčar 22 in Pellaschier 18 košev.
Na obeh tekmah so bili tudi izpiti za košarkarske sodnike, ki sta jih z uspehom opravila Andrej Miklavčič in Mitja Grlj iz Ilirske Bistrice.
V petem kolu spomladanskega dela primorskega nogometnega prvenstva go dosegli naslednje rezultate: Tolmin—Tabor 3 : 0, Ilirska Bistrica—Rudar 3 : 7, Koper—Adria 4 : 0, Sidro— Nova Gorica 1 : 1, Branik—Postojna 2 : 1 'in Anhovo— Primorje 0 : 5.
Dogodek dneva je bilo gostovanje Nove Gorice v Piranu. Nad tisoč gledalcev je prišlo od blizu in daleč, da bi si ogledalo morda prvi poraz vo-dečega na lestvici. To bi se kmalu tudi zgodilo, če ne bi goste spremljalo nekoliko sreče ¡n če ne bi domači vratar s hudo napako zakrivil gol.
O sami tekmi je treba povedati, da je bila vseskozi borbena in ostra. Domačini so bili nekoliko v premoči in imeli več ugodnih priložnosti za dosego gola, vendar so jih tu® gostje nekaj zapravili. Prvi polčas se je končal brez golov, v drugem pa so Go-rlčani dosegli vodilni gol po krivdi vratarja, ki je po nepotrebnem zapustil vrata. Domačini so po seriji ostrih napadov izenačil1! deset minut pred koncem tekme.
Sodnik Marušič ni imel srečnega dne. Zakrivil je več napak, najbolj pa mu je zameriti »kompromisno« rešitev na škodo Pirana. Ko bi moral zaradi hude napake v kazenskem prostoru določiti enajstmetrovko v korist Pirana, se je odločil za indi-rektni udarec. Na tekmi se je tudi huje poškodoval levi krilec Nove Gorice, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. Sicer ni šlo za namerno poškodbo, vendar je le treba grajati neprevidnost igralca Pirana, ki je visoko dvignil nogo, ko je hotel nasprotni igralec z glavo doseči žogo.
Branik je odvzel Postojni obe točki in jo tako dokončno izločil iz boja za prvo mesto. Branikovci so zlasti v drugem polčasu odlično zaigrali in zasluženo zmagali. Kakor na nekaterih prejšnjih tekmah je tudi tokrat prišla do izraza slaba kondieija Po-stojnčanov.
Zaradi dveh zaporednih porazov je Tabor zdrknil s tretjega mesta na šesto. Kakor na tekmi s Koprom je tudi v Tolminu zatajil predvsem napad. Vendar zmagi Tolmina ni kaj oporekat'!, ker je bil kot celota boljše moštvo,
Visok poraz Ilirske Bistrice na do-
mačem igrišču ni realen. Domačini so bili v polju enakovredni, vendar je imel njihov vratar slab dan in gredo najmanj trije goli na njegov račun.
Odlični napad Primorja je spet požel bogato žetev, Glede na dogodke na 'igrišču bi morala biti zmaga Primorja še višja, Ta tekma je spet pokazala, da uspehi Ajdovcev niso slučajni. Od vseh primorskih enajstoric so se čez zimo najbolj sistematično pripravljali. Škoda, da ni Primorje že od začetka tekmovanja v taki formi, saj bi imeli v tem primeru dva konkurenta za prvo mesto ¡in bi bilo prvenstvo bolj privlačno.
Verjetno najslabši nogomet smo gledali v srečanju Koper—Adria. Domačini so bili tehnično boljši in v obeh polčasih v premoči, ki pa je zaradi malomarnih in netočnih napadalcev niso znali '.zrabiti. Tako je Koper zamudil lepo priložnost, da bi si popravil še zmeraj (kljub petemu mestu'.) negativni količnik. Od štirih golov je treba omeniti le Rozmanovo in Gom-bačevo solo akcijo, medtem ko sta
druga dva gola	padla		kot		posledica
začetniških napak m'irenskih					obramb-
nih igralcev.					
