Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. * " ~ • „ I tfflfe JN aroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki & i The ij-st Slovenic Daily" in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. Entered m Second-Class Hatter, September 21» 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 18. — ŠTEV. 18. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 22, 1906. — V PONEDELJEK, 22. PROSINCA 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Dvaindvajset dni na Atlantiku. NEKDANJI PARNIK OBDAM IN SEDANJI "BROOKLYN*' RABIL JE ZA POT PO MORJU DVAINDVAJSET DNI. Vsa reklama o " sedemdnevnej " vožnji nič ne pomaga. BREZ HRVATOV. -o-- Nt-Ii.lanji ttifriztmski parnik Obdam iti sedanji Brooklyn, kterega ima v najemu litua italijanska družba, ktera se pred vsem zanima za Hrvate kot svojo • • ujm rat*ij>ko bazo", dospel je v*'«-i-;i po 22dnevnej vožnji i/. Evrope v New York. Lz Genove je odplitl še lansko U'iu. Komenlar je po|>olnoma nepotreben, ker toliko razsodnosti iiuajo i oni Hrvat je. kteri » anailabeti, da vedo z ozirom na potovanje, kaj je hitrost in kaj je |HM-asn -t. GOVERNER WRIGHT POSTANE POSliANIK. Vlada ga pošlje na Japonsko. V Manili bode njegov naslednik H. C. Ide. —o—■ Washington, 20. jan. Generalni go-verner Filipinskega otočja, Luke E. Wright, i/. Tennessee postane ameriški poslanik za Japonsko, ako senat njegovo imenovanje potrdi. Imenovanje bode predsednik predložil senatu v ponedeljek. Wriirhtovim naslednikom v Manili bode imenovan Mr. Henry C. Ide, vodja Filipinske komisije, kteri postane generalni governer. Ako Mr. Ide odstopi od te službe, postane Filipinski governer James F. Smith iz Califor-II i je. Mr. Wright je vložil ostavko že pred par me>eei, hotee ostaviti službovanje na Filipinih že s 1. jan., na kar mu je predsednik ponudil poslaništvo na JajMHiskem, kar je Wright sprejel. Novi (»oslanik odpotuje v kratkem v Tokio. Ne2goda v gledišču. Washington. Ga.t 10. jan. Med večerno predstav«« v tukajšnjem Fieldo-vera gledišču, se je podrl del balkona in padel v parter. Dvajset osob je bilo ranjenih, šest zelo nevarno. Razstrelba v rovu. V rudniku Opp M .ne pri Jacksonville. Ore., se je pripetila razstrelba smodnika. Trije delavci so bili usmr-teni. 12 ranjenih. Denver, Polo., 2!'- jan. Pri jezeru Uneeve v gorovju zapadno od Denver ja, se je utrgal snežni plaz, kteri je pokopal štiri vozove Polorado in Southern železnice. Dvanajst osob je bilo ranjenih. Cuba protestira. Washington, 10. jan. Pubanski poslanik senor (Juesada je dai.es vložil j>ri «11 \ ium ta jniku Rootu protest, ker so iz Key Westa izgnali par cu-batiskih štrajkujoeih delavcev. To so ;:apra\ i!i «1» avij; i m«sta Key West, Fin., «i.i • -avno je v protislovju s po-1 .•■, sklenjen«, med Zjed. državami in < 'u1m>. Taji ik Rot«t je obljubil. ui.-_r Men's Christian Association, k ter., bo de veljalo $50.000. Zapre lili s štrajkom. Scranton, Pa., 10. jan. Kurilci Delaware, I^ackawanna & Western železnice prete » Štrajkom, da si izposluje-jo krajši delavni čas, večjo plačo in čktenje lokomotiv po posebnih ljudeh. RICHTERJEV PAIN EXPELLEE je najstarejše zdravilo proti proti- nn in dragim boleznim. V lekarnah. 26 in 50 centov. 17-20 Poletje na iztoku in zima na zapadu. V PITTSBURGU SE JE PRIPETIL VČERAJ PRVI SLUČAJ SOLN- ČARICE IN V NEW YOR-KCJ SO ZIMSKE SUKNJE ZGINOLE. V Texasu in drugod na jugozapadu vlada izreden mraz. ZIMA SE BLIŽA Vreme je let«»inj - zimo, saj kolikor se tiče N w Yoil-ia. na-emu prebivalstvu zelo naklonjeno, kajti medtem, ko imamo zimo tako milo, da drevje zeleni, imeli smo včeraj najkrasnej januarski dati tekom zadnjih 2o let Vreme je bi;© poletno in na tisoče ljudi je odšlo šetati brez suknje in brez ]w»\ršniuov. Da se pa zima popolnoma ne blami ra, priredila je v raznih krajih repnih like velike sne/.ae viharje in izreden mraz, kar velja zlasti o Texasu it Oklahomi. V Texasu je vladal včeraj izvam eden mraz. Tam je neprestano sueževalo, toda tudi tam se j'.1 zgodilo nekaj čudnega, kajti med bliz zardom se je neprestano bliskalo in grmelo. Vsi v laik i so imeli i>o več ur zamude. Tudi v Enidu, Okla., kjer so imeli d<»edaj pravo poletno vreme je temperatura nakrat padla za 00 stopinj in pihati je pričel ledni severo-zaj)a«lui veter. 0 jednakem vremenu se jjoroča tudi iz Kaasasa iu Missou-rija. Mraz prihaja proti .iztoku in jutri imeli bodemo zopet zimo. Pittsburg, Pa., 22. jan. Radi izredne vročine se je včeraj (»31etni Ste fan Hvmes i/. Mingo Ju net hm, Ohio onesvestil. Odpeljali so ga v bolnic« je le malo upanja, da bi dkreval. Topli.mer je kazal 7~> stopinj toplote Osemnajst usmrtenih. Na stotine ranjenih. proti tujcem. , Omejitev inozemskih naselbin na Kitajskem. Peking, 20. jan. Kitajska vlada na merava, da se nove inozemske naselbine v nadalje drugače upravljajo, nego one, glede kterih obsoje pogodbe med Kitajsko in inozemstvom. Radi tega bode Kitajska privilegije inozem-cev po možnosti omejila. Inozemei ne bodo smeli več kupovati zemljišč, dočim morejo kako zemljišče najeti le za dobo 30 let, »ločim mora najemšči-no določiti vlada. Vse inozemske na selbine, brzojavi in javna dela morajo biti pod kitajsko kontrolo. Nove odredbe veljajo pred vsem za Mandžur, oziroma za Japonce na polotoku Liao-Tungu. -o- Konferenca v Algeciras. Algeciras, 20. jan. Medtem, ko so delegat je vlasti pri marokanskej konferenci dosedaj medsebojno prijatelj ski občeva.i, opažati je sedaj, da jedesn drugemu več fre zaupa. Vzrok temu je pred vsem dejstvo, da dosedaj m nista niti Francija niti Nemčija naznanili svojega stališča in da oba vedno j>ovdarjata potrebo "odprtih vrat" in neodvisnosti mar«danskega sultana. Francoskim delegatom se v razgovoru 7. njihovimi nemškimi kole-I iri še ni posrečilo izvedeti, kako je nemško stališče, in tudi Nemcem se ni posrečilo kaj taeega izvedeti o Franeozih i;i Angležih. Zaupanje, da se bode konferenca končala v vsestransko zadovoljnost, pričel«> je sedaj zginjevati in razni lelegatje so mnenja, da pride do ne-prilik. S tem so marokanski delegat je zc.o zadovoljni. Rešeni mornarji Newport, R. I., 20. jan. Parnik Maine je na potu iz Liverpoola v New-York brezžično brzojavil v Newport, orom preprečila, da ni množica nasilno udrla v cerkev Škoda je le iuajhna. Ako bi verniki ostali mirni, bi se nikomur nič zalega ne zgodilo. Osemnajst trupel j so prepeljali mrtvašnico. Požar je nastal vsled pokvarjenega dimnika. Poslovanje kongresa v tem tednu. NA VRSTO PRIDEJO VAŽNI PREDLOGI, MED KTERIMI JE TUDI MNOGO ZELO NUJNIH. zastopniškej zbornici pride vrsto predlog za pokritje deficita. V SENATU. na Washington, 22. jan. V zastopniškej zbornici so pričeli danes z nadaljevanjem debate glede nujnega pokritja deficita. V sredo se prično živahne debate o predlogu glede novih držav Arizone in New Mexico. Toda mogoče je, da to vprašanje tekom lega tedna še ne bode rešeno. V senatu pride na vrsto' predlog glede trgovske mornarice, j>otem oni proti ponarejanju živil in o regulaciji železniških tovornih een. Senator Clay bode govoril v prid slednjega predloga. SLOVENSKE ŽRTVE. Čifut Kraus v Clevelandu, Ohio, opeharil razne Slovence. je RAZNI POŽARI. V Pittsburgu in Philadelphiji, Pa. Pittsburg. Pa., 21. jan. Požar je vni-čil staro tržno poslopje in napravil za $150.000 škode. Poslopje je do tal zgo relo. Gašenje je bilo radi ozkih ulic zelo težavno. Za časa državljanske vojne bilo je v tem poslopju nastanjenih 314.000 vojakov, Philadelphia, Pa., 20. jan. Na vrtu na strehi hotela Flanders nastal je po žar. Med gosti nastala je panika, toda pomirili so se kmalo, ker požar, ki je napravil le $5000 škode, so kmalo pogasili. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Umbria °1. jan. iz Liverpoola s 357 potniki. Dospeti imajo: Slotterdvk iz Rotterdama. Bulgaria t z Hamburga, Hudson iz Havre. Caledonia iz Glasgowa. La Breta^ne iz Havre. Zee la ud iz Antwerpena. Sla von ia iz Reke. Odptali so: St. Paul 20. jan. v Southampton. Lueania 20. jan. v Liverpool. Kroonland 20. jan. v Antwerpen. Amerika 20. jan. v Hambui-g. Zeeland iz Antwerpena. Moltke iz Hamburga. Rotterdam iz Rotterdama. Cevic iz Liverpoola. Odplnli bodo: Kaiser "VVilhelm II. 23. jan. v Bremen. Victorian 23. jan. v Liverpool. Majestic 24. jan . v Liverpool. La Bretagne 25. jan. v Havre. Neckar 25. jan. v Bremen. Slavonia 23. jan. v Reko. mbria 27. jail, v Liverpool. Zeeland 27. jan. v Antwerpen. Princess Irene 27. jan. v Genovo. Bulgaria 27. jan. v Hamburg. Hudson 27. jan. v Havre. Iz Clevelanda, Ohio, se nam javlja, da so tamkaj zaprli Žida F. F. Krau-sa, kteri je obiskoval tamošnje Slovence in se jim predstavljal za zastopnika raznih zavarovalnih družb. Kraus je obiskoval Slovence i:i sklepal z njimi pogodbe glede zavarovalnine. Pri tem so mora.i podpisati prazne pole, ktere '"se kasneje izpol-ii i jo*". Na ta način je jvotom ponarejenih menic pridobil -$2000, Utere mu je na imena Slovencev izplačala tukajšnja Lake Shore Ranking & Savings Company. Med drugimi žrtvami -Ivan Cornik, Fran Sober in Jak -h Mavzar. Francoske vojne ladije proti Venezueli. VENEZUELANSKO POSTOPANJE