Nova Gorica	16	14	2	0	7G:16 30
Postojna	16	11	2	3	56:21 24
Primorje	16	10	2	4	50:21 22
Sidro	16	9	3	4	39:20 21
Koper	16	9	1	6	33:39 19
Tabor	16	8	1	7	38:37 17
Tolmin	15	5	5	5	40:31 15
Branik	16	5	1	10	26:44 11
Anhovo	16	5	1	10	24:44 11
Rudar	16	4	1	11	46:62 10
Adria	16	4	1	11	23:53 9
Ilirska Bistrica	15	0	1	14	18:86 1
V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: v Anhovem Anhovo—Ilirska Bistrica, v Ajdovščini Primorje—Branik, v Postojni Postojna—Koper, v Mirnu Adria—Tolmin, v Sežani Tabor—Sidro in v Novi Gorici Nova Gorica—Rudar. Najbolj zanimivi srečanji bosta v Postojni in Sežani, saj se bodo pomerila štiri moštva z vrhnjega dela tabele, medtem ko drugod pričakujemo zmage doma-
KOŠARKA
Zaradi udeležbe ljubljanskih košarkarjev na Gradbeniških igrah v Beogradu sta moštvi Postojne in Svobode 'Odigrali tekmo 1. kola prve republiške košarkarske lige že v soboto.
Postojna je nastopila v naslednji postavi: Tavčar 27, Babuder 11, Baje, Markovič 4, Pellaschier, Bez-jako 9, .Borjančič, Jurca 4, Orel, Biasizzo in Cigon.
Pred 300 gledalci so zmagali z 21 točkami naskoka zasluženo igralci Svobode, ki so predvsem v 1. polčasu v celoti nadigrali Po-stojnčane. S tem v zvezi moramo
KOMENTAR PRED ZAČETKOM KOSARKARSKE
J
SEZONE 1959
I
t;	SIED DVEMA OGNJEMA
V nedeljo je okrajna zveza »Parti-
*i:2an« v Novi Gorici organizirala "< okrajno prvenstvo pionirjev in pio-' nirk v igri ;>Med dvema ognjema«. . Udeležba na tem prvenstvu je bila V slaba, saj so tekmovale le tri moške ii in tri ženske ekipe. Posebno pohvalo :;zasluži TVD Partizan 'z Dornberga, A ki se kljub finančnim težkočam redno p in z usoehom udeležuje vseh prire-!:' ditev. Z'magali so Dornberžani pred Ajdovci in Goričani, pri pionirkah .;, so na prvo mesto zasedle Ajdovke .pred" Dornberžankami in Goričankamij
»	ROKOMET
AJDOVŠČINA, CERKNO . . . ?
Si Le nekaj dni nas loči od spomla-r ''danskega rokometnega prvenstva v ■'I, in II. podzvezni rokometni ligi na K Goriškem. Kot je bilo razvidno iz priprav in prijateljskih tekem, so vse '"ekipe redno trenirale tud'i v zimskem tfčasu in so dosegle zadovoljivo kon-tlicijo, Tekme za vstop v republiško —ligo bodo zelo borbene in živahne, Jesensko tekmovanje se je zaključilo v. naslednjim vrstnim redom: RK Ajdovščina. EGŠ Cerkno, RK Rudar Idrija, TVD Partizan Nova Gorica, TVD Partizan Dörnberg in TVD Partizan V.pava. Tako sta iz prve pod-zvezne lige izpadla Dörnberg in Vipava, ki bosta igrala v drugi podzvezni ligi in bosta verjetno trd oreh novincem iz Dobra velj, Šempetra, JLA Vipavi in RK Ajdovščini B.
NAMIZNI TENIS
Na letošnjem turnirju najbolj-k>'ših namiznoteniških igralcev v ^.koprskem Dijaškem domu, ki se je zaključil v nedeljo, je sodelo-, valo 20 igralcev. Prvo mesto je '"zasedel .pionirski okrajni prvak ?{.Joško Toni, za njim pa so se uvrstili: Branko Kampuš, Bruno "'Lavrenčič, Darjo Dujmovič in p-drugi,
Med ženskami je zmagala Janja Jesenko, ki je v finalu premagala Marto Taljat,
Spomladanski, del košarkarske sezone, ki se bo pričela v nedeljo, so košarkarji koprskega okraja pričakali z nestrpnostjo. Njihove predstave pod koši se bodo letos odvijale kar na treh kakovostnih frontah, izmed katerih utegne pritegniti največjo pozornost primorske športne javnosti prva republiška liga, kjer bo nastopal postojnski Partizan, Košarkarji iz Ilirske Bistrice se bodo prvič predstavili v drugi slovenski ligi, ostala moštva s Koprom vred pa se bodo morala zadovoljiti s sicer številnimi, a manj kvalitetnimi srečanji v enotriiokrajni ligi.
Oglejmo si, kako so se naša moštva na skorajšnji začetek spomladanskega prvenstva pripravila in kaj lahko od njih letos pričakujemo.
omeniti, da so se postojnski košarkarji pojavili na igrišču povsem neogreti, kar je odločno pripomoglo k točki zadetkov. To nam potrjuje tudi igra našega zastopnika v 2. polčasu, ko je premagal Svobodo, ki je igrala z nezmanjšano prizadevnostjo, z rezultatom 36:33! Končni rezultat je z ozirom na navedene okoliščine previsok, vendar je bilo moštvo Svobode boljši nasprotnik in je zasluženo zmagalo.
V zvezi s sobotno tekmo moramo grajati nekatere prerazgrete gledalce, ki so hoteli s pritiskom na sicer solidna sodnika Vončino iz Maribora in Znideršiča iz Ilirske Bistrice vplivati na končni rezultat tekme. Dejstvo pa je, da so nasprotniki v 1. republiški ligi kvalitetna moštva, ki bodo zadala postojnskim košarkarjem še pre-nekateri poraz, kar pa ne bo smelo nuditi v bodoče več povod za podobne izgrede, kot so se dogodili na tekmi v soboto.	M. A.
Na nedavni letni skupščini Košarkarske zveze Slovenije so nekajkrat naglasili, kako odločno pot napredka ubira košarkarski šport v koprskem okraju. Kes je tako. sicer pa s, od letošnje udeležbe naših moštev v treh različnih tekmovanjih obetamo še vrsto propagandnih uspehov, ki bodo lahko še odločneje pripomogli k širjenju tega športa v naša društva Partizan, v šole, delovne kolektive in drugam.
SKROMNI UPI NA USPE1I POSTOJNCANOV
Postojnski košarkarji se vračajo letos v sredino, ki predstavlja kvalitetni vrh slovenske košarke. Seznam te sredine je naslednji: Odred, Maribor, Branik, Svoboda, Rudar, Medvode, Triglav in Postojna. S stališča kvalitete in rutine lahko vsa moštva razdelimo v tri skupine. Vrh prvenstvene lestvice bodo brez ugibanj tudi letos zasedli Odred. Maribor in trboveljski Rudar. Vsa ostala moštva, z izjemo Svobode in Postojne, pa tvorijo razred zase. k. pomeni zaradi izredno spremenljive forme pravo neznanko. Zanimivo je, da utegne katerokoli od teh moštev v vsakem hipu zadati poraze tudi vrstam, ki so v tej ligi teoretično nepremagljive. Realna presoja kaže, da bo dno lestvice prej ko slej pripadlo košarkarjem Svobode ali Postojne.
Ker sodimo, da bo vsa dejavnost našega predstavnika v ligi osredotočena k uspešnemu zaključku boja za obstanek v ligi, poglejmo, kakšne so realne možnosti Postojnčanov za dosego tega cilja.
Po večmesečnih treningih pod vodstvom igralca Ljube .Mlklavčiča predstavlja moštvo, ki šteje 14 igralcev,
vigrano celoto s solidno kondicijo, visokimi skoki in presenetljivo dobrini obvladanjem žoge. Večino igralcev" odlikujejo točni meti na koš z vseh položajev in daljav, njihov sistem igre med koši je izdelan, poglavitno hibo moštva pa predstavlja odločno prešibka fizična konstitucija več od polovice mladih igralcev, ki sc jim bodo v ligi z lahkoto postavljali po robu neprimerno višji igralci ostalih moštev. Navzlic vsemu pa pričakujemo, da bo Postojna zmagala vsaj na štirih tekmah, kar bi jI praktično pomenilo obstanek v ligi.