NAPRAM FRANCOSKEMU POSLANIKU SMATRATI ZA "CASUS BELLI". Zjedinjene države bodo imele tudi o-praviti s to afero. v WASHTNGTONSKE ODREDBE. O vstaji v San Domingu. San Domingo, 20. jan. Sandominska vlada je povodom podaje mesta Monte Cristi. dovolila vstaškemu governerju generalu Arias, odpotovati v Puerto Rico, ter je ostalim guvernerjem podelila amnestijo. Da se je sandominska revolucija tako hitro končala, pripisati moramo dejstvu, da je vstašem primanjkovalo denarja, ker niso zamogli ni jednega carinskega urada rabiti kot svojo bazo. kajti vsi carinski uradi so sedaj v ameriških rokah. Posledica temu je. da je sedaj republika San Domingo Zjed. državam bolj naklonjena, nego je bila kedaj popreje. Sandomineani so uvideli, da bode sedaj vsaka na-daljna revolucija zaman. Razburjenje se je poleglo in posli se izboljšujejo. Predlog za poravnavo deficita. Washington, 19. jan. Odsek za dovolitve vložil je takozvani deficitni predlog, kteri določa, naj pri gradnji panamskega prekopa ne velja osem-urno dnevno delo. Predlog zahteva skupni znesek $15,215.503, od ktere vsote odpade $5,340.786 na dela pri prekopu do 30. jun. 1906, ostanek pa na carino, pokojnino in vojno mornarico. RAZLIČNI LJUDJE. Dovedite več ljudi v kako trgovino, kjer zamore vsakdo izbrati blago, ka-koršno mu ugaja, in čudili se bode te, akko različni so si ljudje v tem pogledu. Nekteri med temi so "lahki" ter vzamejo in plačajo, kakor se od njih zahteva — tudi za najslabše blago — dočim ravnajo drugi po lastnej izkušnji ter izbirajo blago skrbno in pazljivo. Vse to pa ni velikega pomena, dokler to ne vpliva na naše zdravje, toda ko se zbira zdravila, mora vsakdo biti pri tem zelo pazljiv. Kadar tek ni popolen in prenavljanje slabo, kar nastane radi nečiste krvi, rabite le Trinerjevo ameriško grenko vino. Ne rabite alikoholičnih jakih pijač, ktere še povečajo želodčne bolezni. To vinsko zdravilo bode ozdravilo vsako bolezen in okrepilo vse organe. Ono bode napravilo, da bode vaše prebavi jan je popolno in da se bodete dobro počutili. V lekarnah. — Joseiph Triner, 799 South Ashland Avemie, Chicago, HL "Washington, 20. jan. Semkaj se poroča, da so tri francoske vojne ladije na potu proti venezuelskemu obrežju, da uprizore tamkaj demonstracijo proti Cast rove j vladi. Tem ladijam se bodo pridružili še dve drugi, kteri sta že na potu preko Atlantika. Francija smatra Castrovo ravnanje s francoskim poslanikom Taignvjem v Caracasu kot "Casus belli". Ker venezuelski predsenik tudi s poslanikom Zjed. držav postopa skoraj jednako, kakor z njegovim francoskim tovarišem, imela bode Venezuela opraviti tudi z Zjed. državami. Ako predsednik Castro ne spremeni svojega zadržanja napram poslaniku Zjed. držav, bodo tudi Zjed. države poslale proti Venezueli vojne ladije. Cemu Castro postopa sovražno proti poslaniku Zjed. držav, ni znano in nekteri so mnenja, da je naš poslanik osobno nepriljubljen v Venezueli, ker je skušal nzposlovati sporazum med Venezuelo in Francijo. Francija bode zahtevala sedaj od venezuelskega predsednika, da nemudoma prosi odpuščanja, ker je Francijo razžalil. Dokler tega ne stori, je vsako občevanje Francije in Venezuele izključeno. Francoski poslanik v Washingtonu, Mr. Jusserand, kteri vedno poroča na-šej vladi o francoskih namenih napram Venezueli, se je včeraj dolgo časa posvetoval z državnim tajnikom Rootom. Ko je ostavil državno tajništvo, je poslal svojo kočijo domov in se odpeljal z Rootovim automobiloin domov. Tem povodom je Mr. Jnsserand državnemu tajniku natančno poročal o postopanju Castrove vlade proti francoskemu poslaniku. Sedaj se je tudi dognalo, da Mr. Taigny v Caracasu ni nikdar dobil tri zelo važne brzojavke, ktere mu je poslala njegova vlada v Caracas. Brzojavke so pridržale venezuelske oblasti. To je tudi stvar, ktera zasluži takojšnjo kazen. Ravno tako se je zgodilo tudi z mnogimi brzojavkami, ktere je poslala vashingtonska vlada svojemu poslaniku v Caracas. Francija bode sedaj najbrže mirnim potom blokirala venezuelske luke, ali bode pa zasedla razne carinske urade. Washington, 22. jan. Predsednik Roosevelt je sklenil, da se v franeo-sko-venezuelski spor ne bode vmešaval Radi tega zamore Francija predsednika Castra kaznovati tako, kakor se jej poljubi. Francija je našej vladi zatrdila, da bode pri tem spoštovala Monroe doktrino, tako da ne bode nihče protestiral proti francosekmu načrtu glede rešitve venezuelskega vprašanja. Dolgotrajno potovanje. Francoski parnik Biarritz je po 171 Ini trajajočej vožnji srečno dospel iz Cardiff a v San Francisco, Cal. Parnik je nekoliko poškodovan in moštvo je do skrajnosti izmučeno. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.55 ............ 100 ^o^ za $ 41.00 ............ 200 kron, za $ 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ..........- - 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft FRANK SAESES, 109 Greenwich Street New York. 1752 St Claii St, ' Cleveland, Ohio. Popolni mir vlada v Rusiji. POVODOM OBLETNICE "KRVAVE NEDELJE" NI NIKJER V CARSTVU PRIŠLO DO NEMIROV. Štiriindvajset vodij izgrednikov v Kurskej gnberniji nstrelili. SVARILO V PRID MIRU. -o-- Petro grad, 22. jan. Povodom obletnice "krvave nedelje" ni prišlo nikjer do nemirov in včerajšnji dan je v Petrogradn, kakor tudi v Moskvi minul popolnoma mirno. Socijalisti so uvideli, da jim kljti'bovanje le škoduje in tai^o so sami del »vali v pri i miru. Xa Xevskem prospekta so slui-ži!i Poljaki, kteri so čuvali tudi irro-bove onih delavcev, kteri so pred letom dni padli. Ne ktera gledišča so bila zaprta. Petmgrad, 22. jan. Iz Lika ve iu Mitave se poroča, da generalni ufiaber-'uator izredno stroga postopa proti re-voliueijonarjem v Kur.-kej gnberniji. V Libavi so ustrelili 22 nadaljnih revolucionarjev, ktere je vojno sodišče obsodilo v smrt. X Mitavi so ust rt. lili dva socijalistična agitatorja. V Moaikvi je izdal socijalistieen odbor poziv, naj delavstvo v nadalje miruje. * * * Petrograd, 20. jan. Včerajšnji praznik prihoda GosijXHlovega, kteri je četrti največji pravnik pravoslavne vere, minol je brez kakega posebnega dogodka. V cerkvah ni bilo toliko ljudi, kakor običajno, in tudi mnogo pro-dajalnic je bilo z&prtih. Slavnosti v CarsJkojem selu se je udeležilo manj ljudi, nego običajno. Diplomatje niso dobili povabil. Tillis, Kavkaz, 20. jan. Vojaštvo, ktero čisti železnično progo od Bat tirna. prodira vedno bul j dalje. Revolucionarji Sv oblegali postajo v Tsipi, toda vojaštvo jih je pregnalo. Na Kavkaz sta dospela dva nadalje a bataljona vojakov. Petrograd, 20. jan. V -svrho vzdrževanja dobrili razmer med Rusijo in Zjed in jen imi državami naprosil je profesor Bori-, Gardner, kteri je rodom Američan in je že več let na tukajšnjem vseučilišču, ministers! vo za nauk, naj otvori rusko-ameriško akademijo pod imenom "Franklinovo vseučilišče". V novej akademiji se bode podučevala ameriška zgodovina in drugo v ruskem jeziku. Jelisavetpolj, Transkawkcz, 20. jan. Iz Agdama se poroča, • , i a?- ;šrji mohamedanci vsled Armencev v veli-kej stiski. Armenci so zasedli gorske prelaze in nrohaimedanceni ni mogoče poslati potrebnih živil, v'sa okolica Ogdada je v strašiti v si cd armenskih tolp, ktere ne prizanašajo niti ženskam, niti otrolkoin. Med mohamedanci zavlidalo je izredno ogorčenje, ker so Armenci napadli sveti šanduk v Karapirimti. Od tam so mohamedanci Armence pregnali. Reval, 20. jan. Člane "začasne vlade" so tukaj zaprli. Med jetniki je tudi odvetnik Paska. Tu pa tam se na deželi pojavijo še kake vstaške čete, ktere nadlegujejo lojalne državljane. -o- Podkralj Tnan v Chicagn. Chicago, III., 20. jan. Kitajski podkralj Tuan Fang in njegov tovariš Tai Hun Tzu, kondsarja kitajske vlade, in njuno spremstvo, sta dospela semkaj s posebnim vlakom Northwestern železnice. Na kolodvoru je doš-lece pozdravil mayor Dunne, kteri jih je povedel v hotel Auditorium Annex,; v kterem bodq stanovali tri dni. Da- ; nes so Kitajci obiskali zavode v Dun- i ningu, 12 milj daleč od Chicaga. AMERiKANSK0=SL0VENSKJ koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri: I Frank Sakser | 109 Greenwich Street, New York 1752St. Cbur St, Cleveland, O. _ Socialist, demonstracije v Berolinu in drugod, DO IZGREDOV NI NIKJER PRIŠLO, KAJTI POVSODI JE BILO PRIPRAVLJENO VOJAŠTVO. —o— Strah, ki je nastal radi eventuelnih barikad, se je izjalovil. LJUDSKI SHODI. Berolin, 20. jan. Vsa nemška država v strahu pričakuje jutrajšn jih dakad-kov. kteri bodo brezdvon no taki. ka-koršnji so bili tam v !,' . [>;: |>i nedelja minola brez pndivanja krvi, je povst ,u ne uit-n ••.