Postojnski košarkarji so znani kot skromni in borbeni športniki, ki pa jih je domače občinstvo podpiralo le tedaj, ko so na tekmah zmagovali. Letos pričakujejo, da jim bo publika naklonjena tudi v kritičnih trenutkih, ki se jih obeta na pretek. V prvi tekmi se bodo srečali v nedeljo v Ljubljani s Svobodo, v drugi v Medvodah s tamkajšnjim Partizanom, šele tretjo nedeljo pa bo prva predstava na domačem terenu, kamor bo prišel v goste favorit prvenstva in nekdanji član zvezne košarkarske lige Maribor.
NEPRIPRAVLJENI NA START
Težko je napovedati, kakšno vlogo bodo odigrali letos košarkarji Ilirske Bistrice v kvalitetno šibkejši II. slovenski ligi, ki vključuje naslednja moštva: Prolelarec, Olympia B, Celje, Škofja Loka, Domžale, Moste (Ljubljana), Vrhnika in Ilirska Bistrica. Boljši moštvi ofl ostalih sta Prolelarec in Olympia B. ki bosta v ligi skoraj zagotovo zmagali, ostali nasprotniki pa bodo vodili ogorčen boj za plasman od tretjega mesta do dna prvenstvene tabele.
Ilirska Bistrica stopa v prvenstvo skorajda nepripravljena, največja ovira vsakršni resni vadbi v društvu pa je odsotnost večine igralcev, ki študirajo v Ljubljani. Kljub temu pričakujemo, da bo moštvo, ki zna na trenutke solidno in borbeno zaigrati, svoj krst v republiškem prvenstvu uspešno prestalo. Na otvoritveni tekmi v Ilirski ¡Bstrici bo v nedeljo nastopil Prolelarec, ki mu z ozirom na vlogo favorita pripisujemo kaj lahko zmago. Pripomnimo naj še, da si v Ilirski Bistrici zgradili v zadnjih dneh eno najlepših košarkarskih igrišč na Primorskem. Lepo urejena betonska plošča z novimi koši iz kovinske konstrukcije leži v športnem parku sredi mesta.
MOŠTVO KOPRA BREZ KONKURENCE
Prvenstvo v okrajni ligi, ki se bo začelo nedeljo kasneje, to je 21!. aprila, bo letos enotno. V ligi bodo sodelovala naslednja moštva: Koper, Piran., Izola, Sežana, Postojna B in Ilirska Bistrica B. Slednji dve ekipi bosta tekmovali izven konkurence.
Zares obžalujemo, da moštvo Kopra no more že letos nastopati v republiškem prvenstvu, kjer bi, po zadnjih igrah sodeč, z lahkolo premagalo skoraj polovico udeležencev druge lige. Toda tekmovalna pot je brezpogojno postopna, uver j eni pa smo lahko, da se bo Postojni in Ilirski Bistrici pridružil v prihodnji republiški tekmovalni sezoni še tretji zastopnik koprskega okraja.
Moštvo Kopra bo v okrajni ligi brez konkurence, tem živahnejša in izenačena pa bodo srečanja, ostalih vrst. V prvem kolu bodo v Kopru gostovali Postojnčani, v Sežani Izola in v Ilirski Bistrici Piran. Na košarkarski podzvezi v Postojni, ki to tekmovanje vodi, so v skrbeh predvsem zaradi pomanjkanja košarkarskih sodnikov. Toda navzlic vsem težavam in trenutnim pomanjkljivostim pričakujemo, da bodo številne košarkarske predstave v letošnjem letu spet doprinesle levji delež k propagiranju košarkarskega športa v zahodni Sloveniji.	A. Miklavčič
PRED
DNEVOM TABORNIKOV
V	soboto in nedeljo so imeli koprski taborniki v gosteh tabornike iz Trsta. V dvodnevnem tekmovanju v počastitev Dneva tabornikov 22. aprila, so pripravili športna tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu in šahu.
Na igrišču pri gimnaziji so se v soboto popoldne pomerili v odbojki. Najprej so zaigrale tabornice. Tržačanke so> bile boljše in so srečanje odločile v sv.ojo kor rist z rezultatom 2:0 (15:8, 15:12). Pri tabornikih so bili boljši Koprčani, saj so svoje nasprotnike premagali z rezultatom 3:0 (15:2, 15:1, 15:12).