• ^t preti radi pro! i d r : . ••. ;. nameravajo n 'i;-:->• i i i : , ■>: ... • elementi in p< :. ;>: i " : • *. . > > •! so se }>ridrui i :i i . ' '••. ''<-••[ •-Rtvo daje nen>kim dijakom jak»> a-lostno spričevalo, ako se jih primerja z ruskimi. Reakcijonanio časopisje kar divja proti delavstvu in ehe Rundschau" piše: 1'Ako bi st> no bilo bati. da bi bili nedolžni ljudje u-smrteni in ranjeni, zamoffli bi vladi mirno svetovati, naj vse prekuctihe enkrat za vselej zatre. Ta tolpa je postala tako drzna, da je je mosjoče u-krotiti le še s krogljami. Jutri se vrši tukaj 93 ljudskih shodov, ktere priredijo socijalno-demo-kratični poslanci. Demonstracije se bodo vršile le tedaj, ako bi policija skušala kak shod razgnati. Vlada svari potom lepakov ljudstvo, naj se ne zbira na ulicah in soeijalno-demo-kratieno glasilo "Voi-warts" se jej ironično zahvaljuje za reklamo ter poudarja, da se bode demonstracij udeležilo do pol milijona ljudi, med temi na tisoče žensk in otrok. Demonstracija ne bode samo protest proti tukajšnjej volilni pravici, temue tudi nekaka proslava ruske revolucije v Petrogradu. Govorniki so dobili nalog, naj govore kolikor le mogoče o brezpravnosti nemškega delavstva in zajedno proslavljajo rusko revolucijo. Resolucije, ktere bodo sprejete pri vseh shodih, se glase: "Z zadovoljstvom pozdravlja nemško ljudstvo cneržijo, s ktero je nastopilo rusko ljudstvo proti absolutizmu. Ruska revolucija pokazala je svobodi nova pota. Radi tega izražamo našim ruskim bratom naše- sočustvo, ter jim sc zahvaljamo za žrtve, ktere so doprinesli v prid svobode. Ta hvala je naša dolžnost, kajti tamošnje s krvjo pridobljene zmage so tudi naše zmage. Vsa tukajšnja posadka je dobila o-stre naboje in zjutraj ob 5. uri bodo vojaki p topovi pripravljeni na dvoriščih vojašnic. Dopusta vojaki že niso dobili ves teden, ker se vlada boji, da bi vojaki ne prišli v dotiko s socijalisti. Kljub temu pa kroži po vseh vojašnicah na tisoče letakov. Berolin, 22. jan. Vse pričakovanje, da bode včeraj tekla v Berolinu in drugod po Nemčiji kri, se je izjalovilo, kajti dan je minol popolno/a mirno. Demonstracije v prid splošne in jednake volilne pravic^ so se vršile povsodi po Nemčiji, toda le v Kato-vicah. nem. Poljska, je prišlo do resnega boja, v kterem je bila jedna oso-ba usmrtena. dočim je več ranjenih. V Berolinu se jc vršilo 93 zborovanj. kterih pa policija ni motila. Zborovanja so bila po vsebini govorov povsodi jednaka. Clarkovi bakreni rudniki. "Washington, 20. jan. K teritorijal-nem odseku zastopniške zbornice prišel je včeraj senator Clark iz Mouta-[ne. da ga zaslišijo glede njegovih ba-! krenili rudnikov v Jerome. Arizona. Senatoijevi tamošnji rudniki so vred-iri-najmanj $100,000.000. Člani odseka so ga vprašali, ako ni on zato nasprotnik predlogu, vsled kterega naj se A-rizona spremeni v državo, da bi mu potem ne bilo treba plačevati večjih davkov. Senator je to vprašanje odločno zanikal. Vendar je pa moral priznati, da plačuje davke le za vrednost $1,-200.000. ffio si namenjen ženo, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y., ker tu bodeš naj pošt ene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh irrtnitnih parobrodnib družb1 "GLAS NARODA* 'St slovenskih dv!avcev v Ameriki. . "ipdnik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. W5_'ik: Publishec FRANR SAKSER, Greenwich Street, New York City- leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " doI 1-ta..... ....... i.50 ta Evropo, za vse ir-to.......4 50 41 " pol leta....... 2.50 " 44 četrt Jeta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. XSLAS NARODA .ihaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. "GLAS NAROOA" Voice of the People") cMuea evei-y day, except Sandays and Holidays Subscript icn year./ $J.UC. Advertisement on agreement. Za oglase ao de»et i n>cic se plača X centov. Dopui brez podpira in osebnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Mcrr.^y Order. Pri spremembi kraja naročnikov »rosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivali* žčc naznani, da hitreje najdemo naslov-ttika. - Dopisom in pošiljatvam najdite "Gfa Naroda" ■09 Greenwich Stieet, New York City. —5 179« Cortiana. Nevestam in ženinom v poduk. da nekoliko preveč sen ewyorski list ' * Ameri-je v minolem tediiu na narin. da je neka brook-ki stanuje na Java St., irosj^Mlicjio Katie Bock, er je govorila pri veznih Ugledni, to jeaeijuuelni n can" ]x>ro<"al sezacijonelen Ivnska mati, svojo heeilko, pretepli vratiii s -v* jim zaročencem. "American"' iti razni drugi dnevniki odobravajo postopanje omenjene energične matere, '■«da ni lepo, da se zabavajo dekleta in deklice s svojimi mladeniči jm trotoarih. Listi priporočajo, naj vsaka mati tako jvostopa in pri-pumore v povzdijro javne morale. Po naši-rn mnenju pa zasluži gospodična Katic v Brooklvnu naše sožalje. Ako dobi dede od matere zaušnice, ker govori > zaročencem pred vežo, to ni h* "bolestno", temveč tudi graje vredno. Radi tega se niti malo ne čudimo, da je ona Katie potem segla j*) >iekleniii strupa, čeravno je bila v steklenici le voda za čistenje zob. lvatie je sedaj naravno brez ženina. Mladc-.iič, kteri M\ da zna mati njj-go o rn-vv-'te tako i/Uorno deliti zaušnici-, bodi ;rn!ov(i irikrat premislil, ]•• ii.o '>.>d(- >!ilt*:iti vzeti tako damo za -vnju taščo. Ako i»a to kljub temu stori. >e mu prav lahko pripeti, da tudi oti dobi zatMiiee v trenutka, ko steklenira .*' zolnio vodo ni ravno pri rokah. Materine za tis tiee ostrašijo v-aikega m idciiii-a, kajti vsakdo mora misliti: Ilčeika bode ravno tako to.kla, kakor mati, kajti zaušnice -o rodbini neveste — prirojene. "Alko oženim, dobim prav gotovo svoj delež." (Vinu neki matere r)de hčere, ako nečejo da bi sleduje imele I jubčekc? L.in!.ezt .i. ji- vendar najglavaejŠi cilj vsakega človeka in brez ljubezni življenje- ni vredno piškavega oreha. Ako Mrs. l>ock ni hotela, da bi se njena hči pred liiš.i za"iavala s svojim ženinom. čemu ju ndki :ii povabila v svoj parlorf Se-li morda boji, da bi zgo-re o preveč plina? Čemu neki imamo "parlorje", ako ne za to, da sprejemajo v njih hčere svoje mladeniče ! O očeta go.-;>odii-:te Katie pa naši angležk' koleni ničesar ne poročajo. Kje neki je bil oče? Ali on ne sme govoriti? Morda je pa moral tudi bežati, kakor junaški ženin? Toda možem se prav godi. Cennu si izberejo t^ie tašče! Vsakdo je svoje sreče kovač. Ker smo sedaj v predpustu, štejemo si \ dolžnost r -i-iim slovenskim Američanom svet »vali, naj si zbero take neveste, k t ere nimajo tašč, in ktere so j»}»oliioma same — eelo pred veznimi vrati. O pojK)! iej samostojnosti naj napravijo aev ste affidavit, ker le na ta način se - >ve -ki .ženini ne bodo oj>ek t i. Onim mladim Slovenkam, ki imajo tašče, pa Evelujemo, naj vedno, kadar govore s svojimi ženini, stoje pred dru gimi vežami. Le ia ta način se bodo zamorit' ixogTiiti zaušnicam in steklenicam z vodo zn čiščenje zob! rano. Toda čas, ko se mora število prebivalstva znižati, se je že približal, aLi o že ni nastopil. Mestni del Manhattan je sedaj ves zazidan. Mnogo hiš se je moraso u-makniti parkom, kolodvorom, mo--tovom in dragim izboljšavam. Stanovanja za naraščujoče prebivalstvo je mogoče nabaviti le tako, da podirajo stare hiše in na njihovih mestih ^rade nove in večje. Pri tem pa tr-govska rn tovarniška poslopja prihajajo vedno bližje okrajem, kjer so stanovanja. Dnevi Manhattana Ikot rodbinskega mestnega lela so šteti, toda kljub temu ostane Manhattan še v nadalje središče metropole. Tudi v Bostonu so šteli šolsko deeo in tam se je dokazalo, da je število šolo obiskujočih otrok nazadovalo, do-čim je število onih otrok, ktei'i delajo v tovarnah, izredno narastlo. Mogoče vladajo pri nas v New Yor Iku jednak^ razmere ? Po našem mne nju je najbrže to resnično. Zakon, kteii zahteva, da smejo po tovarnah delati le oni otroci, kteri imajo v to dovoljenje od šolske oblasti, je mrtev zakon in zanj se nihče ne zmeni. Dečki in deklice v starosti dvanajstih in trinajstih let ostavljajo šole kar t ritmoma, da zamorejo delati v tovarnah in tako pomagati rodbini. Dokler bodo sodišča kršitev tozadevnih zakonov kaznovala le z izredno majhnimi denarnimi kazni, smo uver-jeni, da na tem polju ni pričakovati poboljšanja. Pred vsem je treba par izkoriščevalcev otrok i>oslati za pol leta v ječe in šele potem se bodo splošno nevarni kori-tolovei spomnili, da morajo tudi 'bogatini izvrševati ono, kar predpisujejo zakoni. Vedno manj ljudij v Manhattan*!. Statistika o šolskej deci newyor-gkepa mestnega dela Manhattan nam dokazuje, da -e je -število letošnjih šolskih otrok izdatno zmanjšalo, ako je primerjamo z lanskim. Iz tega lahko sklepamo, da je Manhattan svoj maximum prebivalstva prekoračil in da se bode sedaj število prebivalstva pomanjševalo. Kakor so sedaj izra-ihinili, se je število prebivalstva v Manhatranu p-vmanjsalo za 30,000 To število je pa najbrže preti- Izvirna poročila iz Ljubljane. AŠKERČEVI MUČENI KI.