V	nedeljo dopoldne so bila srečanja v namiznem tenisu in šahu. Tudi v namiznem tenisu so bili Koprčani boljši od Tržačanov in so jih premagali z rezultatom 5:2, V šahu pa so bile moči izenačene. Rezultat je bil neodločen 6:6, Igrali so na šestih deskah dvokrožno. Prvo kolo so odločili v svojo korist koprski taborniki z rezultatom 4:2, drugo kolo pa so dobili tržaški taborniki z enakim rezultatom.
Tekmovali so za prehodni pokal in ta je po tem srečanju ostal v Kopru. Dogovorili so se, da bodo taka tekmovanja vsako leto spomladi in v jeseni.	R. M.
KUPUJTE BLOKE IN ZNAM-KICE FIZKULTURNE NABIRALNE AKCIJE!
gg ^|î| W6MNWW
W iv/és here is
M —y rs m
s > ■ 'toQAy j/ji/f
Minilo je nekaj časa, ne da bi kdo spregovoril, potem pa se je začela vrv gibati.
»Kaj pa delaš? je zaklical Dimač.
»Napravil bom več oporišč za roke in noge,« se je oglasil trepetajoči odgovor. »Samo počasi. Kmalu te bom izvlekel od tam. Nič ne maraj, če se mi glas trese. Saj mi nič ni. Samo lepo počakaj, pa boš videl.«
»Čuj! Čisto po nepotrebnem tratiš svoje moči. Prej ali slej se bo led raztopil in zdrsnil boš k meni. Edina rešitev zate je, da prerežeš vrv. Razumeš. Neumno bi bilo, ako bi morala oba poginiti v tem prepadu. Ti si največji korenjak, kar jih svet pozna. Storil si, kar si mogel, da bi rešil oba. Pa reči vsaj sebe! Prerezi, pravim!«
»Molči! Zdaj bom izdolbel take luknje, da bi lahko par konj potegnil kvišku, boš videl.«
»Dovolj si storil, kar izpusti me.«
»Storil? Kaj? Sem te že potegnil na varno?«
»Storil si, kar si mogel, pa je bilo vse zaman. Se vselej te je spodneslo.«
»Do zdaj sem se samo učil, zdaj pa vem, kako se js treba vzeti za delo. Nc pustim te, dokler ne bova rešena oba, si razumel? Ko me je bog napravil drobnega in majhnega, je že vedel, kaj dela. Zdaj pa molči; ne utegnem žlobudrati s teboj.«
Več minut sta molčala. Dimač je slišal samo udarce noža ob ledena tla, od časa do časa pa so se usuli nanj drobci ledu. ŽdcI je zase, se držal za vrv in se upiral z
rokami in nogami v opolzka tla. Mučila ga je žeja. Lovil je z usti drobce ledu in jih sesal.
Nenadoma je začul vzklik in potem obupno ječanje. Vrv je odjenjala, tako da je moral loviti opore drugje, pa se je v naslednjem hipu zopet napela. Dimač se je ozrl navzgor in zapazil, da polzi proti njemu velik nož, s katerim je Karson dolbel led. Polzel je s konico naprej. Dimač je pritisnil lice k tlom. Stresel se je od rezke bolečine, ko se mu je rezilo zadelo v kožo, nož je pa obstal.
»Kako sem neroden,« je čul tovariševo tožbo nad seboj.
»Nič ne maraj,« ga je tolažil Dimač. »Prestregel sem ga.«
»Res? Čakaj! V žepu imam klobčič motvoza. Spustil ga bom do tebe, ti boš nož privezal nanj, jaz ga bom pa k sebi potegnil.«
Dimač ni odgovoril. Boril se je z mislijo, ki ga je iznenada prešinila.
»Hoj, motvoz že gre. Ko bo pri tebi, pa reci.«
Preko roba je pridrsel žepni nožičelc, ki je vlekel za seboj motvoz. Dimač ga je prijel, naglo odprl z zobmi večjo klino in se prepričal, da je ostra. Potem pa je na motvoz privezal veliki nož.
»Vleči!« je zaklical.
S trudnimi očmi je gledal, kako nož leze navzgor. Pa videl je še več. Videl je preplašenega, nemirnega malega moža, ki se je tresel in venomer klepetal, da bi sc zmotil. Videl je, kako ga premaguje omotica spričo groznega prepada, ki je zijal tik poleg njega, videl je junaka, ki je občutil strah in grozo preteče smrti, pa vendar ni hotel zapustiti tovariša, temveč je tvegal zanj življen.in. Po srečanju s Čokom ni Dimač še nikogar tako naglo vzljubil. To je bil pravi mesojedcc, vzoren prijatelj, plemenit do pogibeli in tako odločen, da ga bojazen in trepet nista mogla omajati. Nato pa je Dimač hladnokrvno premislil položaj. Bilo je nemogoče, da bi se rešila oba. Ne glede na vse prizadevanje sta zdržema polzela vedno globlje. Dimač se je jasno zavedal, da edino njegova teža vleče Karsona navzdol. Karson je bil lahek kot muha,
vražnih sodnikov v zvezi z vragom.
Danes gledamo na vse to s posmehom, v tistih časih pa so veliki pametnjakoviči smatrali take stvari za nad vse resne ln velevažne.
BUDIZEM SILI
V EVROPO
2e pred leti so pričeli na Cejlonu zbirata sredstva, da bi »prenesli luč budizma v evropsko temo«. Zbiranje je seglo že preko otoških meja. Na razpolago je več milijonov ru-pij, kar bo omogočalo šolanje budističnih misijonarjev za »Daljni zahod«, V Berlinu n. pr. so pred vojno že močno budistično postojanko nedavno, spet obnovili. »Luč« je na zahodu vedno jačja.
Policijski psi — vodeni na daljavo s pornočjo radijske zveze. Na gornji sliki je volčjakinja Bara. Pripada možu, ki sicer ni policist, marveč poslovni človek. To je Norvežan Finn Faye Lund iz Fridrikstada na jugovzhodu Norveške. Ves svoj čas posveča vzgoji policijskih psov. Prišel je na idejo, da bi se dalo te pse voditi tudi na dMjaiio s pomočjo radiozveze. Skonstruiral je posebne sprejemnike, prilagojene zd glavo teh lepih psov, ki prek te naprave sprejemajo povelja za svoje kretanje. Da se je poskus popolnoma obnesel, je izpričala Bara že po nekaj uspešnih vajah. Kaže, da se bo naprava obnesla in da bodo poslej policijski psi opremljeni tudi s takimi dosežki tehnike
— Hej, lepo počasi —■ eden po eden — če smem prositi!
Srednji vek ni sežigal samo čarovnic, strahoval je tudi nebogljene živali, Ohranjene so nam ostale kopice sodnih aktov o obravnavah proti mrčesu, podganam, jeguljam _ in drugim škodljivcem človeške družbe. Zločinov obtožene živali so imele tudi pravico zagovora, ki pa ,ie bila jalova, ker ubožice niso znale govoriti.
Majhne živali so navadno kaznovali s pohabljenjem. Tudi zapirali so jih. Nekdanja Avstrija je še pred tri sto leti zaradi upornosti izrekla nad nekim psom zaporno kazen. V Sardiniji so živalske »hudodelce« javno izpostavljali ob sramotnem stebru. V Rusiji so zaprli nekega zelo bodljivega kozla, mu naprtili dolgo in mučno pravdo ter ga končno kot zločinca odvedli v Sibirijo. Švicarji so svečano sežgali "nekega petelina,, ki naj bi bil znesel jajce. Isto je doživela neka kura, ki je ob »muhastem domisleku« baje po petelinje zakikirikala. Tako »pro-tinaravno početje« je bilo po mnenju babjeverne javnosti in
KRATKO — DOLGO
Kdo bi vsem ustregel, nečimrnostim Evinih hčera? Med ženskim strežniškim osebjem na mednarodnih letalskih progah je zavladala pravcata zmešnjava zaradi dolžine — kril, ki spadajo k njihovi službeni obleki. Francozinjam ne gre v glavo, da bi izpod krila smelo kukati le 35 cm nožice, angleške jn ameriške ste\var-desse pa niso zadovoljne z najnovejšo odredbo, da bi jim krila segala 7,5 cm pod koleno. Ker pri 'izbiri strežajk v letalu njihov osebni pojav ne igra prav zadnje vloge, je razburjenost med stewardessami kaj razumljiva.