*) Pišem tako, Iker mislim, da je tako prav. A pišem zato tako, ker so dru-in drugače pisali, liad bi videl, da bi pesnike ocenjevali, kakor je pravo in Bogu drago, toraj po zaslugi, po pravici. Danes je v Slovencih žal resnica: po kritilkah ne moremo spoznati pesnika. Kritike, ocene ali kratka oznanila ne slikajo nam pesnika v njegovi nameri in težnji. To velja osobito o Aškercu. Mnogi ne razumejo njegovega "Primoža Trubarja", ali ga nečejo razumeti. To se je tudi zgodilo z 11 Mučeniki". Kdor pa ho--e sjHiznali pesnika, mora čiiati njegova de a, ker ni je kritike," ki bi nam mo^la predočiti pesnika talnega, ka-oršen je cai v resnici. Kdor hoče toraj imeti pravi pojem o '4 Mueenikih t it a j '' Mučenike' Pavšalna klasifikacija je nedostojna tesnega misleca. Nečem tajiti, da ne tlači neka srednjeveška mora vsega našega književnega gibanja. Dosti je v nas mož, kteri žele, da bi proizvode uma in duha čioveškegu sodili po zakonih »tednjc-veškoga, jezuvitskega mišljenja. Ti časi, žalostni časi so minili. Danes je vsaj misel svobodna, kajpada pametna misel! Ne hod eni pisal' "kritike" o £ £ Mučen ikih 'ker tu bi moral vse pripove-lo\~ati, kar nam je napisal pesnik, in lieer pravi užitek, ako bode sam čital pesnika. Vselej sem vesel, kadar slišim moško besedo. Zal, da niso tako veseli vsi rojaiu moji, ali vsaj v -ern. Alt je to zavi>t, ali nevoščlji-vost, ali kaj druzega podobnega? Govorim, kakor čutim in mislim. Ko .sem čital " Mučenilke", vzkliknil sem: Zo-i»et možka beseda! Aškerc nam je iKnlaril svoje Mučenike' ' in oživil je slovenske mučenike. Mrtvi so bili ti mučeniki do sili dob. Poznat jih je ves s\et, a mi jih nismo poznali. Ali prišel je mož, ki je odprl stare knjige in polklieal iz groba dolgo vrsto pozabljenih Slovencev in Slovenk in na njegovo povelje odprla so >e tem mrtvecem usta. Začeli so govoriti in nam pripovedovati svojo zgodovino in slovensko zgodovino strahu in groze. Jedva da smo se oddahniji pri "Primožu Trubarju", ki je naš književni Ivoinmb, prijel nas je pesnik za roko in nas je povedel dalje, da bi videli, se je v slovenskem domu vršilo po reformaciji. Kdor poznaje pesnika Aškerea, moral je slutiti, da je pesniku bilo še nekaj na sreu. Na vrsto so morali priti možje pomagači, ki so si pridobili največ zaslug za krasno delo, ktero je zasnoval Trubar; možje, kteri so največ trpeli za veliko idejo duševnega pre-{*> roda s-ovenskega. Sodimo reformacijo v Slovencih s kteregakoli stališča, samo ne z verskega, priznati nam je zgodovinsko res- *) Mučeniki. Slika iz naše proti-reformacije. Napisal A. Aškerc. V Ljubljani, 1906. Založil L. Schwent-ner. Cena K 3.00. nico, da nas je reformacija predramila iz duševnega mrtvila, da nam je porodila slovensko književnost in da nas je privela ž njo v kolo naobraženih narodov. Premalo časa je bilo, da bi mogel Trubar misliti na Ikak večji program; a tudi ne vemo, kaj je nosil v srcu Jurij Dalmatin, kaj Ungnad kaj vsi Sjovenei, kteri so dobili prvič v roke slovenske knjige. Ali dejstvo je, da je Trubar položil temelj narodni kulturi in da na tem temelju stoji vsa naša današnja kulturna sila. Ta zgodovinski moment moramo imeti vselej pred očmi, kadar govorimo o reformaciji. Trubar, Dalmatin in Bohorič so velik mejnik v naši zgodovini, to so začetniki naše književnosti in ker je njih delo preganjala j>rotireformacija in ker so radi tega mnogo trpeli, zato so ti možje pravi mučeniki. Povsod po Slovenskem so čislali naši rojaki Trubarja in Dalmatina. Trubarjeve, Dalmatinove in cirilske ter glagolske knjige one dobe prodrle so tudi v Slovence na Ogrskem, saj jih je imel in čital sam Štefan Kuzmič. Češki reformator Jan Hus je umrl na grmadi; škof Tomaž Hren ni sežgal Jurija Dalmatina, Iker ga v oni dobi ni smel, ali zato je sežigal njegove knjige na javnem trgu v Ljubgani. Se dandanašnji bi Škofi sežigali svobodnjake in naprednjake! Ker pa tega ne morejo, kupujejo cele zaloge 'knjig, kterih ne sežigajo nabavnih ttgih, ampak v domači peči! Vendar protireformacija ni dosegla svojega namena. Uničila je le lupino, ni pa ugonobila zdravega jedra, Iki je vzklilo pod žarkim solncem reformacijskega duha. Slovenski jezik je ostal v knjigi, prejel je sankcijo, na njem se je pisalo od ■s'ej, in četudi mu je zadala protireformacija težek udarec, vendar se je opomogel; pišemo ga mi, in tako se je rešilo ono, kar nam je najdražje in najsvetejše. Še nekaj nam je prinesla reformacija, namreč svobodo duha in mišjenja, to je logičnega mišljenja, a to je tisti osrečujoči in hlažilni zaklad, ki ga ne go je in ne čuvajo kake dogme, nego ki ima svoje zavetišče v svetiščih, po-svečanih umu, znanosti. In vendar je slovenska mati rodila pesnika, 'kteremu so vile rojenice po da rile široko obzorje, da dalje vidi, nego se vidi s slemena domače koče. Kar nam potrjuje zgodovina, to nam pripoveduje pesnik. Aškerc ni rabil plašča, da bi kaj prikrival; ni rabil dleta, da bi kaj odkrhaval s zgodovinske stavbe; ni rabil radirke, da bi brisal neprijetne spomine: nego odprl je vrata na stežaj, dvignil je zaveso visoko — in mi gledamo jasno v starodavno stavbo, v kteri so nam ustvarili spomenike svojega uma prvi stavbeniki slovenske kulture in svobode. la kake stvari nam pripoveduje Aškerc iz p rot ireformacije ? Kdor hoče to natanko vedeti, proučavaj Mare ispist, kakor je to storil jtesnjc. ki je črpa,' i/, pristnega, neskaljenega studenca; kder pa se Ihi j i takega truda, čitaj: "Mučenike". Uverjen >em; la lx>de vsakdo imel več užittka v " Mu-čenikih', nego na zaprašenih spisih. Vškerc se .sklicuje na zgodovino, a ne na svojo mečto; za vse, kar nam pripoveduje, kliče in navaja svedoke dudioviiilke, škofa Tomaža Hrena, učenega in pobožnega Orožna. Kar so izpovedale tc priče, mora vendar biti resi Slika nam s živimi barvami, koliko so trpeli radi slovenske Biblije Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Peter Kupljenik, kovač iskra, Helena Ber-nardinijeva, ljubljanskega škofa soproga; Ana Zaojilškova, .sestra predi-kauta ZnojiJš»ka in mnogo drugih, katerim je prinašala tolažbo Jurija Dalmatina slovenska Biblija. Pripoveduje nam, kako je škofjeloški kapelan Urban Vurc-nar najel tri može, ki -o v h osti napadli Jurija Dalmatina; kako je Franeesc Barbaro pregledoval samostane po Slovenskem; kalko je škof Tomaž Hreu sežigal na grmadah Jurija Dalmatina Bibiijo in kako ga je v tem pobožnem poslu podpiral sam Ferdinand, biriči in sodniki! Takrat je to bila verska, protireformacijaka gonja, zatirala se svoboda veroizpove-danja in misli. Ker pa so naši prvi slovenski pisatelji radi tega trpeli, zato jih v današnjih časih, ko nam je ta svoboda zakonom zajamčena, smatramo za junake mučenike. Vršila se je toraj slovenska drama, t ter a je vredna, da ji je posvetil najženijal-nejši pesnik in mislec vso svojo ljuba v. Nikjer ne nahajaš sledu, nikjer dokazila ali namigljajev, da bode slovenski narod le tedaj srečen in. rešen, ako bode spet smel citati Dalmatinovo Biblijo in alko se povrne v lutrovsko vero. Pesnik ima večje ideale. Užiga te ljubezen do svobode, do duševne in narodne svobode. In zato proslavlja kmetskega kralja Matijo Gubca, ki je za to svobodo izdihnil svojo veliko dušo na razbeljenem železu na Markovem trgn v Zagrebu. Le tisti narod, ki je duševno svoboden, ima tudi smisla za narodno svobodo. Pesnik Aškerc je pesnik po svobodi hrepeneče slovenske domovine. Pesnik nam nadalje živo slika, kako so svobodo besede in prepričanja teptali knezi, duhovniki, sodniki in be-riči. Kakor idejali-duševne stanovitnosti v oni dobi niso bili samo možje, Vsi narodi v Ameriki poznajo ln Hvalijo Doktorja LEONARDA LANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva, kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jili rešil prerane smrti. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bel-levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v dispenzarijih Mont Sinay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi žene bil bral v časnikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zavoda t Ameriki in ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, krč, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revm^tizem, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vse bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, peihuto, faeme-roide, ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje nervoznih, bolezni ima najboljše iu najinoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljauje zdravil. Dr. LEONARD LANDES daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Yorkn. 140 East 22nd Street živeči zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE M0ŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, kilo (bruk), zlato žilo, bradavice, gobo, neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od omnožil. Deželni garancijski fond je popolnoma pokrit. Izpred novomeškega sodišča. Kilar Janez je svojo mater lahko ranil na čeljusti. Obsojen je na mesic težke ječe. — Ivan Sehueler iz Sen?iča ie slu/il za hlapca pri mesarju O. Majer-lu v I'redgradu. V Kočevje vozeč je vzel tri telečje in eno kravjo kožo. Dalje je gospodarju vzel vsaj eno vrečo ovsa. Sedel bode v težki ječi tri mesece. — Ana Eržek iz Hinj je svoji gospodinji ukradla 50 K gotovine. Obdolžila je nekega godca. Pri sodišču prizna vse. Obsojena je na tri mesece ječe in povrnitev stroškov. — Ivan Rozman, čevljarski pomagač. je vrgel v jezi v gostilno Antona Šjvnidala kg težak kamen, da je zdrjbil okno. Njegov zagovor, o prov razumeli." Sodni dvor je razveljavil razsodbo prvega sodnika, oprostil oba Kajfeža. ^Opozarja se, da se obravnave v Kočevju s slovenskimi strankami vrše v nemškem jeziku. Ptiček v kletki. Nekje v ljubljanski okolici pazijo občinski odborniki z županom na .