KAM Z ŽENSKIM SVETOM?
Pred tem problemom so se znašle ZDA, kjer je v teku zadnjih let število mladih žensk med 20 in 24 letom naraslo za IG »/o, onih med 25 in 29 letom pa za 12 °/o. 2enske svoje može v splošnem preživijo. Torej je tudi vdov več. In zdaj vprašanje: Kako vse to preživljati? Kam z žensko nadprodukcijo?
DEKLETCU SOVRAŽNO SONCE
Angleška družina Wright v Aynhu šteje sedem članov. Vsi so zdravi in brez vsakih posebnosti, edinole četrtorojeni otrok, zdaj devetletna Mary, trpi na porfiriji, ki na njej, kolikor je znano, bolujeta na vsem svetu menda le že dva revčka.
Mary ne sme na sonce. Najmanjši njegov žarek ji povzroča ppekl'ine. Samo ob oblačnem vremenu se lahko igra na prostem. V šolo mora hoditi vedno s sončnikom v roki, saj ima obe roki do zapestja itak že skoraj otrdeli od samih na-breklin, povzročenih po sončnih žarkih. Zdravniška veda v to uganko ni še docela prodrla.
Vladna delegacija Sovjetske zveze je pred nedavnim obiskala Indijo. Med svojim bivanjem v tej azijski deželi so člani delegacije v spremstvu gostiteljev obiskali številna mesta in si ogledali gospodarski napredek države. Med drugim so bili tudi na gradbišču velikega hidrotehnič-
nega komplesa Bhakra-Nangal v zvezni državi Pandžab (na sliki)
Stari Texas v novih dneh. I Mož na sliki je 82-letni I šerif »Old« John Graves t> mestu Amarillo v Terasa, Kljub starosti ne poznal šale in tudi roka se mu ne trese, kar je dokazal te dni,I ko mu je hotel pobegniti zlikovski ropar Hamilton McCampbel. Ta je hoteli izkoristiti priložnost, tla ga je iz zaporov peljal na so-' dišče starček 'in mu joi hotel popihati. Old John pa je s svojim Coltom podrti bežečega zločinca na petdeset metrov, da so ga mo-', rali prepeljati v bolnišnico kazen torej zlikovcu ni ušla, marveč mu je bila k odložena
Spričo pomembnejših dogodkov po svetu so stopili tre-nutjio nekoliko v ozadje boji v Alžiriji, kjer francoske okupacijske čete brez uspeha skušajo zatreti osvobodilno gibanje in ugonobiti patriotske borce, ki se z orožjem v roki upirajo nadaljnji francoski okupaciji dežele. Na sliki: patridja alžirske osvobodilne vojske pri izpolnjevanju dobljene naloge.
Pomorščakom v pomoč in večkrat v rešitev so svetilniki na morskih obalah ali izpostavljenih čereh daleč zunaj na morski gladini ptteam v pogubo, Predvsem jeseni in spomladi ob času njihovih selitev. Močna luč jih oslepi in nesrečnice se z vso silo zaletavajo v debela stekla reflektorjev ter padajo mrtve ali omamljene in pohabljene na skalnato podnožje svetilnikov aH v morje. Posebno nevarni so pticam svetilniki, katerih luč sije neprestano, manj jih ogrožajo svetilniki, ki jim luč kroži ali se prekinja.
Usoden je za ptice svetilnik na rtiču Dobre nade na južnem koncu Afrike, Čez noč je nedavno obležalo ob njem nad pet tisoč mrtvih ptic. Se huje jih je prizadelo ob svetilniku Spartivento na jugu otoka Sardinije, kjer se je v eni sa-
ČIKAŠKI ČRNCI
Severnoameriško velemesto Chicago, ki ima daleč nad 3,5 milijona ljudi, se utepa s črnskim vprašanjem. Dotok črncev v mesto raste iz dneva
v dan in z njim število brezposelnih. Okrog 200.000 ljudi je tam trenutno brez dela, malone polovica med njimi je črncev. Znano je, da pridejo pri sprejemanju na delo na vrsto zadnji, pri odpustih pa prvi. Brez dotoka črncev bi se število prebivalstva v Chicagu postopoma nižalo. V teku zadnjih let se iz klavniške metropole izseli povprečno po 15 tisoč belcev na leto, priseli pa se istočasno povprečno po 16 tisoč črnih državljanov, V začetku tekočega leta je bila četrtina vsega črnskega prebivalstva v Chicagu brez dela.
nikjer bi mu ne zdrsnilo. O da, če bi ne bilo njega, bi se! p:
mali mož brez težave rešil.	"
»Zdaj sva pa na konju!« je govoril Karson zgoraj.	£
»Kakor bi mignil bova rešena.« j	"j
V Karsonovem glasu se je razodeval boj med upom	J? in obupom. To je Dimača opogumilo, da se je odločil. I »Poslušaj me,« je rekel mirno in zaman poskušal pie-
gnati izpred oči podobo Joy Gastellove. »Nož sem ti zalo	fo
poslal nazaj, da se boš laže rešil. Si me razumel? Z ma-	ss
lini nožem, ki mi je ostal, prerežem vrv. Gre namreč	p
edinole za to, ali grem v prepad sam ali pa greva oba	if
Bolje bo, če grem sam. Me razumeš?« I	p
»Obema smrt ali obema rešitev,« je odgovoril treso-	« či se glas. »Daj no, potrpi še nekaj minut.«
»Koliko minut je že preteklo! Oženjen nisem. Niman niti ljubeznive drobne ženice niti otročičev niti sadovnja-kov. Nihče me ne pričakuje. Ti se reši!«
»Čakaj! Za boga, čakaj!« je divje vpil Karson. »Ni;	i
kar tega! Daj mi vsaj priložnost, da te rešim. Le mir, I1,	£
stari konj! Oba bova rešena, boš videl. Take luknje iz-	s.
kopljem, da bi dvignil hišo s hlevom vred, če bi se va-j	te
nje uprl.«	u
Dimač ni odgovoril. Počasi, nežno in z naslado il	i
začel piliti napeto vrv. Pilil je tako dolgo, dokler ni eden	j
izmed treh pletunkov počil.	r5
»Kaj delaš?« je obupno klical Karson. »Če prerežeš.	M
ti ne bom nikdar odpustil. Oba ali nobeden. Rešila st|	-
bova, to ti rečem. Čakaj! Za boga, čakaj!« , .'	!>
In Dimač se je zastrmel v prerezani pletunek, lii Jf	i;
visel od vrvi pet palcev pred njegovim očesom. Tedaj st	:
mu je razodel strah v vsej svoji slabosti. Naenkrat Je	¡5 zahrepenel po življenju. Brezno mu je vzbujalo grozo m njegov preplašeni razum ga je silil, naj se vda nespanict-
neinu, nade polnemu odlašanju. Strah ga je slednjič prf'	t; magal in se je vdal.
»Dobro,« je zaklical, »počakam. Stori, kar moreš, a»'	k
pak rečem ti, Karson, če začneva zopet polzeti, bott	... prerezal.«
mi noči ubilo nad sedem tisoč ptic, največ med njimi lastovk. Poleg pohlepnega človeka postaja pticam vedno bolj nevarna tudi napredujoča tehnika.
Posebno šalo si je s svojo ženo privoščil Chuck Dornaek t iz Rochestra (ZDA). Nekaj mesecev pred tem je namrefl i povzročil njeno grozovito jezo, ker je v dovoljenje za 1 ribolov dal vpisati, da je stara 40 let. Mož je tedaj molčali i in si mislil svoje. Ko pa je te dni gospa Florenca res f praznovala svoj štirideseti rojstni dan, jo je na fasad\ njene stanovanjske hiše pozdravil plakat: »Žena, ki sic' a tukaj, je stara 40 let, danes 31. 3. 1959«. Originalno ma- k ščevanje, ne? Zamisel je bila tako svojstvena, da se je k indiskretnemu sporočilu morala nasmejati še sama pri-' ¡i zadeta štiridesetletnica (na sliki).	j p:
Heroju oktobrske revolucije, Srbu Aleksi Dundiču, ki je padel v bojih za Rovno pod poveljstvom slavnega Budjonija, so v tem mestu pred nedavnim odkrili spomenik