čelu jako marljivo za javni red in mir. Bilo je dne 2. jan., ko izvedo, da v neki hiši ni vse v redu. Vzdigne se pet občinskih zastopnikov, ki zastražijo dotično hišo, da jim za-jee ue uteče. Preiskava se prične. Ko stopijo v trdnjavo, zapazijo v ]>epel-njaku sledi znanih črevljev še bolj znanega moža. Možje dobo pogum in hajdi naprej. Najbolj sumljiva se jim zdi omara. Ko jo pa hočejo obrniti, zdi se jim jako težka. Ker gospodinja ni hc 'ela dati ključa, so možje omaro zvrnili in jo premetavali, da se je iz omare zvalil prestrašen možiček. PRIMORSKE NOVICE. * Posebne vrste spomenik. V dvorani mestne hiše v Gorici, kjer se vršijo občinske seje, postavijo v zid ploščo brez vsakega napisa. Neko tukajšnje laško društvo pa dene krog te prazne : plošče venec. To bo spomenik irreden- tovcu Favettiju, ker naruestništvo pre- J poveduje pravi spomenik. 1 Samomor orožnika. V Trstu je sko- < čil v morje oOletni orožnik Jakob To- < leskov iz Sv. Hipolita in utonil. Vzrok 1 samomora ni znan. Velika tatvina kave se je izvršila v 1 Trstu. Tvrdki Vilnai so neznani tato- ' vi iz skladišča pokradli več vreč s ka- : vo, da je škode nad 3000 K. Imeli so ! najbrž ponarejene ključe. STAJERSKE NOVICE. Branjevka voditeljica tatinske < družbe. V Serkovcih pri Mariboru je ] neka branjevka vodila eelo tatinsko -1 družbo, ki se je zlasti posvetila kraji ] ! koruze, kokoši in šunk. Orožništvo je ; 'aretovalo branjevko, pet hlapcev in . nekega mladega fanta. , Petnajstletni ubijalec. V Ljubečni < pri Vojniku je loletni Zelcer metal kamenje v lUletnega Antona Kožela, kterega je zadel na sence, da se je zgrudil in kmalu umrl. Kolikrat se z^odi taka ali slična nesreča, ker starši nečejo in ne znajo strahovati svojih otrok! Čudne posledice zadnjega potresa. V Vitanju pri Celju je vsled zadnjega potresa začel sam od sebe igrati god-beni avtomat: v Skomarjih pa, kjer so bili ljudje pri nekem mrliču in se je ta začel naenkrat gibati in premikali, je začelo vse vpiti silnega pre-strašenja ter dreti proti vratom. Lovska nesreča. Fant Jožef Ran-taša iz Cakove pri Sčavniei je branil mačko pred psom. Pri tem se mu je sprožila puška in ves strel mu je šel v želodec. V poldrugi uri je 201etni mladenič izdihnil. HRVATSKE NOVICE. Jakob Frank umrl. Dne 1. jan. je umrl v Zagrebu časnikar Jakob Frank brat vodje hrv. čiste stranke prava— dr. Josipa Franka. Pokojnik je bil dopisnik listov "Pester Lloyd" in "N. Fr. Presse". V nasprotju s svojim bratom, ki je prestopil v katoliško vero in postal radikalen Hrvat, je ostal Jakob Frank veren svoji židovski kon-fesiji in ni zatajil svojega nemškega mišljenja. Pokojnik je bil izvrsten i žurnalist, a je dosledno deloval v pro-tihrvatskem in protislovanskem smi-l slu. Z madjar.-r.io vlado tako pod Kue-1 nom, kakor pod Pejaeevičem je bil v i najožji zvezi in ji pel slavo po nem-l škili listih. Z bratom Josipom Fran-. kom, voditeljem hrv. Starčevičancev, i je bil vedno v najintimnejših odnoša-. jih in je delal zanj in njegovo stranko reklamo v tujih listih. Z Jakobom i Frankom je legel v grob nevaren na-. sprotnik hrvatskih in slovanskih na-[ rodnih teženj na Hrvatskem, kterega . bo zlasti pogrešal njegov rodni brat— . dr. Josip Frank! . Uboj iz političnih nagibov. V Va-. raždinu se je dne 3. jan. pričela ob-, ravnava proti ondotnemu občinskemu . svetniku Miju Vuradinu in njegovemu j rejencu Juliju Krišku, ki sta obdolže-i na, da sta ob priliki shoda čiste stran-i ke prave v Varaždinu, ki so ga raz-f bili opozicijonalci, ubila iz političnih t nagibov Ivana Tlčiča. Obtoženca sta , pristaša Čiste stranke prava, dočim je ; bil Ilčič opozieijonalec. Pri obravnavi t je Kriško vso krivdo vzel nase, trdeč, 'da je on s krepeljcem udaril po glavi llčiča. Priče pa, ki so bile pri dogod-i ku navzoče,, zatrjujejo soglasno, da je > osodepoln udarec zadel IlČieu Vura-i din, dočim Kriško pri dogodku niti ni ; bil prisoten. Kakor se sodi, hoče reje-i nec vzeti nase krivdo svojega krušne-- ga očeta. Izid obravnave še ni znan. .... -SS -V.. J" Čudno se nam zdi, da o tej obravnavi ničesar ne poroča "Hrvatsko Pravo". Vuradin je namreč navdušen pristaš čiste stranke prava in je izvšil svoje dejanje iz strankarskega fanatizma. Napredek nemštva v Slavoniji. Nemci v Slavoniji so se jeli v zadnjem ! času izredno živahno gibati. Ne samo v Rumi, kjer je središče nemškega gibanja in kjer izhaja tudi nemški list, marveč tudi drugod po Sremu so se jeli Nemci organizirati. V Beški so list anovili " Jiinglingsverein", v Sat-nici so prekrstili "splošno čitalnico" v "Detseher Leseverein", v Rumi pa so osnovali dve društvi "Deutscher Turn ve rein''' in "Rumaer deutscher Gesangverein". — Srem bo res skoro ves nemški, ako se domačini Hrvatje in Srbi skoro ne združijo k skupnemu odločnemu odporu proti nemštvu. BALKANSKE NOVICE. Strašna nesreča .-e je prijetila v solinah Suranij na Rumunskem. Kakih .50 vaščanov je šlo po noči v rudnik, da nakradejo soli. Dokler so kopali, se je odtrgala nad njimi velikanska skala soli ter podsula nad 30 oseb. Do sedaj so izkopali le 25 mrtvih trupel, in sicer tako zmečkane, da jih ni mogoče spoznati. Škandali v bolgarskem sobranju. Povodom proračunske . razprave je prišlo v bolgarskem sobranju, kakor poroča "Večernja pošta", do silno burnih prizorov med opozicijo, večino in ministri. Ko je poslanec Pasarov o-menil neke nerednosti ministra Gena-dijeva pri prodaji gozdov, je vstal minister Petkov in kakor besno kri-al: " To so neumnosti. To ne spada k proračunu. Vi ste osel vseh oslov!" — Jonov (vladni pristaš) kriči: "Vi ste narodnjaki, prekrasne maske. Vodja vam je Gešev, ki je okral svojo rodbino, v vaši stranki je Bobčev, ki je okral jetnike. Vsi ste lopovi!" Bobčev in Zgurov hitita k ministru Pet-kovu in zahtevata, da se seja prekine. V tem hipu zakliče poslanec Todorov: "To je sramota za parlament." Jonov (k Todorovu): "Vaše roke »o o-škropljene s krvjo". . . Todorov: "Vi ste razbojniki, požigalci, tatovi" . . . Jonov: "Nisem tat, kakor tvoj svak... prasec, lopov . . . Fej! Vsi narodnjaki ste vagabundi in tatovi" . . . Todorov: "Vi ste lopovi, šarlatani" ... V tem hipu se sprimeta Todorov in Jonov in vnel bi se bil hud pretep, ako bi ne bili tega preprečili predsednik Halačev in poslanei Bobčev. Slavov in Zgurov. — Bolgarsko sobranje hoče menda glede škandalov konkurirati z avstrijskim parlamentom! Proslava srbskega književnika. V Vršcu se je osnoval pripravljalni odbor, ki si je nadal nalogo, da priredi meseca maja tega leta veliko slavnost povodom stoletnice rojstva in petdesetletnice smrti znamenitega srbskega književnika Jovana Popoviča. Na to slavnost bodo povabljena vsa srbska in slovanska kulturna društva. Vstaško gibanje v Macedoniji. Carigrad. 4. jan. Turška vlada je obve-ve-itila zastopnike velesil, da sta zopet dve četi bolgarskih vstašev ena 40. druga 30 mož. z Manlielier-puška-mi in bombami oboroženi, prekoračili turško mejo ter šli v ištipsko in vo-densko okrožje. Tudi dolži turška vlada bolgrarsko organizacijo, da spravlja čimdalje več orožja v macedonske pokrajine. Turški službeni list je prine sel statistiko o izgubah pri spopadih med vstaši in turškim vojaštvom v pretečenem letu. Vstaši so imeli 552 mrtvih, 41 ranjenih, 225 so jih Turki vjeli. Turki so izgubili 3 častnike, 114 vojakov in G orožnikov; ranjenih je bilo 5 častnikov in 140 vojakov. RAZNOTEROSTI. Zagoneten napis. V Monakovem so našli nedavno sledeči napis: "Ceus sans haut gout un dans du fils d'avec si laquelle si." Neki redni gost mestne pivnice je napis razrešil sledeče: "So, sans so gut und tans die Fiiss' da weg. Sie Lackel Sie." Iz mladosti Nepoleona. Oskar Browning opisuje v posebni knjigi zanimive podrobnosti iz Napoleonovih deških let. Po teh dokazilih je naprav-ljal Napoleon že kot deček na svojo okolico tak vtisk, da so mu proroko-vali veliko bodočnost. Njegov oče Karlo Napoleon je vzdihoval na smrtni postelji: "Kje.je moj sin Napoleon, pod čifrar mečem se bodo tresli kralji in ki bo razpolagal s celim svetom. Varoval me bo sovražnikov, rešil mi bo življenje." — Tudi Pasli, generalni kapitan Korzike je prerokoval Napoleonu veliko bodočnost. Nekoč mu je rekel: "Napoleone, ti nimaš ničesar modernega na sebi, ne dihaš s časom sedanje dobe. Bodi hraber in dosegel bodeš svoj cilj." — Slab pozna-vatelj značajev pa je bil učitelj Bauer, ki je poučeval Napoleona v vojaški šoli v Parizu nemščine. Nekega dne v 1. 1785 je zapazil Bauer, da Napoleona ni pri njegovem predavanju, in na njegovo vprašanje so mu učenci odgovorili. da je pri izpitih iz topništva. Ali se kaj razume na to ¥ je vprašal Bauer. "Najboljši matematik je cele topniške šole," so mu odgovorili. Nato je Bauer začudeno pripomnil: ''Vedno sem bil o tem prepričan, da se samo idijoti dobro uče matematike.'' ' Boj z volkovi. Iz Szaszregena se je NI GL0YEKA, v. •• •• . • t-..-"-"' • - • ' - : ..r- .■ . _ ___ _ , ^——— I AVSTRIJSKO DRiišr« J S ® V NEW YORKU Z | m 31-33 Broaawaj, 4 ^ 1 »Jl —-----JLt jra Daje nasvete na tnforo In n< i macije posreduje dtcz- & |j W plačno službe ter deii v ^ I ^ potrebnih #)u€ajib podu T ei w pore m K ^ {"»sarn* oCprt- g filtra; do i ar« pope adn* jL* p} Wl 'tem«- iedeSt z» pisaxuau* ^ Kj la JJI3>3 I iergBBIBB^^eTBiansgF; Zrn ..__ TMIT^ r % S ■!. f KATERI NE BI BIL SE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD LJI> 'H g DI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO & VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., vračal 29. dee. Vaso Csoban ponoči domov v Haduk. ICa potu sta ga napadla dva volka. Csoban je potegnil nož ter prvega volka, ki se je zaletel vanj, srečno zadel v sree, da se takoj mrtev zgrudil. Drugega volka je zgrabil za goltanee ter ga vlekel do vasi, kjer so ga sosedje ubili. Samomor vsled čitanja romana. V Jobannesburgu je bila mlada gospa Pullinger že po naravi melanholična. Zadnje čase pa je še čitala romane, kar jo je tako razburilo, da je pred očmi svojega moža skočila skozi okno na tlak ter se ubila. Xa njeni postelji so našli odprt roman tam, kjer se obširno opisuje samomor junakinje. Pisalni stroj za slepe. Francoz Dušami je iznašel pisalni stroj, s kterim bo mogoče slepcem pisati in pisano brati tako labko, kakor ljudem normalnega vida. Stroj je lahek, da ga lahko slepec s seboj nosi ter izvaja naglo in razločno pisavo. Nova iznajdba postane vsekakor velikega pomena, ker je po celem svetu kakih dva milijona slepcev. Poneverjenje v erarični tovarni Wi- niky na Gališkem se razkriva kot čim-lalje večje. Dosedaj so zaprli devet oseb. Rad bi zvedel za naslov FRAN TURKA. ker sva skupaj potovala v A-meriko. Rojake prosi za njegov naslov Josip Gorene, Box 16, Jenny Lind, Ark. Kje je moj oče FRAN GLAV AN? Doma j.i Vrblen pri Igu na Kranjskem. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova hči: Marija Gla-van, Box 8, Portland Mills, Pa. (Ellk Co.) (19-22—1) Kje je FRAN SMREK AR? Doma je iz St. Jurja pri Litiji na Kranjskem. Bival je na zadnje v Jenny Lind, Ark., Box 45. Kdor ve zanj. . naj naznani upravniŠtvu "Glasa Naroda(19-22—1) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne IG. marca 3905 odprl v DKS MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in j edina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami Pogovorite se z menoj labko po domače ; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone. Obeevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnngobrojen obisk se cenj. rojakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne. (15-1—1G-7 06. pon, sred, pet) ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno Knjigo ..Zdravje", s katero je dokazal, dani človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE. X^ojalvi Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-m močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k< r Vam on eaini garantira, da Vas v najkrajšetP *asu popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni mošk> in ženske. Zatoraj! Ozdravljen. Reuma- OzdraTljena glavobola, tizuia in kronične beleS» toka ra bolezni bolezni želodca* notranjih ženskib organov. Ozdravlje tltaslja, slabine in jetike. Ozdravljen: živčne bo-lezni,pokvarjene krvi £ in izpadanja las. f / Marko Lepetich* Olga, La. Alojzia Slama, Clarkson, Nebr. Janez Zabukovec, Box 86 Butle, Mont. •""•"i "v Rojaki! Jobn Krnae, Box 14 Connorville, O. jfi Poleg teh imamo na rozpolago Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro- tj! štora, ne moramo tu priobčiti. nj Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, J pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt- £ nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano []j Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko {jj opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. . S V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opiSite svojo bolezen, kolike časa traja, koliko ste stari in vse i£j glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: (jj i Dr. E. O. COLLINS MEDIC A.T j INSTITUTE, 140 West 34th Street,, N E W YO RK, N. Y. Potem smste biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od io ure dopoldne do 5. popoldne. i i R VABILO NA NARODBO! Staro leto je minolo, prosimo vse one g g. naročnike, kterim je na-ročnina potekla, da jo blagovole kmalo poravnati. "GLAS NAHODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta 7 S centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. "GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno sknšamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo "Glasa Naroda". Comoapie Generale Transatlantique. |Francoska parobrodna družba.| MA RAVNA f%L KALIFORNIJSKA VINA ^ NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 50 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstne tropavica ->d $2.50 do $3 galon s posodo ved. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj £g naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Snn Francisco, CnL POZOB, ROJAKI! Ogibajte se Frančiške Strnmbel, doma iz Ig& pri LjnbljanL Dodčnica je bivala tukaj v Evelethn in je svojega zaročenca grdo opeharila ali prevažala in pobegnila dalje. Menda bi v« sedaj t Bubotoon, Ohio. Aadrej Sta, P. O. Box 9M, EveMk.lCoo. (•t 66) Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnica so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k ■vojim"! JOHN KRALJ, 1772 St Clair StM ClevelaM. Oblo (13-6—13-d tor čet sotf) Slov. kat. podp Srca Jezusov^a št. 2 J. NAZNANILO. Na občnem aboru družtva sv S. K. J. v Ely, Minn., dne 17. grudna 1905 je bil izvoljen sledeči uradniški odbor: Predsednik Josip Lovšin, Box 1031; podpredsednik Fran Oražem starejši: L tajnilk Ivan Prijatelj, Box 120; IL tajnik Pran Čampa mlajši; blagajnik in zastopnik Jednote Ivan Merhar, Box 95; bolniški načelnik Josip Se-kula, Box 316; gospodarski odborniki: Fran Francel, Bot 37, Alojzij Pogorele in Anton Kožar; redarji so: Anton Pogorele in Teodor Vesel; zastavonoše: Zmagoslav Lovšin, Martin Čampa in Josip Lube; oe&rbniki za sprevode: Ivan Markovič za oženj ene, Fran Sekala za neoženjene. Prosim, da naj mi vsak brat, ki sta nuje ztmaj mesta Ely, zanesljivo do-počlje svoj naslov kakor hitro mogoče. Z društvenim pozdravom John Prijatelj, L tajnik, Box 120, Ely, Minn. (▼ d — 26 jan 06) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO s "La Lorraine" na dva vijaka.... "La Savoie" ,, ,, ,, "La Touraine" ,, ,, „ ... "L'Aquitaine" ,, „ „ "La Bretagne"................. "La Champagne'* ............. "La Gascogne"................ _____1*2,000 ton, 23,000 konjskih moči. -----1-2,WW „ 25,WW .....10,WW ,, 12,000 ,, „ .....10,1 KW „ l»;,tHKI ,, „ ..... H,«"") „ y,t*H> ......8,WW „ „ ......„ l+,0W1 Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parnlki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. vri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St, N. IE. La Bretagne 25. jan. 1906 *LA TOURAINE 1. marca 1906. •LA TOURAINE La Gascogne •LA SAVOIE La Bretagne 1. febr. 1900 La Gascogme 8. febr. 190« *LA LORRAl>^E 15. febr. 1906 La Bretagne 22. febr. 1906 *LA SAVOIK 8. marca 1906. 15. marca If06. 22. marca 1906. 29. marca 1906. Paraiki g zvtzdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M.' W. Kozminski, generalni ageut za za]>ad. 71 Dearborn St., Chicago, III Na 100 zahvalnic dobivamo vsaki dan, ktere jiriobt ujemo ]>o časopisih. Zahvalnice dobivamo od onih, ki so si pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem urarju v celej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij niti zn deset dolarjev, kakor na primer : L~ra s 15 kameni, dobro idoea in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven te in ni-lm sam« je bilo prepreže- IH. - sivimi oblaki. Hladan veter je \ 1 oil severa ter jKulil mejrle proti ju i. 1'rejšnji dan je bil dež razmočil /. I .jo in erne luže so se prikazovale >j t ii pota na vsak korak, da je plo-- i in škropilo na vsestrani, ko so k ji stopali i>o njih. Samotna je bila ; na in san:<> vrane, pa Koče se po t-itiimlj, >o >c vzi ligo vale ter grdo ki ale, kakor bi se čudile, da je zašlo \ samoto tako gosposko krdelo. Tu-iiiiam je prilezla iz goščave samotar->\ i rodbina ter kh čeč čakala ob stezi, i.i dosfH'1 izprevod. In s sabo so privlekli svoje bolnike, ki so ležali tik I t v mokri travi ter željno prieako-v ' blagoslova najvišjega svojega pa-siiija, od kterega so upali duševnega i ii ii tel ^neira zdravja. V resnici je p oval t i — t i dati ljubljanski škof Joti Tavčar |h> o zahtevali tedanji časi, k1 > b'li burni in sirovi. Ni torej čuda. če j<- škof Joannes popotoval v o-»"/ju kakor zaj«»vednik, ki se mu po-k >r<' volne eete. Na čelu škofovega spremstva je stoli " krdelo pešcev, ki so nosili na ra-ii ali doly-i helebarde, ali pa neo-kti-tne imi>kt te. Imeli so nalog, da so ■ i>lili tir, metali veje s pota ter od-jiti l.ia 11 VMbnakni zadIrfke. Za njimi je jezdarilo kakih dvajset loških jezdecev, ki so imeli rokave v goste in na|H le gul>e nabrane, na nogah pa visoko . ez kolena sezajoča obuvala z \ l iikaii^kimi ostrogami. V rokah so ti-'-ali dolge, gole meče ter temno gle-• ,'i i/p-K) železnih čelad. Eden izmed njih je nosil piaj>or, v svojem polju kazo/- grb brizinskega gospoda in ško-j ta. Takoj m temi je jezdaril škof sam z ožjim svojim spremstvom. Bilo je vires nekaj kuloli*ki veri zvestih ple-; i ifha>ev, oblečenih v želez je in z vihrajoči m i jK're>i ob čeladah. Tudi nekaj kanonikov je je/.iiarilo v tej druž-. _ 11-■ < 1 njimi stolni prost ljubljanski, < -parils Flei«lenselius>. ki je bil te-daj najbolj vročekrvni nasprotnik m uškemu luteranstvu. Potem je prišel zopet oddelek |H Šeev, ki so bili za In ji v oboroženem izprevodu. Za ii pim so se gnetli pisači, kuharji in preti vsem lovski hlapci, kterih eden je >o|»el za redo psov, ki se je pehala pi!*d njim. Drugi so nosili sokole, ropi ve, loke in pušeice. Pravilo se je, .»ko je majhen dvorec, blizu Poljan ležeč. Tn je obstajalo škofovo loško plemstvo, kadar je prihajalo na lov v pogorje. ''Prijatelj!" je odgovoril škof ao-brovoljuo — govorila sta latinski — ' * sedite na konja! Ocmu gazite blato? Ali menite, da bi mi sree skipelo, če mi vodi konja najmanjši Vaših hlapce v ?'' "Vaša milost!" je vzkliknil oni. '"Ali menite, da imam tako malo po-božnosti, da bi umazanemu hlapcu prepuščal častni ta posel ? Vaša milost, jaz >em na svojem mestu!" Iver ni škof ničesar odgovoril, je i :ob"-al tudi Hohenburg. Šele po dolgom molku je vprašal škof: "In ka-! je zaš!;i kriva vera v te kraje, tako odstranjene od mestnih vplivov?" "Krivi preroki", je odgovoril stol-i ■ šolaster goreče, "krivi preroki so zatrosili strupeno zrnje tudi v to dolino, in še celo v Poljanah jih imam nekaj sumnivih ptičev, ki so v črnih nočeh frfotavali čez gore na Soriško polje in do tiste kričeče vrane, do bogokletnega Kupljenika, kteremu slava Primoža Trubarja spati ni dala. Kaj hočemo! Jaz sem nedolžen in tudi nimam še tiste oblasti, da bi s koreninami vred iztrebil pekla rastline!" "Ali se z dobro besedo ničesar o- praviti ne daf" j "Z dobro besedo, škofovska Vaša milost! S kolom po glavi, ali pa s he-lebardo v rebra, to je najboljša beseda za te satanove naslednike!" ' "In kako ste do zdaj postopali?" je vprašal škof rahlo. "Storil sem toliko kakor nič! Pre-milostivi moj gospod in škof brizinski je predober, in zvezane so mi roke, da niti najmanjšega ne dosežem. Enkrat se mi je povedalo, da so bili štirje Po-ljanci pri Kupljeniku. Poslal sem oboroženo stražo v vas, in polovili in povezali so hudobneže. V verige so jih dejali ter bosonoge postavili v potok sredi vasi. In moji hlapci so jih gladili s šibami. K sreči je bila zima, da jih je malo zeblo, in da se jim je kri malo ohladila. No, pa so končno otrpli popadali v vodo; moral sem jih zopet pustiti in še danes imam prepričanje, da so jih drugi vaščani milovali, da z ne-znaiiio to kaznijo ničesar nisem dosegel. Ker to ljudstvo, Vaša knežja mi-osi, je mlačno, kakor gorka voda in Kristusa Vaiu zataji za merico ovsa! V slabih časih živimo!" '•l)a, v slabih časih", se je vmešal v govor prošt Ivašpar, "in sveta cerkev zahteva, da postopajo njeni služabniki kakor goreči meči!" Škof Joannes je čutil očitanje; ničesar ni odgovoril in nekaj časa se je zaruisi il tja pred se. Imel je obilo dobre V'-lje, a blago in rahlo srce, in morda se mu ni brez opravičenja očitalo, da je bil premehak naproti novim kri-vovereem. Hohenburg je opazil takoj, da se je zavila govorica na nevarne steze in da se hoče škofa polastiti slaba volja. "Vaša milost", je vprašal ponižno "kako napreduje naš Cosemus? Ali zadovoljni z njim?" Takoj se je razjasnilo lice prelatu. (» Mnil je obraz po družbi za sabo in njegovo oko je obstalo nad mladim človekom, ki je opravljen v črn žamet jezdaril v družili dveh kanonikov. Nežni njegov obraz je bil kakor cvet {»omladanski. "Nas Carolus nam napravlja samo veselje", je odgovoril škof radostno, "in Vaše priporočilo, revende, je postalo seme, ki bode iz njega zrastlo mogočno drevo. NaŠ Carolus bode enkrat trden steber sveti cerkvi v teh pokrajinah. Ko sem ga na Vaše pri-poročilo vzel med svoje gojence, pač jiisein mislil, da mi bode gospod Bog v njem dodelil toliko tolažbe in toliko upov. Dajem mu tisočero hvalo zato! In glejte, očita se mi celo da sem mu odprl preveč svoje ljubezni, ali moj Bog, ta mladenič me z vsem svojim življenjem spominja na nebeškega au-gelja! Ali, če se ne motim, doma je tukaj nekje v dolinah, in zdaj se čudim sam sebi, da celo ne vem. kaj so njegovi roditelji. Kdor je pastir svete erkve, ima toliko skrbi, da na marsikaj pozabi!'' "Sin je plemenitaša", je odgovoril Hohenburg. "Njegovi predniki so jk>-sedovali tu v gorah svoboden dvorec, ki je pa zdaj že davno zapravljen in zajeden. Erazem Cosemus je zašel v letih svoje mladosti med armado Ca-roli V. Potepal se je po svetu okrog in živel plemenito toliko časa, dokler je bilo mogoče. Pri Miildbergu so ga posekali luteranski jezdeci na tla, in ko je ozdravel, mu ostala trda desna roka in ni mogla več meča sukati. Nekdaj je prilezel domov v ponošeni španski opravi. Od očetne dediščine je dobil leseno kočo in nekaj pedi svobodne zemlje. Slekel je špansko obleko, odlo- Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 I^ivington St. t New Yorku izjavlja: Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. A Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. Boga in apostolski stol prosim noč in dan pomoči, da bi se mi z božjo pomočjo in s pomočjo apostolsko dalo pod varstvom svete device Marije sredstvo na roko, ki bi ž njim iztrebil to luteransko zlo, toliko let že obstoječe !'' In škof Joannes je sklenil roke in pričel moliti. V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko zeleno virje. On d i pri produ se je spustila tedaj iz gostega bieja povodna ptica ter šinila visoko v zrak, moleč dolge svoje noge od sebe. Takoj je nastal hrup med so-količarji. In eden izmed njih je snel svojemu sokoliču pokrivalee z glave; z bistrimi očmi se je ozrl krilati lovce srpo na okrog, potem pa se vzdignil kakor blisk ter se podil za plenom pod sivo nebo. Vsa vrsta se je ustavila in z radovednimi pogledi opazovala boj visoko pod oblaki. (Dalje prihodnjič.) OPOMIN. Vse one. Ikteri mi kaj dolgujejo \ gotovem denarju, prosim, da v krat kem poravnajo svoj dolg; drugače lil bodem s polnim imenom in rojstnin krajem naznanil po časnikih. H. Michitsch, <12-31—1) Loleta. Pa. Ako hofeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Co!o. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno BUho meso, namieo: klobase, rebra, jezike, sunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Pripoiočim se za t obilni obisk, mijpt Pojdite k naj bližnjem Agenta po vožnje listke via The GreatWabasii železnicet Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z iz bornim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Torka. Vozovi s ko motno otvarjajočimi se stoli prosti. Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. žil žamet in široke rokave ter zlezel v kmetsko opravo. Delal in kopal je, ker je moral živeti. Naposled se je oženil nespametnež s kmetico, ki mu je rodila legijo otrok. Iz usmiljenja smo mu dali opravila eerkovnikova, in preselil se je v eerkovnikovo kočo tik eer-kve. Postaral se je in izgubil lase z glave. A svojega plemenitaškega ponosa ni izgubil nikdar! Kadar pride velik praznik, izvleče še zdaj iz zaboja špansko svojo opravo. A postala je hsasia, deloma mu je silno prekratka, deloma pa preširoka, in na premnogih mestih z belo nitjo zakrpana. Kadar lazi v tej obleki okrog, je u-smiljenja vredna prikazen. Tn tudi jaz sem se ga usmilil ter Vam, knežja milost. priporočil njegovega otroka, ki ga bodete vzredili v slavo božjo!" Ko mu škof ni ničesar odgovoril, je molčal tudi Hohenburg nekaj časa, potem pa vzdihujoč zopet pričel: "Ali še nekaj je tu. Vaša milost, kar mi kri sti-ka iz srca. Bil je tu starejši brat. in spravil sem ga na Nemško. Pred kratkim pa sein dobil poročilo, da je zatajil sveto vero in da jo je potegnil med učence tistega krivega preroka. Primus Truberns imenovanega, ki je ravnokar stopil pred božjo sodbo, kjer bode izročen peklenskemu ognja za vse gorje, ki ga je privabil na sve- . uj to cerkev v teh deželah!" J "Moj Bog, je zastokal prelat, "ali ' ^ je mogoče kaj takega!" <:Tn kar je najhuje. Vaša milost, priklatil se je zdaj ta -Turij Cosemus v to pogorje, in sporočilo se mi je, da je hotel pridigovati še celo v poljanski cerkvi!'' "A naš Carolus o tem ničesar ne ve. Tn dejalo mi je nekaj v duši: ne jem-lji ga s sabo. Kam že sega satan s svojim kraljestvom! Kaj naj počnemo! Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri H. B. McCLBLLAN, G. E. A., 337 Broadway. New York, J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St. Boston, Mass. Čast mi j naznaniti slavnemu občinsf - » Cbicagi, III., ^akor tudi ^jakom po Zjed. državah, J.a sera otvoril novo urejeni - saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago. III., blizu 19. ulic«, kjer točim pristno, uležaro Atlas-pivo, izvrstni whiskey, ^^^oijft vina in dišeče smodke so pri mesi na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejena kegljišče in ifrrclnm miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago, 111. o ibiH CUNARD LINE PARN1K1 PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJIEW TORKOM. flBRm IMAJO JAKO OBSEŽEN POKEIT PROSTOR ili OOTU ZA &KTiK» POTKUOT TRETJEGA RAZRED* odpluje iz New 6. CABPATRIA OLIKA M0H1A Yorka dne marca. odpluje iz New Yorka dne 20. marca. odpluje iz New Yorka dne 3. a-prila. (TtTONlA, 8LAYGN1A m PANrfONlA so parmla na dva v: jaka- Ti parnilci so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo pnkladfi sa tretji razred JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam p* n'*i postrežena* Vožnja ilstke prodajajo pooblaščen agentih In The Cunard Steamship Co., Ltd., SB Broadwi.fr New fork* 67 Dearborn 5t 126 State St,, Boston CMoaao. POZOR SLOVENCI IN HRVAT L Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SAIL O ON. :— Na razpolago imam tudi lepo keg 1 j išče. Tožim vedno »veže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam tine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse p rek o morske črta po izvirnih eenab Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurziu V zvez: sem i banko Frank Sakser ▼ New Yorku. Svoji k svojimi Z velespoštovanjem JOSIP KOMPA&E. NAZNANILO. Slovensko katol. po dp. družtvo sv. Barbare št. 4 J. S. K. Jednote v Fede-ralu, Pa., je sklenilo na svojem glavnem zborovanju dne 4. grudna 1905 znižati vstopnino za prihodnje tri mesece, pričeto s 1. januarjem 1906, in sicer plačajo mladeniči od 16. do 25. leta samo $1.00, od 25. do 35. leta samo $1.50, cd 35. do 45. leta samo $2.50 pristopnine. Rojaki v Federally Pa., in okolici, posiužite se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, in taJko tudi mladeniči, pristopite k dru-žtvn, ker to je vsakemu v korist. Družtvo zbora je vsako drago nedeljo v mesecu pri bratu Ivan Kržiš-niku v Federal u. Ivan Ghizelj, L tajnik. P. O. Box 21. (v d 1 mar 06) Bnrdine, Pa ^miiHIIH e pregreti! Slika predstavlja uro z zlatom prevlečeno m dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšegaamenkan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-J NOV ter stane samo I $13.°° J Za obilne božične naročbe se zahva-| ljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor ie J bila za Božič. J ' Spoštovanjem se priporočam I M. Pogorele. I 606 Masonic Temple, Chicago. 1». J O S«?-«". «ifciBe „«ktJcbJtipo 1 **t>rn>'. « fOMpe -6th size'* - fo tetje 'el'kosti i8thsirt"ij|E0SpO(je J ^ Waslov M knjigei M. pogorele Box 22fi Wakefield, Mich. P MSTHO-AMEIICiN LPS Regularni potrti parnilci "GERTV »* odpluje jar. "GEORGIA" od^luj« 3. feb. "PRANCESCA" odpluje 15. feb. V0*t)0 rtičcl New Vorkom, Trstom In Reki. MOLITVENE KNJIGE: Vrtec nebeški, sionokost, $2, slonokost z okraskom $2.50. Jezus in Marija, slonokost $2, slonokost z okraskom $2.50. Ključ nebeških vrat, slonokost $2, slonokost z okraskom $2.50. Dušna paša (umrli škof Baraga), fino vezana $1.75, v rudeči obrezi $1. Mali duhovni zaklad, tiuo vezane v u^nje $l..y0. v šagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, lino vezana, žagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. Rajski glasovi, platno, Jata obreza, (niieen molitvenik), $—40. Otroška poboznost, platno vezane, ru deea obreza. $—.25 Nebeške iskrice, plamo, zl?.ta obraza, 60 centov Fresveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, šagrin, zlat k obreza, $1.50. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, s.lovenski. 20e. Ahnov, angleLko-nemški slovar 50c. Aladin b čarobno svetilnico, slikano. 10 centov. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, vezano 90c. Admiral Tegethof, 20c. Ave Marija, 10c. Baron Trenk, 20e. Belgrajski biser, zanimiva pov., 15c. x»eraČ, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vit6z, prav- I litra. IOi*. x*ajpnpravnejBft in najcenejša perooroana člta V Ljnfcljano m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub Ijane le SO centov- Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo LZclezniftke cene CE IB Ntw CrleECfia co zelo rizke na vse str tri. s 1 f •i I Ijlea, lUc. c I _iBenetska vedezevalka, 20c. uurska vojska, iu^ iuMUi darovL 20, Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.S0. Cvetke, 20c. Urni bratje, 20e. Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetma borograjska. 30r Cesar Maksimilijan L, ces«i inebikau ski, inc. Ca.- j« zlato. 30c uetrto berilo sa slovenski iole, 50c. Dzaga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven^ko-nemlki besednjak vezan, 90c. Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznib pLwa^ 80 centov. Nemičina brez učitelja, 40e. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20e. Najdenček. 20e Na indijskih otokih. 30c. Naš dom. L do IV. zez*k, po 20«. Naselnikova hče. 20c. Narodne pripovedke, I. in n. vsak 20c. OČe naš, povest, 50e. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p*. sem, 50c. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c, Poslednji Mohntanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35«. 'Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezij«, broširane, 50«. Mravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20e. Ročni hJ-^v -nemški slovar, broš., 40«. Ročni slov.-angležki besednjak, novi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3 I $3.00. Ribičev sin, 10c. Radecki, 2Uc. 1 Resnicoljub. 20c. 1 Rodbinska sreča, 40c. ! Repostev, r»Oc. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3e. tt naro«lna nosa. 3c. ljubljanske, 3c t THE FOREST tin BBEW1HS BP. - J edina Češko-Slavjanska - protitrustna pivovarna družba ===== v Clevelandu, O, ===== Vari iz najboljšega amerikanskega sladu in iz importi-ranega češkega hiuela iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo «F»r'&xclroj,'. Podpirajte le one, ki vas osvobojnjejo od trustovega jarma. . * Naša pivovarna nahaja se na Union StrGCt nasproti Wheatland In Somewood St. f • Matej Bečko, kolektor. --mm PODRUŽKiGA— CLEVELAND, O. 1752 St Clair Street Lastnik: Frani; Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja; Anton Bobek. ....protlaja.... parobrodne lističe za razne prexomorskc črte po izvirnih cenah. ... Pošilja.... denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. 4 Domače oodietie.i Vsak Slovenec ali Hirat pij« naj v korist svojega zdravja "TriglavnJzdravilno 'grenko vino in c*Ban! Jelačie gren- ] čico" ktero je vse narejeno iz 1 pristnih zelišč in pravega .1 vina. Dobi se pri: "Triglav Chemical Works", 668 W. 18tH 8tM CHICAQO, ILI QO, ILL* • » f Druga nemška slovnic^ vezana, 50c. Darinka, 20e. Doma in na tujem, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski, 15c. General Landon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50. Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Grnndriss der slov. Sprache, prof. Sket, vezano $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15©. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri racunar, 40c. Hnbad, pripovedke, I., H. in III. del, vsak po 20 c. Izgnbljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Orni Jnrij, 20c. Kako je zginil gozd, 20e. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljnkec, 20c. Let an, sto beril, 20e. Mali vitez. L, U., m. del. #2.50. ; Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bled-, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20e Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30e. Materina žrtev, 50c. Mirko FoštenjakoviS 20e. Miklova Zala, 30«. Mrtvi gostač, 20e. May, Ery, 20c. Mlinariev Janes. 40e. Nezgoda na Palavann, 20«. Narodna MbUoteka, poaunesno, Mk Robinzon, 50 c. Spisovuik ljnbavnih in zenitovan^skik pisem, 30e. Sanjske knjige, velike, Sanjske knjige, male, 15^. Spretna kuharica, j rosi ran a, BOe. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski saljivec, L in II. knjig* vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20«. Srečolovec, 20c, enilja, 15c. Spiaje 15c. Stoletna piatika, 60c. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sv. Genovefa, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20e. S prestola na moriače, 20c. Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah. 30c. Strelec, 20c. Šaljivi Jaka, I. in n. del, jedna knil ga, 20c. Btirl povesti, 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noc, 51 zveezko*, f6.50. Tiun Ling, 20c. Voščilna knjižica za vse prilike, 20e. V gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c. V zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c. Veliki Janežičov nemško-slovenski besednjak, vezan $3. Zemljevid Združenih držav. 25e. Zemljevid celega sveta, 25e. j Zsmljevid msko-japonskt vojne, 25 , Kranjske dežele, 20c. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, v*e ckupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60e. Zlata vas, 20e. Zgodovinske povesti, (Vrhovec), I., IL TIL, vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50*. Zirovnik, narodne pesmi z naperi, L in II., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40e. Zeninova skrivnost, 25«. 60 malih povesti, 20«. Opomba. Naročilom je pridej&ti denar. Knjige pošiljamo poetninr Cenik knjig, KATEEE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, lOt GREENWICH STREET, NEW YORK.